0 MENGŠAN
^^^^^	(il VMIOniU IM*	^il'MI no	pp\«fT>ber
Mil««««*




\ r-«

V A'oir )V>rA:ii • K/rmc/j Kosec

I
m itóii
. /f
J
î

Trgoavto Koper Mengeš, Prešernova 3, Trgovina Burnik tel/fax. 01/7237-785
STE PRIPRAVUENI ZA ZIMO?
DO 24.000 SIT POPUSTA
ob nakupu kompleta - 4 kom. enakih dimenzij zimskih avtoplaščev za osebna vozila priznane blagovne znamke SAVA - M + S DIMENZIJE	13''	PRIHRANEK	10.000,00 SIT
DIMENZIJE	14''	PRIHRANEK	12.000,00 SIT
DIMENZIJE	15''	PRIHRANEK	16.000,00 SIT
DIMENZIJE	16''	PRIHRANEK	24.000,00 SIT
SNEŽNE VERIGE "FACILE" VSE DIMENZIJE
AKUMULATORJI BANNER, FIAM IN VESNA ŽE OD
TEKOČINA ZA VETROBRANSKA STEKLA ZIMAX ŽE OD 1/1l
START KABLI - 200 A ŽE OD
TESNILEC HLADILNIKA - TEROSON
START SPRAJ - UNICAR
ANTIFRIZ - RAZREDČENI 1l
ANTIFRIZ - 100% - NERAZREDČEN 1l
STRGALA ZA LED
KOLESA MERIDA -25% POPUSTA DO PRODAJE ZALOG SKUTER SYM - 50 cm3
AKCIJA
KOLESA MERIDA - 25 % POPUST - DO ODPRODAJE ZALOG SKUTER SYM - 50 cm3
ORBITALNI STEPER Z MAGNETNO ZAVORO - SPIRIT 380 EL ORBITALNI STEPER Z MAGNETNO ZAVORO - SPIRIT XP 870 SOBNA KOLEAS - DIGITALNA
4.199,00 SIT 6.720,00 SIT 442,80 SIT 1.555,00 SIT 1.902,00 SIT 984,00 SIT 468,00 SIT 660,00 SIT 140,00 SIT
298.000,00 SIT 39.990,00 SIT 79.990,00 SIT ŽE OD 40.000,00 SIT
VEDNO NA ZALOGI: REZERVNI DELI ZA OSEBNA IN TOVORNA VOZILA, REZERVNI DELI ZA TOMOS MOTORJE IN KOLESA, AVTO DODATNA OPREMA, AVTOKOZMETIKA, IZPUŠNI LONCI GIANNELLI ZA SCOOTERJE, AGREGATI ZA PRANJE VOZIL, ELEKTRO ROČNE ORODJE, KOMPRESORJI, POTOPNE IN PRETOČNE ČRPALKE, UNIOR ORODJE, ELEK. KOSE ZA ŽIVE MEJE, ROTACIJSKE KOSILNICE, KOSILNICE Z NITKO IN MNOGO DRUGIH TEHNIČNIH PRIPOMOČKOV
MOŽNOST PLAČILA NA 1+2 ČEKOV, 6 OBROKOV Z M PIKA KARTICO, AMERICAN ALI DINNERS IN BREZ OBROKOV Z VSEMI OSTALIMI KARTICAMI ALI UGODNIMI KREDITI
Del. cas: pon.-pet. od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. - 12. ure.

