PRIMORSKI DNEVNIK Pečana » gotovini ftno- oostale ! gruppo Cena 150 lir Leto XXXI. Št. 74 (9076) TRST, torek, 1. aprila 1975 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. KOLflBORflCIONISTIČNEMU DIKTATORJU THIEUJU SE MAJEJO TLfl POD NOGAMI Že 80 odstotkov južnovietnamskega ozemlja pod popolnim nadzorstvom osvobodilnih si V zadnjih 48 urah osvobojeni mesti Danang in Qui Nonh ■ Saigonska vojska zgubila pet divizij z vsem orožjem Osebje ameriškega veleposlaništva začelo zapuščati Saigon - Zaskrbljenost in negotovost v vladnih krogih v ZDA NOV ZLOČIN SKRAJNE EMIGRACIJE OGORČENOST ZARADI A TENTA TA I NA VICEKONZULA SFRJ VLY0NU Stanje diplomata, proti kateremu sta neznanca izstrelila šest krogel, je zelo kritično - Odgovornost Francije - Komentar Tanjuga SAIGON, 31. — Zastave osvobodilne fronte In začasne revolucionarne vlade plapolajo od včeraj v Danangu, drugem največjem niestu Južnega Vietnama, komaj štiriindvajset ur pozneje pa je bil osvobojen Qui Non, obalno mesto 270 kilometrov južno od Dananga. evolucionarne sile so tako vzpostavile svojo oblast nad 80 odstotkov Južnovietnamskega ozemIÌ3r kjer živi približno polovica vsega prebi- s>va Južnega Vietnama. Thieujeva kolaboracionistična vojska je v Popolnem razsulu. V zadnjih dveh tednih je bilo uničenih pet divizij, Jihoyega orožja (ameriške izdelave, za več kot eno milijardo olarjev) pa so se polastile osvobodilne sile, kar je še povečalo linovo napadalno sposobnost. Napad na Saigon, ki se je v prejšnjih len vsaj v kratkem roku zdel neizvedljiv, je postal sedaj kon-/etn® možnost. O tem priča tudi dejstvo, da je diktator Thieu dal 6 okrepiti obrambne točke okoli presedniške palače, ki je podobna bav' bdnjavi. Na travniku za palačo pa je venomer pripravljen orožen helikopter, ki bi lahko v vsakem trenutku popeljal Van 'hieuja na varno. poročilu sil začasne revolucio-arne vlade o osvoboditvi Dananga a rfòeno, da se je prebivalstvo Požično pridružilo osvoboditeljem, odtem ko se je na desetine tiso-j®v oiyjlistov, ki jih je hotel Thieu-v v rezirn prisilno preseliti na Jug, Pno v mesto, da bi pozdravilo v0Vu°b°di.,elie- Prav ,ako se i® os- . . 0°9nim silam pridružilo na ti-saigonskih vojakov ter funk- O osvoboditvi obalnega mesta Qui Nonh pa je doslej le malo vesti, še danes zjutraj je saigonski vojašid glasnik poročal, da so v bližini mesta v teku oboroženi spopadi, nakar pa se je zveza med Saigonom in Qui Nonhom prekinila. Zvečer pa ie prišla vest, da so revolucionarne sile najprej osvobodile mesto, nato pa zavzele še pristanišče in tako preprečile beg kolaboracionističnih od PeralellStVetu' v .lzraelu in o-posebno “ Precej ugodno. Še Prtje DrPk?Gdn° kom®r)tirajo od-90sPosSarstvoa V E''r°P’' kier ie ?ei odvisno ^nogih držav preždijo in n ,.0d “žatke poti» z Veselpvn • 3 |nirn vzb°dom. Raz-Pison °a,!! tUdi da v Izraelu Sovora. 0 ocenili Sadatovega liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiimimiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiliiimniiimniiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiifiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Dokončen zlom kamboškega režima Diktator Lon Noi beži iz Phnom Penha PHNOM PENH, 31. — Kambošri proameriški režim je doživel nečasten konec: njen voditelj general Lon Noi bo jutri skupaj z družino ter najožjimi sodelavci zapustil Phnom Penh. Pri tem pa ni pokazal niti toliko dostojanstva, da bi formalno odstopil in s tem priznal vojaški in politični poraz, pač pa si je izmislil pretvezo «uradnega obiska» v Indonezijo, na Japonsko in v ZDA; tukaj bo tudi ostal več časa «na zdravljenju», in sicer na Havajskih otokih. Vsekakor je gotovo, da se ne bo več vrnil v Kambodžo. Z Lon Nolom bodo jutri zjutraj odpotovali tudi predsednik vlade Long Boret, diktatorjev brat, bivši vrhovni poveljnik oboroženih sil Lon Non, ter minister za gospodarstvo in minister za notranje zadeve. Ker Lon Noi ni formalno odstopil, bo funkcijo predsednika «začasno» opravljal pred sednik senata general Sokham Khoy, ki je že včeraj v nekem intervjuju hitel zagotoviti, da ni sam imel nobene vloge v državnem udaru, s katerim so leta 1970 strmoglavili princa Sihanuka. Očitno je to izjavo dal v prepričanju, da lahko še pride do pogajanj z «rdečimi Kmeri», ki ::o že osvobodili 97 odstotkov kamno-škega ozemlja in ki so se v zadnjih dneh utaborili na sami periferiji Phnom Penha. Toda možnosti za pogajanja ni več: sam Sihanuk je iz Pekinga v intervjuju tiskovni agenciji 'France press’ izjavil, da beg «veleizdajalca» Lon Noia iz Phnom Penha in njegova nadomestitev z «banditom» Sokha-mom Khoyem ne bosta pripravila «rdečih Kmerov» na pogajanja s predstavniki kamboškega režima. /V nobenem primeru in v nobenih okoliščinah — je dejal Sihanuk — ne. v bližnji ne'v daljni bodočnosti, ne bo kamboško odoorništvo privolilo \ spravo z izdajalci». Kamboškemu režimu preostaja torej le to, da se preda brez boja in da na ta način prepreči nadaljnje prelivanje krvi. Braniti Phnom Penh pred napadi osvobodilnih sil je absolutno nemogoče zaradi ogromne zmede, ki vlada ne samo v političnem vodstvu, ampak tudi v vojski. V mesto se sicer še vedno steka ameriška vojaška pomoč preko zračnega mostu, ki so ga pa že večkrat prekinili zaradi napadov na letališče Počentong. Tudi danes je na pristajalne steze padlo najmanj 14 raket, nekaj raket pa je padlo tudi na mesto samo. Vsekakor pa vlada prepričanje, da je padec Phnom Penha sedaj samo še vprašanje časa, toda ne dni ali tednqv, ampak ur. O tem so menda prepričani tudi v ameriških vladnih krogih, kjer sicer še vedno vztrajajo na stališču, da mora kongres odobriti Fordovo zahtevo o dodatni vojaški pomoči Kambodži. Toda ne glede na dejstvo, da kongres ne kaže nobenega razumevanja za Fordovo zahtevo, postaja tudi jasno, da bi Američani ne mogli poslati nove vojaške pomoči Phnom Penhu, ker je mesto povsem odrezano od ostalega sveta in bo tudi zračni most lahko vzdržal še malo časa, saj so čete «rdečih Kmerov» utaborjene samo šest kilometrov proč od letališča Počentong. V Phnom Penhu pa hočejo ustvariti videz, da je položaj sicer resen, ne pa obupen. Tako je danes zasedal parlament (ki ga sestavljajo sami Lon Nolovi funkcionarji) in uvedbo premirja ob priliki kamboškega novega leta, ki se začne 13. aprila. Tudi temu predlogu je očitno usojeno, da ostane brez odmeva. 7. aprila ostanek kmetijskih ministrov gospodarske skupnosti BRUSELJ, 31. — Na zahtevo italijanske vlade se bo 7. aprila sestal v Luksemburgu ministrski svet kmetijskih ministrov gospodarske skupnosti. Obravnavali bodo nedavni spor, ki je nastal med Italijo in Francijo po sklepu francoske vlade, ki je ustavila začasno uvoz italijanskega vina do 28 aprila. Stvar je zelo resna, saj Italija izvaža mnogo vina v Francijo. V Rimu že govorijo, da če ne bodo spora poravnali v najkrajšem času, bo Italija primorana sprejeti protiukrepe, se pravi omejiti ali celo prepovedati uvoz ne samo francoskega vina, temveč tudi mesa in goveda, ki ga največ uvažajo iz Francije. Gostinski uslužbenci zahtevajo novo delovno pogodbo RIM, 31. — Na ministrstvu za odredil splošno mobilizacijo vseh delo bo v sredo na pobudo ministra mož od 18. do 40. leta starosti. Povsem jasno pa je, da ne bo ta ukrep imel nobenih .praktičnih posledic, pač pa bo le posnešil beg prebivalcev na stran «rdečih Kme-, rov». Parlament je predlagal tudi Torosa sestanek med sindikati hotelskih uslužbencev in uslužbencev o-stalih javnih lokalov ter delodajalci. Gre za spor o obnovitvi delovne pogodbe, ki zanima skupno 800 tisoč delacev. naprej spoštovati obveznosti, ki jih je sprejel 24. januarja lanskega leta s prvim sporazumom o ločitvi sil na Sinaju. Komentatorji menijo, da sklicanje arabskega vrha po odprtju Sueškega prekopa hkrati pomeni, da naj bi se ženevska konferenca sestala šele po omenjenem dogodku. To naj bi dokazovalo tudi dejstvo, da je Sadat obnovil za najmanj tri mesece mandat četam združenih narodov na Sinaju. Veliko važnost dajejo v Kairu tudi Sadatovim izjavam o vzpostavitvi ravnovesja v odnosih z dvema supersilama, se pravi o izboljšanju odnosov s Sovjetsko zvezo, ne da bi se spremenili odnosi z ZDA in ohraniti tako imenovano «enako politično in ideološko razmerje». Želja Egipta je, da izboljša odnose z obema supersilama, da bo lahko užival njuno podporo na prihodnji ženevski konferenci. Glede zastopstva Palestincev v Ženevi pa namerava Sadat predlagati, naj bi Palestince zastopal glavni tajnik arabske zveze. V Izraelu pa je govor Sadata naletel bolj na ugodne kot na neugodne odmeve. To je tudi razumljivo, če se pomisli, da sta v Izraelu dve ločeni fronti. Ena, ki želi nadaljevati pogajanja za vzpostavitev miru na Bližnjem vzhodu, druga pa, ki pravi, da mora biti Izrael stalno pripravljen na vojno. Uradni krogi so sicer zmerno ocenili Sadatove izjave, niso pa dali negativne ocene. Izrazili pa so zaskrbljenost, da je Egipt sporočil, da bo podaljšal mandat četam OZN samo za tri mesece, namesto za običajnih šest mesecev. Glede napovedi, da bo Sueški prekop odprt za plovbo 5. junija, telavivski dnevnik «Davar» ugotavlja, da je s tem Sadat izbral «diplomatsko pot» in da bi bilo neodgovorno delati iz tega posplošene zaključke. Izraelska vlada se je sestala v nedeljo. O seji niso objavili uradnega sporočila. Kljub temu pa je vladni predstavnik izjavil časnikarjem, da je predsednik vlade Rabin obrazložil štiri osnovne točke sedanje izraelske