KARO INŽENIRING d.o.o.
Slovenska 24, 1234
PRODAMO:
Stanovanja:
-	Mengeš; trosobna stanovanje z balkonom v izmeri 80 m2, drugo nadstropje, staro 34 let, cena; 17.500.000,00 SIT
-	Domžale; garsonjera v izmeri 28m2, v pritličju z pripadajočim zemljiščem, atrij, nova gradnja, cena; 10.500.000,00 SIT
-	Kamniška Bistrica; trosobno stan. v idiličnem okolju v naravi, primerno za bii/anje ali vikend, 80m2, staro 50 let, 14.000.000,00 SIT
-	Vodice; več stanovanj različnih kvadratur, od 33m2 do 75m2, nova gradnja, cena; od 8.500.000,00 SIT do 18.500.000,00 SIT
-	Kamnik; trosobno stanovanje v izmeri 90m2,5nad., dva balkona, vsa infrastruktura v neposredni bližini, starost bloka 20 let, cena; 19.500.000,00 SIT.
Parcele:
-	Gorjuša pri Dobu; zazidljivo parcelo površine po 827 m2, sončna lega lep razgled, cena; 11.000.000,00 SIT
-	Mengeš; zazidljiva parcela v izmeri 581 m2, center, vsi komunalni vodi ob parceli, cena; 15.500.000,00 SIT
-	Kamnik-okolica; dve parceli po 850 m2, zazidljivi, na eni nadomestna gradnja na kateri stoji delavnica in hiša ki je potrebna rušenja, cena; 10.000.000,00 SIT
-	Tunjice; zazidljiva v izmeri 580 m2, sončna, mirna okolica, elektrika na parceli, cena; 8.500.000,00 SIT
-	Dol pri Ljubljani; zazidljiva parcela v izmeri 750m2, na kateri stoji hiša potrebna rušenja, cena; 12.500.000,00 SIT.
Tel.: 01/723-09-86; 723-09-87 Fax: 01/723-80-15 www.karo.si
Hisei
-	Komenda; stan.hišo (k+p+n+m) s poslovnim prostorom v prizidanem delu na parceli 900m2, stara 20 let, cena; 55.000.000,00 SIT
-	Tuhinjska dolina; v bližini toplic, večji gostinski lokal v obratovanju z možnostjo prenočišč, I000m2 zemljišča, stara 30 let, cena; 60.000.000,00 SIT
-	Mengeš; stanovanjsko hišo na parceli 860 m2, stara I8 let, lepa lokacija, I50 m2 tlorisne površine stavbišča, možnost takojšne vselitve, cena; 54.000.000,00 SIT
-	Dravlje; trojček, nova gradnja, podaljšana 3.grad^-faza, vseljivo septembra, -Južna enota; (k+p+n+m) 304,67m2, parcela 272m2, cena; 58.069.563,00 SIT
-Srednjaenota; (k+p+n+m) 3I4,27m2,parcela 2I2m2, cena; 57.340.000,00 SIT -Severna enota; (k+p+n+m) 304,67m2, parcela 270m2, cena; 56.023.058 SIT
Poslovni prostori:
-	Mengeš; poslovni prostor opremljen, namenjen za zlatarsko, urarsko,?dejavnost, 37 m2, star I0 let, cena; 9.500.000,00 SIT
-	Kamnik; gostinski lokal, atraktivna lokacija, lep letni vrt 250 m2, I00 m2 stavbišča, cena; 47.000.000,00 SIT
Za znano stranko iščemo novejšo hišo do 40.000.000,00 sit, Mengeš ali okolica. Za znano stranko iščemo dvo ali več sobno stanovanje v Mengšu. Za znano stranko iščemo zazidljivo parcelo v Kamniku, Tunjice z okolico.
NOVOLETNI
VIDEOMEH
^■>ORTMAl DVOR/VtMA
KAMNIK
SOBOTA, 20. 12. ob 19"
•	PTUJSKIH 5 »VITEZI CËUSKI • MODRUAN3 -NAVIHANKE-«n^ FRANCA MIHELIĆA-POGUM -anv GOTER-«a BRATOV POUANŠEK" VIHARNIK
•	IVICA ëERFEZI - OBER K RAINER POWER (Avmhîi) ■ harmonikarski ork^st^r ROBERTA GOTERJA ■GORSKI CVET- FRANCI RAJGL i. KVARTET TRS ■ALEKS & DEJAN m primo™t,i t»i»f ' NATAŠA MIHELIĆ
VDflltDlJ In scĐ-rurlsI BIDHIS KCPITAFI
PO SNEM^IU ZABAVA Z ANSAMBLOM 0IWTOV POUANÍFJÍ
222444,01/7237240
Jt WEHNfKA: 4111 7JI Ul VinFOlilLiF MfTTUm^'* (HWCTjftlI» VILE \í.O.. .Irilrirh'k IridlLi 7^1 B3 .11 ffllSIHB HUiVlKiíKE
« AT, ^lIGrtTCPB MuZiPW: (ri- íJt&J ^
VI I 1:1. ■ M-tfVL Ï n.J ti.; A V ■ ■.■ 1:1. .»iVI t P ■ ^	H HT AR-Joll-D E Altk»
R U T flk It IrJ * r ^iVrh 'í™ "éV
t
]
V tem našem življenju marsikdaj hočemo opraviti v kratkem času čim več različnih stvari. Ne zavedamo pa se, da nam le dokončano delo prinaša zadovoljstvo in energijo za naslednja opravila. Verjetno lahko počnemo sto različnih stvari v enem samem dnevu, vendar bomo porabili neskončno veliko časa za dokončanje. To izčrpava naše moči in nas odvrača od napora, ki je potreben, če hočemo kaj doseči. Nikar ne začnimo hujšati, ko hkrati opuščamo kajenje; če to zmoremo, prav. Vendar je povsem dovolj, če počnemo eno ali drugo. Pogosto slišim: »Vse lahko storiš, če le hočeš.« Napačno iz dveh razlogov. Prvič: morda nismo dovolj nadarjeni, da bi naredili vse, česar si želimo. Postati pevec, nogometaš, potapljač ali kaj podobnega. Ce ni posluha, ne občutka za skladno gibanje ali pa se bojimo morske globine, teh stvari preprosto ne bomo mogli nikoli početi. Ce bi se zares z dušo in srcem lotili teh nalog, bi za njihovo obvladovanje potrebovali mnogo, mnogo let. Drugo je, lotevati se več stvari naenkrat. Zreti moramo samo v eno smer in si reči: »To je tisto, kar hočem početi in ne bom dovolil, da me karkoli odvrne od tega.« Ce hočemo diplomirati na tej ali oni šoli, si moramo dopovedati, da je to za nas ne samo pomembno, ampak, da je to trenutno sploh najpomembnejše opravilo v našem življenju. Pomnimo, da nikakor ne moremo početi več zapletenih stvari hkrati. Omejimo se na le nekaj ciljev, tem pa se posvetimo z vsem srcem. Sele takrat, ko bomo z opravljenim povsem zadovoljni, se lotimo druge stvari. Tedaj lahko začnemo vse znova in pri tem pazimo, da svojih moči ne razpršimo na preveč opravil. Lepo bi tudi bilo, da bi vsi, ki so nagnjeni k podobnosti zapisanega le to prebrali in se zamislili. Kajti vsaka stvar ima dobre in slabe lastnosti. Vendar je kdaj pa kdaj potrebno, da bi nekdo preračunal, kakšno je razmerje med pozitivnim učinkom človeka, ki se z vsem ukvarja in negativnim, s katerim lahko tudi dolgoročno prizadene okolico?
Marij
KAZALO
Odgovori na vprašanja Občinskega
sveta
Kralji polk in valčkov
Besede z nasmehom
Vsem za 90 letnico
Cenejša zdravila za več zdravja
Visok krvni tlak
Bavarska
Poro~ilo PGD Menge{	20
Sola	21
Kanada 2003	23
Najmlajši skakalci	25
Vi napišete	26
Trebušni ples v Mengšu	28
Brucovanje	29
Na naslovni strani: kolaž o zapisih patra Ferdinanda Avguština Hallersteina ob njegovi 300. obletnici rojstva. Avtor Peter Skrlep
Rok za oddajo prispevkov za prihodnjo številko glasila 8.12.2003.
MENGSAN GLASILO OBČINE MENGEŠ
Glasilo ureja uredniški odbor: Marij Urh - odgovorni urednik, e-mail: mengsan@menges.si
Člani uredniškega odbora: Majda Trobec, Ana Jernejčič, Tina Zeleznik, Katarina Marin, Dušan Pejič, Peter Skrlep
Odgovorna urednica Uradnega vestnika: Irena Podboršek, tel. (01) 7247 106
Oblikovanje, grafična priprava in tisk: SET, d. d., Ljubljana, tel. (01) 587 44 11, faks: (01) 528 24 74, e-mail: tiskarna.set@siol.net
Izdaja: Občinski svet Občine Mengeš. Mengšan izhaja v nakladi 2600 izvodov. Prejmejo ga vsa gospodinjstva v občini Mengeš brezplačno na dom.
Distribucija: Primož Kržan, tel. (01) 7237 296
Odslej Mengšan dostopen tudi na internetni strani www.menges.si
Oglasno trženje: Občina Mengeš
0
1
2
3
4
7
Drage občanke, spoštovani občani, enajsti uvodnik pišem med zahvalno nedeljo, godom sv. Martina in martinovanjem. Zadnji mesec je bil poln dogajanja in dela. Zaključujemo izjemno uspe{no leto investicij. Menim, da v preteklosti v enem letu še nikoli ni bilo narejenega toliko. In to v letu po volitvah! Izvedli smo prvo etapo obnov ob gradnji napajalnega plinovoda. Ko bodo po zimi končane bo projektirana investicija skupaj vredna preko 400 milijonov tolarjev. Sodelujeta dva soinvestitorja: občinski koncesionar, pooblaščen za izgradnjo in upravljanje plinovodnega omrežja, Petrol, Slovenska energetska družba, d.d. in s strani države javno pooblaščen za elektro omrežje Elektro Ljubljana d.d. Dobro pri projektiranju sodelujemo tudi s Telekomom Slovenije d.d. kateremu umeščamo obstoječe telefonske kable v kabelske kanalizacije.Po nedavno vrtcu Sonček, ki našim najmlajšim zagotavlja večjo kakovost, kot doslej, odpiramo nov vodovodni vir z obnovljenim vodovodom do vodohrana Žeček pri opekarni (svečana otvoritev bo 28.11.2003 ob 16.00 uri). V oktobru in novembru smo ob napajalnem plinovodu položili tudi nove vodovode. Od tovarne Lek do občine Trzin! V zadnjih petih letih smo tako obnovili preko pet kilometrov vodovodov.Zdaj gre le še za zagotovitev dodatnih sredstev za smiselno (selektivno) celovito obnovo ulic: položitev kabelskih kanalizacij in ureditev cestišč ter pločnikov. Dileme in nasprotovanja opozicije o tem, se bodo, upam, razblinile ob vidnem dejstvu, da je tako gosto prekopane ulice praktično nemogoče »poflikati«! Kakšnega »drvenja v propad« (občine??!!) nisem opazil, razen v strankarskem »strokovnem« zapisu v prejšnjem Mengšanu. V prepad smo padli z odnosi, ki se kar nadaljujejo in celo stopnjujejo iz prejšnjega mandata. To se je začelo že ob začetku mandata z nepriznavanjem rezultata volitev, ne potrditvijo mandata in celo z iskanjem krivcev za poraz drugje. Namesto, da bi razpravljali o različnih pogledih in razlogih razvoja, prednostnih projektih, načinih izvedbe in podobnih koristih za občino, se soočamo z medsebojnim obtoževanjem in blokadami v delovanju občine. Pogosto se razžalostim in me je sram od neumornega, npr. nesprejemanja proračunov, iskanja napak in celo človeške, kaj šele, politične nekulture dialoga in odnosov.
Zato sem poskusil s prijetnim načinom vzpostavljanja odnosov - s povabilom vseh svetnikov na pokušino mladega vina na god sv. Martina. Po starem običaju so se na ta dan zbrali sosedje in prijatelji, da izrečejo zahvalo in prošnjo za dober »pridelek« in seveda vse skupaj dobro »zalijejo«. Zakaj se torej ne bi skupaj zbrali občinski svetniki in župan, ki smo od ljudi izbrani, da skrbimo za dobrobit občine. Posebej sem svetnikom namignil, da bi morda poskusili z običajem starih Perzijcev, ki so o težavah in pomembnih zadevah radi razpravljali rahlo napojeni z vinom. Če sta se jim dogovor ali zamisel zdela sprejemljiva tudi naslednjega dne, ko je vinski opoj izginil, so načrte uresničili. Športni park v Loki je bil na željo loških gasilcev tudi blagoslovljen. Boštjan Nemanič, mengeški duhovni
pomočnik, pater križniškega reda, je lepo in s posluhom za športnike, opravil obred. Dogodil se je po koncu zanimivega in zahtevnega tekmovanja prostovoljnih gasilcev, ki so ga gasilci iz Loke organizirali že drugič. Enaka tekmovanja so dosedaj bila le za poklicen gasilce. Pohvalno in pogumno! Glasbena šola v Mengšu praznuje 50 letnico delovanja. Vse vabim na svečanost v petek, dne 28. 11.2003 ob 19.30 v KD Mengeš. Glasbena šola lepo in uspešno ustvarja vizijo naših src. Občina Mengeš, MEStO NA DEŽELI, ima eno od vizij GLASBO. Naše geslo »S PESMIJO V SRCU« izraža željo in cilj postati vsestransko GLASBENO MESTO. Ponosni smo na našo glasbeno tradicijo. V samostojni državi Sloveniji se lepo razvija s prizadevanji posameznikov, društev in podjetnikov. Prihodnost bo ob razumni postopnosti, po naravni poti, samoumevno prinesla tudi nove oblike glasbenega izobraževanja v občini. Glasbeniki, podjetniki, društva in nenazadnje občina, bodo zagotovo našli kulturno, izobraževalno, poslovno in javno sozvočje interesov. Postopnost in dobro sodelovanje z vsemi na glasbeno izobraževalnem področju naj bi bila uspešna politika, da se uresničijo naši projekti. Imamo že zasebne glasbene šole. Imamo podjetnike konstruktorje, izdelovalce, trgovce zastopnike in take, ki nudijo vse potrebne storitve v zvezi z glasbenimi inštrumenti. Veliko jih je izšlo iz vsem znane Melodije Mengeš. Na področju glasbe bogata tradicija izhaja že izpred 2. svetovne vojne in celo iz 18. in 19. stoletja. Poznamo že skoraj 120 letno neprekinjeno delovanje Godbe Mengeš, ki bo imela svoj jubilej prihodnje leto. Imamo znane poustvarjalce na področju narodno zabavne glasbe in v zadnjem času tudi klasične glasbe. Glasbena šola je temelj za glasbeno poustvarjanje in ustvarjanje. Najpomembneje pa je omogočiti osnovno glasbeno izobrazbo vsakomur. Vodstvu, z direktorjem Antonom Savnikom, profesorjem in sedanjim ter nekdanjim učencem čestitam ob lepem jubileju. Zahvaljujem se jim za delo in znanje, ki ga posredujejo, ter za vzgojo in sodelovanje pri naših prizadevanjih uresničiti vizijo in cilje na glasbenem področju. Te dni smo se poslovili od prof. Staneta Habeta, tudi Mengšanom dobro znanega, vsestransko aktivnega glasbenega pedagoga. Pogrešali ga bomo in ohranili v lepem, trajnem spominu.
Naj vam Miklavž, Božiček ali Dedek Mraz izpolni drobne želje. Samo, da bodo dobri strici uspeli opraviti vsa naročila.
Že sedaj želim doživet Božič, vse dobro v Novem letu, ter upanja v prihodnost z izpolnitvijo želja.
RAZMIŠLJANJE (aktualno ?!):
Zahvala za mir, upanje, sadove, želje, delo, praznovanje majhnosti in nebogljenosti. Kakšna je hvaležnost za vse te darove? Tradicionalno so se nasi predniki zahvaljevali stvarniku za dobro letino, ki jo je dala narava in so pridne roke pridelale. Stvarniku smo hvaležni za življenje, mir, in vse dobro, pa tudi za preizkušnje, ki utirajo oz. utrjujejo pot sreči. V decembru si bomo podobne želje izrekali in zaželeli med seboj.
Prav lep pozdrav!
Tomaž Stebe
VABLJENI NA SEJE OBČINSKEGA SVETA OBČINE MENGEŠ
Nadaljevanje 11. seje in 12. seja bo predvidoma v sredo, dne 3. decembra 2003 ob 18. uri v Gasilskem domu v Loki.
Še ne obravnavane točke dnevnega reda 11. seje:
5.	Sprememba proračuna 2003 za 50 milijonov sredstev koncesionarja plinifikacije namenjenih ob~ini za hkratno gradnjo (dodatno to~ko predlagale in izglasovale svetniške skupine LDS, SLS, ZLSD, SMS mimo predloga župana v rebalansu)
6.	Poravnava dolgov iz neplačanih najemnin in nerevaloriziranih vlaganj v prostore gostišča Trdinov hram Ljiljane Ošep, Svetčeva 3, Mengeš (dodatno točko je predlagala članica sveta ga. Ljiljana Ošep, izglasovali predstavniki LDS(5), SLS(2), SMS(1))
7.	Spremembe Odloka o komunalnih taksah v Občini Mengeš (predlog župana)
Predvideni vsebinski dnevni red 12. seje:
1.	Rebalans proračuna Občine Mengeš za leto 2003 (četrtič na dnevnem redu)
2.	Proračuna Občine Mengeš za leto 2004 in 2005, Usmeritve proračunov in načrti razvojnih programov 2004 do 2007 (tretjič na dnevnem redu za I. obravnavo)
3.	Minimiziranje zakonske zahteve za obdavčitev nezazidanih stavbnih zemljišč v odloku o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča
4.	Določitev točke za izračun komunalne takse, nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, povprečne gradbene cene v letu 2004
5.	Potrditev predloga o sofinanciranju občine v novo lekarno Mengeš iz kupnine od prodaje stare lekarne
6.	Prodaja dveh gradbenih parcel na Zoranini ulici, nasproti banke
7.	Odlok o spremembah Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča
Opozorilo:
Gradiva so objavljena na spletni strani občine - www.menges.si.
Možne so spremembe datuma, posameznih točk in vrstnega reda! Točen datum in predlagani dnevni red bo objavljen na oglasni deski Občine Mengeš teden dni pred predvideno sejo sveta.
Seja svetaje tokrat drugič v Gasilskem domu v Loki.
mag. Tomaž Stebe, župan
UPRAVA OBČINE MENGEŠ - Telefoni, eNaslovi			
Delovno mesto / Področje	Telekom	Simobil	eNaslov
Splošne zadeve, Vložišče, Tajništvo župana in uprave	(0)1 723 70 - 81	040 8523 - 52	obcina@menges.si Marta.Kuret@menges.si
Zupan		040 8523 - 50	Tomaz.Stebe@menges.si
Direktor občinske uprave	(0)1 724 71 - 02	040 8523 - 60	Dimitrij.Kovacic@menges.si
Svet občine, splošne zadeve	(0)1 724 71 - 06	040 8523 - 55	Irena.Podborsek@menges.si
Sociala, vzgoja, zavodi, društva	(0)1 724 71 - 07	040 8523 - 51	Rika.Binter@menges.si
Vodenje, investicije, okolje	(0)1 724 71 - 04	040 8523 - 57	Andrej.Urbanc@menges.si
Prostor, lokacije, zazidljivost, zemljišča	(0)1 724 71 - 09	040 8523 - 59	Robert.Spenko@menges.si
Vzdrževanje (redno, investicijsko), nadzor	(0)1 724 71 - 01	040 8523 - 53	Boris.Kavcic@menges.si
	(0)1 724 71 - 05	040 8523 - 54	Mitja.Dolinsek@menges.si
Knjigovodstvo, finance	(0)1 724 71 - 08		Ivona.Car@menges.si
Fakturiranje, obračun	(0)1 724 71 - 03	040 8523 - 56	Lidija.Urankar@menges.si
Opomba: Po fiksnem telefonskem omrežju (Telekom) so možni trije pogovori hkrati (Ixanalogno, 2xISDN). Po mobilnem telefonskem omrežju (SiMobil) so sodelavci dosegljivi vsak posamezno v času spodaj navedenih ur. V nujnih primerih in ko ni dosegljiv neposredni sodelavec pokličite vodjo področja, direktorja uprave ali župana. Zupana (ali direktorja uprave) pokličite tudi v primerih ko menite da je bilo karkoli narobe v ravnanju občine in organizacij ter podjetij, ki delujejo v občini ali izvajajo dela.Pri županu je možno dogovoriti sestanke za občane vsak ponedeljek popoldan med 15.00 in 18.00. Termin rezervirajte v tajništvu. Zupana lahko pokličete v kateremkoli času. V nujnih primerih se lahko oglasite na občini med 7.30 in 8.00 uro.			
URE DOSEGLJIVOSTI SODELAVCEV UPRAVE NA MOBILNIH TELEFONIH(Kličite v primeru zasedenosti fiksnega telefona na delovnem mestu v času uradnih ur ali v nujnih primerih v navedenih urah)			
Ponedeljek, torek, četrtek: od 7.00 do 15.00 Sreda 7.00 do 17.00 Petek 7.00 do 13.00			
Opomba: Po fiksnem telefonskem omrežju (Telekom) so sodelavci uprave dosegljivi v času uradnih ur.PONEDELJEK: 8.00 - 11.00 12.00 - 15.00; SREDA: 8.00 - 11.00 13.00 - 17.00; PETEK: 8.00 - 11.00 11.30 - 13.00			
Osnove računalništva, urejanja teksta in preglednic ter interneta
Brezplačen tečaj, prednostno za starejše podjetnike in posameznike s stalnim bivališčem v občini Mengeš!
Teme: Zgradba računalnika, operacijski sistem, komunikacije, pomen izrazov; Možnosti in
samostojna uporaba orodij za urejanje teksta in preglednic; Svetovni splet in elektronska pošta.
Zaradi premalo prijav za 4. tečaj ga napovedujem za nov termin.
4. tečaj: sreda in četrtek 17. in 18. decembra od 17.00 do 21.00 ure.
Kraj: Čitalnica in internet računalnica v središču »Naš Slamnik« (nad knjižnico)
Prijave v čitalnici vsak dan, razen sobote in nedelje, od 9.00 do 17.00 ali pri županu na občini (in na
Tomaz.StebeZMenges.si) do zasedbe terminov. Tečaj bo izveden če bo najmanj 7 prijav od največ 14 za
posamezni termin.
Sodelovanje s Studentskim klubom Mengeš in Občino Mengeš, ki sta brezplačno odstopili prostore in opremo. Gradivo osnov računalništva za splošno izobrazbo je na www.menges.si. Opomba: Tečaj vodi Tomaž Stebe in je predvolilna obljuba 2002 o štirih brezplačnih tečajih letno.
vprašanje zupanu
V lanskem letu sem v Mengšanu zasledil razpis štipendij za nadarjene študente. Nekaterim študentom je namreč študij zaradi finančnih težav otežen ali celo onemogočen. Ce se želijo vključiti poleg študija še v kakšno raziskavo, ki s strani fakultete ni plačana, jim zmanjka časa za priložnostna dela. Ker je vlaganje v znanje dolgoročno zanimivo tudi za občino sem prepričan, da ste tudi letos namenili kaj sredstev za študente. Zanima me le, kje lahko dobim informacijo o tem kako in kam se lahko prijavimo. Zato bi vas prosil, če lahko odgovorite na to vprašanje vi ali kdor koli drug, ki je odgovoren za to področje. Ze v naprej se vam zahvaljujem za odgovor.
Jure Labrovic
TRENUTNO VODNJE OBČINE OGROŽA NJENO PRIHODNJE DELOVANJE
Občinski odbor LDS Mengeš je na svojem letošnjem zboru obravnaval aktualno politično stanje v občini Mengeš ter v zvezi s tem zavzel naslednja stališča in zaključke:
ENAKOMEREN	RAZVOJ
KOMUNALNE INFRASTRUKTURE
Vztrajali bomo pri izvedbi sklepa občinskega sveta, po katerem se celovito obnovo komunalne cestne infrastrukture ob plinovodu opusti. Izvaja naj se samo na odsekih kjer je nujno potrebna. Na ta način bomo omogočili nastanek plinovodne mreže v najkrajšem času, preprečili zadolževanje občine in hkrati med prednostne naloge uvrstili gradnjo komunalne infrastrukture tam, kjer je še ni.
GRADNJA NOVEGA VRTCA Investicija je od načrtovanih 180 milijonov sit na narasla na 230 milijonov sit ( vrednost še ni dokončna). Potrebna je revizija celotne investicije. Za presežne stroške gradnje vrtca je potrebno izterjati sredstva od odgovornih, zaradi slabega načrtovanja gradnje. V primeru, da to ni mogoče, zahtevamo odgovornost tistih, ki so botrovali podpisu neustrezne pogodbe z izvajalcem.
POVIŠANJE CEN PROGRAMOV VRTCA
Uprava Vrtca Mengeš mora, ob nadzoru občinske uprave, pripraviti pregleden prikaz poslovanja vrtca. Ker se načrt racionalizacije stroškov delovanja vrtca ni opravil že v marcu kot je to zahteval Odbor za finance in proračun bo na koncu leta v občinski blagajni teh sredstev zmanjkalo. Odgovornost za stanje bosta morala prevzeti
občinska uprava in župan, ki navedenega sklepa nista upoštevala.
TELOVADNICA
Načrti za začetek postopkov izgradnje telovadnice so jasni in sprejeti v letošnjem proračunu pa namenjena finančna sredstva. Zahtevamo uresničevanje sprejetih obveznosti glede gradnje telovadnice za potrebe šole, ki postaja z uvedbo devetletke več kot nujna. V naslednjem proračunu bomo za izvedbo projekta zagotovili še več finančnih sredstev ter zahtevali realizacijo.
OBČINSKI PRORAČUN ZA LETO 2003
Občinski svet je v juliju sprejel občinski proračun, katerega pa župan noče izvajati. Neizpolnjevanje obveznosti, ki jih narekuje Zakon o lokalni samoupravi in Statut občine Mengeš, je nedopustno in nezakonito. Zupan mora takoj omogočiti dosledno izvajanje porabe proračunskih sredstev, v nasprotnem primeru bomo o tem obvestili pristojno ministrstvo.
NEPRAVILNOSTI V PORABI PRORAČUNSKIH SREDSTEV
Nadzorni odbor je po pregledu poslovanja občine Mengeš v letu 2002 sprejel negativno mnenje, saj je ugotovil številne nezakonitosti in nepravilnosti. Občinska uprava se je (namesto da bi se lotila odprave ugotovljenih nepravilnosti) raje odločila za polemiziranje z Nadzornim odborom, ki je nepravilnosti odkril. Zahtevamo odpravo nepravilnosti v poslovanju občine Mengeš v skladu s sklepi Občinskega sveta, s katerimi zadolžuje občinsko upravo, da te nepravilnosti odpravi.
OO LDS Mengeš
Stališče Slovenske demokratske stranke o vprašanju takoIMENOVANIH izbrisanih
Nedavno je bil v Državnem svetu sprejet »veto« na Zakon o takoimenovanih izbrisanih. To pomeni, da bo moral Državni zbor o tem zakonu ponovno odločati. Ob tem se pojavljajo najrazličnejša vprašanja in dileme, ki jih lahko srečujemo v javnih občilih. Ne vem koliko »izbrisanih« prebiva v naši občini, vendar pa ne glede na to, imam do tega problema jasno stališče.
Ni dobro in ni prav, da se pravice za nazaj podeljujejo v paketu za vso kategorijo »izbrisanih«. Za vsakega posameznika bi bilo potrebno posebej preveriti, ali je v času, za katerega se mu podeljuje pravica za nazaj, res prebival v Sloveniji. Večina v Državnem zboru je žal takšno določilo s preglasovanjem zavrnila. Po določilih tako sprejetega zakona v Državnem zboru, če bo sprejet tudi po ponovnem odločanju, se bodo državljanske pravice podeljevale kar na slepo, kar je seveda nedopustno. Posledično bodo sproženi še odškodninski zahtevki za povzročeno škodo za nazaj, ki bodo po realnih ocenah za več sto miljard tolarjev obremenili slovenski proračun. In to kljub temu, da si velika večina ljudi iz kategorije »izbrisanih« v času po osamosvojitvi Slovenije zavestno ni priskrbela ustreznih dokumentov, kar je tedaj zakonodaja omogočala, in so večinoma zapustili Slovenijo ter si urejali status zunaj, vrnili pa so se šele po letu 1994. Takšnemu pridobivanju državljanskih pravic zelo nasprotujejo tudi tisti državljani, ki so po osamosvojitvi v skladu s tedanjo zakonodajo z vlogo zaprosili za državljanstvo in ga brez vsakih težav tudi pridobili, saj zakonska določila glede tega niso vsebovala skoraj nikakršnih omejitev. Pravijo: Ob nastanku države Slovenije smo želeli postati državljani Slovenije in smo z vlogo državljanstvo tudi brez težav dobili. Ti, ki tega niso želeli, pa bodo državljanstvo po »zakonu o izbrisanih« sedaj pridobili in dobili za nazaj še odškodnino za škodo, ki so si jo sami zavestno povzročili, ker državljanstva tedaj niso želeli. Ali je to enakost pred zakonom?
Sam zagovarjam stališče, da je treba krivice, ki so bile povzročene, popraviti. Krivic pa ni mogoče popravljati na splošno in v paketu, pač pa le individualno, s presojo vsakega posameznega primera. In če se v posameznem primeru ugotovi, da se je nekomu zgodila krivica in verjamem, da se je tudi to lahko dogajalo, mora država krivico tudi popraviti. Koliko izmed takoimenovanih izbrisanih je utrpelo krivico, bi morali posebej ugotoviti in potem to krivico popraviti. Poprava krivice v takem primeru pa vsebuje seveda tudi povrnitev škode, ki jo je zaradi krivice oškodovani utrpel. Vsak drugačen način »popravljanja krivic« je ne le iz moralnih, pač pa tudi iz temeljnih pravnih načel nedopusten.
OO SDS Mengeš, Tomaž Štebe
ODGOVORI NA POBUDE IN VPRAŠANJA POSREDOVANA
NA 10. SEJI DNE 1. 10. 2003
Vprašanja ge. Komatar Jožice
1.	Zakaj Občinski svet sprejema sklepe, ce jih Občinska uprava in Župan ne realizirata. Sklep št. 96 zavezuje Občinsko upravo, da redno objavlja pisno predložene pobude in vprašanja članov sveta na sejah sveta OM in odgovora nanje v občinskem glasilu Mengšan. V zadnjih številkah Mengšana ni bilo objav.
Odgovor:
Razen v septembrski številki Mengšana, ko na julijski seji ni bilo posredovanih pisnih pobud oz. vprašanj so bila v ostalih številkah vedno objavljeni odgovori na pisna vprašanja.
2.	Sklep 141
Občinski svet Občine je sklenil, da so matični odbori in komisije OS o posameznih odločitvah, sprejetih na sejah, dolžni voditi zapisnik o poimenskem glasovanju svojih članov. Zapisnikar v finančnem odboru g. Kovačič se tega sklepa ne drži.
Odgovor: V naprej bo tudi zapis o poimenskem glasovanju.
3.	Sklep 192-17/2
O pripravi operativnega načrta aktivnosti za izvedbo projekta Športne dvorane v Mengšu naj Občinska uprava za septembrsko sejo OS pripravi operativni načrt aktivnosti za izvedbo projekta Športne dvorane v Mengšu. To je bilo 05.07.2000
Občinski svet je že potrdil dvofazno gradnjo telovadnice in sprejel terminski plan. Prosim, da Občinska uprava za naslednjo sejo pripravi potrebno gradivo, v razvojnem načrtu za leto 2004 predvidi gradnjo prepotrebne telovadnice in na tem področju prične z aktivnostmi.
Odgovor: Občinski svet je v prejšnjem mandatu res sprejel sklep, da se velika športna dvorana zgradi v dveh etapah na osnovi zasnove arhitektov Mihe Skoka in Roka Bende. Tako rešitev je, po posvetovanju z gospo Jamšek, predstavil g. Miha Skok. Izdelal jo je kar med obravnavo točke, torej brez predhodnega pisnega gradiva. Po nekajminutnem premoru je g. Rožman predlagal sklepe o tem, da se sprejme njuna zasnova velike športne dvorane, da se gradi etapno in da se predhodno izvede prometna presoja območja. Sklepi so bili sprejeti. Za pojasnilo. Gospa Jamšek je bila prisotna kot direktorica Slovenija projekta, ki je za občino izdelala arhitekturno zasnovo manjše športne dvorane z razširitvijo sedanje telovadnice. Na takratni seji je župan predlagal še različico arhitekta Janeza Urbanca. Župan je predlagal različico manjše športne dvorane za dolgoročne potrebe šole, brez podiranja sedanje telovadnice. Sklep o izvedbi prometne presoje še ni izveden. O realnosti in primernosti velike
športne dvorane, možnostih financiranja in resničnih potreb tekmovalnih kolektivnih športov, ob drugih velikih in nujnih investicijah se krešejo mnenja v občinskem svetu. Letos je župan predlagal prometno študijo za cel Mengeš, ki pa so jo svetniki LDS, SLS, ZLSD in SMS izločili iz proračuna. Operativni načrt je izdelan že skoraj tri leta. Izdelal ga je Slovenija projekt. Formalno, glede na sklepe, je športna dvorana odvisna od ugotovitev prometne presoje oz. omejitev, že tako težkih prometnih razmer na tem ožjem območju. Ki so lahko le slabše, če se bi res gradil tudi poslovno stanovanjski objekt »tržnica«.
4.	Večkrat je bilo izpostavljeno vprašanje o tovornem prometu po Prešernovi in Slovenski cesti. Kdo v Občinski upravi je pristojen za to vprašanje in zakaj ni nobenega odgovora. Prešernova in Slovenska cesta sta državni cesti. Ali je Občinska uprava že pridobila kakšno mnenje o popravilu cestišča oziroma preplastitvi asfalta.
Odgovor: Vzdrževalec državnih cest ima svoje programe obnov in vnaša posamezne odseke glede na amortiziranost posameznega cestišča in potrebe. Občina je dobila odgovor, da je sedanja prevleka na Prešernovi cesti še zadovoljujoča. Temu seveda oporekamo in zahtevamo, da država zagotovi svoj delež pri predvideni gradnji po Prešernovi cesti.
5.	Kdo je zadolžen v Občinski upravi za spremljanje javnih razpisov za pridobitev državnih sredstev. Večkrat postavljeno vprašanje, a žal brez odgovora. Na koliko razpisov se je že prijavila Občina Mengeš in koliko državnih sredstev je pridobila.
Odgovor: Javne razpise spremljajo odgovorne osebe za posamezna področja. Na posamezne razpise se občina prijavlja glede na potrebe, pogoje in možnosti.
Doslej je bilo veliko prijav, na podlagi katerih je bilo pridobljenih tudi precej sredstev, kar se natančno izkazuje v vsakoletnih zaključnih računih.
V letu 2003 je občina pridobila na podlagi prijave za razpis za digitalizacijo prostorskih aktov državno subvencijo /2 razpisa) skupno 350.000 SIT.
6.	V časopisu Delo je bilo objavljeno, da je Občina Moravče dobila 20% državnih sredstev za gradnjo vrtca. Zakaj Občina Mengeš za gradnjo vrtca ni pridobila nobenih državnih sredstev.
Odgovor: V letu 2000 je bila posredovana prijava na razpis in država nas je uvrstila v prioriteto v letu 2004, torej smo v planu. Prizadevamo si, da bi sredstva pridobili.
7.	Sklep Občinskega sveta je bil, da Župan na vsaki seji redno poroča o aktivnostih glede obvoznice Mengeš, a na to redno pozablja. Prosila je, da se redno poroča o tem, zakaj cesta stoji, zakaj se nič ne dela, ali se vsak mesec opozarja in sprašuje Ministrstvo.
Odgovor: Župan redno poroča o aktivnosti in novih dejstvih. Če teh aktivnosti oz. novih dejstev v vmesnem obdobju ni bilo, tudi ni bilo o tem potrebno posebno poročati.
8.	Glede na poročilo Vaškega odbora Loka predlagam, da Nadzorni odbor pregleda vso dokumentacijo v zvezi z gradnjo Loškega igrišča.
Ker ni urejena podlaga na balinišču, ograje ni, travnate površine je potrebno postaviti, za stroška pa je bilo porabljenih 62.000.000,00 SIT
Odgovor: Nadzorni odbor je septembru 2003 v okviru pregleda poslovanja za 1. polletje 2003 že pregledal poslovanje. Ob samem pregledu nadzorni odbor ni imel pripomb. Poročila o tem pregledu NO še ni posredoval OU. Pregled porabe sredstev za ŠP Loka je razvidna iz poročila, ki je bil posredovan OS v gradivu za 11. sejo. Poleg same gradnje 48,5 mio, je bilo porabljeno še 1,05 mio za dokumentacijo, 9,9 mio za stroške nakupa zemljišča in spremembe namembnosti, 1,25 pa za ostale stroške.
9.	Občani Mengša plačujemo dodatni prispevek za pospešeno obnovo Krvavškega vodovoda. Ker se obnova še ni začela in so to namenska sredstva, prosim za odgovor, koliko je tega denarja in kdaj se bo začela obnova. Župan Tomaž Štebe je odgovoril, da je denar v proračunu.
Jožica Komatar je opozorila, da je denar v proračunu samo za leto 2003, zato je prosila za seštevek vsega denarja, denar je namenski in bi moral nekje biti.
Odgovor: Poraba sredstev iz prispevka za pospešena vlaganja je v poročilu za OS (11. seja).Sredstva so namenjena za vse obnove vodovoda in ne izrecno samo za krvavški sistem. Občine na krvavškem sistemu se še niso sporazumele o deležih sofinanciranja. Edina, ki je pravzaprav sprejela o tem formalni sklep je občina Mengeš. V letu 1997. S tem sklepom se na primer občina Cerklje ne strinja.
Vprašanje ge. Brede Jamšek Kdaj bomo dobili pisne odgovore Župana in Občinske uprave na vsa vprašanja in pobude iz prejšnjih sej? Če greste nazaj po zapisnikih je zelo veliko neodgovorjenih, na določena vprašanja ni bilo odgovora, niti v Mengšanu, niti kjerkoli drugje. To vprašanje se ne nanaša samo na moja vprašanja ampak na splošno.
Odgovor: Do naslednje seje občinskega sveta bo pripravljen pregled vseh do sedaj ne odgovorjenih vprašanj in bo posredovan odgovor.
1.	Odbor za okolje in prostor je na zadnji svoji seji od Občinske uprave dobil podatke in informacije, da se pogodba za Javno naro~ilo izgradnje vodovoda na trasi Kolodvorska - Trzin podpisuje s Prodnikom oziroma, da Občina Mengeš prenaša investitorstvo na Prodnik in preko njega na izbranega izvajalca Gratel. Zanima me, če je to res. Prosim za pisno obrazložitev vzrokov za tak postopek podpisovanja pogodb z izvajalci, glede na to, da je to Javno naročilo. Prosim, da pisni odgovor dobimo do naslednje seje Odbora za okolje in prostor. Pogodbe nismo dobili.
Odgovor: Povsem običajno je, da občine prenašamo investitorstvo izvedbe za obnove kanalizacije in vodovoda na upravljalca. Razlog je v tem, da lahko podjetje v celoti uveljavlja DDV, medtem ko ima občina omejitve. Vse ostalo je enako kot da bi bil neposreden naročnik občina - torej v skladu z razpisom in ponudbo izbranega izvajalca.
2.	Ali se je od ponudnikov kdo pritožil na sklep o izboru izvajalca, ker tudi tega odgovora nismo dobili.
Odgovor: Izboru nihče ne oporeka.
Vprašanje g. Marka Jeriča Vsakemu članu Občinskega sveta je dal Zapisnik zbora krajanov Loke iz Testenove ulice. Prosil je, da se naj razmisli o tem, da bi bila ena seja Občinskega sveta v Loki v Gasilnem domu, da bi bili lahko, zaradi prostora, prisotni tudi krajani Loke in da se Zapisnik v celoti objavi v časopisu Mengšan.
ZAPISNIK ZBORA KRAJANOV LOKE IZ TESTENOVE ULICE
Datum, 23.09.2003
Kraj: Gasilski dom Loka
Prisotni: 34 krajanov, župan Občine Mengeš
1.	Predstavnik Vaškega odbora Franc Malus je prisotne pozdravil in seznanil z najnovejšo problematiko glede dokončne izgradnje Testenove ulice.
2.	Zupan mag. Tomaž Stebe je predstavil stališča Občine Mengeš in svojo osebno naklonjenost, da Testenova ulica čimprej dobi svojo pravo podobo.
3.	Sprejeti so bili naslednji sklepi:
a)	Zaradi katastrofalnega stanja naj se Testenova ulica v celoti uredi:
-	kabelska kanalizacija
-	zamenjava vodovoda
-	elektrifikacija
-	pregled kanalizacije
-	nadtalni hidranti
-	plinifikacija
-	asfaltiranje celotne površine
b)	Med Liparjevo in Gasilsko ulico naj se uredi pločnik.
c)	Širina novoasfaltirane ceste naj bo (v kolikor je mogoče) v skladu s projektom.
d)	Plinske priključke je potrebno urediti do vseh parcel, ki so v zazidalnem načrtu in ne samo do že zgrajenih hiš.
e)	Občina naj pridobi čimprejšnje soglasje z lastniki zemlje, ki je predvidena za odkup.
f)	Krajani od Zupana in Občinskega sveta zahtevajo takojšnje pisno zagotovilo, da bodo sredstva za prej omenjene sklepe zagotovljena v naslednjem proračunu, sicer ne bodo dovolili nadaljevanja izgradnje plinovoda proti Mengšu.
g)	Krajani predlagajo, da bi se seje Občinskega sveta odvijale tudi v Loki, vsaj takrat, ko so na dnevnem redu točke, ki se dotikajo naše problematike.
h)	Zbor krajanov za predstavnika sklepov svetnikov pooblašča g. Marka Jeriča.
4.	G. Franc Malus omeni tudi probleme v zvezi s Športno ploščadjo v Loki:
-	Ločani so morali sami zbrati cca. 500.000,00 SIT, da so igrišče postavili v obstoječe stanje (nabava mivke za odbojkarsko igrišče, ureditev travne površine, koši za smeti, nabava obročev za koše,
-	Kdo je odgovoren za nepostavitev obljubljenih otroških igral in reflektorjev za odbojkarsko igrišče?
-	Podlaga za balinišče ni urejena.
-	Potrebno je postaviti ograjo na JV kotu ploščadi.
-	Rešiti urejanje travne površine.
-	Rešiti upravljanje športnega parka.
5.	Jože Brojan pove, da je Odboru za varnost v cestnem prometu že posredoval prošnjo, da se loška avtobusna postaja zaščiti (kljubovanje dežju in mrazu).
Sestanek je bil zaključen ob 22.00.
Odgovor: 11. seja je sklicana v Loki.
Vprašanje g. Vladimirja Drobeža Njegovo vprašanje se je nanašalo na ureditev mirujočega prometa v Levčevi in Slamnikarski ulici.
Kakšne so aktivnosti oz. možnosti glede dokončne ureditve mirujočega prometa (parkiranja) na Levčevi in Slamnikarski ulici? Z povečanje parkirišč v lanskem letu je deloma bil rešen problem, vendar cca. 40 parkirnih mest še manjka. Avtomobili so parkirani na zelenici, na igrišču, med bloki.
Odgovor: Zupan je v skladu s pogodbo s stanovalci lastniki predlagal potrebna sredstva v proračunu. Toda svetniki LDS, SLS, ZLSD in SMS so denar izločili iz proračuna. Ponovno so sredstva predvidena v proračunu za leto 2005. Možnost izvedbe v letu 2004 je ob hkratni izgradnji plinovodov ter obnovi vodovodov. Zupan je tak način tudi predvidel iz dodatne pogodbe s koncesionarjem.
Vprašanje ge. Ljiljane Ošep
Imela je vprašanja glede spletne strani Občine
Mengeš.
Spletna stran Občine Mengeš je dobro zastavljena. Večkrat ste nas v vaših nagovorih napotili na njen ogled. Po večkratnem ogledu spletne strani vam postavljam naslednja vprašanja oz. pobudo.
1.	Kdaj bo spletna stran Občine Mengeš redno vzdrževana (dnevna ali vsaj tedenska dogajanja v Občini Mengeš)?
2.	Kdaj bo možnost pridobitve raznih obrazce (po vzgledu drugih občin)?
3.	Seznam občinskih svetnikov in odbor (podatke imate na Občini)
4.	E-mail odborov, na katerih lahko zainteresirani občani postavljajo vprašanje odborom (po vzgledu drugih občin)?
5.	Po vzgledu drugih občin izbrati določene teme, ki bodo obiskovalce naše spletne strani zainteresirale za redni obisk?
6.	Ali je kdo zadolžen za spletno stran? Če ni, poskrbite, da bo.
Odgovor: Ta urejanje spletne strani Občine Mengeš je zadolžen zunanji sodelavec, ki po naročilu Občine ureja spletno stran. Glede pobud za razširitev vsebine spletne strani bomo postopoma poskušali zagotoviti izvedbo. Spletni strežnik občine je pri občanu dijaku. Občina letos nima sredstev niti za minimalno delovanje. Svetniki LDS, SLS, ZLSD in SMS so namreč predlog župana zmanjšali za desetkrat! Zeleli smo postaviti ADSL spletni dostop še v Loki in Topolah ter druge aktivnosti, da približamo svetovni splet občanom z možnostjo dostopa in z vsemi koristnimi in praktičnimi javnimi informacijami.
Vprašanja posredovana na 11. seji dne 5. 11. 2003
Vprašanja g. Antona Hribarja 1. Imam vprašanje v zvezi s sejami občinskega sveta in sicer to, da bi bile seje posnete z video kamero. To vprašanje se mi zdi vmesno, saj bi imeli dostop do videokaset vsak, ki ga to
Odgovor: Sredstva za internet so svetniki LDS, SLS, ZLSD in SMS tako zmanjšali, da ne moremo uresničiti plana o postopnem snemanju sej in neposrednem prenosu na internetu. V zadnji fazi neposredno v realnem času. Današnja seja je snemana in bo objavljena na spletu. Poskusili bomo zagotoviti ugodnega izvajalca in sredstva da vse seje posnamemo tudi na video medij.
2. Imam vprašanje glede vodnega vira - vrtina Žeček
Zanima me ali bo ta voda iz vrtine Žeček priključena na omrežje samo takrat, ko bo nastopilo sušno obdobje - poletje, malo padavin^ali bo v obtoku 24 ur in ali je voda, ki teče iz pipe ob črpališču iz te vrtine.
Odgovor: V projektu vključitve vrtine M1 v vodovodni sistem je predvideno, da se vrtina lahko vključi kot stalni vodni vir za južni del Mengša in Loko. Pipa ob črpališču je trenutno priključena na obstoječ (krvavški sistem). Ob delovanju črpališča pa bo iz te pipe tekla voda iz globinske vrtine.
KAKO DALEČ (BLIZU) SMO DEMOKRACIJI IN POLITIČNI KULTURI V OBČINI MENGEŠ
Ta članek pisem kot član Nadzornega odbora (NO) občine Mengeš po dolgem premisleku in nekaj mesečnem spremljanju javne polemike v naši občini o poročilu, ki ga je NO pred letošnjim poletjem posredoval Občinskemu svetu. Članek odraža moje osebna stališča.
Nadzorni odbor je spomladi 2003 opravljal nadzor poslovanja in porabe javnih sredstev v občini Mengeš v letu 2002. Samo dejstvo, da je pregled dokumentacije in priprava poročila potekala več kot dva meseca pove veliko o tem, da je tokrat nadzorni odbor opravljal zelo podroben pregled in je skrbno proučeval dokumentacijo, ki je bila na razpolago. Meseca junija je NO izdelal predhodno poročilo, ga posredoval županu z namenom pridobiti dodatna pojasnila in odgovore. Na podlagi niza ugotovljenih kršitev zakonov in predpisov ter pomanjkljivosti v poslovanju občinske uprave, je bilo v končnem poročilu NO podano negativno mnenje o porabi sredstev občinskega proračuna za leto 2002 h kateremu so bila priložena jasna priporočila in predlogi za odpravo kršitev in pomanjkljivosti. Občinski svet je poročilo skupaj s predlogi in priporočili za odpravo slabega stanja v celoti sprejel. In kaj se je potem zgodilo? Nič se ni zgodilo!!! Pravzaprav se je zgodilo - potekli so štirje meseci časa, v katerem se ohranja isto stanje nereda pri javni porabi sredstev v občini Mengeš in to je osnovni razlog, da izrazim stališča in protest nad ravnanjem župana kot nosilca javne funkcije.
Zakon o lokalni samoupravi in statut občine Mengeš jasno določata, da je župan dolžan izvajati odločitve občinskega sveta. Poleg tega 32. člen zakona o lokalni samoupravi določa, da so občinski svet, župan in organi porabnikov sredstev občinskega proračuna dolžni upoštevati priporočila in predloge nadzornega odbora!! Občinski svet je to nemudoma storil, župan občine Mengeš pa ne. Celo nasprotno. Namesto tega, da bi usmeril del časa, za katerega ga občani plačujemo, za to, da bi skupaj s sodelavci v občinski upravi pripravil potrebne ukrepe za odpravljanje nepravilnosti, je raje začel javno kampanjo o tem, kako da je to poročilo površno, politično, kako da ni nič ni res, itd. Ob tem je seveda porabil še dodatna proračunska sredstva, da je tiskal in pošiljal svoja osebna stališča vsem občanom. Pri tem me skrbi več stvari:
-	župan se z ignoriranjem sklepov in ugotovitev občinskega sveta in nadzornega odbora postavlja nad zakon, ki mu nalaga, kako ravnati v primeru ugotovitev nadzornih organov.
-	skrbi me, da si mengeški župan zatiska oči pred napakami, za katere je objektivno odgovoren. S tem se samo postavlja v že kar dolgo vrsto nosilcev javnih funkcij v naši državi vseh političnih barv, ki poskušajo državljankam in državljanom zamegliti vsa dejstva in diskriminirati tiste, ki kažejo na napake v smislu: »Ni kriv lopov, krivi so tisti, ki so ga ujeli!«!
-	skrbi me zato, ker verjamem, da so vladavina
prava, nadzor dela nosilcev javnih funkcij ter iz tega izhajajoča politična kultura pomembni temelji demokracije. Za vse nosilce javnih funkcij, torej tudi za župana in organe lokalne skupnosti veljajo isti principi nadzora, s katerimi se zagotavlja korektnost izvajanja zakonov in smotrnost porabe javnih sredstev. Če tega ni, se sprehajamo po zelo tanki liniji med demokracijo na eni strani in samodrštvom, samovoljo in koruptivnem modelu upravljanja javnih zadev na drugi strani. Zraven tega v modelu razvite demokracije pravila politične vzgoje temeljijo na predpostavki, da izvršilni organi ne polemizirajo o odločitvah zakonodajnih in nadzornih organov, temveč jih izvajajo! Vsak, ki le malenkost pozna delovanje političnih sistemov, dobro, ve, da so ti sistemi še posebej nagnjeni k neredu in napakam. Tam, kjer nadzora ni ali pa je izvršilna oblast nagnjena k samozanikanju kakršnihkoli napak, se napake stopnjujejo in to pripelje v katastrofalna stanja (stečaje, finančne zlome, velika zadolževanja, ipd.).
- skrbi me, da župan ne razume vloge nadzornih organov. Nadzorni organi preverjajo korektnost delovanja določenih sistemov zato, da odkrijejo motnje in napake v delovanju. Cilj pa ni odkrivanje napak, temveč pomoč pri odpravljanju le-teh in preprečevanju nastajanja novih. Nadzorni odbor občine Mengeš je zato potrebno razumeti predvsem kot dobrodošlo pomoč pri tem, da bo občina poslovala vsako leto bolj urejeno. Razlika med dobrim in slabim managerjem je velikokrat v tem, da se dobri managerji veselijo problemov in odkrivanja napak, saj jim to omogoča učinkovitejše upravljanje in hkrati sprejemanje preventivnih ukrepov. Slabi managerji pa se problemov bojijo in jih na vsakem koraku zanikajo ali zmanjšujejo njihov pomen. Mengeški župan se na žalost raje
zateka v namigovanja na pristranskost, politično opredeljevanje članov NO, površnost pri delu, ipd. S tem probleme pometa pod preprogo in izpostavlja delovanje občine ponavljanju istih napak in pomanjkljivosti v poslovanju;
- Skrbi me splošno nerazumevanje vlog v naši občini. O tem se lahko prepričamo tudi bralci glasila Mengšan, kjer nekateri pisci nenehno pozivajo župana in občinski svet, da se naj dogovorita o spornih vprašanjih. Zakon natančno določa, da je občinski svet najvišji organ odločanja v občini. Občinski svet je torej tisti organ, ki oblikuje in sprejema najpomembnejše politične odločitve in ne župan! Ko občinski svet sprejme odločitve, se ni več kaj za dogovarjati. Zupan je izvršilni organ in organ upravljanja in njegova moralna in materialna dolžnost je izvajati sprejete odločitve, razen v primeru neskladja z zakoni, kjer pa je zopet predpisan postopek ravnanja. V tem segmentu smo še vedno bližje Balkanu kot državam EU, na katere se župan rad sklicuje. Samo, v državah EU župani ne diskutirajo o odločitvah občinskega sveta, še manj o sklepih nadzornih organov. Ne samo zato, ker je samoumevno, da jih morajo izvršiti, temveč predvsem zato, ker jim to veleva politična kultura!
Ta moj protest je sicer namenjen ravnanju župana glede izvrševanja sklepov občinskega sveta o odpravljanju kršitev in nepravilnosti, ugotovljenih pri pregledu poslovanja občine v letu 2002 pa tudi vsem drugim nosilcem javnih funkcij v naši občini, ne glede na politično barvo. To je tudi poziv vsem, ki smo kakorkoli vpleteni v delovanje naše občine, da svoje naloge opravimo korektno, v skladu z dolžnostmi in pristojnostmi. Gospod župan, še vedno je čas, da stopite na čelo te vrste!
Stanko Salamon, ~lan nadzornega odbora ob~ine Menge{
Opomba: Glede na to, daje g. Stanko [alamon član Nadzornega odbora Občine Mengeš, ta dopis uvrščam na stran Občinskega sveta Občine Mengeš.
Urednik
V skladu s sklepom Komisije za ugotavljanje nezdružljivosti opravljanja javne funkcije s pridobitno dejavnostjo komisija objavlja naslednje poročilo:
Občinski svet Občine Mengeš je ustanovil in imenoval Komisijo za ugotavljanje nezdružljivosti opravljanja javne funkcije s pridobitno dejavnostjo, ki v skladu z zakonom ugotavlja navedeno nezdružljivost.
Komisija je v skladu z Zakonom o nezdružljivosti opravljanja javne funkcije s pridobitno dejavnostjo in svojim poslovnikom pozvala funkcionarje Občine Mengeš, da posredujejo podatke, ki so bili opredeljeni z obrazcem A in B.
Komisiji so zahtevane obrazce posredovali naslednji funkcionarji:
Tomaž Štebe, Alojz Miklavčič, Marko Jerič, Vladimir Drobež - SDS; Viljem Marjan Hribar -Mladi za Mengeš, Topole, Loko, Dobeno, Svet; Anton Hribar - Nsi; Milica Tomšič - LDS
Kljub dvema pozivoma zahtevanih izpolnjenih obrazcev niso posredovali naslednji občinski funkcionarji:
Peter Gubanc, Breda Jamšek, Roman Kalušnik, Marija Sitar, Aleš Janežič - LDS; Janez Per, Franc Hribar, Jožica Komatar, Jožef Vahtar - SLS; Ljiljana Ošep -ZLSD; Tina Zeleznik - SMS; Janez Škrlep - Nsi; Danijel Čemas - Mladi za Mengeš, Topole, Loko, Dobeno, Svet.
Komisija za ugotavljanje nezdružljivosti opravljanja javne funkcije s pridobitno dejavnostjo
NAGRADA ZA NAJLEPŠI BALKON V SLOVENIJI PRI G. RAJKU IN GE. FRANCKI VUGA V MENGSU
Na obisk sem šla. V Mehletovo ulico št. 4, kjer živita g. Rajko in ga. Francka Vuga. Nista me poklicala, povabila sem se kar sama. Iz čisto preprostega razloga, zaradi njune nagrade v akciji za najlepši slovenski balkon. V eni izmed revij Jana sem naključno odkrila njun naslov in prelepo harmonijo petunij in surfinij, ki je letos zadostovala za osvojitev 3. mesta. Ko sem iskala njuno hišo, sta mi dva mimoidoča povedala čisto isti stavek: še malo naravnost in hiša na levi strani, kjer imajo
čudovite rože. Res da jih v tem letnem času, ko sta nas presenetila že prvi sneg in mraz, toliko nisem pričakovala. Zivorumene mini mačehe,
nasajene ob cesti in še v posodah, ki se ob lahnem vetrcu gugajo z balkona, same zase povedo vse. Kakor tudi prelepe fotografije iz letošnjega in prejšnjih let. Težko sem izbrala tiste za objavo. In s pogledom na steno v kuhinji sem ugotovila, da to sploh ni njuna edina nagrada. Ze leta 1995 sta prejela prvo nagrado za najlepše balkonsko cvetje v akciji revije Jana in Arboretuma, istega leta tudi priznanje TD Mengeš. Lani pa ju je nagradila tudi revija Gaia za rožni cestni drevored. Fotografije njunih nasadov in kombinacij, ki so zanimive, lepe in naravno vsklajene, da ti ob pogledu nanje »sapo jemlje«, se pojavljajo občasno po raznih revijah kot npr. Moj mali svet, Gaia, Aplenca ^ Včasih jih spremlja tudi kakšen lastni prispevek, saj g. Rajko aktivno sodeluje kot svetovalec in predavatelj o okenskih in balkonskih rožah preko Aktiva kmečkih žena Komenda, tudi po širši tuhinjski dolini, Lukovici, Moravčah in TD Trzin. Kot svetovalec pri prodaji že nekaj let sodeluje v vrtnariji Gašperlin, v pomladnih mesecih aprila in maja. Vsaj do sedaj, za naprej se o takem sodelovanju še niso domenili. Kot aktivna upokojenca zatrjujeta, da nimata veliko prostega časa. Zanima ju tudi varstvo rastlin in sploh odkrivanje novih vrst, ki bi jima uspevale. Z veseljem mi povesta za lansko presenečenje -bodeča buča, imenovana Čajota, je svoje poganjke prepletala okrog vseh sosedov, njih plodovi pa so v raznih omakah in cvrtju vsem dobro teknili. Vesela sta vseh nagrad in priznanj, ki sta jih prejela,
njun hobi in konjiček hkrati so rože, zaradi katerih tudi ne utegneta na daljši dopust. Z zalivanjem in čiščenjem je toliko dela in drugih obredov, da z njimi nočeta obremenjevati svojih otrok. Enostavno podrejena sta jim samo onadva. Ne
zaradi nagrad. Preprosto. Ker je to njuno zadovoljstvo, ki ju združuje, veseli, krajša čas in hkrati polno zaposluje.
Ja, o rožicah se da v nedogled kramljati. Za slovo sem se jima samo še zahvalila za čas, ki sta si ga vzela za pogovor in jima čestitala tudi v imenu uredniškega odbora glasila Mengšan. Zaželela sem jima samo še obilo užitkov v njunem »rožnatem« gaju.
Ana Jernejcic
ZLATA PALETA
Likovno društvo Mengeš je že drugo leto včlanjeno v Zvezo likovnih društev Slovenije. Preko zveze potekajo selekcijske razstave iz vseh društev iz Slovenije. Na izboru je povprečno izločenih polovico slik Najboljši za svoja dela dobijo certifikat kakovosti, ki ga podeli tričlanska komisija iz krogov akademskih slikarjev in kiparjev ter kritikov za likovno umetnost. Razstave so po celi Sloveniji in so razdeljene tako po tematiki kot po tehniki likovnih del. Drugo leto bi lahko tudi priredili
kakšno od the izbornih razstav v Mengšu. Do zdaj smo razstavljali v Izoli, Mariboru, Sl. Konjice, Trbovlje, Velenje, , Ljubljana, Jesenice, Tržiča Vedno smo se uvrstili z kakovostnimi slikami na razstave. Njprej se pridobijo certifikati za kakovost in nato iz teh izberejo najboljše za zlato paleto. Letos je bila 5. novembra zaključna razstava Zlata paleta 2003 v Trbovljah. Na tej kult.prireditvi podelijo zlate palete kot najvišje priznanje kakovosti, ki ga podeli Zveza likovnih društev Slovenije. Omenjeni so tudi avtorji dobitnikov Certifikat kakovosti, ravno tako prestižna nagrada in ime društva iz katerih prihajajo. Pridobili smo že pet certikatov kakovosti in letos celo dve zlati paleti. To je redkost, da eno društvo pridobi dve zlati paleti v enem letu. Zlata paleta poteka že pet let. 2002
Certifiat kakovosti za grafiko Barbara Rabič Certifikat za slikarstvo kulturna dediščina Handi Behrič 2003
Certifikat za grafiko Handi Behrič Certifikat za perorisbo Miloš Dekič Certifikat za sodobno umetnost Dora Blejec
ZLATO PALETO IN DIPLOMO ZA NAJBOLJŠE DELO SODOBNA UMETNOST JE DOBILA TEODORA BLEJEC ZLATO PALETO IN DIPLOMO ZA PERORISBO JE DOBIL MILOS DEKIČ
Abid Behric
Spoštovanemu mentorju, akademskemu slikarju Vinku ŽELEZNIKARJU, se iskreno zahvaljujem za vso strokovno pomoč, napotke in vodenje na moji poti likovnega ustvarjanja do doseženega najvišjega državnega priznanja »Zlata paleta«.
Teodora Blejec, članica Likovnega društva Mengeš
KOT DEKANIJA SMO ROMALI K NOVI ŠTIFI
V starodavni cerkvi Marijninega vnebovzetja, ki jo obdajajo veličastne lipe, smo se mnogi romarji iz domžalsko-moravške dekanije zbrali v mrzlem jutru, da bi počastili Marijo, opravili spoved, se med seboj povezali in tako odšli duhovno boagatejši na svoje domove. Najprej smo odšli v cerkev k skupni pripravi na spoved. Sledila je molitvena ura za nove duhovne poklice. Po tem je bila maša, ki jo je daroval upokojeni beograjski nadškof dr. Franc Perko. Med mašo je bilo ubrano ljudsko petje in lahko bi človek rekel, da so se nebesa sklonila k zemlji. Preprosto rečeno: bilo je lepo in slovesno. Po sveti maši je vsaka župnija nadaljevala romarsko pot po svoje. Verniki župnije Ihan smo se odpravili najprej v Kočevje, nato pa preko državne meje na Trsat. Tam smo imeli večernice s petimi litanijami. Čeprav je bilo hladno, nas je od znotraj grela Božja ljubezen. Ko smo se vračali proti domu, smo bili vsi ene misli: Da gremo še kdaj skupaj na romanje.
Helena F.
V EVROPO S KRALJI POLK IN VALČKOV
V petek je bila v Domžalah v nabito polni dvorani komunalnega centra deseta dobrodelna glasbena prireditev 10. Slovenski slavček, ki jo pripravlja mengeški Invalidski center z direktorjem Jožetom Mlakarjem na čelu in Slovenske novice. Za celotni slovenski kabelski sistem jo je posnela TV Primorka, za odlično ozvočenje in svetlobne efekte pa je poskrbel Jože Pirman. Lepe kraljevske krone je izdelal Franc Dečman, skulpture slavčkov pa je zasnoval kipar Miha Kač. Tokrat sta bila okronana kar dva nova kralja polk in valčkov, Lojze Slak je dobil naziv častni godec vseh godcev, Souvanovo nagrado, ki jo je oblikova akademski slikar Vinko Železnik, za pisanje besedil pa Vera Kumprej. Prireditev je vodila Betka Šuhel. Kot se ob 50-letnici Avsenikove glasbe spodobi, so prireditev začeli Gašperji z Avsenikovo Na Golici. Posebna čast s pesmijo je bila zatem posvečena Vinku Štruclu, ki je na pragu poletja dočakal sedemdeseto leto. Direktor INCE-ja Jože Mlakar je povedal, da je Naša hiša, dom za duševno manj razvite osebe, v precejšnji meri zrasla tudi s pomočjo te akcije. Spodaj podpisani pa se je v imenu glavnega urednika Marjana Bauerja zahvalil bralcem Novic in pohvalil voditeljičin - slavnostni hlačni kostim. Ansambel Toneta Rusa je zatem prejel kar dve priznanji: bronastega slavčka in priznanje za najbolj obetavno glasbeno skupino. Še posebej lepo je bila sprejeta hčerka vodje ansambla Nadja, pa tudi celotna skupina je res izredno priljubljena. Navihanke so postale srebrne slavčiče, dodobra pa so se ob kakovostni glasbi na njihovih nogah in stasu nasploh napasle tudi moške oči. Ansambel Pogum je dokazal, da Šifrarjeva in Korenova plaketa za pevske kreacije nista bili naključje, saj so Pogumovci res zrasli v odlične pevce, izkazali pa so se tudi v Slakovi uspešnici Rdeči tulipan, ki je bila namenjena Souvanovo nagrajenki za življenjsko delo Veri Kranjc Kumprej. Nagrado je Kumprejevi predala hči dr. Feryja Souvana Barbra Atlanty, ki je ob tem povedala, da ji je oče zaupal, da srce vedno začuti, kadar človek stori kaj dobrega.
Častni godec vseh godcev je postal legendarni Lojze Slak, ki je zapel in zaigral s celotno dvorano V dolini tihi, spontano pa so mu kot pevci priskočili na pomoč Modrijani. Slak je med drugim duhovito izjavil, da bomo, če bo šlo s kronanji kraljev polk in valčkov tako naprej, v Evropo vstopili kot prava kraljevina. Modrijani so se izkazali tudi kot pevci brez glasbene spremljave, njihove uspešnice pa so bile nasploh sprejete z velikim navdušenjem. Zatem sta bila letos okronana kar dva kralja in sicer Miha Dovžan, ki je postal kralj citer, polk in valčkov, ter njegov brat Ive Dovžan, ki je postal kralj polk in valčkov. Po dolgih letih premora je k triu spet pristopil Jože Hribar, tako da je nekdanja Avsenikova pevka Joži Kališnik lahko ob triu zapela
venček Dovžanovih. Novi kralj Miha Dovžan je izjavil, da je dobil v življenju samo dve priznanji: od Zveze slepih in naše. Ive pa je dejal, da kraljem navadno pripada čast in oblast. Čast bo sprejel, zaveda pa se, da bo oblast še naprej pripadala njegovi Angeli.
Piko na i so dali prireditvi Gašperji, uradni Avsenikovi nadaljevalci. Verjetno so eden, če ne kar najboljši kvintet Avsenikovega tipa, kar so dokazali v živo tudi občinstvu v dvorani. Aplavza kar ni bilo konca. Tik pred Na Robleku pa je vendarle prišel tudi trenutek intimne ganjenosti. Invalidski center se je zahvalil voditeljici Betki Šuhel za desetletno sodelovanje (le enkrat jo je nadomestil Janez Dolinar), pa tudi spodaj podpisanemu, ki je dal idejo za to prireditev in pripravlja scenarij. Glavna pozornost pa je bila namenjena direktorju INCE-ja Jožetu Mlakarju, ki je takoj po Slavčku odšel na dopust, zatem pa naravnost v pokoj. Izjavil je, da bo prireditev prihodnje leto spremljal iz prve vrste. Glede na njegovo delavnost to kar težko verjamemo. Odmevno prireditev so omogočili sponzorji in donatorji: Generalni pokrovitelj BTC Ljubljana, so pokrovitelji Zavarovalnica Triglav PE Ljubljana, LB Banka Domžale, Radio HIT Domžale, Vele d.d. Domžale in Fran Dečman, ki je izdelal priznanja in krone, Vrtnarstvo Hubat Dobeno, Vele oddelek cvetličarna in oddelek trafika, Kože Grčar.
Pokrovitelji ansamblov:
PLETENINE ŠPENKO MOSTE, GOSTILNA OLGA MOSTE, GOSTILNA ČUBR KRIŽ, GOSTILNA PRI PAVOVCU MENGEŠ, PRI ZLATI KAPLJI RADOMLJE, RESTAVRACIJA REPOVŽ DOMŽALE IN PIVNICA ADAM RAVBAR RODICA. Pomagali so še:
Papirna galanterija Ravnikar Domžale. Artline Mengeš, Avtobusni prevozi Vrankar Buč, Papirnica Lipa Preserje, Hram rožice Mengeš, HA NI Mengeš, Scorpio Moste, Agroind Vipava, Skaza Haloze, Tilia Dobravlje, Pino J. Klabjan, Lisjak Dutovlje, Rebernik Dragonja, Gaube Špičnik, MIR G: Radgona, MIP Šempeter, Ljubljanske mlekarne, Perutninarstvo Pivka, Celjske mesnine, Pivnica Adam Ravbar, Slaščičarna Flere Mengeš, Oblak & co Ljubljana, Rašica Ljubljana, Urankar Jože Domžale, Veit Domžale, Zlatarstvo Banič Kamnik, Janko Mihelič Domžale, Papirna galanterija Rudolf Rodica, Vistra Groblje, Medic canon Mengeš, Foto Bobnar Mengeš, Iglič Anton, Gostilna Repanšek Homec, Avtoservis Gregorc Mengeš, Varnost Mengeš in Gasilsko društvo Mengeš.
Ivan Sivec
PRAVICA DO DRUŽINE
Za nami je mesec oktober, med drugim zaznamovan tudi s tednom družine in otrokovih pravic. Na to temo so pripravili svoja razmišljanja tudi osnovnošolci. Ker me je sin Anže prijetno presenetil s svojim sestavkom in kratko pesmico, ju objavljava še za naš mesečnik.
Za nas otroke so odgovorni starši, zato je prav, da odraščamo v krogu družine v vzdušju razumevanja in ljubezni. Ampak dandanes opazimo, da ni prav tako, veliko otrok je brez staršev, nekateri starši pa otroke tudi zanemarjajo, sploh če zabredejo v strašne težave kot so alkohol, mamila in podobno. Zato mora za take otroke poskrbeti center za socialno delo. Ena od rešitev je tudi v rejništvu, ko določene družine sprejmejo na svoje domove otroke iz problematičnih družin. Vzamejo jih v rejo, kjer lahko ostanejo do polnoletnosti. Družine jih lahko tudi posvojijo, če se jim starši odrečejo oz. so neodgovorni do njih, sploh če so razmere še zmeraj nevzdržne in otroci ne bi imeli niti osnovnih pogojev za obstoj v takšni družini.
DRUŽINA
Danes grem na pohod v klanec
in sreča me bratranec.
Ravnokar smo prišli z Bleda,
očka me nežno pogleda.
Umirjen gledam, kako raste roža,
mami me prijazno poboža.
Že zjutraj vidim babico mično,
potlej še svojo sestrično.
In z dedkom imam velik klepet,
z bratoma igram nogomet.
Nato premami me telefonski klic,
kliče me z Dolenjske stric.
A jutri me pozdravi teta Lina,
vesel povem ji, da srečna smo družina,
ker v premnogih hišah
otrok pravica, žal je le krivica.
Anže Jernejčič
STRAHOVI IN BUCE
Tudi letos smo člani Kulturnega društva Franca Jelovška na sredini Hribarjeve ulice izdelovali strahove iz buč. Kljub mrazu nam je uspelo izdolbsti kar veliko število buč.

BESEDE Z NASMEHOM
Veliki pisatelji in pesniki nas ganejo. Navdihujejo nas, prebudijo našo strast in vse tisto, kar je v nas najboljšega. Ko poskušamo razložiti, zakaj so tako učinkoviti, govorimo o načinu življenja, viziji ali velikih zamislih. Toda resnica je veliko prvobitnejša; pisatelji in pesniki delujejo na podlagi čustev in življenjskih dejstev. Ali čutite, da imate odprto in tekoče življenje ali pa se vam včasih zdi, da ste omejeni in ujeti? Prav svoboda je življenjsko dejstvo, ki pa je mnogi ne znamo pridobiti v vsakodnevnem vrvežu. Umetniki iščejo delček svoje svobode prav v ustvarjanju, saj v njem izrazijo svoje notranje občutke, sprostijo domišljijo, pravzaprav ustvarjajo svoje sanje, obenem pa nam dajejo možnost, da tudi mi pokukamo v njihovo notranjost in za trenutek postanemo svobodni. Jože Brojan iz Loke pri Mengšu je pesnik in pisatelj. Pesnik malo bolj, pisatelj po navdihu. Njegova zbirka štirih knjig s poezijo in dve črtici navdušujejo šolarje v mengeški šolski knjižnici kot tudi malčke v vrtcih. V teh dneh je izšel njegov novi zapis pesmi v knjigi z naslovom SNEŽINKE PLEŠEJO. Življenjsko pravilo; razpoznavati in ceniti lepoto ter jo razdajati drugim.
Ponavadi ni srečen, kdor sprejema ampak tisti, ki predvsem daje. Človek preprosto da košček sebe - prijazno dejanje, uporabno domislico, besedo priznanja, roko čez jarek, razumevanje in nasvet ob pravem času. Vsak dan se nam ponujajo mnoge priložnosti, da dajemo, prijaznost, dobrohotnost in razumevanje?
Sreča je relativen pojem in ljudem različno pomeni. Nekdo je srečen zaradi drobne pozornosti, stiska roke, nekdo zaradi obiska. Nekoga osrečuje ker lahko pomaga drugemu. Meni največjo srečo pomeni moja družini. Sreča sta moja otroka. Srečo iščem in jo podoživljam na mnogo načinov. Ena teh je prav gotovo tudi otroška poezija.
Mišljenje; dejanje ali proces mišljenja spada med naše največje moči. Ljudje pa se bojijo premišljevati ali pa preprosto ne znajo. Ste imeli kdaj izvirno zamisel in ste se vprašali od kod izvira?
Od kod izvira moja zamisel oz. miselnost za moje tovrstno početje bi se težko opredelil. Mislim, da jo ima vsak človek v sebi, do katere mere pa jo razvije je čisto preprosto njegova odločitev. Ali stvar potrdiš s tem, ko greš z njo med ljudi ali pa večno v tebi kljubuje in ostane neuresničena, tiha želja.
Svet, ki ga vidimo, smo si ustvarili iz lastnih misli. Kajti: »Um je graditelj« nekateri ljudje težko sprejmejo pozitiven odnos do življenja,
ker se jim zdi nerealen. Nejeverneži težko dojamejo, da optimisti lahko dosežejo skoraj vse. Torej, miselni načrt je vodilo k uspehu?
Jaz mislim, da ni nujno vedno tako. Včasih si lahko prehiter v svojih dejanjih in prehitro stvari spraviš v življenje, za kar ti je potem žal. No, pa saj bi vedno znova napravil drugače, če bi imel možnost popraviti. Verjetno je to v vseh nas. Seveda imamo vsi ljudje napake in slabosti iz katerih se vedno kaj naučimo. Uspešnost je sad dela in, če so zadovoljni drugi, sem zadovoljen tudi sam. Če temu ni tako bogpomagaj.
Imejmo čas in prostor za vse. Vse počnimo ob svojem času in na pravem mestu. Nihče, ki ne trati časa, se ne bo pritoževal, da mu ga manjka. Tako kot denar ima čas svojo vrednost samo zato, ker je omejen. V življenju smo uspešni in zadovoljni le, če svoj čas pametno porabljamo?
Včasih mi brezdelje celo koristi, da si napolnim akumulatorje in potem vsako delo lažje in bolje
I
!7