politike, in sicer: 1. Izrael je pripravljen, da z vsemi sredstvi doseže mir s svojimi sosedi. Zato je Izrael pripravljen sodelovati na ženevski konferenci; 2. Izrael meni, da je za zagotovitev bodočega miru na Bližnjem vzhodu potrebno nadaljnje posredovanje ZDA; 3. Izrael meni, da se mora vloga čet združenih narodov na Bližnjem vzhodu nadaljevati v okviru sporazumov o ločitvi sil. Katerokoli omejitev te vloge bi Izrael tolmačil kot negativno stališče nasprotne stranke: 4. Izrael bo še naprej spoštoval sporazume o prekinitvi ognja in ločitvi sil na enakopravni osnovi. Ta stališča dopolnjujejo tudi izjave, ki so jih dali raznim časnikom zunanji minister Allon, predsednik vlade Rabin in bivši obrambni minister Dayan. Allon je danes ponovil predloge, ki jih je Izrael dal ob zadnjem posredovanju Kissinger- ja na Bližnjem vzhodu in dejal, da so še vedno veljavni. Zato je povabil Egipt, naj ponovno prouči svoje stališče. Dejal je tudi, da če Egipčani ne bodo kaj spremenili, je malo upanja za dosego sporazuma. Predsednik vlade Rabin pa je v intervjuju ameriški reviji «Time» izjavil, da je možno doseči začasni sporazum z Egiptom med ženevsko konferenco in celo pred konferenco. Pri tem je poudaril, da ne bo mogoče doseči nobenega sporazuma brez neposrednega dogovora med Izraelom in Egiptom. Glede nedavnega Kissingerjevega posredovanja pa je dejal, da ameriški zunanji minister ni nikoli dal predlogov za premostitev spora med Egiptom in Izraelom. O možnosti dosega začasnega sporazuma med Izraelom in Egiptom govori tudi bivši vojni minister Dayan v intervjuju ameriškemu tedniku «Newswek». Tudi Dayan ni zadovoljen s Kissingerjevo metodo posredovanja za mir na Bližnjem vzhodu. til prav v Lyonu, ki je očitno priljubljeno zbirališče mednarodnih političnih kriminalcev, saj je bil nedavno na primer prav v Lyonu — torej pred očmi francoske policije, ki sicer slovi kot izredno učinkovita — tako imenovani mednarodni kongres neofašistov. Jugoslovanska sredstva obveščanja so zločinskemu in podlemu napadu na vicekonzula Djogoviča, ki je bil zelo priljubljen med jugoslovanskimi delavci, ki so začasno zaposleni v Lyonu, posvetila veliko pozornost. Tanjug v komentarju, ki ga je objavil popoldne, poudarja, da a-tentat na jugoslovanskega vicekonzula v Lyonu znova drastično potrjuje, da niso posekane korenine terorizma in nasilja in da je svet nenehno soočen s to nevarnostjo. «Ne giede na storilce zločina v Lyonu in-njihovo identiteto, atentat na jugoslovanskega vicekonzula vsekakor sodi v tisto kategorijo nasilja, ki prizadeva normalno mednarodno sodelovanje, vnaša negotovost in bremeni odnose med dvema državama, v tem primeru med Jugoslavijo in Francijo. Rafali na Mladena Djogoviča niso samo napad na življenje jugoslovanskega diplomata, ampak posegajo v okvire varnosti diplomatskih predstavnikov in drugih ljudi sploh», poudarja Tanjugov u-rednik Djordje Miloševič in dodaja, da v pričakovanju, da uradna preiskava pride na sled zločincem, velaj spomniti, da so bila jugoslovanska diplomatska predstavništva in njihovi uslužbenci v nekaterih zahodnih državah nekajkrat žrtve atentatov. «Storilci teh dejanj so pripadali ostankom poraženih fašističnih grupacij, katerih zločini so med zadnjo vojno povzročali zgražanje sveta. Te grupacije in njihovi nasledniki so uživali podporo in pomoč tistih krogov v tujini, ki jim ne ustreza neodvisna in neuvrščena politika Jugoslavije in njen samoucrav- poroča Tanjug so v daljšem in prijateljskem razgovoru obravnavali aktualna vprašanja ekonomskih odnosi med državama, posebej nekatere vidike dolgoročnega gospodarskega sodelovanja. TRAGEDIJA V REŠKI BOLNIŠNICI Stanje dveh novorofenohov se je nekoliko zboljšalo REKA, 31. — šef kirurškega oddelka otroške bolnice na Kantridi na Reki dr. Ljubo Santel je danes izjavil, da stanje dveh od treh novorojenčkov, ki so preživeli katastrofalni požar v -odniškem oddelku bolnice «dr. . avko Kučič» kaže znamenja izboljšanja, medtem ko je tretji novorojenček še vedno v kritičnem stanju. Na vse tri budno pazijo zdravniki in drugo osebje o-troške bolnice. Ne Reki je bila ob hudi katastrofi, ki je zahtevala 25 komaj rojenih življenj, komemorativna seja občinske skupščine in izvršnih teles družbeno - političnih organizacij, ki so se je udeležili tudi predstavniki sosednjih kvarnerskih občin in matere umrlih otrok. Predsednik občinske skupščine Nikola Pavletič se je zahvalil vsem, ki so v tej največji nesreči, ki je prizadela Reko v zadnjih 30 letih, ponudili roko pomoči in izrekli besedo tolažbe. «Ugasla življenja nemočnih otrok, je naglasil Nikola Pavletič, morajo biti tudi opomin, poziv k razmišljanju o zavesti in odgovornosti na vseh mestih, kjer živimo in delama Storimo vse, da oiajšamo trpljenje mater in očetov, da delimo žalost nesrečnih družin, da jim damo pomoč v teh težkih dneh, storimo pr tudi vse, da se takšne in podobni rtStt&T sistem»! poudarja" ***** “ ne med drugim Tanjug v komentarju ob atentatu na jugoslovanskega diplomatskega predstavnika Djogoviča v Lyonu. VLADO BARABAŠ Jiigoslovansko-sovjetsko gospodarsko sodelovanje BEOGRAD, 31. — Podpredsednik zveznega izvršnega sveta dr. Be-rislav šefer se je nocoj vrnil iz Moskve, kjer je vodil jugoslovansko delegacijo na 12. zasedanju ju-goslovansko-sovjetskega medvladnega odbora za gospodarsko in znan-stveno-tehnično sodelovanje. Na zasedanju so ocenili sedanje stanje sodelovanja in možnosti za njegov nadaljnji razvoj, dr. Berislava Še-ferja je danes v Moskvi sprejel tudi predsednik sovjetskega ministr- Senator McGowern na Bližnjem vzhodu DAMASK, 31. — Ameriški senator George McGowern je sedaj na Bližnjem vzhodu. McGowern je predsednik pododbora za Bližnji vzhod v okviru senatne komisije za zunanje zadeve. Danes je prispel v Damask, kjer bo ostal dva dni in se bo srečal tudi s sirskim predsednikom Asadom. Pred prihodom v Sirijo je bil v Jordaniji, v Libanonu. Egiptu in Saudovi Arabiji Demokratski senator bo nato odpotoval v Tel Aviv in bo zaključil svoj o-bisk na Bližnjem vzhodu v Teheranu. McGowern je prišel na Bližnji vzhod prav v trenutku, ko je Kissinger doživel največji neuspeh v svoji diplomatski karieri prav na Bližnjem vzhodu. iiiiiiniiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiniiiiriiiiiiiJiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiriiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiirriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Predsednik Tito na uradnem obisku v republiki Makedoniji V Skopju je predsednika Tita pozdravila velika množica ljudi SKOPJE, 31. — Predsednik republike Josip Broz Tito je dopoldne prispel v Skopje, na svoj petnajsti obisk v Makedonijo, kjer bo ostal nekaj dni, poleg Skopja pa bo obiskal tudi Titov Veles. Tita poleg žene Jovanke med drugim spremljata tajnik partijskega izvršnega komiteja Stane Dolanc in podpredsed- nik ZIS Dobroslav čulafič. Na skopski železniški postaji so jugoslovanskega voditelja najtopleje pozdravili najvišji predstavniki Makedonije na čelu s predsednikom Zveze komunistov Makedonije Angelom Čemerskim in predsednikom predsedstva Makedonije Vidoem Smilevskim. Vzdolž poti s postaje v vilo «Vodno» so svojega najdražjega gosta navdušeno pozdravljale tudi množice prebivalcev, ki so se v toplem pomladnem vremenu zbrali na ulicah. Predsednik Tito se je že dopoldne sešel na razgovore z ožjim političnim vodstvom Makedonije, popoldne pa si je ogledal Skopje. 1. aprila DRIVI SIJA TRŽAŠKm OBČINSKEGA SVITA Vrsta nerešenih vprašanj za komaj tri tedne dela Tokrat na dnevnem redu urbanistične kvote in formalna ustanovitev muzeja v Rižarni - Kdaj in kako bo svečano odprt spomeniški kompleks Rižarne? Po krajšem velikonočnem premoru se drevi v Trstu restane občinski svet. čeprav je veliko problemov, ki tarejo mesto in terjajo hitrih in popolnih rešitev (zdravstveni in prevozni konzorcij, na primer), zaradi zrahljanih političnih vezi v sami levosredinski koaliciji napreduje pravno delo prepočasi in nenačrtno. Tako tudi ni najbolj jasno, kaj bo na dnevnem redu današnje in vseh drugih sej, ki bodo trajale do 23. aprila. Tedaj bo občinski svet seje prekinili za dobra dva meseca zaradi upravne volilne kampanje, ki v Trstu zadeva sicer samo pokrajino, vendar skoraj avtomatično povzroča paralizo tudi drugih izvoljenih organov krajevne oblasti. Drevišnji dnevni red prav tako ni natančno določen tudi zaradi odsotnosti župana Spaccinija in odbornika za splošne zadeve Abateja, ki sta se mudila na med jadranskem sre-čanju o onesnaženju morja v Splitu. Vsekakor pa kaže, da bo občinski svet največ časa posvetil aktualni in pomembni razpravi o «kvotah za urbanizacijo». Gre za nujno določitev razmerja soudeležbe pri oblikovanju storitvenih infrastruktur na področjih, ki postajajo zazidalna. Razumljivo je, da gre za vprašanje, ki od blizu zadeva urbanistično načrtovanje in sposobnost krajevne občinske rprave, da pri tem upošteva tudi socialne in druge potrebe občanov. Drugo vprašanje, ki bi — nekako — moralo priti do izraza, je formaina ustanovitev «Muzeja odporništva», ki bo v sklopu spomeniškega kompleksa Rižarne. Sklep sam po sebi ni nič posebnega, ker samo formalno ustanavlja muzej in s tem daje občini možnost, da poskrbi za vse ostale dolžnosti, kot je zaposlovanje osebja, imenovanje komisije za vsebinsko ureditev muzeja itd. Resnici na ljubo se marsikomu, tudi v okviru same občinske uprave, zdi čudno, da tega