opravim, in ga potem tudi bolje cenim. Menim, da vsakemu izmed nas kakšen dan »zabušavanja« prav pride.
Vsakdo med nami bi rad kaj spremenil ali pa se otresel težav, ki ga pestijo. Verjetno bi bilo prav, da bi pred vsako spremembo premislili, kaj smo in kaj že imamo. Lahko, da nam nič ne manjka, četudi občudujemo koga, ki je drugačen od nas. Zdi se nam, da bi bilo bolje biti v njegovi koži. Ali res?
Osebno ne bi želel biti v drugi koži oz. drug človek, saj potem izgubiš identiteto. Je pa res, da bi za kakšno uro ali dan postal nekdo katerega ideal je meni nedosegljiv. Biti pilot, astronavt, raziskovalec^
Kdaj pa kdaj moramo pogledati, kaj na poti skozi življenje nosimo s seboj. Ali smo obremenjeni z negativnimi mislimi o sebi? Nas tiščijo k tlom strahovi zaradi tega, ker ne ustrezamo umetno postavljenim merilom? Nebesa ali pekel na zemlji si ustvarimo sami. V življenju storiš zdaj ali nikoli. Kakšna je
vaša izbira?
Moja izbira so nebesa. Zakaj? Ker mi je dan ljubši od noči, ker mi nasmeh na obrazu pomeni srečo, ker mi otroška razposajenost naznanja življenje^
Danes se nam ne zdi nič posebnega, ko s pritiskom na gumb vključimo gretje ali prižgemo plamen pod čajnikom. Ogenj za žar pripravimo tako, da oglje polijemo z vnetljivo tekočino. Naše prednike je verjetno ogenj večkrat opekel, zato so potrebovali pustolovca, ki je tvegal opekline in še bolj tvegal, ko se je učil ogenj krotiti in koristno uporabljati. Ljubite varnost ali za vas velja izrek: »Kdor nič ne tvega, nič ne doseže.«
Ljubiti sebe in vse kar te obdaja ali biti egoist je vsakomur položeno v zibel. Če si srečen v družini, priljubljen v okolici, na delovnem mestu, če ti zaupajo prijatelji, si lahko zadovoljen. Mislim, da mi to kar uspeva. Tveganje? Včasih tvegaš z besedo, včasih z dejanjem. Enkrat se to izplača, drugič ne. Brez tveganja se mi zdi, da je tudi sreča opoteča.
Človek brez zastavljenega cilja je kot jadrnica brez krmila. Veter se zaganja v jadra in jo žene pred seboj. Zdi se, da veliko ljudi vse življenje marljivo dela, vendar za to dobi le majhno duševno in poklicno zadoščenje. Pogosto je razlog v tem, da se ubadajo z brezciljnim premišljevanjem, namesto, da bi se usmerili na začrtano pot. Ste si zastavili cilj in našli smer?
Prav gotovo, da imam začrtano svojo smer in kot vsak posameznik mislim, da je moja prava in najboljša. Pa vem, da temu ni vedno tako. Moja velika napaka je, da ima moja smer vse preveč ciljev, ki jim včasih nisem kos. Takrat se vprašam, če mi je treba vsega tega početja. Pa pridejo novi izzivi in nove zmage. Saj konec koncev tudi sonce vsak večer zaide in vsako jutro vstaja v nov dan, ki slehernemu od nas vliva novo upanje.
Pošastna dvojčka dvom in strah imata pogosto glavno vlogo, kadar ne dosežemo zastavljenega cilja. Kadar jima dovolimo, da se naselita v um, se ti dve negativni sili tam krepita in zatreta sposobnost, da bi se v danem položaju radostili in premagali težave. Velja izrek: »Misli dvoma in strahu so pot do neuspeha!«
Mislim, da ne. Strah in dvom, če to v lažji obliki pomeni trema, sta vedno lahko tudi pozitivna in dobrodošla, saj prinašata odgovornost. Ta pa je še kako potrebna pri vsakem našem početju. Zdi se mi, da neuspeh prej pride od brezbrižnosti in lahkomiselnosti, kot pa zaradi dvoma in strahu. Kadar pa sta strah in dvom povezana z našo miselnostjo o preživetju vsa stvar lahko postane mnogo težja in neprijetnejša.

Od vseh naših popotovanj je verjetno najbolj pomembno tisto, na katerega se odpravimo, ko iščemo svoj prostor pod soncem. Kakšne bi bile posledice, če ne bi upoštevali svoje okolice, če bi se ji uprli in pričeli begati ali pa bi mislili, da nam morajo drugi ljudje zagotoviti preživetje?
Od dneva, ko je Bog človeku vdihnil dušo in ga postavil v brezmejni prostor in čas, je tudi človekov razum na veliki preizkušnji, kako preživeti. Seveda bi moral vsak duhovno in telesno zdrav človek skrbeti zase in za tiste, ki so nemočni, vendar bi bil svet prelep, če bi bilo tako. Zato bosta žalost in nasmeh večna sopotnika vsakega izmed nas.
Zbirka otroških pesmi Snežinke plešejo je v minulih dneh izšla pri založbi SALVE d.o.o. iz Ljubljane. Knjigo v kateri je 30 pesmi za malčke do 10 let, je tudi zelo lepo ilustrirala Erna Pucihar.
Doslej so izšle naslednje zbirke: Počitnice 1989, Moji prijatelji 1990, Sonček kliče 1992 in Modre sanje 1996, vse v samozaložbi ter dve črtici; Dom na griču leta 1998 in Deček z druge strani potoka, leta 2000 - obe pri založbi Salve d.o.o. iz Ljubljane, kjer je izšla tudi zadnja zbirka Snežinke plešejo.
Marj Urh
JELENOVA KAPELICA
Prizadevni sodelavci Muzeja Mengeš, Kulturnega društva Franca Jelovška, njihovi podporniki in sosednje ter seveda načrtovalci in izvajalci so izdelali lepo novo ograjo jelenovega znamenja. Dne 27.06.je bila stoletnica njene postavitve. Kapelico doživljamo s prijetnimi občutki vsi mimoidoči.
Pričakujem, da bo občinski svet na predlog župana, zagotovil vsa potrebna sredstva za ograjo. Večino montažnih in drugih del je bilo opravljeno brezplačno. Pohvalno in zgledno!
90 LET INKE GREGORC
2.11.1913 se je v Mengšu pri Jenči-čevih rodila ga. Inka. V osnovno šolo je hodila v Mengeš, v meščansko in trgovsko pa v Ljubljano. V Opekarni, ki je bila takrat v lasti družine Jenčič, je bila v službi kot knjigovodkinja dvanajst let. Leta 1946 se je poročila in po možu prevzela priimek Gregorc. V hiši na Stari poti, kjer živi še danes, sta si z možem Stanetom ustvarila družino. Rodila sta se jima sin Stane in hči Nuška. Mož Stane, ki se je ukvarjal z ličarstvom, je pri svoji obrti potreboval knjigovodkinjo in zato se je ona zaposlila pri njem. Mož Stane je leta 1985
umrl. Sin je po njem prevzel obrt in postal uspešen podjetnik. Hči Nuška, ki s svojo družino živi v isti hiši kot mama, poleg službe, gospodinjstva in vzgoje lepo poskrbi tudi zanjo. Gospa Inka težko hodi in slabo vidi. Kljub temu s pomočjo povečevalnega stekla pregleda naslove v dnevnem časopisu in prebere zanimivosti. Na televiziji pa pogleda samo Dnevnik in še to s posebnimi očali za televizijo.
S Fanči Rožman sva jo obiskali ob visokem jubileju. Ob polni mizi smo z gospo Inko in njeno hčerjo prijetno klepetale. Pripovedovala je še o svojem življenju, o družini, ki se je tekom let povečala za pet vnukov in enega pravnuka, o znancih in prijateljih, ki jih ima vsako leto manj in o dogodkih iz vsakdanjega življenja. V imenu RK Mengeš sva ji zaželeli, da bi jesen svojega življenja kar najlepše preživljala in ji obljubili še kakšen obisk.
Majda Trobec
VSEM ZA 90 - LETNICO
Vsem, ki so v tem letu v glasilu Mengšan in doma že slavili 90-letnico, želim še naprej dobro in veliko zadovoljstva v nadaljnjih, z različnimi težavami obdarovanih letih. Z veseljem naj skušajo preživeti vsak dan. Morda bo še kdo od mojih mengeških sošolk in sošolcev v letu 2003 praznoval 90-obletnico življenja. Mnogi so že pokojni. V tem mesecu me je za nekaj dni »prehitela« Inka Gregorc - Jenčičeva. Pošiljam ji iskrene in prisrčne čestitke in se vesela spominjam dni, ko sva zadnji dve leti osnovne šole sedeli skupaj v klopi. Bilo je prelepo. Naj ji prikličem v spomin dve razredničarki in sicer v četrtem razredu M. Salaba in v petem Gizela Ušeničnik. Zahvaljujem se jima za vse prijateljske odnose, še prav posebno pa kasneje med 2. svetovno vojno. Srečevali sva se skoraj vsak dan na njenem takratnem delovnem mestu - na opekarni. Meni od zasedbenih oblasti ni bilo dano dobiti dovoljenje za nadaljevanje medicinskega študija v nobenem mestu »Velikega Reicha«. Morala sem ostati doma v pomoč ostarelim staršem in bratovi številni družini. Moj praznik je bil 11. novembra. Rodila sem se v viharni novembrski noči. Ves zadnji teden pred tem dnem je močno deževalo. Tisto noč je potok Pšata prestopil svoje bregove. Njegov tok je imel drugačno smer kot danes. Voda je drla po cesti tik
pod oknom naše hiše. Ozračje je bilo naelektreno. Grmelo je in proti večeru je dež prešel v gost sneg. Kako je moja mama v tistih trenutkih bila v skrbeh, vedo in si lahko predstavljajo le rojevajoče matere. V osmem mesecu mojega življenja se je oče solznih oči poslavljal od doma. Takoj po atentatu v Sarajevu je bila splošna mobilizacija, v tedanjem avstroogrskem cesarstvu. S prvo grupo vojnih obveznikov je bil vpoklican. S transportom je odšel v Galicijo in nato pod Karpate. Vrnil se je šele ranjen v letu 1918. Sam je po vrnitvi izračunal, da je bil odsoten točno štiri leta in štiri dni. Nekaterih trenutkov te vojne se v prebliskih živo spominjam. Med vojno je moj brat France postal šolarček. Tedaj se je za mene začel vesel in zanimiv del življenja. Zakaj? France je iz šolske knjižnice prinašal domov slikanice, ilustrirane pravljice in z leti ne samo te, temveč tudi povesti. Želja, da bom sama enkrat mogla brati in zvedeti iz knjig vse to, o čemer mi je pripovedoval brat. Želja je z leti močno rasla in traja še danes. Knjige živijo z menoj, me v starosti vedrijo, ne samo to, me pomlajujejo, težave spreminjajo v veselje in me bodrijo v težavnih dneh. So tolažba v današnjem razvrednotenem duhovnem življenju moderne dobe, ki prinaša veliko udobja, pa tudi nedopovedljivo škodo vsemu človeškemu bivanju. Za vse življenje in spoznavanje duha časov - Bogu hvala!
Minka Kompare
Besedilo in foto: TS
Á
m
VCMm
CENEJŠA ZDRAVILA ZA VEC ZDRAVJA?
Novembrska anketa se ukvarja z vprašanjem generičnih zdravil, ki ga je sprožila uvedba skupin medsebojno zamenljivih zdravil. Tak sistem, ki služi za obvladovanje stroškov za zdravila, je že (dolgo) uveljavljen v več evropskih državah. Medsebojno zamenljiva zdravila so tista, ki imajo dokazano biološko uporabnost in bioekvivalenco, kar pomeni, da se aktivna učinkovina v generičnem zdravilu, ki je za zdravilni učinek odgovorna, sprosti iz tablete (kapsule, svečke vsrka iz prebavil kri, se porazdeli po vsem telesu, se razgradi in izloči iz telesa v enakem času ter obsegu kakor učinkovina v originalnem, inovativnem zdravilu. Zdravstveno zavarovanje odslej ne krije več celotne vrednosti za vsa zdravila iz iste skupine medsebojno zamenljivih zdravil, temveč krije celotno vrednost le za tista medsebojno zamenljiva zdravila, ki ne presegajo najvišje priznane vrednosti (to določi ZZZS). Zdravnik pacientu predpiše tisto zdravilo, ki je v skupini zdravil z isto zdravilno učinkovino, obliko in jakostjo cenovno ugodnejše. Možnost, da predpisano zdravilo zamenja za cenejše, ima tudi farmacevt v lekarni, razen v primeru, ko zdravnik na receptu posebej označi, da zamenjave ne dovoli. Če se pacient z zamenjavo originalnega z generičnim zdravilom ne strinja, mora sam plačati razliko med najvišjo priznano ceno, ki jo krije zdravstveno zavarovanje, in dejansko ceno zdravila.
K pogovoru sem vabila obiskovalce lekarne in zdravstvenega doma. Zanimalo me je, kakšne so njihove izkušnje z generičnimi zdravili, ali so s tem, da jim je zdravnik predpisal generično zdravilo, zadovoljni, ali verjamejo, da sta obe zdravili lahko enako dobri, kaj jim zbuja strah, bi bili pripravljeni doplačati, da bi dobili zdravilo, ki so ga navajeni ^
ALBINA SKOK,
upokojenka iz Mengša
Sama izkušnje z generičnimi zdravili nimam; dobiva pa jih moj mož. Ne verjamem, da so nova zdravila lahko enako dobra, učinkovita kakor stara. Ljudje so navajeni na ena zdravila in jih ne morejo kar tako zamenjati. Kako je v resnici, pa bo pokazal čas!
JANEZ ZAVASNIK, poštar iz Šmarce
Lahko rečem, da so generična zdravila enako dobra kakor originalna. Prepričan pa sem, da je človek pri svojem primeru
pripravljen doplačati toliko več, da dobi zdravilo, ki ga je navajen. Po drugi strani pa menim, da gre pri tem za nekakšno varčevanje - tokrat gre za varčevanje na nepravem mestu!
DRAGA RAUH, upokojenka iz Mengša
Z našimi pokojninami si dragih zdravil ne moremo privoščiti. Če so nova zdravila identična in imajo enako delovanje kakor originalna, je ves preplah okoli tega nepotreben. Odločila bi se za cenejše zdravilo, verjamem pa, da pri težkih boleznih raje žrtvuješ malo več denarja kakor pa svoje zdravje!
NUŠA BRNOT, ekonomski tehnik iz Mengša
Zdravil ne kupujem, lastne izkušnje z generičnimi zdravili nimam, torej lahko le domnevam, da so ljudje verjetno pripravljeni plačati tudi več, da bi dobili svoje zdravilo - zdravilo, na katerega so navajeni.
MARIČKA BENDA, upokojenka iz Mengša
Če so generična zdravila cenejša, jih uporabljajmo. Prepričana sem, da enaka kemična sestava generičnega zdravila pripomore k enakemu učinku in tudi k enaki hitrosti delovanja, kakršno ima originalno zdravilo. So pa ljudje verjetno navajeni na ena zdravila - nova zdravila so lahko drugačne oblike in okusa, kar v ljudeh zbuja nezaupanje - ljudje lahko sami sebe tudi prepričajo, da ena zdravila bolje »primejo« od drugih - v takih primerih so ljudje najbrž pripravljeni doplačati.
FRANCKA KOSEC, upokojenka iz Mengša
Menim, da generična zdravila niso enako dobra kakor originalna. Draga zdravila so seveda boljša, cenejša so slabša. Gre za varčevanje na napačnem mestu, kar je izrazito nepošteno: varčuje se pri revnih, bogatim pa se daje več in več. Bojim se, da bo prišlo do tega, da bo preživel tisti, ki ima denar, drugi pa bodo šli v zemljo.
Na koncu sem izpred prišla v lekarno in zdravstveni dom, kjer so mi s strokovnim mnenjem pomagali dr. Janez Vasle, Alenka Uršič in Nuša Kladnik, ki nas je o problemu generičnih zdravil seznanila v prejšnji številki Mengšana.
NUšA KLADNIK, mag. farm.
Generična zdravila v Sloveniji	so
kvalitetna zdravila (proizvajajo jih Krka, Lek, Pliva in so vsa pod nadzorom Urada za zdravila. Če so medsebojno zamenljiva, morajo ustrezati še strožjim kriterijem - biti morajo bioekvivalentna in imeti morajo enako biološko uporabnost v primerjavi z originalnim zdravilom. Prezgodaj je še, da bi podala oceno, ali se bodo bolniki odločali za doplačila ali za zamenjavo. Odločitev je v veliki meri odvisna od njihovega finančnega stanja, čeprav doplačila dejansko niso zelo visoka. Tu bi se moral odpreti kak nov zavarovalniški paket, ki bi taka doplačila kril. Glede učinkovitosti ni dileme - vsaj na splošno, v posamičnih primerih pa bo prišlo do slabšega počutja, ki je lahko posledica vsake zamenjave; tudi zamenjave generika z originalom. Na to delno vplivajo pomožne snovi, delno psihično počutje. Sama učinkovitost pa ni sporna.
JANEZ VASLE, dr. med.
Sistem zamenjevanja zdravil je širom Evrope znan že dalj časa, sedaj pa se uvaja tudi pri nas zaradi vse večjih stroškov, ki jih vse starejši državljani z vse več zdravstvenimi problemi z vse dražjimi zdravili naredimo državi. Snovalci reform zagotavljajo, da so zamenljiva zdravila dokazano primerljiva glede učinkovitosti in varnosti. Cene pa so bile verjetno res prenapihnjene, saj so jih tik pred uveljavitvijo sistema krepko znižali. S samim zamenjevanjem pri nas ni bilo zapletov, ker je na seznamu le malo pediatričnih zdravil.
Naj pa ob tej priložnosti opozorim na neko drugo, mnogo nevarnejšo stvar za zdravstveno stanje otroške in ženske populacije v Sloveniji. Reformatorji namreč v zdravstveni sistem uvajajo družinskega zdravnika kot edinega in najprimernejšega zdravnika - »čuvarja vhoda« v zdravstveni sistem. S tem bi bile kršene pravice otrok, kakor so opredeljene v mednarodni konvenciji, v naši ustavi in v zakonu o zdravstvenem varstvu. O tem obširneje drugič!
Vsem, ki ste poklepetali z mano, se lepo zahvaljujem. Upam, da smo vsem bralcem Mengšana z različnimi mnenji pomagali pri sprejemanju »novih« zdravil!
Katarina Marin Fotografije: Peter Škrlep
VISOK KRVNI TLAK
bolezen sodobnega sveta
V svetu je visok krvni tlak za kajenjem in pomankljivo ter napačno prehrano na tretjem mestu med dejavniki, ki povzročajo obolenja in smrt. Je najpomembnejši dejavnik tveganja za kap in srčno popuščanje (oslabelost srčne mišice), srčni infarkt, odpoved ledvic in hudih poškodb žil v celotnem krvnem obtoku.
podobno kot pri zdravih ljudeh, vendar z višjimi vrednostmi. V nekaterih primerih se ritem krvnega tlaka lahko spremeni in ponoči ne pade, kar je opaziti pogosteje pri starejših ljudeh, pri sladkornih bolnikih in pri bolnikih z omejeno ledvično funkcijo. Tako spremembo lahko pokaže samo dolgotrajno, 24 urno merjenje krvnega tlaka z napravo, ki v relativno kratkih časovnih intervalih, v presledkih avtomatično meri krvni tlak in ga beleži.
Za domačo uporabo so primerni avtomatski merilniki krvnega tlaka s katerimi si bolnik sam izmeri krvni tlak. Za pravilno oceno je potrebno merjenje večkrat na dan, ob različnih dnevih in v običajnih razmerah, kar pomeni ob psihičnem in fizičnem mirovanju. Primerni so tako aparati za merjenje krvnega tlaka nad nadlahti, ali na zapestju. Vedno se moramo točno držati navodil proizvajalca, ker so sicer meritve lahko netočne. Pomembno je da sami merite krvni tlak tudi kadar so vrednosti pri zdravniku le rahlo povišane, ob uvajanju nefarmakoloških ukrepov (zniževanje telesne teže, povečana telesna aktivnost) za zniževanje krvnega tlaka ali pri uvajanju nove terapije z zdravili, saj boste lahko tem sami prispevali k pravilni diagnozi in ustreznem zdravljenju, ter tako postali aktivni sodelavec pri svojem zdravljenju. Poleg tega pa z večkratnim merjenjem krvnega tlaka ob različnih dnevih (vsakdanjik, konec tedna, počitnice,..) in ob različnih časih, ugotovite kakšni so odzivi vašega telesa na različne dejavnike, ki vplivajo na povišanje krvnega pritiska. Vse vrednosti ter čas merjenja si zapisujte, ter se po potrebi pogovorite s svojim zdravnikom.
Posledice povišanega krvnega tlaka na telo
Posledice nezdravljenega povišanega krvnega tlaka se pokažejo šele po določenem času z okvaro telesnih organov. Pod stalno povišanim krvnim tlakom je srčna mišica močno obremenjena, zato se odebeli, srčna funkcija popušča in srce potrebuje za svoje delo vse več kisika. To se kaže predvsem pri naporu, kot kratka sapa in kot tiščanje v prsih (angina pectoris), ki se lahko razvije v oslabelost srčne mišice (srčna insuficienca), ki je najpogostejši vzroka za popuščanje srca, zlasti v visoki starosti. Povišan tlak povzroča tudi motnje v prekrvavitvi možganov, kar prizadane možganske funkcije(koncentracija, spomin). Najhujša posledica vpliva povišanega krvnega tlaka na možgane pa je možganska kap.
Krvni tlak je tlak s katerim kri pritiska na stene krvnih žil. Odvisen je od moči s katero srce potiska kri v krvni obtok, ter od premera krvnih žil. Pri merjenju izmerimo sistolični (višji tlak), ki pomeni tlak med krčenjem srčne mišice, ter diastolični (nižji tlak) med fazo polnjenja srca. Merimo ga v milimetrih živega srebra (mmHg). Če povišanega krvnega tlaka ne zdravimo se pričakovana življenjska doba bistveno zmanjša; pri 35 letnem moškem s trajno povišanim tlakom 150/100 mmHg se zmanjša s povprečnih 76,5 let na samo 60 let. Mejne vrednosti, ki ločijo normalni krvni tlak od povišanega so danes postavljene precej niže kot nekdaj, ko je veljalo danes popolnoma opuščeno pravilo, da se normalni krvni tlak izračuna po formuli 100 plus starost v letih. Včasih je veljalo, da je za 60 let starega človeka še vedno normalen krvni tlak, ki ima vrednost 170/95 mmHg. Danes toliko povišan krvni tlak zdravimo. Krvni tlak je optimalen (ne glede na starost) kadar je nižji od 120/80 mmHg. Vrednosti med 130 in 139 (sistolični), ter med 85 in 89 (diastolični) veljajo za »visoke normalne« vrednosti in je priporočljivo najkasneje čez eno leto ponoviti kontrolo pri zdravniku. Za pravilno oceno je potrebno izvajati merjenje večkrat, saj samo eno merjenje ponavadi ne da objektivne vrednosti. Dokazano je da je krvni tlak v ambulanti vedno višji kot pri merjenju doma (efekt bele halje).
Vrednosti krvnega tlaka se tekom dneva spreminjajo. Ko se prebudimo se krvni tlak močno dvigne, nato se po poldnevu za približno eno uro zniža, ter nato do večera zopet povečuje. Ponoči, med spanjem, se zniža in je med 2. in 3. uro zjutraj najnižji. Pri ljudeh s povišanim krvnim tlakom niha krvni tlak
Kaj lahko sami, brez pomoči zdravil storite za znižanje krvnega tlaka
-	Poskrbite za več gibanja, vendar ne pretiravajte; tudi hoja po stopnicah namesto vožnje z dvigalom pomeni vrsto rekreacije,
-	znižajte preveliko telesno težo, vendar se izogibajte hitrim dietam tipa »vitki v dveh tednih«, ker pomenijo po končani dieti še večje povečanje teže (jo jo efekt). Raje se poskušajte prehranjevati pravilno (manjši vnos kalorij, uživanje več manjših obrokov na dan, namesto enega velikega),
-	zmanjšajte uporabo kuhinjske soli pri kuhanju,
-	poskušajte bolje obvladovati stres,
-	prenehajte s kajenjem,
-	izogibajte se alkoholu,
-	predvsem pa vedno mislite pozitivno.
Samo pravočasno in pravilno zdravljenje varuje pred posledicami visokega krvnega tlaka. Z doslednim znižanjem krvnega tlaka se tveganje za kap, srčno popuščanje ali odpoved ledvic izrazito zniža. Saj je terapija za zniževanje krvnega tlaka je ena od najuspešnejših preventivnih in terapevtskih ukrepov moderne medicine.
Ali ste vedeli
Da ljudje z visokim krvnim tlako smrčijo pogosteje kot ljudje z normalnim krvnim tlakom, zato svetu-jemo naj si ljudje ki smrčijo izmerijo svoj krvni tlak, če ga še ne poznajo. Ljudje, ki smrčijo imajo tudi pogosto čezmerno telesno težo in so zato ogroženi zaradi infarkta ali možganske kapi. Pri smrčanju se lahko pojavi nevarno pomanjkanje kisika, če se med smrčanjem pojavijo dihalni premori (apnoa. Ukrepi za preprečitev ali ublažitev smrčanja:
-	Zmanjšajte telesne težo,
-	pred spanjem na uživajte alkohola in uživajte lahko večerjo,
-	poskušajte spati na boku in ne na hrbtu,
-	pred spanjem prezračite spalnico ali pa se odpravite na krajši sprehod.
Žal je še vedno premalo ljudi s povišanim krvnim tlakom ustrezno zdravljenih. Še slabše pa je dejstvo da 30% bolnikov z visokim krvnim tlakom o tem ničesar ne ve, ker si krvnega tlaka niso nikoli izmerili. Med njimi so zlasti mladi odrasli in tisti v srednji starosti. Povišanega tlaka ne občutimo in ne boli, zato je pomembno da si ga vsak občasno izmeri, saj vedno velja da je bolje preprečevati kot zdraviti

Alenka Vršič, mag. farm.