formalnega sklepa občinski svet ni sprejel le pred časom in da se sedaj vse stvari kopičijo v nekaj tednih pred 23. aprilom, ko bi morali že imenovati komisijo za muzej ter odobriti njegov okvirni pravilnik, se pravi instrument, s katerim bi muzej zaživel samostojno življenje, pa čeprav v okviru razpredene mreže drugih mestnih muzejev. Ni izključeno, da bo ta formalni in zgolj tehnični sklep sprejet brez razprave, vendar tudi občinski svetovalci dobro vedo, koliko je še neizgovorjenega in kako resna so še odprta in nerešena vprašanja. Svetovalci KPI so pred nekaj tedni poslali županu nujno vprašanje, v katerem ga sprašujejo, kako je z Rižarno in manifestacijami, ki so bile s tem v zvezi omenjene. Mudi se, do maja - junija manjka le nekaj mesecev, priprave na svečano in že enkrat odloženo odprtje Rižarne ;:ot državnega spomenika odporništvu pa potekajo prepočasi, če se sploh niso nekje zataknile. Ni bil določen datum, ni še jasno, če bo na omenjeio proslavo prišel predsednik republiKe Leone, čeprav je župan to že enkrat omenil na seji občinskega sveta. Odprto ostaja vprašanje svečanega pokopa ostankov v Rižarni sežganih žrtev. ki so jih našli v morju pod Skednjem. Odgovor na vsa ta vprašanja, ki niso tehničnega značaja, temveč za devajo predvsem v politične vozie naše sedanjosti in tržaške preteklosti, bi morale uolitične sile v tržaškem občinskem svetu dati že pred časom. Jim bo uspelo nadomestiti zamujeno, pa še to v pičlih treh tednih? • Na podlagi odloka finančnega nad-zorništva bo predsednik tržaškega civilnega in kazenskega sodišča danes, ob 11. uri umestil I. in H. komisijo za davčne občine tržaške pokrajine. Prva komisija ima pristojnosti za devinsko - nabrežinsko, zgoniško in repentabrsko občino, druga pa za tržaško, miljsko in dolinsko občino. • Opoldne 19. aprila zapade rok za predložitev prošenj za suplence v občinskih vrtcih za prihodnje šolsko leto. Interesentke bodo prejele vse informacije v občinski palači, soba ... „ , . „ št. 107, VI. oddelek, med 11. in 12.30. Včeraj popoldne na dvorišču Petarosove osmice v Borštu m,,,,,.............................................................................................................................. PO PREGOVORU «SUHE OLJKE, MOKRI PIRHI» Gledališča Muhasto vreme je letos motilo vzdušje velikonočnih praznikov Zaradi dežja je večina ostala doma . Šele včeraj popoldne je spet posijalo sonce, kar je marsikdo izkoristil za krajši izlet Tudi letos je obveljal stari tržaški izrek ali vremenska napoved: «Suhe oljke, mokri pirhi,» oziroma, «Mokre oljke, suhi pirhi». Deževno in nekoliko hladno vreme za velikonočne praznike je mnogim prekrižalo načrte za daljše izlete in obiske pri sorodnikih, kar je že stara navada, saj drugi izrek pravi: «Natale coi tuoi, Pasqua con chi yuoi» (Za božične praznike s svojimi, za velikonočne pa s komer hočeš). To pravilo je veljalo tudi v starih časih, ko ni bilo še motorizacije in smučanja. Obisk pri sorodnikih na Krasu in v Istri je bil za velikonočne praznike skoraj obveznost, tako tudi izlet v Breg, v Bazovico, na Prosek in Repentabor... pomaranče, pirhi, pršut, potice in žolca, ki je spet v čislih, dobiš pa jo le v nekaterih gostilnah in družinah. Za izlete je lepa priložnost, ker sta dva praznična dneva skupaj, otroci pa imajo šolske počitnice. Včeraj in v nedeljo je bilo v mestu zelo malo prometa, razen zvečer, ko so se izletniki vračali domov. Prav zaradi deževnega vremena so v nedeljo mnogi ostali doma, na krajši izlet po Krasu in v Istro pa so se odpeljali včeraj, ko je v popoldanskih urah spet posijalo sonce. Marsikdo je odšel že v soboto v hribe, oziroma na smučanje, na sneg, s katerim je bila letošnja zima tako skopa. Na Krasu, zlasti tam pri Bazovici in Repentabru, kakor tudi v Lipici in v Dutovljah, je bilo včeraj popoldne vse polno tržaških izletnikov, gostilničarji so imeli polne roke dela, kot vsako leto ob nedeljah in praznikih, pa smo tudi včeraj videli skupine mladih in odraslih kako so zbijali žogo po travnikih, ki so se spremenili v parkirišča za avtomobile. Nadaljevala se bo stara zgodba, kljub pritožbam prizadetih kmetov, če oblasti, zlasti organi javne varnosti, ne bodo začeli primerno ukrepati. Marsikdo je včerajšnji popoldan na Krasu izkoristil za ogled Kraške hiše, oziroma zanimive razstave slikarja Ceja, ki so jo pripravili v Kraški galeriji in ki je sedaj odprta za občinstvo tudi ob nedeljah in praznikih. Številni meščani, ki jim je muhasto vreme včeraj zjutraj preprečilo daljši izlet in se jim tudi zgodaj popoldne, ko je sonce spet plaho pokukalo izza oblakov, ni dalo z avtomobilom naokrog, se kljub vsemu niso hoteli odpovedati pomladnim žarkom in tako je bilo predvsem na obrežju nenavadno živo. Promet, ki je vselej ob takšnih praznikih pošteno zaposlil prometno policijo, je bil tokrat, razen v včerajšnjih večernih urah, nenavadno redek. V nedeljo je bilo na cestah celo manj vozil kot v čisto navadnih dneh, kaj šele ob nedeljah in praznikih. Zaradi tega seveda niso zabeležili posebnih prometnih nesreč. Precej lažje kot po navadi ob takšnih prazničnih priložnostih je bilo v teh dneh tudi delo obmejnih organov. Med večjimi mejnimi prehodi je bilo največ dela pri Škofijah, kjer pa tudi niso zabeležili toliko prehodov kot prejšnja leta na ta praznika, na Pesku, pri Fernetičih in na drugih manjših mejnih prehodih pa se včerajšnji ali predvčerajšnji promet ni veliko razlikoval od drugih dni. ba je ustvariti širšo enotno osnovo in sodelovati v skupni strategiji delavskega gibanja kot alternativi sedanji smeri razvoja. Prvi deželni kongres AGLI je bil preteklo nedeljo v Tržiču. Na kongresu so govorili tudi o triletnem delu AGLI ter deželnega vodstva in vedno večji prisotnosti AGLI v delavskem gibanju. Kongres je za sindikalno federacijo pozdravil Trebbi, je orisal sindikalne zahteve na deželni in vsedržavni ravni ter podčrtal nujnost enotnosti vseh delavcev. Kongres je izvolil nov deželni odbor AGLI, za predstavnika v vsedržavni svet pa je določil Ezia Penosa. Kino VERDI Danes, 1. aprila, ob 20. uri bo predzadnja premiera letošnje operne sezone. Uprizorili bodo Puccinijevo opero «Manon Lescaut», ki jo bo režiral Alberto Passini. Opero bo dirigiral Bruno Bartolotti, v glavnih vlogah pa bosta nastopila Radmila Ba-kočevič in Giorgio Merighi. V ostalih vlogah bodo nastopili Gabriele Floresta, Carlo del Desco, Ermanno Lorenzi, Lucio Rolli, Pierfrancesco Poli, Aracelli Maengel, Ubaldo Garosi, Dario Zerial in Vito Busca. ALFREDO MANDELLI V OCA 0 OPERI «MANON LESCAUT» Jutri, ob 18.45 bo umetnostni kritik in glasbenik dr. Alfredo Mandelli govoril v CCA, Ul. S. Carlo, o operi «Manon Lescaut», ki jo bodo predstavili na odru gledališča Verdi. ROSSETTI Danes ob 20.30 Compagnia Teatro Mobile pod vodstvom G. Bosetti-ja: «Lažnivec» C. Goldonija. VII. a-bonmajska predstava. Rezervacije v Osrednji blagajni (tel. 36-372 - 38-547). AVDITORIJ VI. revija Teatro oggi od 4. do 6. aprila: Bertolt Brecht «Le visioni di Simone Machard» v priredbi gledališke zadruge «Cooperativa Teatrale dell’Atto». Razstave Umrl je Dušan Černe Gorici vključil v obnovljeno kulturno delovanje v katoliških društvih. V spominu so ostale zlasti dramsko -operetne predstave v njegovi organizaciji. Že kmalu pa se je preselil v Trst in se zaposlil v zavezniški tiskovni službi, nato pa na slovenski postaji tržaškega radia, kjer je deloval kot urednik poročil in komentarjev. Kot časnikar je v zamejskem tedenskem tisku objavil tudi več člankov in razprav o naših za mejskih vprašanjih. Pokojni Dušan Černe je pripadal tržaški krščanskosocialni skupini in je bil vnet in odločen pristaš pokojnega krščanskosocialnega voditelja v Trstu Engelberta Besednjaka. Ob njegovi strani je v letih 1951-52 vodil boj za odprtejše in naprednejše opredelitve v katoliških krogih. Kasneje je bil tudi ustanovitelj krščanskosocialnega Krožka mladih izobražencev. Več let je bil politični tajnik Slovenske skupnosti in je kot pravnik bistveno sodeloval pri sestavljanju statuta te politične stranke. Bil je tudi član začasnega odbora za upravo Kulturnega doma v Trstu. Pokojnik je bil človek mirnega značaja, odprt sogovornik, kritičen in tudi samokritičen ocenjevalec preteklosti. Njegovi politični somišljeniki so z njim izgubili cenjenega pristaša, zamejska slovenska skupnost zavzetega javnega delavca, naša mala časnikarska družina pa sposobnega novinarja. Naj mu bo lahka domača zemlja. Po kratki a hudi bolezni je v soboto pozno zvečer v videmski bolnišnici umrl slovenski javni delavec in časnikar Radia Trst Dušan Černe. Vest je vse, ki so ga poznali, močno presenetila, saj so ga lahko še pred malo dnevi videvali v Trstu in na delovnem mestu. Pokojnik se je rodil 21. maja 1916 v Trstu v zavedni slovenski družini, ki izhaja iz Vogrskega v Vipavski dolini. Že družina je morala zaradi svoje zavednosti prestati v času fašizma mnogo gorja, on sam pa se je potem, ko je bil izključen iz go-riškega semenišča, pred fašističnimi preganjalci umaknil v Jugoslavijo, kjer je v Ljubljani končal klasično gimnazijo. Pravno fakulteto je obiskoval v Beogradu in v Ljubljani. V Beogradu se je aktivno udejstvoval v slovenskem prosvetnem društvu. Zbiral je socialne podpore za primorske študente in se kulturno in tudi politično udejstvoval predvsem v korist primorskih beguncev. Beograd je zapustil na predvečer strahotnega nacističnega bombardiranja. V Ljubljani je razvijal dejavnost v akademskih društvih in v društvu Sedejeva družina. Po osvoboditvi se je najprej v V petek. 4. aprila, ob 2030 bo v dvorani L Gruden v Nabrežini Aljoša Žerjal predvajal svoje filme na temo NOB. Večer prireja SPD I. Gruden v okviru proslav 30. obletnice osvoboditve. Vljudno vabljeni! DANES PRI BAZOVICI Izvolitev in kronanje kralja Ciganov-Romov Kdor je bil te dni v Bazovici, je lahko opazil blizu križišča ob vhodu v vas velike avtomobile z različnimi evidenčnimi tablicami in vedno večjo skupino Ciganov. Največjo pozornost pa so vzbujale čedne, mlade Ciganke, prave lepotice v šarastih nošah. Nikomur niso nagajali, nihče se ni pritožil. Vest se je razširila po kraških vaseh in v Trstu. Kaj pripravljajo? Cigansko zborovanje za izvolitev kralja? Včeraj smo se za stvar pozam mali in pozno zvečer izvedeli, ka, so Romi, ki so nenadoma zapustili prvotno zbirališče, pripravili. Res je, danes bo pri Bazovici izvolitev in kronanje kralja Ciganov, ali Romov. Po zaupnih virih smo izvedeli, da bo to «preden bo sonce za goro zašlo». Ne v vasi, kjer je hrušč in trušč, ampak ob stari cesti v Sežano, v dolinici s kamnitimi prizidki, kot anfiteater. «Vabil ne pošiljamo, so nam rekli Cigani, kdor pride, bo naš gost». To je prava gostoljubnost. In ciganska modrost. Gostija in zabava, pristna, temperamentna bo trajala do zore. Cigani so bili vedno tesno povezani z naravo. Zadnje dni so se umaknili iz vasi za posvetovanja in zadnje priprave. Nov uspeh openskega Mladinskega odra V Prosvetnem domu na Opčinah je bila včeraj popoldne pričakovana premiera komedije Jake Štoke «Laži zdravnika». Mladinski oder openskega prosvetnega društva «Tabor» se ;e daljšem premoru spet predstavil svojemu občinstvu in moramo reči, da mu je tudi tokrat pripravil prijetno presenečenje. V režiji mladega Marka Sosiča, ki je Što-kovo burko tudi posodobil, je mlada skupina res ogrela gledalce, ki so se za to priložnost zbrali v dvorani Prosvetnega doma v velikem številu. Med nastopajočimi je najbolj presenetil mladi Igor Malalan v duhoviti vlogi Boštjana, dobro pa so zaigrali tudi Valter Sosič (Lipe) in Tanja Čuk (Rezika) ter ostali Vinko Kalin (Preklja), Lilijana Berginc (Jera), Bruno Križman (orožnik), Pavel Sosič (pismonoša), Davorin Šinigoj (zdravnik) in Dolfi Pu-rič (Zevnik), šepetalki sta bili Lucija Hrovatin in Stanka Hrovatin, sceno so izdelali Viktor Sosič, Igor Malalan in Rinaldo Vremec, za glasbene vložke pa sta poskrbela Rinaldo Vremec in Marko Sosič. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiim>iiiiiiiMiiiiiiiiH!MiiiiiiuiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiniiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiinmtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiM Delo občinskih higienskih nadzornikov v februarju Prejšnji mesec so občinski nadzorniki za higieno pregledali 2918 obratov in poslali analizirati 159 primerkov hrane ali pijač. Obenem so pregledali 269 stanovanj, med katerimi jih je 42 neprimernih za bivanje. Rezultat teh inšpekcij sta dve pravni poročili (zaradi nestandardnih konfekcij kamilic in medicinskega vina) ter štiri prijave sodnim oblastem zaradi nedovoljene prodaje kruha, prepečenca, testenin in Vina, v katerih so bile neustrezne količine masti oziroma žveplovega anhidrida. La Cappella Underground 19.00—21.30 «Sospetto» (1941). Režija: Alfred Hitchcock. Detektivka, v kateri nastopata Cary Grant in Joan Fontaine. Ariston Danes počitek. Jutri ob 16.30 «Allonsofàn». M. Mastroianni in Lea Massari. Barvni film. Grattacielo 16.00 «Paolo Barca, maestro elementare, praticamente nudista». Renato Pozzetto. Barvni film. Excelsior 15.30 «Piedone a Hong Kong». Igra Bud Spencer. Barrai film. Nazionale 15.00 Disneyeva risanka «Lilli e il vagabondo». Fenice 16.00 «L’inferno di cristallo». Barrai film, v katerem igrajo Steve McQeen, P. Newman in William Holden. Eden 16.00 «A mezzanotte va la ronda del piacere». Barrai film. Igrajo C. Cardinale, V. Gassman, M. Vitti in G. Giannini. Ritz 15.30 «Zorro». Igrata Alain De-lon in Ottavia Piccolo. Barrai film. Aurora 16.00 «Una strana coppia di sbirri». Barrai film. Capito! 16.30 «La pupa del gangster». Sopliia Loren in Marcello Mastroianni. Film v barvah. Cristallo 16.30 «Il bianco, il giallo, il nero». Giuliano Gemma. Barrai film. Impero 16.00 «Robin Hood». Barvna risanka. Filodrammatico 16.30 «La vedova inconsolabile ringrazia quanti la consolarono». Edwige lenech. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Moderno 16.30 «Dio mio come sono caduta in basso». Laura Antonelli. Barrai film. Prepovedano mladini pod 14. letom. Ideale 16.00 «Due supermatti agenti segretissimi». Barvni film, igrata Jacques Ducfilo in Patrick Topaloff. Vittorio Veneto 16.30 «Romanzo popolare». Igrata Ugo Tognazzi in Ornala Multi. Barvni film: Abbazia 16.00 «Toma a casa Lassie». Barrai film. Igrata Elizabeth Taylor in Roddy McDowall. Astra 16.30 «Dudu il maggiolino tutto gas». Barrai film. Radio 16.30 «Pianeta Terra: Anno zero». Barvni znanstvenofantastični film. Mignon 16.00—22.00 «La banda Ges — Cronaca criminale del West». Film v barvah. Igra Thomas Milian. Volta - Milje Danes počitek. Jutri ob 17.00 «Il viaggio fantastico di Sim-bad». Barrai pustolovski film. Igra John Philippe Law. Danes ob 18. uri bo v galeriji «Tergeste» v Ulici Battisti 23 odprla svojo razstavo tržaška slikarka Ondina Brunetti, ki bo razstavljala do 11. aprila. V Kraški galeriji razstavlja Demetrij Cej. V galeriji «La Lanterna» v Ul. sv. Nikolaja 6, so odprli razstavo del furlanskega slikarja Arriga Pozza. Razstava bo trajala do 11. aprila. V galeriji Corsia Stadion v Ul. Battisti 14. je odprl svojo osebno razstavo Girplamo Di Cara. Razstava sicilskega umetnika bo trajala do 4. aprila. Razna obvestila Vodstvo Tržaškega partizanskega pevskega zbora sporoča pevcem in orkestrašem, da bo danes, 1. a-prila, v prostorih Bazoviškega doma. ob 19. uri najprej vaja orkestra, ob 20.30 pa skupaj pevci in orkester. Včeraj-danes Danes, TOREK, 1. aprila HUGON Sonce vzide ob 5.46 in zatone ob 18.32 — Dolžina dneva 12.46 — Luna vzide ob 9.00 in zatone ob 8.50 Jutri SREDA, 2. aprila FRANC Vreme včeraj: najvišja temperatura 11,2 stopinje, najnižja 9,6 stopinje, ob 19. uri 10,7 stopinje, zračni tlak 1005,8 mb narašča, brezvetrje, vlaga 72-odstotna, nebo 6 desetink poobla-čeno, morje skoraj mimo, temperatura morja 9,8 stopinje. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (Od 13. do 16. ure) AlTAlabarca, Ul. DelTIstria 7: Leitenburg, Trg. S. Giovanni 5; S. Anorea. Trg Venezia 2. NOČNA SLUŽBA LEKARN A. Barbo, Trg Garibaldi 4; Godina, AlTIgea. Ul. Ginnastica 6; Chiari -Grotti, Ul. Tor S. Piero 2. LEKARNE V OKOLICI Boljunec (tel. 228-124). Bazovica (tel. 226-165), Opčine (tel. 211-001), Prosek (tel, 225-141), Božje polje — Zgonik (tel. 225-596). Nabrežina (tel. 200-121), Sesljan (tel. 209-197), Žav-Ije (tel. 213-137), Milje (tel. 271-124). Darovi in prispevki STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE Trst Kulturni dom GOSTOVANJE MLADINSKEGA GLEDALIŠČA IZ LJUBLJANE Jutri, 2. aprila, ob 15.30 A. LINDGREN PIKA NOGAVIČKA (mladinska igra) Deželni kongres ACL1 Na deželnem kongresu AGLI je dosedanji predsednik Mario Fain izrekel za bolj odprto ih načelno i linijo te delavske krščanske organi-! zacije in nadaljeval, da mora prevladati tudi na kongresu, ki bo od 10. do 13. aprila v Firencah. Fain se je skliceval na prejšnje kongrese in dejal, da je treba utrditi avtonomijo organizacije, njen razred ni in protikapitalistični značaj. Tre- PRISPEVKI DOLINSKEMU OBČINSKEMU PROTIFAŠISTIČNEMU ODBORU ZA SPOMENIK PADLIM IN PROSLAVE 30. OBLETNICE OSVOBODITVE Prebivalci iz Boršta in Zabrežca so darovali: družina Petaros (Boršt, 160) 5.000, Rafael Kosmač 10.000, Romano Rapotec 500, Kristina Petaros 1.500. Anton Petaros 500, Rudolf Kosmač 1.000, Branko Kosmač 2.000, Dragi Petaros 2.000, Franc Petaros 2.000, Benedikt Žerjal 2.000, Ljubi Petaros 2.000, Josip Slr.vec 2.000, Stanislav Petaros 1.000, Ludvik Hervat 2.000, Karel Hrvat 1.000, Zorka Potocco 5.000, Branko Kuret 3.000, Mirko Ščuka 3.000, Albin Marc, 1.000, družina Pavletič (Boršt 29) 5.000, Ciril Petaros 2.000, Maria Pia Ivaldi 3.000, Albino Hervatič 5.000, Dora Petaros 2.000, Anton Soneta 3.000, Žarko Družina 5.000, Marijan Zahar 2.000 Ana Marija Čurman 1.500, Angel Štrajn 5.000, Darko Žerjal 2.000. Ljuba Zahar 2.000, Albin Černeka 1.000, Lina Col-sani 2.000, Vera Glavina 3 000, Sava Glavina 3.000, Marjan Sancin 3.000, Marjan Zobec 5.000, Mirko Zobec 5.000, Viktor Kosmač 2.000, Nikolaj Kosmač 2.000, Mauri Ludvik 5.