KAKŠNO JE MOJE TVEGANJE ZA VISOK KRVNI TLAK
Označite osebne podatke in seštejte število točk. Tako se lahko seznanite z vzroki za povišanje krvnega pritiska in ugotovite svoj faktor tveganja.
Ocena:
Manj kot 50 točk
pomeni zelo majhno tveganje za visok krvni tlak, vendar vseeno priporočamo da občasno nadzorujete krvni tlak in ohranjajte zdrav življenjski stil.
50 - 100 točk
pomeni zmerno tveganje za visok krvni tlak, zato priporočamo da pogosto nadzorujte krvni tlak in začnete z enim do dvema ukrepoma, glede na faktor tveganja pri katerem ste zbrali največ točk.
100-200 točk
pomeni veliko tveganje za visok krvni tlak. V tem primeru je smiselna in učinkovita sprememba življenjskega sloga in načina vedenja (sproščanje, zmanjševanje napetosti). Nadzorujte krvni tlak in začnite z več ukrepi za zmanjševanje krvnega tlaka.
Več kot 200 točk
pomeni zelo veliko tveganje za nastanek povišanega krvnega tlaka. V tem primeru so spremembe življenjskega sloga nujno potrebne.
NATANČEN PREGLED
Pacient pride k zdravniku, ki odredi natančen pregled in vse potrebne preiskave: kri, urin, rentgen, EKG, pritisk, slikanje pljuč in podobno. Po kon~anem pregledu re~e zdravnik: "Zdaj boste pa moji medicinski sestri plačali 30 tisočakov za pregled."
"Toliko?" se čudi pacient.
"Seveda, to je bil temeljit, natančen pregled," reče zdravnik, pacient pa ga zavrne:
"Gospod doktor, če bi res vse natančno pregledali, bi videli, da toliko denarja sploh nimam."
DVE NOVICI
Kirurg je po pregledu dejal pacientu: "Za vas imam eno dobro in eno slabo novico." "Najprej mi povejte slabo!" je rekel pacient. "Obe nogi vam bomo morali amputirati!" "Kaj pa dobra novica?"
"Se je že našel kandidat, ki bo kupil vaše čevlje!" GLISTE
Doktor se je sprehajal po pokopališču in ter na nagrobnih spomenikih prebiral imena umrlih. Veliko jih je poznal, saj so bili njegovi pacienti. Naenkrat je slišal glas iz groba: "Doktor, ali imaš kaj proti glistam?"
ZAKONSKI STAN
Težko ponesrečenega pacienta je reševalni avtomobil pripeljal na urgenco. Med pregledom je doktor vprašal ponesrečenca: "Ste poročeni?" "Ne, mene je podrl avto!"
JECLJANJE
Gospa Kovačeva je s hčerko Vando obiskala zdravnika. "Ali vaša hčerka vedno jeclja?" vpraša doktor. "Ne, samo kadar govori."
MANDARIN
Hallerstein, Kranjec na Kitajskem dvoru
Dan pred prvim simpozijem o baronu p. Ferdinandu Avguštinu Hallersteinu je izšla knjiga z naslovom Mandarin. Dvanajst avtorjev nam na prijazen način odstre številne zgodovinske tančice in predstavi tega izrednega Mengšana. Zgodovinske okoliščine v Evropi in na Kitajskem, njegovo temeljno misijonarsko poslanstvo v luči evropske in kitajske miselnosti. Spoštljiv odnos, do kitajske kulture, izredna predanost znanosti, njegova pisma in njegov rodovnik je le nekaj od vsebine te knjige. Na 288 straneh bomo spoznali le delček njegovega bogatega življenja. Številni dokumenti, ki so nam dostopni, obetajo nova dela o njem. Pozornost, ki nam jo je namenilo Veleposlaništvo LR Kitajske in oseben obisk njegove ekselence, veleposlanika gospoda Xu Lian-a pa nam bo omogočilo vpogled in študij Hallersteinove zapuščine v Pekingu. Te dni je v Pekingu v okviru kulturnih izmenjav Slovenska delegacija Arhiva Republike Slovenije z razstavo »Slovenska mesta«. Tej delegaciji sta
se pridružila dr. Mitja Saje in mag. Jani Osojnik, da skupaj z direktorjem Arhiva Republike Slovenije začnejo s programom Hallerstein na meddržavni ravni.
Naše pobude se uresničujejo in že prinašajo sadove. Knjiga Mandarin nas bo pritegnila. Morda bo to nekoč naslov filmskega spektakla, pa četudi ne, da bi se le pri branju te knjige naselila v nas Hallersteinova sporočanja, njegova modrost, duhovnost in bogato čustvovanje. Da bi se le navzeli njegove spoštljive plemenitosti zaradi katere je postal ugleden član kitajskega dvora -Mandarin.
Zahvaljujemo se vsem, ki so sodelovali pri Programu Hallerstein, pri izidu spominske znamke in karte maksimum, pri pripravi simpozija pri odkritju spominske plošče, pri simpoziju 14. novembra 2003 v Ljubljani, vsem avtorjem prispevkov, sponzorjem in založniku. Posebna zahvala gre zvestim sodelavcem Muzeja Mengeš, Viliju M. Hribarju, Petru Škrlepu, Ani Sitar in Heleni Škrlep, brez katerih knjige ne bi bilo.
Janez Škrlep

Slovesna izjava veleposlanika Ljudske republike Kitajske Njegove Ekscelence Xu Jiana ob obisku v Mengšu 1. oktobra 2003
Zelo sem vesel, da imam priložnost obiskati Mengeš ravno pred kitajskim državnim praznikom. Kitajsko slovensko prijateljstvo se je pričelo že pred več kot tristotimi leti. Takrat je slovenski misijonar Avguštin Hallerstein, ki je prišel od daleč, da bi živel na Kitajskem, s svojim znanjem in usodo pričel pisati zgodbo kitajsko slovenskega prijateljstva. In prav na teh temeljih tradicionalnega kitajsko slovenskega prijateljstva danes skupaj nadaljujemo s pisanjem še bolj veličastnega poglavja.
Veleposlanik Ljudske republike Kitajske Xu Jian
Simpozij ob 300. obletnici rojstva barona p. Ferdinanda Avguština Hallersteina
26. november 2003
Ljubljana, Slovenska matica, Kongresni trg 8 900
Dr. Zmago Šmitek
Zvezde nad Kitajsko - Avguštin Hallerstein
Viljem Marjan Hribar - Kranjska v 18. stoletju
Dr. Mitja Saje - Kitajska v 18. stoletju
Dr. p. Lojze Kovačič - Jezuitski misijonarji 17. in 18. stoletja med soglasjem z Rimom ter suverenostjo kitajskega cesarja
Matic Urbanija - Razvoj jezuitske metode prilagajanja Tinka Delakorda - Kitajski odzivi na misijonarske metode: pomen kulta čaščenja prednikov - trn v peti misijonarjev
1400
Mag. Daniela Juriči^- Čargo - Rodbina Haller pl. Hallerstein na Kranjskem (16. do 19. stoletje)
Dr. Zmago Šmitek - Pogled Avguština Hallersteina na kitajska verstva
Marijan Prosen - Hallersteinov prispevek v zvezdni astronomiji
Dr. Stanislav Južnič - Fizik in matematik Hallerstein
Mag. Jani Osojnik - Avguštin Hallerstein in knjiga Astronomski opazovalnik in popolne študije po nalogu cesarja
Aleš Maver - Beseda o Hallersteinovih pismih
Marko Urbanija - Osnutek bibliografije Ferdinanda Avguština Hallersteina
Vodovodni vir Žeček pri bivši opekarni Mengeš
KAKOVOST VODE IN OPIS VIRA
Analiza kakovosti pitne vode iz vrtine M1 -t.i. KO4 analize- so bile narejene v fazi pred pridobivanjem gradbenega dovoljenja. Narejene so bile štiri biološko kemične analize, ki so bile vse pozitivne. Vodnjak sega v dolomitni vodonosnik , ki je zaščiten pred površinskimi vplivi katerim so izpostavljeni takoimenovani prodnati vodonosniki (npr. megeško polje.
Voda iz vrtine se ne bo klorirala, pač pa je vgrajena dezinfekcija z UV napravo. Kvaliteta te vode pri uporabniku bo zato odvisna predvsem od kvalitete cevovodov (vrsta, perforiranost, število okvar). Predvidena kapaciteta črpanja je do 10 l/s, kar zadošča za potrebe cca. 1/3 občine Mengeš (skupaj s tovarno Lek), oziroma y^ brez Leka.
Povzeto po zapisu g. Aleša Stražarja, JKP Prodnik
POTEK DEL
V	letu 2003 je potekala izgradnja črpališča pri Opekarni na vrtini M1. Vrtina M1 je bila izvedena v letu 2001, prav tako so bile v tem letu narejene prve biokemične preiskave vode, ki so bile pozitivne. V letu 2002 smo nadaljevali z analizami vode (skupaj 4), prav tako je bila izdelana vsa ostala projektna dokumentacija, dovoljenje države za odvzem vode in upravno dovoljenje za gradnjo črpališča. Osnova tej dokumetaciji je hidravlična študija vodooskrbe (Mengeš 2001). Odločitev o virih v veliki globini - dolomitih je bila opredeljena s študijo »Krvavški in kamniški sistem ter dolgoročna oskrba z vodo« (revidirana študija 058/01-MV z dne 1.3.2001). Tudi v skladu s to študijo je bilo v letu 2002 zgrajeno črpališče vode iz podtalnice v občini Vodice.
Gradnja je potekala od junija 2003. Izvedba je bila oddana podjetju Komunalne gradnje Grosuplje,.nadzor je opravljalo podjetje Domplan Kranj. Gradnja je potekala usklajeno z upravljalcem vodovoda JKP Prodnik. Končni obračun še ni znan, vrednost vseh del po pogodbah je 17 mio SIT. Črpališče ima urejen daljinski prenos podatkov v računalniški center JKP Prodnik. Vsi parametri obratovanja se bodo preko daljinskega prenosa podatkov spremljali v nadzornem centru upravljalca, kar omogoča varnost, zanesljivost obratovanja, možnost optimizacije ter statistične obdelave.
V	okviru del na tej lokaciji je bil zamenjan (investicijsko vzdrževanje) tudi salonitni cevovod, ki povezuje vrtino z vodohranom Zeček (230m), ter obnovljene armature v vodohranu .
V	začetku novembra je bil opravljen tehnični pregled črpališča M1.
Ponovno vabimo na otvoritev črpališča, ki bo v petek, 28. novembra ob 16:00.
Andrej Urbanc mag. Tomaž Štebe, župan
MENGSAN V NEW YORKU
Po tem, ko se je Klemen Kosec večkrat udeležil teka na 21 kilometrov dolgi progi, si je želel, da se njegova naslednja proga ne bi končala že pri 21 kilometrih, ampak da bi bila dolga še enkrat toliko. Odločil se je, da bo odšel na čisto pravi maraton in eden takih se odvija v New Yorku. Žreb je določil, da Klemen lahko gre tja in tako se je zgodaj poleti začel resneje pripravljati. Skupaj še z enim izžrebancem sta se zavedala, da udeležba na maratonu terja veliko priprav; človek mora biti za to, da premaga razdaljo 42 kilometrov, dobro telesno in tudi psihično pripravljen. Prebirala sta članke in si skušala treninge razporediti kar se da pametno. Medtem, ko smo se mi poleti zbiti od vročine sesedali v ležalnike, se je Klemen odpravljal na dnevni trening, ki se je končal potem, ko je pretekel 15 do 20 kilometrov. V nedeljo, 2. novembra 2003, se je maratona v New Yorku udeležilo 8 Slovencev. Klemen je tja poletel nekaj dni prej in teh nekaj dni si je ogledoval mesto in kupoval stvari, ki so mu jih naročili prijatelji doma. V soboto so se vsi tuji udeleženci maratona (teh je bilo 10.000) udeležili
prijateljskega teka, ki se je začel pri stavbi Združenih narodov in se še 7 kilometrov nadaljeval po manhattanskih ulicah. Naslednji dan se je maratona udeležilo 35.000 ljudi. Začetek velikega dogodka so označili s strelom iz topa. Proga je bila speljana po neravnem prostoru - tek je bil otežen zaradi visečih mostov in avenij, ki se spuščajo in dvigajo. Občutek med tekom je bil čudovit - tako pravi Klemen - zlasti zaradi množice, v kateri si se znašel kakor na valu, ki te potiska naprej in naprej. Ob progi je bilo okrog dva milijona ljudi, ki so navijali za maratonce, tam so bile tudi godbe, ki so s svojimi melodijami želele
spodbuditi tekače, naj ne odnehajo. Da so se počutili bolj varno, so bile ves čas ob progi tudi reševalne ekipe. Klemena je med tekom pestila tudi nekakšna kriza, ki se je izoblikovala v misel, da na maraton ne bo šel nikoli več. Sedaj, ko je minilo nekaj časa in je svojega uspeha vesel, pa že dela načrte, kateri maraton v katerem mestu bo naslednji, ki se ga bo udeležil. Prijazno pogleda izpod čela in pravi »Ne vem - mogoče Sidney, Peking?« Klemenu se prisrčno zahvaljujem za pogovor, Klemen pa se za denarno pomoč zahvaljuje Občini Mengeš in Mobitelu, d. d.
Katarina Marin
MOJE LETO NA BAVARSKEM - 8. DEL
Postaja mi všeč
Študijsko leto se je začelo s polno paro. Kar seveda v naših razmerah še vedno pomeni s polovično hitrostjo. Pač, konec oktobra od študentov po izdatni udeležbi na Oktoberfestu res ne morem pričakovati nizkega štarta. So me pa lanski študenti pričakali zelo prestrašeni, češ, če bomo, Frau Jemec, res pisali teste. Tako so me prestrašeno gledali, da bi jim jih najraje zares dala pisati. No, če bi bilo po pravem, bi jim itak morala dati uvrstitveni test in potem bi ubogi Alfred od vsega hudega res skupaj padel, še posebej, ker sedaj 2. skupina po znanju prekaša 3.! Nikoli nisem verjela, da je to mogoče, konec koncev sem bila sama z njimi, ampak res se pozna posluh za jezike!
Novo stanovanje
Novo bivališče je prav enkratno. Res je precej oddaljeno od železniške postaje in ker sem imela v velikem očetovem hribovsekm nahrbtniku polno knjig, v svojem gromozanskem kovčku pa obleko in še mali nahrbtnik spredaj, pa mali kozmetični kovček v roki niti ni bilo enostavno priti do stanovanja. Zares! Pričakala me je lastnica hiše in že na vratih mi je povedala, da je celo popoldne jokala - začudena sem jo vprašala zakaj. Ker so jim povozili mucka. No, smela sem v svojo sobo, potem pa sem odšla v zgornje stanovanje in poslušala zgodbo znova. Zatem mi jo je povedal še mali Gabrijel, devetletni deček, čigar mucek je bil. No, saj to je huda izguba, ampak isti večer sta mi zgodbo povedala še najprej sostanovalka, ki z vsemi govori tako, kot da še ne bi obiskovali male šole, kar zna postati moteče, zatem pa še oče od fantka. Pri slednjem pa nisem več zdržala in sem rekla, da so mi zgodbo že povedali in je uvidevno umolknil.
Ja, potem se je pa začela delitev teritorija. V spodnjem stanovanju so tri sobe in pravzaprav imamo nekakšno stanovanjsko skupnost. Vsak ima svojo spalnico, delimo pa si kuhinjo in kopalnico. In tako mi je sostanovalka Monika začela prav počasi razlagati, da je desni umivalnik njen in da jaz smem uporabljati levega (pa prej sem res desnega), da je tudi desno ogledalo njeno in da smem sama gledati v levega, na levi strani smem imeti brisačo, edino v hladilniku smem imeti stvari spodaj desno, sicer bi bila popolna »levičarka«, haha. Po 6-urni vožnji z vlakom in pripravljanju prtljage v zadnjem trenutku, je bilo to res tisto, kar sem si želela, in sem si mislila, uf, to leto bo pa še bolj naporno. No, pa je kar šlo! Naslednji dan je bilo že bolje!
Tudi v Ingolstadtu
V Ingolstadtu sem spoznala nove študente. Ravno tisti dan so vlomili na univerzo, kjer so pobrali naprave in so nam dodelili začasno sobo. Tam pa nobenih pisal, samo ena luč je svetila ^ kar me vedno znova ujezi, da se to dogaja v deželi tehnike!!!!!!! Pa smo improvizirali, saj sem konec koncev pri gasilcih, to res ne sme biti pretežko! V Munchnu pa je začetna skupina vsakič naraščala, sedaj je tam kar 16 študentov. Občutek je dober, saj je dovolj raznoliko, res pa je, da vsak študent ne dobi toliko priložnosti za govorjenje, kot če jih je manj, recimo, kadar imava z Alfredom individualni pouk, je revež po dveh šolskih urah še za odtenek bolj siv, kot je bil na začetku. Ne, saj ne mučim študentov, je pa res naporno, če je človek ves čas na vrsti za reševanje nalog in odgovarjanje, da ne omenjam, kako težko je samo z enim študentom zaigrati dialoge ^
Državni izpiti za prevajalce
Najdejo me pa tudi za vse! Nemčijaje velika, Slovencev tudi ni tako malo, ampak profesor Hammer iz Berlina (se pravi kladivo) je predlagal mene za to funkcijo. Pa gospoda še nikoli nisem srečala! Še slišala nisem prej zanj! Bodo pa izpiti na izpitnem centru v Darmstadtu, ki leži v deželi Hessen. Kar je približno še enkrat toliko, kot je od Topol (ali pa recimo od Mengša) do Muenchna! No, glavno, da se mi kolo pod ritjo vrti, pa sem srečna, bi rekli naši doma ^ No, in sem se odpravila na pogovor. Druga dežela, druge navade! Na bavarski Gruess Gott ali po naše Bogdaj, pa so mi tako hladen GUTEN TAG zabrusili nazaj, češ, iz katerih rovt si se pa ti vzela. In v meni se je dvignil tisti tipični bavarski ponos, vi kar govorite, kar hočete, ampak pri nas na Bavarskem pa delamo tako ^ Neverjetno, kako se človek tega navadi! Še najbolj se smejijo tisti, ki vedo, kako sem lani stokala in se pritoževala.
Gasilski sejem v Koelnu
Skupaj s fanti iz ljubljanske gasilske brigade pa smo se odpravili še na gasilski sejem FireEngeenering v Koeln. Sejem je bil zelo zanimiv, družba pa še boljša. Čeprav smo bili zaradi vožnje ob dve noči, smo se presmejali in nagovorili kot že dolgo ne. Vožnja se nam je pa kar poznala, saj smo potem tavali po mestu in iskali izpostavo poklicnih gasilcev, pa se nam je ulica kot nalašč vselej skrila na drugo stran Rena, kot smo jo iskali mi. Konec dober, vse dobro, mi smo našli pot nazaj do Munchna, kjer sem jaz izstopila, fantje pa so se odpeljali naprej v Ljubljano in sklenjena so bila nova prijateljstva.
Dogodkov pa ne bo zmanjkalo, konec koncev se povečuje vročica pred razširitvijo Evropske unije in tam bomo morali biti zraven!
Mateja Jemec
MIR IN HARMONIJA V SRCU
Ko želiš prinašati mir in harmonijo na svet, moraš začeti tako, da najprej najdeš oboje v svojem srcu. Zavedanje miru in harmonija v lastnem življenju je tako kot pri kamnu, ki ga vržeš v vodo; valovi se bodo širili vsenaokrog in se dotaknili življenja mnogih ljudi. Srečanje z Meto Malus je žetev miru in harmonije, ki ju obilno seje. Ne samo v njenih nasvetih ljudem, v njenih pogledih v zvezde ter komentarju, kako le te tekajo po vesolju in kaj nam namigujejo za prihodnost. Tudi njena pojava in raziskujoč pogled, ki se ustavi v očeh sogovornika ali mimoidočega, je podoba samozavestne in nenavadne osebe; predvsem posrednice med astrološkimi ključi in konkretnimi človeškimi situacijami. Prav te mnoge, pravzaprav kar naše in vaše situacije, so strnjene v Metini prvi knjigi z naslovom Zgodbe iz Zalega loga in Golega laza. Tako je izpolnila Konfucijevo misel, da mora človek v življenju posaditi drevo, zaploditi otroka in napisati knjigo.
Kaj bomo imeli od življenja? Izredno pomembno vprašanje za vsakogar od nas. Pomembno je, da imamo udoben dom, veliko hrane, dobro plačano delo, udobje. Gmotnega bogastva ni težko opredeliti, kolikšno pa je naše duhovno bogastvo? Smo se naučili sprejemati druge ljudi takšne kot so, smo se naučili odpuščati in pozabljati domnevne krivice? Ali cenimo življenje in vse njegove pojavne oblike?
Vsak dan na novo razmišljam o tem. Poslušam ljudi, ki se izpovedujejo, vsakemu posamezniku je njegova težava največja. Razumljivo. Tistemu, kar je pri drugih živih bitjih sla po preživetju in ohranitvi vrste, se v človeku pridružuje še ogromen ego, pogojen z razumom. Večina nas je prepričanih, da si zaslužimo več pozornosti okolice, prizanesljivosti in ljubezni najbližjih, velika večina jih trdi, da delajo za druge: za nadrejene, podjetje, državo. Pri tem pehanju za gmotnimi dobrinami prezremo enak položaj sočloveka, stisko drugega, ne opazimo, da vsak dan, vsak trenutek s tem egom koga prizadenemo. Duhovno bogastvo ni nekaj, kar pridobiš z učenjem na pamet, z raziskovanjem drugih filozofij in religij, v kakšnem krožku ali klubu, ki jih zadnje čase povsod oglašajo. Je preprosto spoznanje, da je človek v primerjavi s kozmičnimi razsežnostmi čisto majcen delček celote, ki ni nič več od drugih živih bitij. V brezpogojni soodvisnosti z njimi živimo. Če bi se en sam najšibkejši člen pretrgal, bi se vse zavrtelo za pol kroga ali izničilo. Ko ozavestimo to majhnost, smo že na dobri poti, da se naučimo dopuščati tudi drugačnost: filozofsko, spolno, versko, obveščenostno. Aktiviramo duha. Na žalost se to dogaja, ko doživljamo najtežje življenjske preizkušnje.
Vsakdo ima skrit življenjski smoter, ki ga pogosto ne opazimo, ker presega trenutni človekov interes in užitek. Bog nam je dal vse v potencialni obliki, zato moramo svoje darove odkriti z duhovno aktivnostjo. Je osnovni smoter pomagati drug drugemu? Ali vsaj ne škodovati, če že pomagati ne moremo? Dovolj je že, da sodelujemo, da komuniciramo - in da smo pri tem iskreni. V vsakem človeku je toliko dobrega kot zla, toliko boga kot hudiča. Božansko možnost izbire imamo, za katero stran se bomo opredelili, s pomočjo koga obeh se bomo spoprijemali s problemi, koga bomo v stiski prosili pomoči. Ena sama božja zapoved bi zajemala vseh deset: ne stori drugemu tistega, za kar ne želiš, da bi kdo storil tebi!.
Neki človek se je naveličal norega tempa mestnega življenja. Prodal je vse in se preselil v gozdno kočo. Želel je najti duševni mir, ki se mu je v mestu izmikal. Pa je kmalu začel pogrešati prijatelje in udobje zato se je preselil v manjše mesto. Tudi tam je postal nemiren in se je vrnil v velemesto ter se prepustil življenju brez notranjega miru. Kje je duševni mir? Osebno pojmujem duševni mir kot sprijaznjenje s kozmično resnico. V materialni rasežnosti se utelesimo zato, da opravljamo neko poslanstvo, da se učimo (spet največ iz negativnih izkušenj), popravljamo napake prapreteklosti in opravljamo izpite iz tega predmeta. Nekateri bolje, drugi