ÓOO, Marcello Zahar 5.000, Slava Glavina 1.000, Bruno Zahar 1.000, Miloš Marc 5.000, Kristina Sedmak 2.000, Danila Dobrinja 2.000, Oskar Žerjal 2.000, Slavko Žerjal 2.000, Bruno Scroccare 2.000, Karel Maar 5.000, August Žerjal 2.000, Karel Petaros 1.000, Uršula Matevlič 2.000. Josip Petaros 2.000, Anton Černeka 2.000, Edvard Kosmač 5.000, Marjan Rapotec 2.000. Ljudmila Racman 10.000, Milan Petaros 3.000, Mirko Hrvatič 5.000 Ivan Parovel 1.000, Ruggero Dilli 2.000. Milan Zobec 10.000, Rozalija Boneta 4.000. Anton Petaros 5.000. Ivan Petaros 2.000, Franc Petaros 2.000, Rudi Petaros 1.000, Alojz Petaros 2.500. Stanislav Petaros 2.500 Albino Petaros 2.000, družina Auer 5 000, Antonija Brce 5.000, Milena in Ma , rjo Petaros 3.000, Andrej Marsetič ’ 1.500, Dora Rapotec 2.000, Olga Zo- bec 1.000, Bruno Zahar 3.000. Lucija Boneta 2.000, Ana Štrajn 5.000, Lucilla Gerii 5.000, Nikola Deponte 2.000, Angel Slavec 5.000, Nella Furmani 2.000, Stanko Živec 2.000, Ste-vo Kosmač 3.000, Gerardo Scrocca-ro 2.000, Milka Zobec 2.000, Boris Zobec 2.000, Vera Parovel 5 000, Josip Pertot 5.000, Angela Družina 2.000, Bogdan Družina 2.000, Marjan Kosmač 2.000, Alojz Kosmač 5.000, Marjan Pavletič 10.000, Josip Hervat 2.000, Petaros in Sulčič 10.000, Anita Mattioli 2.000, Sergio Žerjal 2.000, Mirko Družina 1.000. Mario Colsani 2.000. Karel Petaros 2.000, Valentin Pavlič 5.000, Milka Žerjal vd. Ivančič 5.000, Darjo Parovel 3.000, Justina Salvi 5.000, Alessandro Scoria 100.000 lir. Prebivalci iz Boljunca so darovali (prvi seznam): Ludvik Vodopivec 1.000. Drago Klun 2.000, Danilo Starec 1.000, Viktor Ota 2.000, Leandro Alberti 3.000, Berto Alberti 2.000. družina Grzan-čič 2.000, Bruno Žerjal 3.000. Egisip-po Gaburro 1.000, Marjan Olenik 1.000, Bar Silva 2 000, Lekarna Ro-sandra 2.000, Cuschie Alma 1.000, Mlekarna Kofol 10.000, Klavdij Maver 1.000, Albin Cah 1.000, Gostilna Ficarra 5.000, Leandro Coretti (Ric-manje) 5.000 Gostilna Šavron 10.000, Zora Barič 500, Danilo Žerjal 5.000. Sergio Bratuž 5.000 Rado Slavec 1.000, Germano Švara 10.000 Silvester Zobec 2.000, Bogomil Zobec 5.000, Guerrino Benčič 5.000, Gianfranco Namer 2.000, Lucjan Cah 1 000. Jože Starec 2.000, Milan Kuret 10.000, Marjan Kozina 1.000, Senica - Gustinčič 5.000, Nino Lindi 2.000. Edvin Salvi 1.000, Vincenc»Salvi 1 000, Pavel Bavčar 1.000, družina Ota 10.000, Sergio Mingot 4.000. Fabjan Sonano 1.000 lir. ZA VZDRŽEVANJE SPOMENIKA PADLIM V NOB NA KONTOVELU: Namesto cvetja na grob Dariju Starcu darujejo Karmela in Rafael Brecelj iz Barkovelj 10.000 lir. Anita, Pino in Suzana Pelan 10.000 lir. V spomin Darija Starca darujejo: Maja in Peter Gruden (Nabrežina) 5.000, družina Josip Štoka GLASBENA MATICA — TRST Koncertna sezona 1974-75 V petek, 4. aprila 1975, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu Anton Dermota Recital slovenskih samospevov pri klavirju Hilda Dermota Rezervacija in prodaja vstopnic v pisarni Glasbene matice (Ul. R. Manna 29 — tel. 418-605) ter eno uro pred pričetkom koncert-ta pri blagajni Kulturnega doma. (št. 137) 5.000, Oliva in Josip Štoka 10.000, Marija Pahor (št. 50) 3.000, Mario Danev (Nabrežina) 5.000, Mario De Giorgi 5.000, Livio Regent 5.000, Danilo Danieli (Že-panov) 5.000, Edo in Edvina 5.000, Alfredo Činka 3.000, Stanko Gerlanc 2.000, Nino in Sabina 1.000, Dušan Starc 3.000, Beni in Elvira 1.000, Mirko iz Cijakov 5.000, Marino z grada 3.000, Marija Pertot 5.000, Ma-rijen Starčev 5.000, Romano Danev (Prosek) 10.000, Dinči Danev (Prosek) 5.000, Gigi Husu 3.000, Etko Danev 2.000, Ferdo Danieli 5.000, Emil Pahor 5.000, Karlo Pertot (Servine) 5.000, Darko Starc 5.000, Giulio Gu- lič (Duša) 5.000, Lučano Gulič (Duša) 5.000. Boris Danev (Stegandev) 5.000, Žarko Prašelj 5.000, Emil Starc (Cilen) 5.000, Darjo Starc (Ruditev) 5.000, Sergij Černe 5.000, Drago Danev (Kogo) 5.000, Livio in Laura Gulič 5.000, Gilko Perini 5.000, Livijo Albi Zelje 5.000. Karlo Danev (št. 20) 5.000 Angelo in Dora Starc 5000, Darija in Benito 1000, Josip Nevio Regent 5.000, Aldo Cingerle (grad) 5.000, Danilo Puntar (Niki) 5.000, Bruno Pertot (Servine) 5.000, Karlučo Prašelj 5.000. Miloš Lukša 5.000 lir. Družina Danev (št. 266) daruje 10.000 lir za vzdrževanje spomenika in 5.000 lir za ŠD Kontovel. V spomin na Darija Starca darujeta Magda in Slavko Kalc 5.000 lir za Kulturni dom Prosek - Konto-vel in 5.000 lir za ŠD Kontovel. Namesto cvetja na grob Maria Kralja - Učota daruje Egidio Can-ziani 3.000 lir za ŠD Primorec iz Trebč. ZA SEKCIJO ANPI ZGONIK DARUJEJO: Nada Furlan (Gabrovec št. 3) 500, Ivan Furlan (Gabrovec 3) 1.000, Dora Trobec (Gabrovec 19) 500, Karel Černjava (Gabrovec 16) 4.000, Ivan Kante (Gabrovec 57) 1.000, Šte-fi Calegari (Gabrovec 57) 5.000, A-lojz Vižintin (Gabrovec 57) 1.000, Anton Furlan (Gabrovec 53) 1.000, Franc in Viktorija Černjava (Gabrovec 60) 2.000 Mr. PD France Prešeren - Boljunec vabi vse vaščane na predavanje dr. Karla šiškoviča «MLADINSKE IN DRUGE ORGANIZACIJE V NOB» ki bo jutri, 2. aprila, ob 20.30 v Srenjski hiši. Ker je tematika zelo zanimiva priporočamo vaški mladini, da se predavanje polnoštevilno udeleži. Slovenski klub priredi danes, 1. aprila ob 20.30 predavanje Marko Waltritsch POTOVANJE PO DOLINI AOSTE Predavanje znanega goriškega kulturnega in političnega delavca bo opremljeno z barvnimi diapozitivi. Vabljeni! PD «V. VODNIK» priredi jutri, 2. aprila, ob 20.30 v društvenih prostorih predvajanje filmov Aljoše Žerjala na temo NOB v okviru proslav 30. obletnice osvoboditve. Vabljeni! KOMISIJA ZA DORAŠČAJOČO MLADINO pri SKGZ prireja letovanje otrok v Zg. Gorjah pri Bledu od 8. do 29. avgusta 1975. Vpisovanje in podrobnejše informacije dobite na sedežu SKGZ v Trstu, Ul. Mazzini 44 od torka, 1. 4. 1975, dalje od 10. do 12. ure. SLOVENSKO AMATERSKO GLEDALIŠČE V TRSTU V četrtek, 3 aprila 1975. ob 20.30 v dvorani PD «Ivan Cankar», Ul. Montecchi 6/IV. nadstr. PREMIERA DARIO FO MARKOLFA (La Marcolfa) Farsa s prologom (prvič v slovenščini) PREVOD: Marija Kacin SCENA: D. Jurca - Giorgi in F. Vecchiet KOSTUMI: Drago Jurca - Giorgi ASISTENT REŽIJE: Marko Sosič LEKTORICA: Milica Kravos Asistentki kostumografinje in šiviljska dela M. Nadlišek in L. Pribac REŽIJA: JOŽE V O Z N Y Ponovitvi v isti dvorani: v nedeljo, 6. aprila ob 18.15 in v ponedeljek, 7. aprila ob 20.30 Po dolgi bolezni nas je za vedno zapustil naš dragi Alojz (Gigi) Malalan bivši mesar Pogreb bo jutri, 2. aprila, ob l'uri iz mrtvašnice glavne boriišnice rararaost y cerkev na Opčinah. Žalujoči: žena Pavla, hči Cvetka-zet Nico, dragi vnuk Massimo • drugo sorodstvo Trst, 1. aprila 1975 Zimolo, Ul. Torrebianca 28 Zahvaljujemo se vsem, ki so P0" častili našega dragega Vladimira Ravbarja Posebna zahvala č.g. župniku in vaščanom s Cola. .., Družina in sorodniki Col, Trst, 1. aprila 1975 V soboto, 29. marca, je v videmski bolnišnici preminil naš dragi brat DUŠAN ČERNE Pogreb z žalno mašo bo jutri, v sredo, 2. aprila, ob 11. uri v goriški stolnici. Žalujoči: sestre, svaki in nečaki Gorica, Vogrsko, Washington, 1. aprila 1975 Žalovanju za pokojnim DUŠAN OM ČERNETOM se pvidfuzuj^ì legi tržaškega sedeža RAI-TV. Lojze Abram Tito Manlio Altomare Guido Botteri Maurizio Calligaris Giorgio Cesare Danilo Colombo Giovanni ComelH Gianni Deeleva Oscar Ferluga Mario Giacomini Sergij Kocjančič Drago Legiša Saša Martelanc Roberto Mayer Grego Tullio Mayer Omero Melzi Gianni Merlin Giorgio Milossevich Fulvio Molinari Sergij Pahor Matej Poštovan Livio Rismondo Saša Rudolf Duilio Saveri Leone Smoquina Egidij Vršaj Ernest Zupančič 'Zorica Berginc Boža Pieri - Černič Helena Prelc Desanka Škerk - Tretjak Alberta Vremec , Anamarija Zlobec - Debelju Milena Andrèe Alenka Milič Franc Jeza Miro Opelt Danilo Lovrečič Branko Lakovič Ivan Peterlin Ivan Furlanič Mario Šušteršič Ob bridki izgubi nepozabnega pri- V imenu uredniškega ^"'.^‘‘Ikega raža sindikalni odbor «Primor jatelja DUŠANA ČERNETA izražata dr. Jože in Zora Škerk prizadetim svojcem iskreno sožalje. dnevnika» ob smrti kolega DUŠANA ČERNETA prizadetim svojcem iskreno ožali6- Z žalostjo sporočamo, da nas je po kratki bolezni zaPus naš soustanovitelj in dolgoletni član vodstva DUŠAN ČERNE Pokojnikov pogreb bo jutri, 2. aprila, ob 11. uri iz “orl" stolnice. Ohranili ga bomo v trajnem spominu. ^ Žalna seja sveta Slovenske skupnosti, posvečena spominu ^ šana Černeta, bo danes, 1. aprila, ob 18. uri na stranki dežu, Ul. Machiavelli št. 22. Vabimo člane in somišljeniKe. SLOVENSKA SKUPNOST Trst, 1. aprila 1975 ZAKLJUČEN SEMINAR ZAMEJSKE MLADINE V ŠKOFJI LOKI Zrel pristop mladincev k obravnavanim temam Posrečena izbira predavateljev in konstruktivne diskusije v sedanji italijanski strukturi; problem vloge in dialektične integracije». Prof. Bratina je bil v svojem izvajanju še posebno zanimiv in aktualen, saj je obravnaval problem, ki se slovenske zamejske mladine neposredno tiče. Zadnje predavanje je imel prof. Jože Valentinčič, ki je spregovoril o načinu dela z ljudmi tako posamezno kot v organizacijah. Tudi to predavanje je bila prava zakladnica na- V Škofji Loki se je v soboto zaključil seminar tržaških in goriških mladincev, ki ga je priredila komisija za mladino in šport pri Slovenski kulturno - gospodarski zvezi. Srečanja, ki se je pričelo že v sredo popol-dan, se je udeležilo 40 mladih s Tržaškega in z Goriškega. Bogat program je ustvaril priložnost, da so se udeleženci soočili z nekaterimi ključnimi problemi našega kulturno - političnega življenja; k dobremu uspehu pa je nedvomno nemalo pripomogla posrečena izbira Predavateljev, ki so v udeležencih škofjeloškega seminarja znali zbuditi zanimanje in ki so bistveno pripomogli h konstruktivni diskusiji, ki je označila zrel pristop mladincev k obravnavanim temam. Se zlasti je za ta seminar treba podčrtati dejstvo, da so se ga ude-, • fnladi, ki se večinoma udej- stvujojo v okviru različnih zamejskih organizacij. Prepričani smo, da sta tako soočanje in taka izmenjava izkušenj v naši sredi čedalje .‘i potrebna, kar je tudi izrazito izstopalo iz razčlenjene debate. Po-e6 vseh teh faktorjev bi radi opozorili še na pomembnost zbliževanja goriške in tržaške aktivne mla-oriH6’ - k* teritorialno med seboj c^daljena, čeprav s svojim delovanjem zasleduje iste cilje. ” sredo je bilo kot napovedano Am° Dreciavanje, ki ga je imel prof. Aldo Rupel «O vlogi in pomenu športnega de’ovanja v zameistvu.» Za marsikoga so bili nanredni pogledi ?a športno problematiko pravo odkritje, saj smo večkrat vajeni po-vrsnega. pojmovanja športa , kot pa-n°ge, ki je oddaljena vsem ostalim družbenim delavnostim. Karel Šiškovič je v svo:em četrtkovem predavanju «Značilnosti sedanjega položaja Slovencev v Italiji» osredotočil pozornost na dileme, katerih se nahaja danes slovenska mična skupnost in katerim bo tre-n najti ustrezne rešitve v skladu s lematik"1 razV0'>em manjšinske prob- ^ Pnpoldanskih urah je bila na poredu okrogla miza na temo «Kak-, * mora biti vloga kulture v po-icnem boiu Slovencev v Italiji», animivo diskusijo v zvezi s tem Prasan-em so načeli Filibert Bene---ic. Klavdij Palčič. Viljem Černo, ano Uršič in Ace Mermolja, ki ka Vf-''k n.a «voj način, skušali pri-zati pristop k našemu kulturne-vnrašanju. _ nejnženci seminarja so poleg dru-hnad tudi Proslavili 30-letnico osvo-Ic.-m 'a R *;em. da jih je obiskal polkovnik Ferdo Tolar, predsednik Zve-o norcev Škofja Loka ter bivši ko-„arl ant Vojkove in Prešernove briosi d. Dobeno predavanje o naimdno-učid .lnem boju ne bi bilo tako '.povito, kot je bilo neposredno mandVait'e 'z'5U®enj Partizanskega ko- dopoldan je predaval prof. na f° Bratina, docent socioloških ved smid!lnski in tržaški univerzi, ki je govoril o «Slovenskem mladincu VESTI Z ONSTRAN MEJE potko v in koristnih informacij, ki vsakemu aktivnemu človeku služijo pri vsakdanjem delu. Seminar se je zaključil z obiskom loške tovarne hladilnikov LTH, kjer so si udeleženci poleg ogleda tovarniških objektov nabrali zanimivih spoznanj o samoupravnih odnosih med delavci. O poteku seminarja bomo podrobneje še poročali. s. k. iiiiiiiiiiimuiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiimiiiiunmuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMUiiiiiiiuiiiiii Z OBČNEGA ZBORA POKRAJINSKEGA ZDRUŽENJA REJCEV REZERVATI NEVARNI ZA OBSTOJ ŽIVINOREJE Nujno potrebna zadružna mlekarna - Prvi dobri znaki - Uspešno delovanje v korist živinorejcev V petek, 28. marca, je bil v Rep-nu redni letni občni zbor Pokrajinskega združenja rejcev. Po poročilu glavnega odbora, ki ga je podal predsednik Ivan-Miro Križman-čič, so člani združenja odobrili o-bračun za leto 1974 in proračun za leto 1975, med diskusijo pa so opozorili na škodo, ki bi jo utrpela živinoreja z uvedbo kraških rezervatov in na potrebo po zadružni mlekarni za zaščito odkupne cene mleka. V prvem delu poročila je kratek pregled ih analiza sedanjega stanja živinoreje na Tržaškem, v drugem pa je orisano delovanje združenja v pretekli poslovni dobi. Glavni odbor predvsem ugotavlja, da se je zaustavila praznitev hlevov, da se razmere polagoma izboljšujejo predvsem zaradi požrtvovalnosti živinorejcev. Z določitvijo cene mleka na 150 lir se je skrčila razlika med prodajno ceno in proizvodnimi stroški, a ni še zadovoljiva in je treba zaustaviti stalno naraščanje proizvodnih stroškov ''krmila, stroji itd.). Živinorejci na Tržaškem so še prizadeti pri prodaji mleka, ker odkupna podjetja večkrat plačujejo mleko po znatno nižjih cenah in sama določajo kriterije. Tudi zaradi tega, poudarjajo, bi morala biti čimprej uresničena zadružna mlekarna, za katero so živinorejci dali pobudo že pred petimi leti z ustanovitvijo zadruge «Zadružna kraška mlekarna», ki pa je do sedaj naletela na celo vrsto težav in zaprek. Združenje rejcev je na vseh pristojnih mestih posredovalo, vendar še brez uspeha, dalo pa je tudi pobudo za rejo mladega goveda in tako so se združili rejci iz dolinske in iz drugih občin za zadružni hlev na Dolgi kroni. Kraški rezervati, pravi glavni odbor združenja rejcev, bi bili hud u- Nove pobude za pospešitev gradnje obalne bolnišnice Novoletna akcija za zbiranje sredstev darec za živinorejo, če bi bili uresničeni po dosedanjih načelih in pravilih. Zato bo združenje zaprosilo za sprejem pri pristojnih oblasteh, da prikaže zaskrbljenost in ugovore kraških živinorejcev. Vodstvo združenja je posvečalo vso pozornost kontroli proizvodnosti mleka, vendar število krav pod kontrolo ni naraslo, kot bi moralo. Močno je naraslo število telic, znatno se je dvignila, proizvodnost,' kakor tudi poprečni odstotek tolšče mleka (3,76 odst.). Lani je združenje pripravilo 149 prošenj za nagrade za vzrejo telic in 135 prošenj za breje junice, porazdelilo pa je le 45 nagrad. Upati je, da bo letos lahko izplačalo vse lanske in letošnje nagrade (približno 600). V sodelovanju s kmetijskim nadzorništvom je združenje lani porazdelilo 2.200 stotov močnih krmil, na podlagi deželnega zakona, živinorejcem, ki so utrpeli škodo zaradi suše. Za vse rejce je združenje organiziralo skupne nakupe močnih krmil neposredno v tovarni, tako da so precej prihranili, ni pa mu uspelo ponovno organizirati sejma živine za zakol zaradi nezadostnega sodelovanja rejcev. Na občnem zboru se je glavni odbor zahvalil za sodelovanje vsem članom, deželnemu odborništvu za kmetijstvo, kmetijskemu nadzorništ-vu ter osebju, ki vestno opravlja svoje delo. Pepi Sancin - Sarnek slavi petdesetletnico I...' nio J1Pravnega odbora za grad- nert, ba ne bobišnice so na red-tonžr, sf.stanku obravnavali razne stvà 03 ti da ki se povečala sred-jo v V ?. adu- Predvsem namerava-2irativfcJern. obsegu kot lani organi-ciio p- ■ imenovano novoletno ak-Volptkl ^ obsegala tadividuabe noia v cestitke in kolektivna vošči- tivom !?PISlh.ln p0 radiu Vsem kolek-borlp de!ovnih in drugih organizacij akrili50!5 a^' vabilo, naj se udeleže te Čanju PrisPevaj° ' ®redstev v skladu ze _____ k pove- skladu za gradnjo , -ju ar oobišnic Dreltii ^Pravnega odbora so tudi viA6** lanskoletno delo in ugoto-in nvi6 i - zamud pri projektiranju liRča ?.. cevanju odškodnin za zem-^-ca. Finančni načrt za letošnje le- Erarftfi za-iema predvsem začetek n in le,prve faze bolnišnice, gradbišča °tte od naaelia Ruda do grad-družini • namestitev hiš za dve kip. . ’ «o ju odselili z zemljišča, J r bo stala bolnišnica. P°bra zasedenost hotelov na obali skoraf\, ^nnmu vremenu so dobro VS1 J101?!! na slovenski obali imata ZaSeŽm- Palače in Metropol Slom . zasedene vse zmogljivosti, telih Piran in Punta, medtem ko je v koprskih in izolskih hotelih še nekaj prostih mest, vendar priporočajo rezervacije. In še dve informaciji za ljubitelje zimskih športov: v smučarskem centru Kalič pri Postojni je 20 cm snega, vse vlečnice deluje.jp in tudi restavracija je odprta. Na Slavniku redno obratuje Tumova koča, dostop pa je možen tudi z avtomobilom. Simpozij' o sodobnih metodah v računovodstvu V Portorožu se je končal tridnevni semmar o sodobnih metodah v računovodstvu in poslovnih t financah. Okrog 500 udeležencev je obravnavalo predvsem vprašanja, kako najsodobnejše metode v računovodstvu in knjigovodstvu uveljaviti v strokovnih službah temeljnih organizacij združenega dela Razstava umetniške fotografije ob tridesetletnici osvoboditve Jugoslovansko združenje umetnikov fotografije bo pripravilo posebno razstavo v počastitev 30-let-nice osvoboditve. Odprta bo na Dan zmage 9. maja v portoroškem Avditoriju pod naslovom «Srečen ti rojstni dan, tovariš Tito!» Saj ni prvoaprilska šala, smo si rekli, da ima Repi Sancin iz Šar-nekove družine v Dolini že pol stoletja za sabo. Pa bo že res, če je že marsikaj opravil in če mu v hiši že raste tretje pokolenje. Šarnekovi, prava domača zadruga, ki jo še sedaj z modro roko vodi stari Ivan, kmečka korenina, iz katere je zrastel tudi Repi: trden kmečki gospodar, vinogradnik, strasten zadrugar. K svoji zemlji je prirastel, kot svojim ljudem, ki jim je že drugo desetletje srenjski župan Kot zaveden Slovenec je Repi vedel vedno, kaj mu je dolžnost, najprej kot partizan, nato kot dolinski župan, končno kot kmečki sindikalist in zadrugar. Bil je med pobudniki dolinske zadružne gostilne, tokrat pa si ne daje miru za živinorejsko zadrugo na Dolgi kroni. Prijatelji, s katerimi je praznoval svoj jubilej, mu želijo, da bi tega svojega značaja nikoli ne izgubil: kličejo mu še na mnoga leta in nove uspehe. Srečno! Mali oglasi ŠVAB C. — AGENCIJA GENERALI Opčine, Ul. Salici 1, tel. 211-489 vam je na razpolago za vsa zavarovanja — nezgodno — življenjsko — požar — avto in ostala. OD 30. APRILA DO 9. MAJA V DOLINI KORNA* Goriški blagovni sejem ESPOMEGO 1975 letos prvič v mednarodnem koledarju S sejmom želi Gorica stvarno dokazati svojo odprtost za povezovanje z mednarodnimi, zlasti vzhodnimi gospodarskimi gibanji «Espomego 1975» — goriški sejem — ima dve značilnosti, ugotavlja predsednik trgovinske zbornice Delio Lupieri v svoji predstavitvi te gospodarske manifestacije; potrditev blagovnega sejma, ki se je uveljavil že med poprejšnjimi izvedbami, ter iskanje novih stičišč med našim gospodarstvom in gospodarstvom sosednjih držav. Predsednik Lupieri izraža nadalje prepričanje, da bo letošnji sejem navzlic slabemu gospodarskemu položaju privabil v Gorico operaterje, tehnike in znanstvenike, politike in u-pravitelje, ki si bodo przadevali odgovoriti na zapletene in težavne teme, ki nam jih ponuja sedanji čas. Občinski odbornik dr. Brancati pa nam je takole opisal pomen letošnjega goriškega blagovnega sejma: «Prvič, odkar smo pred petimi leti začeli prirejati to goriško gospodarsko manifestacijo, smo letos vpisani v mednarodni koledar sejmov, kar predstavlja pomembno uveljavitev prizadevanj Gorice za