"i jť



slabše, mnogi ga sploh ne opravijo. Potem se vrnemo »nazaj domov«, v drugačno šolo, ki nas bo pripravila za naslednje utelešenje. Ko človeka ni več strah smrti, ko o prenehanju ne razmišlja kot o popolnem koncu, doseže duševni mir. Poslej ga nihče ne more več prizadeti, tudi sovražiti ne zna. Ta prvinski strah je namreč zibel vseh strahov, samo občutenje pa najbolj razdiralsko v človekovem življenju
Ustava navaja, da ima vsakdo pravico do življenja, svobode in iskanja sreče -poenostavljeno. Videti je, da je nekaterim ljudem najpomembnejši cilj v življenju sreča. Gotovo mora obstajati kakšno podzavestno spoznanje o tem, da je smoter našega življenja biti srečen, saj si iz dna srca želimo sreče? Vendar pa srečo ponavadi iščemo izven sebe?
Sreča kot pojem zase ne vsebuje ničesar. Dokler se je ne znamo zavedati, je sploh ne najdemo. Ker je porazdeljena na čisto neopazne koščke skozi celo življenje. Bistvo sreče je zdravje: telesno, duševno, duhovno. Srečni smo, ko smo ljubljeni in ljubimo, ko nam uspe podvig, ki smo si ga začrtali in zelo želeli, ko osvojimo znanje, ki smo ga nameravali. A to so le tisti svetli trenutki, ki jim vedno sledijo obdobja sivine. Ker si po vsaki osvojeni zmagi želimo še večje. Zato je velika sreča zavajajoča in včasih celo pogubna, ker se lahko v trenutku sesuje.
Sreča ljubi smele. Uživamo blagoslov sreče, saj živimo v času, ko si človek lahko omisli delo po svoji želji, vsakdo, ki je dovolj hraber stori vse potrebno za razvoj projekta, pravico in svobodo, da postane podjetnik. Resnično srečen človek gradi hišo, vrtnari, nikoli pa ne išče sreče, kot da bi bila sama cilj. Torej živi polno življenje?
Na nek način pomeni nenehna aktivnost, ki daje rezultate, polno življenje. In če pri tem ozaveščamo občutek, da smo srečni, če ne istovetimo pojma sreče s popolnim, ki je nedosegljivo, če znamo to deliti tudi z drugimi, če jih na njihovi enaki poti ne oviramo in jim ne škodujemo, lahko rečemo, da izpolnjujemo poslanstvo v materialni razsežnosti.
Ljudje, ki si ne postavljajo ciljev, tavajo skozi povprečno življenje in se pritožujejo, da je »življenje pretežko«. Če ne vemo, kaj bi radi dosegli, potem verjetno ne bomo veliko. Morda je to zaradi tega, ker izhajamo iz tega, česar nočemo, namesto da bi izhajali iz tistega, kar hočemo? Se bojimo uspeha? Menim, da je največji uspeh v življenju, če se človek zna zadovoljiti s povprečnostjo. Vse želje in strahovi se uresničijo. Šele ko želja postane ambicija, jo lahko začnemo uspešno udejanjati. A spet (kot pri sreči) je iskanje popolnosti in skrajnosti, da bo se dvignili nad ostale, pogubno. Kaj sploh pomeni biti nadpovprečen? Ko odpotujemo onkraj, domov, ne odnesemo ničesar s sabo, tudi nekakršne želje in težnje, da bo to storili, ni. Spomeniki? Za koliko nadpovprečnih ljudi ne vemo, kje so pokopani! Vsak, ki izgubi življenje v vojnih morijah, je nadpovprečen, vsak, ki ni realiziral zamisli, ker je razmišljal drugače, kot je bilo v tistem trenutku dovoljeno, je izjemen^
Obstaja vzrok za vsako stvar, ki se nam je v življenju zgodila? Da smo zboleli, zlomili roko, se poročili ali sklenili novo prijateljstvo. Preprost je zakon narave »Kar seješ, to žanješ«. Vzrok in posledico pogosto imenujemo tudi »zakon zaporedja, vesoljno kolo ravnovesja«. Kaj pa tisto, čemur pravimo naključje? Mejne vede naključij ne priznavajo. Vsaka stvar se človeku zgodi z določenim namenom. Nekdo zboli. To ne pomeni, da plačuje za kaj, da je slab človek. V trenutkih, ko premaguje bolezen, spremeni odnos do življenja, zazna drobnarije, ki jih prej ni, ozavesti, kako je bil srečen, ko je bil zdrav. Vsaka slaba izkušnja človeka oplemeniti. Kot ni naključje, da se dva srečata, se zaljubita, imata otroke. Tudi če se nekoč razideta (kar je vselej boleče), je usoda poskrbela, da sta si dala, kar sta si imela dati.

Ko se odločimo, da bomo imeli »odprte oči« za vse, kar nas obdaja pričenjamo spoznavati, da obstaja globoka združujoča vzajemnost, ki biva v vseh ljudeh. Pesnik Carl Sandberg to opisuje takole: »Ne bomo vedno to, kar smo sedaj. Hodimo v smeri nečesa velikega. Tudi jaz hodim z vami, torej vas ljubim.« Ljubezen! Velika skrita sila v nas? Ljubezni je več vrst. Edina »čista in prava« je kozmična ljubezen. Od tem sem govorila že na začetku. Da človek ne razsoja med drugimi, da dojame, da nekdo, ki ga je prizadel, v tistem trenutku ni mogel, ni znal drugače in da je sposoben odpuščati. Vse druge ljubezni so že krepko začinjene z egom. Občutek, da imamo nekoga radi in da je to čustvo vzajemno, nam nudi nego udobje, občutimo ugodje. Česa vsega so ljudje sposobni, ko začno ljubezenske naveze razpadati! Celo najbolj pristna starševska ljubezen lahko vpliva na življenje otrok negativno. V silni želji, da bi jim nudili najboljše, jim izbirajo poklice, področja izobraževanja, »ljubeče« se vmešavajo v njihove zakone, ko odrastejo.
Vsak konec je nov začetek? Na splošno imamo radi začetke, te slavimo. Po drugi strani pa se mnogi ljudje upirajo koncu in se trudijo, da bi ga odložili. Ali se moramo prepuščati prepričanju, da se s koncem starega pričenja novo in se bomo zaradi tega manj oklepali starih navad in idej? Nas to boli po poti skozi življenjska obdobja?
Pogosto me pokličejo ljudje prestrašeni, ker so sanjali o smrti (lastni ali koga drugega). Take sanje nikoli ne pomenijo kaj zloveščega. Neko obdobje, nek odnos, neko dogajanje se končuje, čakajo jih novi začetki. In kot je vse v vesolju in življenju en sam večni krog, so tudi konci in začetki različni, ker pravzaprav niso konci in začetki, krožnica se ne končuje in ne začenja. Lahko pa sami določimo točko, iz katere bomo vlekli črte - in točko, na katero jih bomo prilepili. In spet je tukaj tista možnost lastne presoje (ki ji jaz pravim božanska), kakšne bodo te črte, kakšne like bodo tvorile, kaj bomo v ta krog včrtali.
USPEH MENGEŠKEGA FOTOGRAFA
Na letošnji 11. mednarodni razstavi diapozitivov v Banja Luki so člani Foto, kino, video kluba Mavrica iz Radomelj dosegli lep uspeh. Mengeški ljubiteljski fotograf Tomaž Levstek je med 71 avtorji iz 7 držav v kategoriji s prosto temo osvojil prvo nagrado za posamezni diapozitiv. Poleg zmagovalnega so bila na razstavo sprejeta še tri njegova dela. Za razstavo so bila izbrana tudi po tri dela Janeza Kosmača in Spele Kragelj, obeh iz našega kluba. Ta uspeh je res lep pričetek našega praznovanja ob 35. letnici kluba, ki se bo zaključilo 24. januarja 2004 s Festivalom ljubiteljskega filma in videa »Radomlje 2004«.
Več o rezultatih in o festivalu si lahko preberete na internetni strani http:// users.volja.net/fkvkmav/novice.htm.
Kar mislimo o sebi, verjetno vpliva na naše življenje. Vsi si želimo prijateljstva, skladnih odnosov in primernega udobja, kar nam pripomore do občutka, da smo ljubljeni in blaženi. Kar v sebi želimo, lahko tudi dobimo, če smo pripravljeni verjeti vase in v življenje ter vse podpreti z dejanji. Zakaj potem toliko zgodb v knjigi? V knjigi sem opisala nekaj zgodb. In še to le tiste, za katere sem prepričana, da se v njih nastopajoči ne bodo prepoznali. Tudi zato, ker so se zgodile pred mnogimi leti. Vsak dan pa slišim nove. Pripadamo generaciji, ki je preživela usodne spremembe (politične, gospodarske, filozofske, celo prelomnico tisočletij). »Nove« zgodbe so drugačne. Na žalost veliko bolj pretresljive. Uporabljam drugačne vzvode in načine, da bi ljudem pomagala. Veliko več notranje uravnoteženosti in miru je potrebno za to, ker se medsebojni odnosi spreminjajo in zaostrujejo z novodobno astronomsko naglico. Navzlic skokovitemu razvoju komunikacije vse manj izmenjujemo menja med samo, vse redkeje se pogovarjamo. Ali pa prav zato. Prvošolčki hodijo po cesti s prenosnim telefonom, dopisujemo si samo še elektronsko, za praznike, ki smo jih včasih z dragimi skupaj praznovali, naročamo telegramske voščilnice. Celo vino jim dostavijo zraven - in nazdravimo kar po telefonu. Ni dovolj samo želja po skladnih odnosih, treba jo je udejaniti. Z lastnim odnosom do drugih okolico učimo, kako naj se obnaša do nas.
Tako torej; nič nenavadnega ali celo čarovniškega v delu in razmišljanju Mete Malus. Verjetno pa bomo brali tudi naslednjo knjigo^. Zgodbe so namreč tako človeške, da si lahko v podobnih situacijah zamislimo tudi sebe. Lahko se tudi vprašamo, kaj bi bilo, če človek ne bi doživljal svojih občutkov, v podzavesti ali zavestno? Bi bil podoben robotu, ki ne razmišlja, temveč dela tisto, kar so mu strokovnjaki programirali med vezje? Pravzaprav bi bilo tako kar idealno; človek sam sebi ne bi ustvarjal problemov.
Marij Urh Foto: Janez Pipan
TABOR MLADIH V SEMIČU Z UDELEŽBO MEDNARODNIH PROSTOVOLJCEV IZ PETIH EVROPSKIH DRŽAV
Društvo paraplegikov ljubljanske pokrajine je med 6. in 15. oktobrom prvič organiziralo tabor za svoje mlajše in malo manj mlade člane z udeležbo tujih prostovoljcev. Namen tabora je bilo stimulirati člane za učenje tujih jezikov, kot tudi za druge vrste nadaljnjega izobraževanja. Poleg resnejših tem smo se ukvarjali z različnimi delavnicami in ročnimi spretnostmi. Prostovoljci so spremljali naše člane pri vsakodnevnih opravilih in športnih dejavnostih.
■n'iîîili
Gostili smo prostovoljce iz Anglije, Belgije, Irske, Češke in Romunije. Na okrogli mizi smo izmenjali informacije in izkušnje o tem, kako je prostovoljno delo organizirano pri njih. Člane smo vzpodbudili k navezovanju stikov, predvsem pa je bil cilj tabora stimulacija članov k večji samostojnosti in aktivnemu vključevanju v družbo in okolje. Neformalno druženje preko interesnih in drugih dejavnosti je za naše člane pozitivno saj je potrebno vzpostaviti v skupini medsebojno zaupanje in individualen pristop k problematiki vsakega posameznika. Člani so prostovoljkam pomagali tudi v kuhinji, kjer so nam pripravili njihove narodne jedi. Deležni smo bili tudi osnov slikanja na dvodnevni slikarski delavnici, katero je vodil naš član Damjan Rogelj.
Po končanem taboru se je bilo težko raziti saj so se med nami spletla prava prijateljstva. Člani in prostovoljci so bili nad taborom navdušeni, rezultati so presegli pričakovanja zato nameravamo v prihodnjem letu nadaljevati s tradicijo.

TEKMOVANJE GASILSKIH DVOJIC V LOKI
Drugič zapored, prvič na svojem preurejenem gasilskem poligonu, smo loški gasilci pripravili tekmovanje gasilskih dvojic v veščinah, ki širšemu občinstvu niso prav dobro znane. Fire combat, kakor imenujejo vajo ameriški gasilci, po katerih smo jo povzeli tudi mi, seveda z manjšimi spremembami, je vključevala veščine po naslednjem zaporedju: spajanje in vlečenje gasilskih C-cevi, premagovanje ovir (lesena ograda in rov), plezanje po 6-metrski lestvi, spuščanje po 6-metrski vrvi s stolpa, tek, prenos 80 kg tovora z nosili, vlečenje B-cevi
Rezultati:
	PGD	1. tekmovalec	2. tekmovalec	Cas	Napake	Sku
1.	DOB 2	Andrej Vilar	Jure Rogelj	2:34	0	2:34
2.	LOKA 2	Marko Kocjan	Branko Urbanc	2:36	0	2:36
3.	MENGEŠ 1	Jure Šinkovec	Miha Šinkovec	2:47	0	2:47
4.	LOKA 4	Robert Ručigaj	Boris Praprotnik	2:50	0	2:50
5.	LOKA 5	Jure Frantar	Andrej Brojan	2:53	0	2:53
5.	DOB 1	Jani Orehek	Aljaž Gasior	2:53	0	2:53
7.	LOKA 6	Franc Malus	Miha Kuzmič	2:56	0	2:56
8.	MENGEŠ 2	Franc Jerič	TomažŽargi	2:59	0	2:59
9.	LOKA 3	Jure Listar	Gašper Zorman	2:55	10	3:05
10.	TRZIN	Jože Kajfež	Andrej Gril	3:08	0	3:08
11.	VIZMARJE - B.	Jure Čoki	Boštjan Drolc	3:29	0	3:29
12.	ŠMARTNO pri LITIJI Marjan Janežič		Klemen Repovž	3:53	0	3:53
13.	LOKA 1	Slavko SedeljSak	Boštjan Pesrl	4:00	0	4:00
pod tlakom in izbitje tarče. Vaja je zaradi vseh naštetih elementov naporna, vendar zelo mikavna in zanimiva za gledalce in tekmovalce. Tokrat je pomerilo sposobnosti med seboj 13 parov oziroma dvojic iz šestih društev. Upamo, da bo vaja naslednje leto privabila še več tekmovalcev in tudi gledalcev, ki bodo uživali v znanju, moči in pogumu fantov in morda tudi deklet.
Ob koncu tekmovanja so tekmovalce in vse navzoče nagovorili: poveljnik GZ Mengeš tov. Franc Hribar, podpredsednik PGD Loka tov. Robert Ručigaj in mengeški župan mag. Tomaž Štebe. Preden so razglasili rezultate in podelili nagrade, je novo gasilsko pridobitev in športno ploščad blagoslovil p. Boštjan Nemanič, mengeški duhovni pomočnik.
Jože Brojan
POROČILO PGD MENGEŠ O AKTIVNOSTIH V OKTOBRU; MESECU POŽARNE VARNOSTI
Kot vsako leto je tudi letos PGD Mengeš intenzivnejše izvajalo in organiziralo aktivnosti v mesecu požarne varnosti, to je oktobru. Aktivnosti so se po datumskih opredelitvah izvajale skoraj dnevno, vendar moram poudariti, da ni to samo v oktobru, ampak da podobne zadeve izvajamo v društvu skozi vse leto.
Če izpostavim nekaj točk; že na začetku meseca smo gostili učence vseh drugih razredov OŠ Mengeš. Na kratko smo jim obrazložili potek zgodovine društva in pa samo operativno organiziranost od klica na 112 do poteka intervencije. Prav vsi otroci so nam v zahvalo narisali vsak svojo risbico, ki so bile obešene na gasilskih garažah v našem domu. Obiskali so nas tudi otroci 4. razredov, katerim smo prikazali gasilsko tehniko in opremo. V vrtcu Gobica smo obiskali otroke, kjer smo na podoben in otroški način prikazali vozilo in orodje. Najbolj so majhni otroci veseli modrih lučk in siren, tako da so še ves dan po vrtcu oponašali zvoke siren (po svoje seveda).
Ob zaključku meseca požarne varnosti smo izvedli društveno gasilsko vajo na objekt Diskont pijač-Mengos Mengeš. V OŠ Roje na Rodici smo prikazali namišljen požar in eksplozijo plina, vsi
otroci pa so bili tudi evakuirani iz šole (šlo je namreč za nenapovedano vajo evakuacije v OŠ Roje). Ves gasilski podmladek je imel organizirano poučno ekskurzijo v Luko Koper, kar je bilo nadvse zanimivo, pa še z ladjo so se vozili. Gasilska mladina se je udeležila tudi regijskega tekmovanje v Jevnici pri Litiji.
Poleg tega smo se udeležili tudi tekmovanja gasilskih dvojic v Loki in komemoracije na Zalokah.
V oktobru smo imeli tudi vajo razlitja nevarnih snovi v podjetju Filc, nenapovedano vajo operative v tovarno Lek Mengeš, dva požara, dve prometni nesreči in eno tehnično intervencijo. Sodelovali smo tudi na tri dnevnem škropljenju Detlove ulice, zaradi prahu in zapore ceste na Zavrteh.
Poleg vseh aktivnosti so izvršena še razna dodatna dela, kot so letni pregledi in polnjenje vseh dihalnih aparatov, vzdrževanje in pranje vozil, menjava letnih gum z zimskim in priprava vozil na zimsko obdobje ter redno mesečno usposabljanje operativnih enot, ki ga imamo vsako prvo nedeljo v mesecu.
NA POMOČ!
Tomaž Zargi Poveljnik PGD Mengeš

Samo tiso, kar smo podarili, bo šlo z nami^!
Z velikim veseljem vam lahko sporočim veselo novico, da smo s skupnimi napori družini z zdaj že devetimi otroki, Mediževčim iz Krope 3, kupili hišico z nekaj zemlje v Gaberju pri Brežicah. V "Jani", družinski reviji, letnik XXXI št. 41. lahko kaj več izveste o tem. Presrečni Mediževci se vam vsem iskreno zahvaljujemo!
Marta J. Kunaver
Umetniki v upanju na boljše čase, je bil naslov dobrodelne razstave lani med 13. in 24. decembrom. Na pobudo slikarke Marte Jakopič Kunaver je Kulturno društvo Franca Jelovška Mengeš uspešno organiziralo prodajno razstavo na kateri je sodelovalo 13 umetnikov s svojimi deli. Izkupiček od prodanih del je bil solidna podlaga za nadaljna
^llfiiii urup.
iiitil]. ii: ^mnlu íiiiiitínunli. upjniL. hi ^■■l;|lu■||l líiiJíu ll.unavijrjoi-ih, [irn*i Alii|ri | Mirnli^t-ii-i L- il a w c^ Jt ".111 iililí wí • li; [hwc-Im;! pn ki< ji;	it-it-^lL.! i
lïiL-iiHuj^Li LijIltdi inrhiiiMlI. riuli in vuú-krnl P'iinniJiili! k.u.l.ir |d -^ild. pripTr-r- ila U^il^i'i-iJi-hiii [11-1 HJiitfii-- rjï.^tjni- |vriT- i-ïilips-- ■'■^.iiciiJi li ^n-karsminh^luiih,!! fd iijíii^jIs. inUmirnl
Zapis v reviji Jana
prizadevanja. Izredna osebnost kakšrna je Marta Jakopič Kunaver je odprla srca za dobroto. Neverjeten cilj je bil dosežen Družina Mediženec iz Krope ima svoj lasten dom. Veselimo se z njimi in čestitamo vsem umetnikom, ki so odstopili svoja dela, vsem, ki ste se odločili za nakup likovnih del, vsem strokovnim sodelavcem naše galerije mežnarije in članom Kulturnega društva Franca Jelavška Mengeš, ki ste na kakršnekmkoli način sodelovali pri tem dobrem delo. Ja, nekaj prijetnega, toplega, svetlega in nebeškega nas prevzema, kadar brezpogojno in brez nerganja naredimo kaj dobrega.
Janez Škrlep
PRODAM ORIGINAL ZAPRT MICROSOFT OFFICE XP PROFESSIONAL V SLOVENŠČINI -CENA PO DOGOVORU, RAZLIČICA 2002. Tel. 01 7291 283.
HIŠA ROZITA
Nekoč je živela hiša po imenu Rozita. Bila je zelo velika hiša. Pravzaprav skoraj največja v mestu. Imela je veliko prebivalcev. Nekega dne je bila poroka. Poročila se je Ana iz tretjega nadstropja in Koretov Andraž iz sosednje hiše. Povabila sta vse prebivalce hiše Rozite, Andrejke, Betke, Lojza in Franca. Bila je največja poroka v mestu. Vse hiše so ostale same. Rozito je bilo ponoči zelo strah. Pihal je veter in padalaje toča. Vsepovsodje hreščalo. Vse hiše so zaspale, samo Rozita ne. Bilo jo je zelo strah. Skrbelo jo je kdaj se bodo vrnili prebivalci. Od vseh skrbi je zaspala. Ko se je naslednjega dne prebudila, je mislila, da v hiši ni nikogar. Zmeraj je bilo v hiši zelo hrupno. Spomnila se je, da je bila včeraj poroka. Tako si je vsaj malo oddahnila. Naslednjega dne pa je izvedela, da bodo poleg nje zgradili še eno hišo. Tako so prišli tovornjaki in začela seje izgradnja nove stanovanjske hiše. Kadar je Rozito prešinil dolgčas je pogledala na izgradnjo in dolgčas je minil. Ko je bila hiša čez en mesec dokončana se je Roziti zazdelo, da nekaj manjka. In res. Manjkala je fasada. Toda tudi to so naredili. Fasada je bila mareličaste barve, polkna so bila modra, vrata pa rjava. Bila je tako lepa, da se je Rozita zaljubila vanjo.
TEJA VAVPETIČ, 4.C
HISA, KI JE VELIKA TOLIKO KOT JE MOGOČE
Sem hiša velikanka. Velika sem toliko, kot je mogoče. Danes vam bom povedala hišasto pripovedko KAKO SEM ZRASLA. Nekega dne so prišli zidarji, še pred njimi geometri in izmerili polje. Geometri so potem to zrisali, napisali merilo in poslali zidarjem. Kajti tu, kjer zdaj jaz živim, je bilo prej polje. No in po tem, čez pol leta so prišli zidarji in začeli zidati, tako, da sem v enem letu zrasla za 500m. V dveh letih 1000m. A nisem zato tako velika. Pri 1000m se je rast ustavila. Hotela sem biti večja, največja, velika kolikor se le da. Zato sem poslala črvičkom pod zemljo pismo v katerem je pisalo tole:
Dragi čurčki!
DJ VS PROSM, DA PUKLIČTE VSE ČRVE SVETA, IN NJ PRIDJO SM V AMERIKO IN POTEM BOSTE VZEL PALCE IN ME POTISNL GOR!
HIŠA VELIKANKa
To so črvčki prejeli in mi odpisali tole:
Hiša velikanka!
PREJELI SMO TVOJE PISMO IN GA KOMAJ RAZVOZLJALI. TAKO NAM BODO V POMOČ PRIŠLI ŠE ČRVI IZ AZIJE, AFRIKE IN EVROPE.JUTRI SE PRIPRAVI NA PODVIG!
ČRVI
In tako je tudi bilo. Po velikem naporu sem zrasla samo za 60 cm. Zato sem sedaj velika 1060m. Premalo. Nadaljevanje izveste naslednjič. Samo še namig: VELIKA SEM 1600m.
URŠA RUČMAN, 4.C
HIŠA KORENOVIH
Sem visoka stara hiša, stojim na robu jase, blizu majhnega ribnika,v meni prebiva družina, ki se imenuje Koren. Kot sem že povedala, sem visoka in stara. Toda imam zelo zanimivo staro pohištvo. Čisto na vrhu so sobe za spanje in majhna kopalnica. Na sredini imam dnevno sobo, kuhinjo in veliko jedilnico. Čisto spodaj levo je velik prostor za sprejem gostov. Na desni strani pa imam klet. Družino Koren sestavlja: oče Jože, mama Metka, mali nagajivi Anže sestrica Maja in radovedni pes Cvetko. Vsako jutro se zbudijo ob šestih. Me prezračijo, posesajo in pomijejo, seveda to delo največkrat opravi mama. Anže gre v šolo, ker je v drugem razredu, sestrico očka pelje v vrtec. Ko Anže pride iz šole naredi domačo nalogo, potem pa začne razmetavati. Čez nekaj časa pride oči in sestrica Maja ter mami. Vsi skupaj se pozdravijo. Potem si pripovedujejo, kaj vse se jim je zgodilo čez dan. Ko pride večer počasi odidejo spat. Takrat se tudi jaz umirim in zaspim, saj jutri bo nov dan.
Pa lahko noč in lepe sanje vsem skupaj!
nrSAST^ l'RIPC^Vt^LtkA
Niàis hiía pa JU novu in klihii, Ll^f íij^	daiHS Ijikt,
t^ji ii Jiluici r|L-l udi /u^^fï: niLÏa hi!iii iiinbJi. ki;r potťiri ťVlrC^k ^ npL^i křtít dthu ItnjJK VFKti: nJtigiJíi. jL lii^kch
kn fia je. ÍÍO Si II lia vehku oJpLiîi. ilisiKi til(«m, LIÎ iic ïjnii ^L'prav tudi /uniij Ljl
ntuj ^uk isAt^ LiniïMuiM
J t