odprto sodelovanje z vzhodom. Izrazito specializirana naravnanost našega sejma, ki se letos prvič poudarja, pa predstavlja jamstvo, da se ne bomo znašli v slepi ulici, kot se je znašlo toliko drugih sejmov splošnega značaja. Specializacija našega sejma se kaže v naslednjih panogah, ki bodo predmet poglobljenih razprav: goriški prispevek k tovornemu cestnemu prevozu, čolnarjenje, in šotorenje (tovrstna rekreacija ima odprte obsešne perspektive zaradi bližine Jadranskega morja), ovrednotenje goriških vin in likerjev. ki imajo že lep čas svoje zavidljivo mesto v mednarodni trgovini. Občinski odbornik Brancati nam je nadalje pevedal, da so doslej prejeli številne prijave razstavljavcev iz Madžarske, Češkoslovaške, Avstrije, Jugoslavije in seveda Italije, da pa pričakujejo tudi udeležbo iz Poljske. «Poleg že omenjenih shodov o nekaterih aktualnih temah, ki postavljajo Gorico v vlogo povezovalca s srednjo Evropo in evropskim vzhodom — je dejal odbornik Brancati — pa je na sporedu tudi srečanje operaterjev dežele Furlanije-Julijske krajine s predstavniki Inštituta za zunanjo trgovino (ICE), da bi se pogovorili o izkoriščanju možnosti trgovinske menjave z vzhodnimi državami, kajti ESPOME GO je od svojega nastanka dalje prvenstveno obrnjen proti vzhodu, kot je zaradi svoje geografske lege proti vzhodu nujno obrnjena tudi Gorica. Peta izvedba ESPOMEGO. ki je letošnja, bo v celoti strnjena na območju doline Koma. Prireditelji so na ta prostor prenesli tudi vinsko razstavo, ki so jo doslej prirejali na Gradu. V teh dneh ob športni hali postavljajo streho, da bi pridobili dodatno pokrito površino za mednarodne razstavljavce, drugo pokrito razstavišče pa bodo postavili v parku. Ker je obvoznica (Ul. Italico Brass) ostro ločila razstavišče v Ul. Cadorna — kjer bo letos vinska razstava —- od razstavišča v dolini Korna. bodo nad obvoznico zgradili prehod za pešce. Po zagotovilih prirediteljev naj bi bil goriški sejem, ki bo trajal od 30. aprila do 9. maja, letos zadnjič v dolini Korna. Prihodnje leto bi ga po njihovih ocenah morali odpreti že v novem razstavišču, ki ga bodo v prihodnjih tednih pričeli graditi v Ul. della Barca. delo «Educazione parlamentare», ki so jo morali zaradi bolezni nekega igralca odložiti. Kljub temu pa je ustanova za kulturne prireditve EMAC izbraja dobro delo, saj spada Sartre med najboljše gledališke avtorje. V jutrišnji predstavi bodo poleg drugih gledališčnikov igrali Arnaldo Ninchi in Tamara Baroni, znana italijanska lepotica. Dravi v Sovodnjah občinska seja Drevi ob 19.30 se v Sovodnjah sestane občinski svet, na katerem bodo svetovalci razpravljali o številnih vaških vprašanjih. Med drugim bo župan češčut poročal o popravilu nekaterih cest v sovodenj-ski občini ter pločnika na Ulici Impero. Ob zaključku današnje seje bodo svetovalci glasovali o resoluciji, v kateri zahtevajo ustanovitev samostojnega slovenskega šolskega okraja. Delo J. P. Sartra v Verdijevem gledališču Jutri 2. aprila in v četrtek bo v Verdijevem gledališču zadnja abonmajska predstava italijanskega gledališča. Gledališka skupina Arnolda Ninchija bo ob 20.30 uprizorila delo Jean Paula Sartra «Le mani sporche». V začetku letošnje sezone je kot zadnja predstava bilo na sporedu iiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiimiiiimiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiimuuiiiimiiiiitiiiuiiuiiiiiimiiiinniiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiHimiHHHmiiiiiiiiitiiiiiiiiiimmiiiiiniiiiiiiiiiiiiHiiiiiu SINDIKALNE VESTI NA GORIŠKEM Prosvetno društvo «Naš prapor» Oslavje Pevma - Štmaver priredi v četrtek, 3. aprila, ob 20 uri v zgornjih prostorih gostilne «Pri Tildi» na Oslavju FILMSKI VEČER Goriški fotoamater Zdenko Vogrič boj predvajal 4 barvne krat-kometražne filme: odkritje spomenika padlim v NOB na Vrhu, otvoritev kostnice v Gonarsu, množični izlet v Železnike ter pustovanje v 'Doberdobu. NA POBUDO GORIŠKE OBČINE V Verdiju ciklus filmov o 30-letnici osvoboditve Konec aprila v Gorici osrednja proslava - Jeseni okrogla miza o zgodovini osvobodilnega gibanja - Slikarska razstava Goriška občinska uprava je pripravila podroben spored proslav 30-letnice osvoboditve. Proslave bodo začeli s ciklusom filmov, ki jih bodo predvajali v kinodvorani «Verdi». Pred vsako predstavo, katero si bo lahko vsakdo ogledal brezplačno, bodo zgodovinarji prikazali pomen filma. Razpored filmskih predstav (vse se bodo pričele ob 10.30) je naslednji: V nedeljo, 6. aprila, bodo predvajali film «Cinegiornali Luce» (obdobje 1922 - 1936); v nedeljo, 13. aprila. «Cinegiornali Luce» (obdobje 1936 - 1940); v nedeljo, 20. aprila, «La villeggiatura», delo režiserja Marca Leta; v nedeljo, 27. a-prila, «Corbari» Valentina Orsinija; v nedeljo, 4. maja, «Ceravamo tanto amati» Ettoreja Scole. Osrednja proslava 30-letnice v goriški občini bo konec aprila, medtem ko bodo jeseni pripravili okroglo mizo na temo «Osvobodilno gibanje v u-rretnosti, literaturi in zgodovini». Jeseni bodo odprli tudi slikarsko razstavo, na kateri bodo sodelovali goriški umetniki z deli, posvečenimi osvobodilnemu gibanju. Razna obvestila Slovensko planinsko društvo v Gorici obvešča člane, da bo jubilejni občni zbor v sredo, 9. aprila, v Prosvetni dvorani na Korzu Verdi 13. Ob tej priložnosti bo nastopil tudi moški zbor «Oton Župančič» iz Štan-dreža. Splošna gospodarska kriza zajela tudi goriški prehrambni sektor Številna podjetja proste cone proizvajajo žgane pijače in slaščice, ki v sedanji gospodarski krizi gredo slabo v prodajo - Sestanek vodstva uslužbencev javnih ustanov torju, predvsem pa izpolnitev vseh točk nove delovne pogodbe. Prejšnji dan se je sestalo pokrajinsko sindikalno tajništvo uslužbencev javnih ustanov, da bi ocenilo uspehe sindikalnega boja zadnjih tednov. Na sestanku sta o sedanjem sindikalnem boju uslužbencev javnih u-stanov spregovorila Giovanni Mat-tiussi, pokrajinski tajnik sindikata javnih ustanov, in Aldo Colleoni, sindikalist CGIL. Nadalje so sklenili, da bo pokrajinsko sindikalno tajništvo te kategorije imelo pokrajinski kongres v četrtek, 10. aprila, ob 9. uri na sedežu delavske zbornice. Pred dnevi so se sestali člani pokrajinskega sindikalnega tajništva prehrambnega sektorja (FILZIAT -CGIL, FULPIA - CISL in UILIA -UIL), da bi se porazgovorili o vrsti vprašanj, ki so nastala v zadnjem času, predvsem pa o splošni krizi, ki je zajela tudi ta sektor. Ugotovili so, da je kriza v krajevnih prehrambnih tovarnah nastala ne samo zaradi splošne gospodarske recesije, marveč zaradi zgrešene gospodarske politike tukajšnjih oblasti, ki z javnimi sredstvi podpirajo goriške tovarne. Na sestanku so nadalje ugotovili, da .manjkajo taki obrati, ki bi proizvajali blago široke potrošnje. Na Goriškem pa proizvajamo le žgane pijače in slaščice, ki v sedanji gospodarski krizi ne najdejo prostora na tržišču. Poleg tega vprašanja so sindikalisti razpravljali o problemu zaposlenosti in ugotovili, da je stanje zelo slabo. Lansko leto je namreč od 900 delavcev in delavk v tem industrijskem sektorju izgubilo zaposlitev več kot 150 ljudi. Zaradi tega so sklenili, da bodo poslali lastnikom teh tovarn zahteve, ki naj bi odpravile sedanje kritično stanje v tem industrijskem sek- zime kasnil, se je te dni v hribih Zaradi sn«Ja v Trbižu vlaki za Avstrijo raz Novo Gorico Če je božič zelen, je potem velika noč bela, ljudski izrek, ki je veljaven prav za današnji čas. Ne sicer za vse kraje, ampak samo za tiste, ki so zaradi svoje lege v dometu snega. Sneg, ki je namreč v začetku iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiitiHiiiiiiiiiiiimiiiiininiuitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiitiiiHiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiui» V SOBOTO, 22. MARCA, V ŠVICARSKEM WINTHERTURJU Beneški izseljenci pregledali delo in pripravili načrt za bodočnost V Ceneboli letošnji praznik slovenskih izseljencev Na vabilo predsednika sekcije v Winterthurju Nella Konta so se v soboto, 22. marca zbrali v hotelu «Volkhaus» beneški emigranti, da bi preučili sedanji položaj v Švici in sestavili program letošnjega dela predvsem y smislu propagandira-nja slovenske tematike med italijanskimi izseljenci nasploh, in še posebej furlanskimi. Ob 20.30, točno, kakor se spodobi prebivalcem Švice, je Nello Kont odprl sejo in seznanil prisotne z delovanjem sekcije. Poročal je tudi o spremembah, ki so nastale v izvršnem odboru po odhodu Alda Biduttija v rojstni kraj, to pomeni v Subid. Nov blagajnik je Žuodar. Nello Kont je nato nadaljeval: «Mi beneški emigranti se zavedamo, da nekaj smo napravili in nekaj spremenili tudi v sami Benečiji. Ko sem prva leta, to pomeni pred petimi leti prihajal domov in pravil našem ljudem o naši zvezi in o programu, so se mi smejali. Danes se udejstvujejo kulturno in politično in nam pomagajo kar je v njihovih močeh pri raznih prireditvah. To je zelo pozitivno. Pomeni tudi, da resnica vedno zmaga.» V nadaljevanju, potem ko je izrekel mnenje, da Švica ni več Švi ca (to pomeni država, kjer je delavec nekaj zaslužil), pač pa le država, kjer je tujec emarginiran in v tej negotovi situaciji prvi, ki bo brezposeln, tako je tudi glasoval parlament v Bernu, je predlagal, da se beneški emigranti organizirajo tudi kot ekonomska sila. «Po svetu smo se naučili veliko reči. Nekateri od nas Benečanov imamo precej visoka direktivna mesta, zakaj bi ne skušali svojih moči združiti in kaj napraviti? Po