m
USTVARJALNE DELAVNICE MED JESENSKIMI POČITNICAMI
Počitnice - nekaj,kar otroci težko pričakujejo,pa vendar ne vedo,kaj početi z obilico prostega časa.Nekateri starši imajo priložnost,da vzamejo dopust,drugi »posodijo« otroke svojim sorodnikom,tretji pa v službi premišljujejo,kaj delajo otroci sami doma.Da bi nekoliko omilili ta problem,smo letos na OŠ Mengeš na pobudo ZPM Domžale organizirali počitniške delavnice za učence od prvega do četrtega razreda,vključno s prvim razredom devetletke.Delavnice so potekale od 27. do 29.oktobra,vsak dan od 9.do 12.ure.Udeležilo se jih je kar 47 otrok,največ iz prvih in drugih razredov,nekaj manj pa iz tretjih in četrtih razredov.Ker je bilo otrok veliko,smo jih razdelili v štiri skupine.
V ponedeljek, 27. oktobra, smo se lotili štirih dejavnosti:
-	izdelovanje svečk iz čebeljega satja in stenja,
-	okraševanje malih barvastih svečk s plastelinom,
-	izdelovanje svečnikov iz slanega testa,
-	razne igre.
Skupine so krožile od ene do druge dejavnosti.
Naslednji dan smo:
-	barvali svečnike iz slanega testa,
-	s konturami risali na stekleničke,
Namen teh delavnic je bil predvsem ustvarjanje in sprostitev.Ustvarjalne dejavnosti namreč zadovoljujejo otrokovo potrebo,da se sam izraža,da naredi nekaj novega,svežega,pri tem pa razvija estetski čut,domišljijo in ustvarjalnost.Pri taki obliki dela se otrok lahko izraža na najbolj spontan način,na nikogar se mu ni treba ozirati in je pri delu svoboden.Tako najlaže udejani svojo likovno zamisel, se navaja na samostojnost in si krepi samozavest.Otroci,posebej mlajši,pa morajo zadostiti tudi potrebi po gibanju in samostojni domišlijski igri.
-	izdelovali akvarel s soljo,
-	zaigrali igro Med dvema ognjema.
Zadnji dan,v sredo,pa smo:
-	z barvami za steklo poslikali stekleničke,
-	na akvarelih iskali drobne figurice,ki so nastale zaradi soli in jih obrisali s flumastri,
-	z belo kredo na črn šeleshamer risali tihožitje s steklenicami. Starši so za material prispevali po 500 SIT.
Otroci so bili s takšnim načinom preživljanja prostega časa zelo zadovoljni,mentorice pa navdušene nad njihovo ustvarjalnostjo in izvirnostjo.
Mentorice Marija Medvešek Vrška Mihajloska Jasna Poljanšek Meta Medvešek
KANADA 2003
V DEŽELI VEVERIC IN MEDVEDOV (2. del)
MONIKA KAMBIČ MALI - A.O. MENGES LUKE EVANS - HELENA, MONTANA
27.06.2003 - Vreme je napovedano lepo za naslednje dni. Tako se odločiva, da je pravi čas za Bugabooje.
Provincialni park Bugaboo glacier leži približno tri ure jugozahodno od Calgaryja. Iz zadnjega naselja vodi do tam 50 km dolga precej slaba makadamska cesta. Področje ni preveč obiskano, ker običajnim turistom ni preveč zanimivo. Ko se pripeljeva do parkirišča se zagledava v parkirane avtomobile. Okrog vsakega avtomobila je razpeta mreža obtežena s koli in kamenjem. Luke mi razloži, da je tukaj veliko ježov, ki imajo to navado da se ugnezdijo med zavore in lahko vse preglodajo, da ti spusti zavorna tekočina. Sprejme naju celi roj komarjev. Očitno se to dogaja v takih jkrajih kjer je zima zelo dolga, potem se narava prebudi in mora nadoknaditi vse zamujeno. Natovoriva nahrbtnike. Zanesljivo imava okoli 40 kg, luke še kaj več. Tak nahrbtnik sem nosila samo enkrat v življenju v Patagoniji in takrat sem si rekla, da nikoli več. Potem sva s Klemenom še zmeraj najela konje. Ampak tukaj ni nobenih konjev, ker je pot nemogoča za take živali. Nekateri plezalci še posebno taki, ki imajo namen splezati kakšno prvenstveno smer se odpeljejo večinoma s helikopterjem pod žejleno steno. Pot je strma in naporna. Približno 7 km in 800m višinske razlike. Od začetka kar dobro hodim, potem pa čedalje težje, še posebno ko se začnejo »zajle«. Na koncu začnem šteti korake. Končno zagledam kočo in se po skoraj štirih urah dobesedno priplazim do nje. Koča Conrrad Kain je prav luksuzno urejena. Na razpolago imaš še toplo vodo, hladilnik in mikrovalovno pečico. Seveda moraš odšteti kar 18 kanadskih dolarjev za to. Plezalcev, ki ne mislijo prespati ne gledajo preveč lepo. Ni dovoljeno, da bi postavil šotor v bližini koče. Tako naju na žalost čaka še ena ura hoje do višjega kampa Applebie dom na višini
okoli 2500m kjer lahko taboriš za 5 dolarjev na noč. Sotor postaviš na ploščatih skalah ob ledeniku. Sotorske kline lahko pustiš kar doma, ker ga pritrdiš in obtežiš kar s kamenjem. Prispeva še z zadnjo svetlobo, ura je pa skoraj polnoč. Dan se pa začenja okoli štirih zjutraj. Enkratno za dolge smeri.
28.06.2003 - Zjutraj naju zbudi prekrasno sonce. Rekli so nama, da je to prvo lepo vreme v sezoni. Dolgo časa gledava v plezalni vodniček. Odločiva se za plezanje v Snowpatch spire, ker nima preveč dolgega dostopa. V dobri uri sva pod zahodno steno. Ledeniki so zelo lepi in varni, vsaj zdaj skoraj ni razpok. Izbereva smer Wild flowers in res je polna krasnega gorskega cvetja. Nudi enkratno plezanje po čistem hrapavem granitu sivoroza barve. Pravi užitek!
Urejena so dobra sidrišča za spuste ob vrvi.
SNOWPATCH SPIRE - 3063m - W. Face -Wildflowers IV;5.9-5.10a (VI+) - 305m - 5ur
29.06.2003 -Vreme je še lepše kot prejšnji dan, bolj toplo in manj vetrovno. Odločiva se za veliko klasiko v Bugaboo spire. Smer ni zahtevna nudi pa enkratno zračno plezanje. Sestopiva po južnem grebenu.
BUGABOO SPIRE - 3176m - North east ridge - IV; 5.8 - 500m - 5ur
Zvečer se priplazi prva nevihta tako hitro, da kar ne moreš dojeti. Še eno uro nazaj je bilo popolnoma jasno. Ne vem kaj bo za jutri. Kljub temu pripraviva nahrbtnike.
30.06.2003 - Budilka zazvoni ob poldveh zjutraj. Še zmeraj rahlo dežuje. Po tihem sem kar malo vesela, ker sem tako utrujena, da se mi sploh nič ne da. Saj sem pred dobro uro šele zaspala.
Deset minut kasneje se začne jasniti. Neverjetno! Odločiva se, da greva vsaj do vstopa smeri. Tokrat imava v načrtu veliki Howser tower. Po dobrih dveh urah sva na prelazu, sunki vetra so tako močni, da te kar premetavajo. Tukaj morava odložiti odvečno opremo in se pripraviti za smer. V bistvu odloživa bolj malo, ker je tako mraz, da vzameva še usnjene čevlje s seboj. Čaka naju še dobra ura do vznožja južnega Howserja. Še dobro, da je sneg mehek, ker nimava derez. Odločiva se kar vstopiti kljub vetru (pravi patagonski veter) in mrazu. Čudiva se težavnostim v smeri glede na tako skromne ocene (V-VI, UIAA). Mogoče so še ocene prvih plezalcev. Kar sva plezala do zdaj se nama je zdelo kar objektivno ocenjeno. Počasi se vzpenjava proti vrhu (bolj počasi po moji zaslugi, ker sem tako premražena in utrujena, da ne uživam preveč). Zadnji raztežaji so polni ledu tako, da sva včasih prisiljena delati obvoze, seveda težje ampak možnosti je veliko. Zadnjih 100m lažje plezarije je v snegu. Še k sreči imava primerno obutev in ledno orodje. Po dobrih 12 urah stojiva na vrhu. Vreme je vzdržalo, če prav oblačno ampak brez padavin. Zdaj morava samo še najti sidrišča za spust ob vrvi. Iščeva in iščeva ampak ga ne najdeva. Očitno je zakopan pod snegom. Še k sreči najdeva primerno razpoko za dva zatiča, da lahko urediva spust, ker tokrat nimava klinov s seboj. Naslednje sidrišče je že izven snega. Spust poteka brez zapletov.
Po dvajsetih urah sva že spet »doma«. Pričaka naju neprijetno presenečenje. Šotor leži podrt in obrnjen na tleh. Očitno ga nisva dovolj obtežila. Še k sreči je nekdo to opazil in položil nekaj kamenjev nanjga drugače bi ga lasko iskala v dolini kajti pod nama je prepadna pečina. Palice so čisto zvite, tudi preluknjan je ponekod.
HOWSER MASSIF - 3398M - South tower -Beckey Chounard route - V;5.10a - 760m - 12 ur
01.07.2003 - Dan za počitek. V steni se mi je že kar sanjalo o hrani. Izbrala sva si pravi dan, ker vreme je kislo, občasno tudi rahlo sneži.
02.07.2003 - Celo noč občasno sneži, še vedno vleče zelo močan veter. Tudi tekom dneva ni dosti boljše. Še ne dan za počitek. Počasi ti začne ta »počitek« presedati^
Pozabila sem omeniti, da nikoli ne smeš puščati tukaj kakšne hrane v šotoru. Okolica je polna majhnih glodalcev, ki komaj čakajo na kašen grižljaj. Se sprašuješ kaj sploh delajo na takih višinah sredi snega. Še k sreči so postavili ene vrste vešala kamor lahko obesiš hrano predno greš plezati. Drugače bi ti zglodali šotor in pojedli vse do zadnje drobtinice. Lahko vidiš od majhnih veveric, miške, ene sorte sviscev in še nekaj podobno podgani brez repa rdečkaste barve. Vse seveda živi v podzemeljskih rovih. Zanimivo je to, da zelo bolj malo plezalcev obiskuje to področje. Poleg naju sta samo še dva šotora, če prav v višku sezone jih je lahko tudi
dvajset kar še zneraj ni veliko. Se kar ne morem načuditi pri takih stenah in taki skali, ko se lahko primerja samo s patagonsko. Ogromno je še možnosti za prvenstvene smeri ali proste ponovitve obstoječih. Večina misli samo na yosemitski granit. Mogoče zato, ker jim bolj paše polurni dostop v primerjavi s tem tukaj, ko včasih potrebuješ tudi do devet ur iz avtomobila. Tukaj tudi nimaš množice občudovalcev pod steno. V steni si popolnoma sam s svojim soplezalcem. Je primerljivo s plezanjem v Centralnih Alpah v Evropi s to razliko, da je tam bolj obljudeno. Močno bi si želela, da bi tukaj ostalo tako kot je zdaj, brez raznih gondol, žičnic in prodajanja spominkov na vsakem koraku.
03.07.2003 - Celo noč občasno sneži, še vedno vleče zelo močan veter. Proti jutru se nekoliko zjasni. Stene se zelo hitro posušijo. Luke se odloči, da bova danes vseeno plezala, če prav bi jaz v takem vremenu ostala kar v šotoru. Odločiva se za smer v Snowpatch, ker je najkrajši dostop in lahko po njej tudi abzajlava. Za vsak slučaj. Danes prepustim vodstvo kar Luku, saj termometer kaže 0°C in prstov še čutim ne, Luke pa v športnih plezalnikih brez nogavic. Neverjetno trpežen človek. Se mu pozna, da je živel na Aljaski in pred tem v še bolj mrzli Minessoti. Plezava smer Sunshine, pravi užitek smeri, če bi seveda še sijalo sonce. Kljub temu »preživiva«. Včasih mislim, da smo čisto preveč občutljivi na vreme in zato večkrat raje ostanemo doma ali nas
NOVIČKE Z »BALIN PLACA«
Po dveh mesecih je že čas, da ponovno napišemo kaj se dogaja na našem »balin placu«. Oktobra je bila zadnja tekma jesenskega dela lige. Naša ekipa je nekako obdržala svoje mesto tako, da je sedaj na sami sredini lestvice 2. lige - VZHOD in sicer na 5. mestu:
pa premaga lenoba.
SNOWPATCH SPIRE - Sunshine IV; 5.10d (A0) - 300m - 6ur
04.07.2003 - Danes je vreme nekoliko lepše, vsaj veter se je malo umiril. Napoved za naslednje dni pa ni preveč dobra tako se odločiva sestopiti v dolino saj je tudi hrane že skoraj konec. Za poslovilno turo si izbereva zahodni greben Pigeon spire. Krasen greben. Zelo primeren za tako vreme, saj ga lahko splezava kar v čevljih. Močno sem upala, da bom od tukaj lahko slikala impozanten Housser massif ampak na žalost so vsi višji hribi v oblakih.
Sestop v dolino je tokrat veliko lažji. Luke pohiti naprej. Jaz se posvetim slikanju rož. Kar na enkrat pa zagledam sredi steze čisto sveže medvedje istrebke. Hodim naprej z ne preveč prijetnim občutkom. V gozdu zaslišim pok zlomljene veje; medved je gotovo kje v bližini. Saj ne vem kaj bi naredila, če bi se kar naenkrat prikazal. Verjetno bi začela kričati^
PIGEON SPIRE - 3124m - West ridge - II; 5.4
05.07.2003 - Počasi se vračava se v smeri proti jugu. Na poti se še ustaviva pri naravnem toplem izviru kjer se namakava več kot tri ure. Enkratno!
06.07.2003 - Vstaviva se še v bližini Missoule - Montana. Krasno plezališče. Smeri opremljaš kar sam, poke, dober granita Kaj takega bi potrebovali tudi mi tukaj v Sloveniji.
07.07.2003 - Splezava še nekaj daljšo 8 raztežajev dolgo smer. Po težavnostih, ko sva jih imela v Bugaboojih se nama zdi, da se kar sprehajava po smeri Čudovito, sicer malo prevroče. Tukaj se zavedava, da je v resnici poletje^
BLODGETT CREEK KANYON - Nez Perce spire - Southwest ridge - IV; 5.10 - 350m - 5ur
Vrneva se v Heleno. Prevozila sva čez 3000 km.
10.07.2003 - Odhod v Slovenijo^
Še enkrat se lepo zahvaljujem Planinskemu društvu J.T. Mengeš ter podjetjem MEDIC, GALMA in CALCIT, ki so mi pomagali, da sem lahko uresničila svoje plezalne načrte.
MESTO	EKIPA	TOČKE
1.	Zarja	49
2.	Radovljica	45
3.	Velenje	33
4.	Budničar	30
5.	MENGEŠ	30
6.	Duplica	22
7.	Tržič	19
8.	Dobrova	17
9.	Fužine	17
10.	Mirna	8
Da pa smo dobro uvrstitev naše ekipe in zaključek same sezone primerno proslavili, smo imeli 11. oktobra posebno prireditev za vse naše člane in podporne člane, za katere je bilo poskrbljeno tudi s hrano. Sama prireditev se je začela že zjutraj s klubkim turnirjem ONA - ON v katerem je sodelovalo kar 18 parov, prvi štirje pari pa so bili:
MESTO PAR
1.	Barbara in Boštjan Podgoršek
2.	Marjanca Lavrič in Brane Marolt
3.	Mimi Aleš in Dušan Prijatelj
4.	Anica in Jaka Reven
Tudi glasbo smo imeli, saj so nam prišli igrat kar veterani Mengeške godbe. Bilo je še bolj veselo kot ponavadi.
Zima že prihaja in takrat ponavadi ni tekmovanj in turnirjev v balinanju. Da bi nam le - ta hitreje minila, bomo imeli vsako leto klubska tekmovanja v šahu, pikadu in Wienner šnopsu. Balinarska sekcija se vsem članom, podpornim članom in navijačem zahvaljuje za podporo našim igralcem, ter jim želi prijetno zimo in čim manj zimskih nevšečnosti!
[tefan Kovač ml.
f
NOVICE [AHOVSKEGA DRUSTVA MENGES
2. MEMORIAL ALOJZIJA JAGODICA
V teh dnevih mineva že drugo leto, odkar nas je zapustil neumorni šahovski delavec Alojzij Jagodic. Veliko je delal z mladino. Bilo je veliko mladih nadebudnih šahovskih učencev. Kar precej izmed njih so dosegli lepe uspehe. Lahko se jih kar našteje po vrsti: Hribar Bojan mojstrski kandidat, Hribar Brane I. kategorija, Koželj Janez II. kategorija, Martinjak Miran II., Ves Anton II., Hribar Sebastijan II., Jeglič Uroš II.,Skok Lado II. in Martinjak Ana II. ženska kategorija i.t.d. Iz Loke pri Mengšu so naslednji: Ocepek Marjan II. kategorija, Ocepek Marjan ml. III. In Ocepek Tina II. ženska kategorija. Nekateri igrajo zelo uspešno v drugih klubih in društvih. Ostali pa so prenehali z igranjem.
Rezultati II. memoriala Alojzija Jagodica: Mengeš, 11.11. 2003
Jakob Bokali~
NAJMLAJŠI PRVIC NA TEKMI - EVA MAJDIC ŠESTA
Na poletnih državnih prvenstvih skupaj 6. medalj
V pretekli zimi smo bili uvrščeni na tretje mesto v skupnem seštevku 25. klubov iz vse Slovenije, nov uspeh pa so naši skakalci in skakalki dosegli, še v poletni sezoni. S šestimi osvojenimi medaljami na državnih prvenstvih, smo potrdili zimski uspeh in s tem dokazali, da zasluženo spadamo v sam vrh slovenskih skakalnih klubov. V tekmovanju slovenskega pokala - COCKTA pa sta nam pripadla dva naslova.
Največ zaslug za novi dve kolajni sta prispevala Peter KIRBUS in Vid OJSTERŠEK. Na tekmovanju za naslov državnega prvaka, za dečke starosti do 14 let v Kranju, je Peter zanesljivo prišel do zlata. Družbo na stopničkah s srebrom pa mu je delal Vid. Z malo sreče pa bi se lahko zgodilo, da bi na zmagovalni oder stopil še Matjaž Pungertar, saj je imel v drugi seriji celo drugi najdaljši skok. Naj omenimo še, da so vsi trije nastopili še na kombinacijskem tekmovanju z rolerji. Vid je dosegel na koncu odlično 5. mesto. Isti dan 18. oktobra, je bilo še tekmovanje v smučarskih skokih za najmlajše. V ljubljanskem Mostecu , kjer se je zbralo preko 70 skakalcev iz vseh slovenskih klubov, je potekalo državno prvenstvo za cicibane stare do 9 let in delice do 11 let. Tudi tu smo imeli tekmovalce, seveda prvič na tako močnem tekmovanju in že takoj smo se veselili njihovih dolgih skokov, na koncu pa tudi lepih uvrstitev. Pri deklicah nas je več kot častno zastopala EVA MAJDIČ, ki je pristala na odličnem 6.mestu, pri cicibanih pa sta se izkazala komaj šest letni ANDRAŽ ŽUN in osem letni ALJAŽ OGRINC, ki sta za prvi svoj krstni nastop zasluženo in nad vsemi pričakovanji bila uvrščena v prvo polovico nastopajočih. Veseli nas , da so prav naši najmlajši, dali piko
na- i letošnjemu poletnemu tekmovanju . Seveda, povemo naj , da se na zimo že zelo intenzivno pripravljamo, Roku Benkoviču pa vsi skupaj zaželimo uspešen začetek nastopanja v svetovnem pokalu.
Pohvalimo se tudi lahko, da so kar štirje naši člani zelo uspešno končali praktične in teoretične izpite za trenerje in sodnike, Jože Trplan in David Kuster pa sta napredovala iz regijskih v državna sodnika.
Brane [uštar
« T e-
r.

ZAHVALA TEATRU 55
Smučarsko skakalni klub Mengeš, se zahvaljuje TEATRU 55, za odlično izpeljano komedijo Čas za spermembo. Celotni izkupiček od prodanih vstopnic je bil namenjen za razvoj smučarskih skokov našega podmladka in Roka Benkoviča. Posebno se zahvaljujemo igralski zasedbi Branku Šturbeju, prisrčni Alenki Tetičkovič ter Branku „uriču - „uru. Hvala tudi vsem obiskovalcem, ki so se v zelo velikem številu odzvali in prispevali sredstva za boljše klubske pogoje.
SSKMenge{
Končno stanje
Mesto Igralec	FED	Kat.	ELO	Lrat	Točke		Mbuch	Buch
1 Podržaj Ivo	SLO	I		1995	6.	5	21. 0	29. 5
2 Ivačič Vladimir	SLO	M	2243	2264	6.	0	21. 5	31. 0
3 Janjič Vitomir	SLO	M K		2071	5.	0	19. 5	29. 0
4 Prohaska Ivan	SLO	I I		1703	4. 5		16. 0	23. 5
5 Zupančič Peter	SLO	I		1913	4. 0		20. 0	29. 5
6 Ajtnnik Marjan	SLO	I I I		1713	4. 0		19. 5	29. 0
7 Košir Pavla	SLO	WM		1876	4.	0	19. 5	27. 0
8 Juršič Slavko				1500	4. 0		17. 5	26. 0
9 Vidali Jože	SLO	I I		1686	4. 0		15. 0	23. 0
10 Kunstelj Štefan	SLO	I I I		1662	3.	5	17. 0	24. 0
11 Veskovič Džemal	SLO	I I I		1898	3.	5	15. 5	22. 0
12 Erazem Franc	SLO			1596	3.	5	15. 5	20. 5
13 Škedelj Franc	SLO	I I I		1693	3.	0	19. 5	26. 0
14 Piber Vinko	SLO	MK	2017	1714	3.	0	19. 0	26. 5
15 Kodrič Zoran	SLO	I		1878	3.	0	17. 5	26. 5
16 Štefe Janko	SLO	I I I		1689	3.	0	17. 0	23. 5
17 Bizjak Janez	SLO	I I		1658	3.	0	16. 5	26. 0
18 Plestenjak Jernej	SLO			1500	3.	0	16. 0	21. 5
19 Burja Julka	SLO	I I I		1568	2.	5	15. 0	20. 5
20 Kobold Andrej	SLO	I I I		1575	2.	0	15. 5	21. 5
21 Lukan Gašper	SLO	I I I		1569	2.	0	15. 0	20. 5
POSKUSITE IZBOLJŠATI MATERINŠČINO IN OSVOJITI NEKAJ OSNOV REVIZIJSKE STROKE
V eni od zadnjih številk Mengšana smo lahko prebrali Končno poročilo o opravljenem pregledu porabe proračunskih sredstev v letu 2002. Tovrstno čtivo je res mučno in naporno delo. Prebrala sem ga zato, ker me je v začetku zabavalo, potem pa sem se čutila pozvano, da vas, pisce in »pregledovalce«, opozorim na nekaj osnovnih revizijskih pravil, ki vam bodo pomagala, da bodo pregledi lahko imeli svoj naslov. Ni pa ostala neopažena tudi raba slovenskega jezika - morda vam ne bi škodilo, če bi šli spet malo v šole. Za začetek kar na kratek tečaj materinščine!
Stavke, kot so: «s tem ko ni zagotovljena konkurenca^« bi vam tretješolec, ki pozna vrinjene stavke in 6 sklonov v slovenščini, pri čemer se v nikalnih oblikah uporablja rodilnik, zagotovo popravil. Prav tako vsak ve, da v zakonu gotovo ni opredeljena možnost »potegovanja se za dela in storitve« ampak gre za sodelovanje v javnih razpisih. To naj bi bil samo uvod vašega »po domače« napisanega poročila. Če bi šli spet v tretji razred, bi vam učiteljice zagotovo napisale, naj pridejo starši v šolo na govorilne ure.
Zdaj pa k vsebini: računovodska, kakor tudi poslovnofinančna načela, narekujejo spoštovanje vsebine pred obliko. Začela bi kar na koncu - z mnenjem. »Nadzorni odbor je sprejel negativno mnenje k poslovanju Občine Mengeš v letu 2003«. Hude besede, le kaj bi pomenile?
Zakon o revidiranju v 25. členu govori o »pritrdilnem mnenju, mnenju s pridržkom, odklonilnem mnenju (ko smatra, da računovodski izkazi niso resnični in pošteni), revizorju pa daje možnost, da zavrne izdelavo mnenja«. Mnenje s pridržkom mora biti vedno razloženo, na katere postavke se pridržek nanaša.
Ker se pregled nanaša na poslovanje, bi »negativno mnenje« pomenilo, da je poslovanje napačno, da poslovanja ni ali da poslovanje ni v skladu z zakonom in zakonskimi predpisi? Ta najpomembnejši zaključek v poročilu ni pojasnjen.
Sprašujem pa se, čemu je nadzorni odbor sploh podal mnenje. Zakon o lokalni samoupravi mu nalaga, da o »svojih ugotovitvah, ocenah in mnenjih izdela poročilo s priporočili in predlogi«, tako da si je pravico do »mnenja« vzel kar sam. Menim pa tudi, da »negativnega« mnenja (v primeru, da bi imel to pooblastilo) ne bi smel izraziti, saj se nizanje ugotovitev in sklepov giblje v smer ugibanj ter sklepanj na podlagi nezadostnih dokazov, kot na primer:
1.	»Nadzorni odbor izraža zaskrbljenost nad ugotovitvijo« ^lahko ugotavlja, lahko ugotavlja tveganje ob opustitvi dejanja, ne pa da bi izražal kakršnokoli čustvo ob tem dejstvu.
2.	»Po drugi strani pa takšna nerealna načrtovanja spodbujajo pričakovanja občanov^.« spet smo na čustvenem področju...(ali je bila o tem narejena analiza javnega mnenja, pričakovanj?)
3.	Odbor ugotavlja, da ni mogoče ugotoviti, če je bil izbran najugodnejši ponudnik blaga in storitev ter na koncu ugotovi, da naročnik ne ugotavlja najugodnejših ponudnikov. Tu se odbor spre s samim s seboj, saj na začetku ugotavlja, da ne more ugotoviti, potem pa prav to ugotovi.
4.	Poročevalci kažejo na »pomanjkljivo notranjo kontrolo v občinski upravi«! Ali veste, kaj je notranja kontrola? Gre za sistem delovanja poslovnega procesa, v katerega so vgrajene notranje kontrole z namenom odkrivanja nepravilnosti. Sistem takega notranjega nadzora imenujemo sistem notranjih kontrol, za katerega pa nadzornik ugotovi, ali deluje, ali ne in opozori na področja, kjer ne deluje.
5.	»Pregledovalci« bi morali imeti tudi občutek za pomembnost postavk. Posebej se obravnavajo pomembne postavke, manjše pa se lahko opredelijo v skupnem znesku in se obravnavajo ločeno. V nasprotnem primeru bralec izgubi občutek za velikost napake in se zmede.
To bi bilo samo nekaj cvetk v cvetlični gredi vašega poročila. Tehnika nizanja ugotovitev in sklepanj se ponavlja od začetka do konca, zato sem vas opozorila le na nekatera. Vem, da Nadzornega odbora ne sestavljate revizorji, da je vaša vloga nadzor in izdelava poročila, ne pa revizija poslovanja občine. Prav zato gre: bodite pri svojem delu še posebej previdni, poročajte le tem, o čemer ste prepričani in za kar imate zadostne podlage, predvsem pa - ne jemljite si pristojnosti, ki jih nimate. To področje je še posebej občutljivo, ker javnost pričakuje, da so poročila nevtralna, ugotovitvena, strokovna in da bodo dala odgovore na vprašanja. Slabo poročilo meče slabo luč na vsa naslednja. Ugotovitve, ki ne temeljijo na dejstvih, ampak vpletajo čustveno stran poročevalca, rušijo naš življenjski mir in vsakdan.
Hvala, ker ste prebrali ta članek. Mnogo rajši bi napisala prispevek, ki ga že dolgo pripravljam in bo doprinos k računovodski stroki, a zanj, žal, ne najdem časa.
Katarina Praznik, univ. dipl. ekon., poobl. revizorka
v
Še enkrat: včeraj, danes, jutri!
Minilo je nekaj mesecev, ko smo ogledovali ostanke mengeškega gradišča častitljive starosti nekaj tisoč let. Predno smo začeli graditi dom na Gobavici l.1952 se še dobro spominjam skalovja na vrhu griča, ki smo ga kar dobro uporabili za temelje objekta. Nikomur ni prišlo na misel, da je bil vrh sestavni ali pa celo glavni del naselbine. Zagotovo pa nismo bili nevedni o gradiščih in pomenu za obstoj ljudi v takih naseljih. Znano je, da je v Sloveniji okoli 100 krajev, ki se imenujejo Gradišče ali podobno, kar dokazuje kako pomembne so bile naselbine po hribovitem svetu za obrambo pred tujcem.
Nehote mi pride na misel epopeja o davnih pradedih F.S. Finžgarja »Pod svobodnim soncem« in sivolasega staroste Svaruna kako je zbiral vojsko na okopih svojega gradišča za obrambo bratov Slovenov pred napadom sovražnika. V letnem gledališču - kamnolomu je bila tudi zanimiva predstava po imenovanem romanu. Gledalci in igralci smo bili navdušeni..
Hvalevredno je delo Jelovškovega kulturnega društva in obeležji o znamenitem freskarju F. Jelovšku in jezuitu , učenjaku, mandarinu F.A. Hallersteinu.
Zal pa pozabljamo na velikega Slovenca, enega med največjimi: A.M. Slomška, ki ga moremo prištevati in enačiti s F. Prešernom in tudi s P. Trubarjem. Za slovenski jezik so brez dvoma ti trije naredili največ. Slomšek je še posebej zaslužen za področje severovzhodne Slovenije, saj je s svojim prosvetnim in kulturnim pristopom največ pripomogel, da se je obdržal materin jezik, za kar bi mu morali biti hvaležni vsi SLOVENCI. Tudi soustanovitelj Mohorjeve družbe je bil, v Celovcu l.1851. Zal nisem zasledil v medijih nobenih člankov o njegovem delu v letošnjem jesenskem času, ko smo praznovali njegove dneve. Razglasitev za blaženega zaradi njegovega častitljivega duhovniškega stanu in vsestranskega prizadevanja na literarnem in drugih področjih so vrline, kakršnih nima nobeden Slovenec do sedaj. Tudi I. Cankar se je s svojim jedrnatim rekom BOG, MATI, DOMOVINA poistovetil z njegovim najprisrčnejšim priporočilom: »Sveta vera bodi vam luč, materin jezik pa ključ do zveličavne narodove omike«. Da ne bi bilo kakršne koli zamere moram omeniti, da je bil 22.oktobra '03 v Delu objavljen zapis : »Čudeža, ki je potreben za Slomškovo kanonizacijo, še ni ». Članek je bil napisan z neprimernimi opazkami in za časopisno stran DOGODKI DNEVA; bolj zlonameren kakor primeren.
Kaj pa danes. Je vse v redu, je vse lepo in prav, kar zadeva uporabo jezika? Radio je po mojem mnenju edini, ki v svojih oddajah uporablja pravilno slovenščino. Ob 75 letnici smo jim zaradi tega hvaležni z željo, da bi tudi v bodoče tako nadaljevali.
V časopisju je zadeva drugačna, že v naslovih so angleške besede tako, da Slovenci, ki se nismo
učili angleščine tudi naslovov ne moremo razumeti. Prav je, da se tuji jeziki uporabljajo tam kjer je to potrebno. Za domač tisk, za slovenski jezik je pa tako početje nedopustno in neprimerno. Združena Evropa bo enakopravno upoštevala in priznavala tudi naš jezik!
Za zaščito slovenščine v vladnih krogih žal ni volje.Predlog zakona o javni rabi čaka že eno leto, da bi ga popravljenega vložili v nadaljnjo obravnavo. Vladajoče stranke celo predlagajo ukinitev URADA za slovenski jezik. Končno se je Slovenska akademija znanosti in umetnosti izrekla proti odpravi Urada za Slovenski jezik. Bomo videli ali bodo slovenski znanstveniki uspeli podučiti vsemogočno politično oblast, ki prednjači z obravnavo tudi manj pomembne zakonodaje.
Dandanes postaja pogovorna slovenščina iz dneva v dan slabša. Ko so novinarji spraševali mimoidoče kako se jim dopade koncert SIDDHARTA, je mlado dekle odgovorilo: »Ful fajni so bl.« Kako presenetljivo lepo, ali ne? Tudi govor nekaterih novinarjev in drugih na TV je tak, da ne moreš vedeti ali gre za neko novo naglaševanje ali za afnarijo. Njauu-vanje, ujauu-vanje in ne vem še kaj je slaba slovenščina.
Še nekaj o branju. Pred kratkim je časopis Delo porabil kar tri cele strani: ŠOLSTVO. Spisi vsebujejo marsikaj pametnega zanimivega in podučnega, pa tudi zelo kritičnega. Navajam okrajšano: V izboru knjig za tekmovanje iz slovenščine za Cankarjevo priznanje so v letošnjem šolskem letu ponovno neprimerne knjige. Nad izborom knjige Cimre pisateljice Maje Novak so izrečene pritožbe učiteljic-profesoric, ki so mentorice učencem, saj sodijo, da je njen slog preveč vulgaren, poln tujk, preveč intelektualističen, opisuje kup ženskih problemov, spolnost, nosečnost, nevrotičnost, ki jih učenci zadnjih dveh let osnovne šole še ne morejo razumeti. Knjiga je lahko za nekatere teoretike kakovostno literarno delo, za večino pa ne. Ljubezen in veselje do branja prav gotovo ne bo pospešena z zadevami, ki jih vsiljujejo le nekateri saj menda učitelji slovenščine tudi marsikaj vedo in znajo in bi zaradi tega lahko veliko prispevali k izbiri in množičnosti branja. Neposreden odnos z učenci jim to omogoča. Nemogoče je predvidevati kakšna bo šola v bodoče. Najprej se poskuša z devetletko, če se bo obnesla, sicer se pa lahko nekdo domisli še kaj drugega. Ali ni bila mala šola z osemletko enakovredna in dobra?. 1 + 8 = 9 ali ne!
Ko bo enkrat vse na cedejih ali pa na kakšnih drugih ploščicah bodo naši vnuki nosili v šolo samo še »MOBI-je«. Takrat bodo odpadli težki nahrbtniki. Stara garda kateri pripadam, ni bila obremenjena s težkimi torbami, le dve knjigi in dva zvezka smo nosili za začetek v šolo, kjer nas je že prvi dan presenetilo veliko računalo s 100. kroglicami. To je bil RAČUNALNIK, na kakršnih so se učili tudi še dandanes živeči učenjaki. Naj že bo karkoli, brez učenja pa vendarle ne bo šlo nikoli.
Stane Lužar
MIKLAVZEVANJE
Dragi predšolski otroci in prvošolci iz Mengša
Sveti Miklavž vas bo obiskal v četrtek 4. decembra 2003 ob 17.00 uri pri cerkvi sv. Mihaela v Meng{u.
Pred{olske otroke in prvo{olce iz Topol bo Sveti Miklavž pričakal v Topolah v ~etrtek 4. decembra 2003 ob 17.00 uri.
Predšolske otroke in prvošolce iz Loke in Dobena pa v petek 5. decembra 2003 ob 16.00 uri v lo{ki cerkvi sv. Primoža in Felicijana
Vabila, ki bodo hkrati vstopnice za prireditev, vam bo prinesel vaš poštar.
Prisrčno vabljeni.
Občina Mengeš, Kulturno društvo Franca Jelovška Mengeš in KD Antona Lobode Loka
ODDAJA RABLJENIH OBLAČIL
Prebivalce Mengša obveščamo, da nam primanjkuje
zimskih oblačil (bunde, jopice, puloverji, hlače ).
Prinesete jih lahko vsak četrtek od 910 v prostore
RK Mengeš (Zdravstveni dom, v kleti). OORK Mengeš

GLASBENA ŠOLA
DOMŽALE oddelek MENGEŠ
vabi na SLAVNOSTNI KONCERT ob 50-letnici delovanja,
ki bo v petek, 28. novembra 2003 ob 19.30 v Kulturnem domu v Mengšu.
VABLJENI!
Vstop prost.
dan samostojnosti silvestrovanje
POVABILO IZVAJALCEM
Društva, organizacije in samostojne izvajalce vabimo, da predložijo ponudbo, ki naj vsebujejo kratko obrazložitev programa posamezne prireditve ter ocenjeno predračunsko vrednost, na naslov Občina Mengeš, Slovenska 30, Mengeš, najkasneje do petka 5. decembra 2003. Dodatne informacije dobite na tel.št.: 040852 351 (R. Binter).
mag. Tomaž Štebe, župan
OSNOVNA SOLA MENGEŠ ŠOLSKI SKLAD
VABI
vse krajane na sejem »UČENCI ZA UČENCE«, ki bo v soboto, 13.12.2003 pred Gasilsko-godbenim domom v dopoldanskih urah. Učenci osnovne šole so pripravili izdelke, ki so jih sami izdelali za prodajo, izkupiček pa bo namenjen za humanitarno pomoč in pri nakupu učil. Poleg prodaje se bodo obiskovalci in starši lahko okrepčali s čajem, poklepetali in s svojo prisotnostjo poudarili pomen dejavnosti za pomoč najbolj potrebnim.
Zato vljudno vabljeni, saj le z vašo pomočjo upamo na kvalitetnejše pogoje izobraževanja vseh učencev.
Upravni odbor Šolskega sklada OŠ Mengeš
NOVOLETNO KOSILO
Vse občanke in občane stare 70 let in več vabimo na prednovoletno srečanje, ki bo v soboto, 13. decembra 2003, ob 12.00 uri v avli Osnovne šole Mengeš. Vsi povabljenci bodo prejeli povabilo tudi po pošti.
Občina Mengeš, RK Mengeš, Osnovna šola Mengeš

Založništvo in izobraževanje, Kranjska cesta 13, 4240 Radovljica, tel: 04 5320 200, faks: 04 5320 211, e-po{ta: zalozba@didakta.si, http://www.didakta.si
Mandarin
Hallerstein - Kranjec na Kitajskem dvoru
NAROČAM KNJIGO □
(pošljite na faks št.: 04 532 02 11) MANDARIN Hallerstein - Kranjec na Kitajskem dvoru po ceni 4.900 SIT.
Ime in priimek (podjetje): Naslov in pošta: Telefon: Podpis:
Davčna številka (za pravne osebe): Kraj, datum:
Knjigo je napisalo 12 slovenskih znanstvenikov, ki so osvetlili različna področja Hallersteinovega delovanja, natančno pa so osvetlili tudi zgodovinske okoliščine v katerih je Hallerstein živel in deloval. Prvič so objavljeni tudi prevodi pisem, ki jih je Hallerstein pisal v Evropo.
Knjiga ima 288 strani, format mehko vezane knjige je 26,5 x 21 cm. Kratek življenjepis barona p. Ferdinanda Avguština Hallersteina
Ferdinand Avguštin Haiier pl. Haiierstein, sin barona Janeza Ferdinanda Haiiersteina, gospodarja Ravbarjevega gradu v Mengšu, in baronice Marije Suzane Eiizabete Erberg, se je rodii v Ljubijani 27. avgusta 1703. Z osemnajstimi ieti je stopii k jezuitom na Dunaju. Septembra 1739 se je kot misijonar izkrcai na Kitajskem in tam ostai do smrti ieta 1774. Že štiri ieta po prihodu na Kitajsko je bii imenovan za prisednika matematičnega in astronomskega koiegija cesarskega dvora v Pekingu ter mandarina šeste stopnje (mandarin je oznaka za visokega uradnika na cesarskem dvoru). Leta 1745 je postai predstojnik japonske jezuitske province, ieto kasneje pa je napredovai v predsednika astronomsko-matematičnega koiegija in mandarina pete, pozneje tretje stopnje. Na koiegiju mu je bii nadrejen ie mandžurski princ. Haiierstein je izdeiai zemijevide deiov kitajskega cesarstva in objavii dotiej najnatančnejšo oceno števiia in rodnosti Kitajcev. Evropi je pribiižai pokrajino ter rastiinski in živaiski svet te daijne dežeie in navade njenih prebivaicev. S sodeiavci je opazovai severni sij, komete, mrke, gibanja pianetov in sateiitov ter organizirai astronomske meritve v raziičnih krajih obsežnega cesarstva. Razvii je nov postopek za izračunavanje najmanjše razdaije med dvema astronomskima objektoma, merjene z izpopoinjenim mikrometrom. Prištevamo ga k najpomembnejšim kranjskim znanstvenikom. Svoja astronomska spoznanja je zbrai v deiu Observationes astronomice.
Plačilo po povzetju. Dostava preko hitre pošte
Intereuropa. Poštnine ne zaračunavamo.
Naročila na faks št. 04 532 02 11
ali tel. 04 532 02 10
ali po e-pošti andrejaždidakta.si.
Vse dodatne informacije in predstavitev knjig
na tel. 04 532 02 10 in na spletni strani
www.didakta.si. (12-11-2003)
RËWUJLT
ťVROTAX za v^« tipe vozil
posebna ugodnost pri nakupu vozil Renault iz zalog« do 5UO.OOD SIT prihranka
GOSPODARSKA VOZILA
*	Trafic i klima po poloviini ceni
•	Master siari up / ABS zastonj
Avto Car d.a.o., Svet^eva 1 -1234 Mengeš tel: »alon 01 /723 74 14, servi» 01 /723 72 79
Trebušni ples v Mengšu
V	vsakdanjem, napetem tempu življenja si včasih ženske zaželimo zaželene sprostitve. Res je, da imamo kar veliko možnosti, od aerobike, fitnesa, joge in raznih drugih modernih načinov sproščanja, toda poskusimo nekaj novega.
V	zadnjem času se pri nas uveljavlja orientalski oziroma trebušni ples. Vadba trebušnega plesa združuje nešteto elementov obvladovanja svojega telesa. Z njo se naučimo svoje telo sprostiti, ga začutiti, postaviti v prostor in se nenazadnje popolnoma razgibati. Korenine trebušnega plesa segajo že v čase starega Egipta. Skozi zgodovino je imel različne pomete v različnih kulturah, od priprave mladih deklet na zakon in porod, do obrednih plesov samo v ženski družbi ali pa kot predstava za moške. Še vedno ima v očeh nekaterih negativen predznak, čeprav v svojem bistvu le želi poudariti ženstvenost, ne pa ženske erotizirati. Drage gospe in gospodične! V soboto, 29.11.03, ob 18.00 ur se oglasite v dvorani Študentskega kluba (nad mengeško knjižnico) na brezplačno predstavitev vadbe. Izvedele boste, kaj lahko z malo truda in vztrajnosti naredite s svojim telesom in kako se lahko znebite vseh nepotrebnih predsodkov s katerimi se ženske obremenjujemo. Vabljene ste vse, neozirajoč se na starost in kilograme. In če boste ugotovile, da je to tisto, kar si že nekaj časa želite, se bomo domenile za nadaljnjo vadbo. Da pa bom približno vedela, kakšna bo udeležba, me prosim prej pokličite na telefon 031 35 90 35. Še enkrat vljudno vabljene!
Iris
CENTER ZA SOCIALNO DELO DOMŽALE vabi vse prostovoljce, ki bi jih zanimalo delo z mladimi v projektu: »UČENJE ZA ŽIVLJENJE«
Vabljeni ste vsi, ki ste radi v družbi mladih in ki ste vsaj 1x tedensko pripravljeni del svojega prostega časa posvetiti otroku ali mladostniku. Projekt je namenjen otrokom in mladostnikom, ki potrebujejo pomoč v smislu pomoči pri učenju, spremljanju šolskega dela, pogovora, druženja, usmerjanja v pozitivno koriščenje prostega časa, učenje socialnih veščin^ Enkrat mesečno se vsi otroci in prostovoljci srečujemo še na izletih in kreativnih delavnicah, zato ste prostovoljci dobrodošli tudi pri izvedbi delavnic in podajanju svojih idej. Vsi zainteresirani se lahko osebno oglasite na našem Centru za socialno delo, Ljubljanska 70, Domžale, v drugem nadstropju, ali pokličete na tel. 01/724-63-70 ali 01/724-63-87, kontaktna oseba je Veronika Dermastja.
Vabljeni!
11. BRUCOVANJE NAJBOLJŠA ENAJST (ER) ICA
V Študentskem klubu letos že enajstič zapored pripravljajo Brucovanje, najbolj noro študentsko zabavo v letu na tem koncu planeta! Si študent? Kolikokrat si do sedaj manjkal na Brucovanju? Hej, nič še nisi zamudil, saj je tradicija, da je vsako leto bolj noro in zato bodi prepričan - boljšega kot bo letošnji, še ni bilo. Krst brucov, ugodne študentske cene, organiziran prevoz domov, obilo zabave, nastop Skat-ov, Big foot Mame in DJ Magica je razlog, da prideš, se pokažeš in enostavno si na najbolj nori študentski zabavi! Še ni dovolj? Te zanima še več?
Mesec november je, kot zapisuje še ena tradicija, spet v znamenju nogometni kvalifikacij, ki se jih Slovenci udeležujemo kot po pravilu. Za vse tiste, ki ste s srcem vsaj malo pri nogometu, pa tudi za fanatike, ki živite le za okroglo usnje, Klubovci pripravljajo presenečenje. Kdaj? Kje? Kako?
27. novembra 2003, ob 21. uri v Hali komunalnega Centra Domžale^ In odgovor na zadnje vprašanje kako: ZABAVNO!
KOPE 2003
Tudi letošnje leto imajo člani in nečlani Študentskega kluba Domžale in Kamnik možnost, da se udeležijo že skoraj tradicionalne šole bordanja na Kopah. Za tiste, ki še ne znajo, se lahko naučijo bordanja in smučanja, vabijo pa tudi ostale, saj boste prav vsi prišli na svoj račun tudi pri zabavi, ki je v štiridnevnem bivanju na Kopah ne bo manjkalo. Vse skupaj se bo dogajalo od četrtka do nedelje od 18. do 21. decembra, vse informacije pa dobite v Študentskem klubu Domžale.
PRVA ŠTUDENTSKA IZMENJAVA
Študentski klub Domžale omogoča svojim članom, da se seznanijo in spoprijateljijo tudi s študenti iz tujih dežel. Letos prvič organizirajo enotedensko mednarodno študentsko izmenjavo. Dvanajst študentov iz študentskega kluba Zabljak iz Črne Gore v času novega leta prihaja v Domžale, kjer bodo spoznavali lepote naše alpske dežele in preživeli sedem nepozabnih dni (26. 12. 03 - 3. 1. 04). Da pa ne bo ostalo le pri enostranskem gostoljubju, bodo tem istim udeležencem mednarodnega skupnega tedna izkazali gostoljubje v začetku julija 2004, ko so v Črni Gori najboljše razmere za rafting na Tari, morda tudi pohode v osrčju Durmitorja.
Študentski klub Domžale Fotografije: Utrinki iz lanskoletnega Brucovanja


MENGSAN
zahvale
V spomin
Devetega enajstega je minilo peto leto, ko nas je v cvetju mladosti zapustil, ~e bi ti vedel
kako boli. Nobena sve~ka in rosca ne prebudi bi vrnil se nam sinko Ti.
Čebulj Damjan
Mar je življenje naše res le solz dolina, ki ti da okusit srečo, a nato
jo vzame, da bi le še bolj trpel? Mar res pokličeš k sebi le najljubše,
w v ,	I	7 1 v> • v
nas pa pusčas tu, da v bolečini se prislužimo si večni raj?
Zato te naše oko zaman išče le sledi ostale so povsod, edini cvet, ki ne ovene edina luč, ki ne ugasne a spomin nate bo vedno živ ostal.
Njegovi najdražji
ZAHVALA
Ob smrti našega dragega ata
JANEZA MERSETA
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izražena ustna in pisna sožalja, za darovano cvetje in sveče.
Zahvaljujemo se njegovi osebni zdravnici doktor Kovač-Mohar, sestri Vandi, gospodu župniku Mateju Zevniku za poslovilni obred, povsem Mengeška zvona za zapete pesmi, gospodu Janezu Hafnerju za ganljiv govor, praporščakom in vsem, ki ste ga v tem velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Vsi njegovi
ZAHVALA
Ob smrti mame
TEREZIJE ZUN
Se iskreno zahvaljujemo vsem,
ki ste nam izrazili sožalje, podarili sveče in cvetje, darovali v namene ter mamo pospremili na pot večnega življenja.
Hvala osebju doma počitka Mengeš za vso skrb, kot tudi oskrbovancem doma, ki so mami večkrat pomagali ter vsem, ki ste jo obiskovali in imeli radi.
Hvala tudi g. župniku Mateju Zevniku, ki je mamo pripravil in pospremil k večnemu počitku ter pevcem za lepo zapete pesmi ob slovesu.
Vsi njeni

Trdno delo in trpljenje tvoje je bilo življenje. A prehitro si odšel v večni dom.
Zate je bilo konec težav in bolečin zdaj angeli naj tiho in nežno ti pojo, da tistim, ki si jih pustil bo malo manj hudo. Nobena te sveča in roža ne preubi, ne solza in žalost ni ne spremeni.
ZAHVALA
18. oktobra nas je v 65. letu za vedno zapustil naš dragi mož, oče, ata, tast in svak
VENDEL GORZA iz Mengša
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izražena pisna in ustna sožalja, za darovano cvetje, sveče in darovane maše. Hvala dr. Gabrijeli Kovač, sestri Vandi, patronažni sesti Sabini in dr. Mušiču za skrb in pomoč
v času njegove bolezni. Hvala gospodu župniku Mateju Zevniku za poslovilni obred in pvecem Mengeškega Zvona za
zapete žalostinke. Iskrena hvala vsem, ki ste nam v času njegove bolezni stali ob strani in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
VSI NJEGOVI ŽALUJOČI
ZAHVALA
PEČNIK ALOJZIJA
Iskreno se zahvaljujemo vsem za
darovano cvetje, sveče, za izrečena sožalja. Zahvaljujemo se zdravstvenemu osebju bolnice Petra Držaja za ublažitev bolečin. Hvala gasilcem, govorniku g. Žorgi Jožetu, pevcem, g. župniku za lepo opravljen obred in vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti.
Žalujoči vsi njegovi
Dočakal si klic nevzdramnega sna, ki te je zazibal v temno noč svetlobe.
ZAHVALA Ob boleči izgubi moža, dobrega in skrbnega atija, ata, brata, strica in svaka
MILORADA JAGODICA,
se iskreno zahvaljujemo najožjim sorodnikom, prijateljem, znancem in stanovalcem Glavičeve ulice za vsa izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče ter spremstvo na
njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo tudi cerkvenemu predstavniku g. parohu Peranu Boškovicu iz Ljubljane za lepo opravljeni pogrebni obred in pevcem Mengeškega zvona.
Vsi njegovi


GROB KONJENIKA
Î
V Mengšu so odkrili
«
zelo redko najdbo.'
Po prvih ocenah^ . ■ t
gre za starejšem železnodobni žarnic pokop s konjem^ Na glavi konja je bila žara s sulico. Tovrsten najdbe so pri nas, pa tudi širše, izjemno redke. \
.
-tf -
^ ■
t; -■■ i

- v -j
' r ~

fříl