mojem mnenju je Benečija napravljena kakor nalašč, da bi ne bila kakršna je, to pomeni revna in uboga. Je most med tremi državami. Zakaj sta ves eksport in import samo v rokah Italijanov? Zakaj na jugu Italije gradijo tovarne in ne pri nas, ki izvažajo svoje izdelke v bližnje vzhodne države, zakaj se ne investira del 45 milijard (po statistikah Istat), ki jih naši emigranti pošiljajo v našo deželo, tudi v nerazvitih področjih?» Nello Kont je v zaključkih še dejal, da v Čeneboli letos prebivalci organizirajo slovenski praznik, da bo morala Zveza slovenskih izseljencev biti prisotna, da se bo s skupnimi močmi res kaj dobrega napravilo. Zuodar je nato podal številke revne blagajne. Tajnik sekcije Egidio Zuodar pa je še omenil tečaj slovenskega jezika za emigrante in potrebo po drugi deželni konferenci o emigraciji konec tega leta v Vidmu. V diskusijo so posegli številni prisotni, ki so tudi izkoristili prisetnost Ada Konta, da bi ga v-prašali o pokojninah in drugih socialnih problemih, Ado Kont je prisotnim med drugim obrazložil pomen in delo patronata v Čedadu, patronata, ki je bil ustvarjen prav za to, da bi pomagal beneškim ljudem pri reševanju socialnih in ekonomskih problemov. Nello Kont je še omenil plodno sodelovanje s furlanskimi in italijanskimi društvi nasploh in dejal, da bi se bilo treba še bolj angažirati, da bi slovenska problematika bila bolj pogostoma prisotna na njihovih časnikih. Pozno v noči, kakor se spodobi Benečanom, se je seja končala ob kozarcu vina. pojavil v velikih količinah. V Kanalski dolini, denimo, ga je toliko, da so morali ukiniti železniški promet z Avstrijo ter ga preusmeriti čez Gorico. Včeraj dopoldne je ekspresni vlak za Dunaj okoli 10. ure prečkal mejo pri Šempetru ter je nadaljeval pot po Soški dolini in skozi Jesenice. Tudi dva druga vlaka iz Avstrije sta prišla v Trst po progi čez Podbrdo. Zaradi višje sile se je goriški kolodvor tako spremenil v mednarodni železniški prehod, saj so obmejni stražniki in cariniki na tem kolodvoru opravljali preglede, ki jih sicer nikoli ne. O preusmeritvi železniškega prometa čez Podbrdo so se na predlog tržaške železniške direkcije dogovorili z jugoslovanskimi oblastmi. Po jugoslovanskem ozemlju vozi vlak v tranzitnem prometu, zato se nikjer ne ustavlja in tudi dokumentov potnikov ne pregledujejo. Zaprta je tudi cesta čez Predel, saj je na prelazu zapadlo dva metra snega. Turisti s severa, ki so za praznike v velikem številu prišli na jug, imajo zato na povratku precej sitnosti. Sneg je zapadel po vsej Soški dolini od Kobarida dalje. V Bovcu ga je 30 cm, globlje v osrčju Alp pa je snežna odeja še debelejša ter imajo s pluženjem precej težav, zlasti pa na Predelu, kjer je snega kot že dolgo ne. Na Kaninu, na primer, ga je bilo v nedeljo popoldne okoli sedem metrov, samo za praznike ga je nasulo več kot meter. Ker je snežilo pet dni neprenehoma, žičnice na Kaninu naravno niso delovale ter so bili turisti prikrajšani za smuko. Seveda se ni godilo nič bolje smučarjem na drugi strani Kanina kakor tudi po vseh julijskih, karnijskih in dolomitskih smučiščih, kjer je vse praznike deževalo v dolinah ter snežilo v hribih. Cesta na Nevejsko sedlo je zaradi plaza zaprta. Nov plaz je ponovno prizadel hotel na Nevejskem sedlu. KOMISIJA ZA DORAŠČAJOČO MLADINO pri SKGZ prireja letovanje otrok v Zg. Gorjah in v Savudriji od 8, do 29. avgusta 1975. Vpisovanje in podrobnejše informacije dobite na sedežu SKGZ v Gorici, Ul. Malta 2. Predavanja Slovensko planinsko društvo priredi v petek, 4. aprila, ob 20.30 v Gregorčičevem klubu na Verdijevem korzu zadnje predavanje v tej sezoni. Prof. Mirko Kambič bo predaval na temo: «Z veselim korakom po alpskem svetu». Predavanje bo opremil z glasbo in 200 barvnimi diapozitivi. PD «Jezero», ŠZ «Mladost» in J5ve-za borcev ANPI iz Doberdoba vabijo v četrtek, 3. aprila ob 20.30 v prosvetno dvorano, kjer bo v okviru 30-letnice osvoboditve časnikar iz Trsta Jože Koren predaval o POHODU 30. DIVIZIJE V BENEŠKO SLOVENIJO FEBRUARJA 1944. Izleti Mladinski krožek Gorica in športno združenje «Dom» prirejata avtobusni izlet v Pordenon, kjer gostuje moška odbojkarska ekipa Doma. Vse tiste, ki se nameravajo udeležiti izleta, ki bo v nedeljo, 13. aprila, obveščamo, da se lahko vpišejo pri Elijam Bensa n« sedežu Slovenske prosvetne zveze, Ulica Malta 2, tel. 24-95 ali pri odbornikih obeh organizacij. Točen čas odhoda avtobusa bomo objavili naknadno. Kino Gorica VERDI 17.30—22.00 «Dio mio come sono caduta in basso». L. Antonel-11 in A. Lionello. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom. CORSO 17.15—22.00 «Un fiocco nero per Deborah». B. Ford, M. Malfatti. MODERNISSIMO 16.15 — 21.30 «Vood-stok». Barvni film. VITTORIA 17.30-22.00 «Donne è bello. J. Dallesandro in A. Fereol. Barvni film. CENTRALE 17.15-21.30 «Un uomo da. abbattere». J. L. Trintignant in V. Lagrange. Barvni film. Tržič AZZURRO Zaprto. EXCELSIOR 16.00—22.00 «A mezzanotte va la ronda del piacere». Barvni film. PRINCIPE 17.30 — 22.00 «Ceravamo tanto amati». Barvni film. Nova Gorica SOČA «Harryjeva tolpa». Ameriški barvni film ob 18.00 in 20.00. SVOBODA «Razlog za živeti in umreti». Italijanski barvni film ob 18. in 20. uri. DESKLE «Strelska črta». Ameriški barvni film ob 19.30. Včeraj-danes Rojstva, smrti in poroke ROJSTVA: Tiziana Rinaldi, Francesco Cattaruzzi, Christian Sandruc-ci. SMRTI: 87-letna gospodinja Emilia Coceancig. OKLICI: delavka Lucia Cristani in uradnik Dario Bressan. uradnica Silva Del Tedesco in elektronski strokovnjak Gianni Cossi, prodajalka Femanda Bralni in obrtnik Mitja Mozetič, frizerka Loredana Bevilacqua in trgovec Andrea Viatori, uradnica Giovanna Decolle in delavec Giorgio Petronio, profesorica Maria Pia Colombo in uradnik Giuliano Vecchi. POROKE: upokojenka Ermenegilda Delpin in upokojenec Valerio Pecorari. dežurna lekarna v GORICI V Gorici je danes ves dan in ponoči dežurna lekarna Provvidenti, Travnik, tel. 29 72. ZAHVALA Zahvaljujemo se vsem. ki so pospremili na njeni zadnji poti drago mamo Marijo IMoves por, Frandolič Posebna zahvala darovalcem cvetja. Sinovi Severino, Srečko in Jožef z družinami Doberdob, 1. aprila 1975 Sporočamo žalostno vest, da je letu starosti preminil v videmski bolnišnici v 66. KARLO BATISTIČ Pokojnika bodo pokopali jutri, v sredo, ob 15. uri na sovo-denjskem pokopabšču. Žena Marija, hčerki Patricija in Sandra, sestre in drugo sorodstvo Videm - Sovodnje, 1. aprila 1975 Pogrebno podjetje Frescheren (Gradišče) C.C.I.A.A. GORICA TEHNIČNA NAUTIKA ZA REKREACIJO VINA IN POMOČ PRI KARAVANNING , LIKERJI TRANSPORTU KAMPING espomego SEJEM ZA VZHOD mednarodni sejem ČEŠKOSLOVAŠKA MADŽARSKA - ITALIJA AVSTRIJA - JUGOSLAVIJA ROMUNIJA l°mT 1975 Tajništvo: BIWU - PUBBLICITÀ 34170 GORICA (Italija).KorzoItalia, 101 Telafon 87466 PRIMORSKI DNEVNIK 4 1. aprila 1975 KER POMANJKANJE PROSTORA REKO ZE DUŠI... Ideja o mostu kopno-Krk se začenja uveljavljati Kaj pravi idejni načrt, ki predvideva gradnjo jeklenega mostu Gradnja mostu bi trajala okoli tri leta - Sodelovanje Madžarov? REKA, konec marca. — Čeprav se povsod govori o varčevanju, kaže, da se bodo v kratkem v kraju blizu Črišnjeve, kakih 22 km južno od Reke, začela velika dela, dela za gradnjo mostu, ki bo povezoval kopno z otokom Krkom. Pravzaprav smo o tem pred kakim letom že pisali, le da smo tedaj rekli, da se delajo idejni načrti v zvezi z morebitno otoško magistralo, ki bo povezovala tudi Krk. Nato je ideja šla v pozabo, sedaj pa kaže, da smo pred začetkom dela, ki ni le posledica potrebe otoka Krka in njenega prebivalstva, pač pa tudi potreba nadaljnjega razvoja Reke same. Ideja o povezavi Krka s kopnim, oziroma kopnega s Krkom se je rodila, konkretno, pred 14 leti. Morda si je kaj takega zamislil ali zaželel že kdo prej, toda pred 14 leti so se z zamislijo začeli resno ukvarjati in povabili k sodelovanju tudi strokovnjake iz tujine. Najprej so mislili, da bi bila najboljša rešitev v zasipanju morja med Kraljevico in otokom. V zvezi s tem načrtom se je vodila dolga razprava in kmalu so idejo o zasipanju morja odklonili, nakar se je začelo govoriti o železnem, oziroma o zidanem mostu. Ko so prešli na ti dve rešitvi, se je začelo o zadevi govoriti dokončno. Nedavno pa so se sestali na Reki na pobudo društva urbanistov, društva inženirjev in tehnikov ter društva za ceste, strokovnjaki, ki so, kot kaže, napravili ne le korak naprej, pač pa po vsej verjetnosti tisti odločilni korak, ki vodi k u-resničenju ideje. Na tem zasedanju je bila predlagana verjetno najbolj kakovostna varianta in za to idejo so pokazali zanimanje domači in tuji interesenti. Ideja predvideva gradnjo jeklenega mostu, ki bi bil dolg 848 m. Most bi bil iz dveh delov. Prvi del bi vodil od kopnega do otočka Sv. Marka in bi bil dolg 58° m, drugi del mostu pa bi povezoval otoček Sv. Marka z otokom Krkom in bi bil dolg 266 m. Ves most bo, seveda če bodo načrt sprejeli v celoti, iz jeklene konstrukcije in bo v svojem daljšem delu slonel na treh nosilnih stebrih, od katerih bi dva bila v morju, eden pa na kopnem. Za gradnjo mostu bi, če se sprejmejo sedanji proračuni, porabili okoli 4.100 ton jekla, za kar bi jamčile madžarske jeklarne, ki so pripravljene sodelovati pri uresničenju tega načrta. Idejna rešitev predvideva, da bo most 12 m širok, da bo čezenj vodila cesta z dvema cestnima pasovoma ter s stezo za pešce. Predviden je tudi nagib, ki da bo znašal le od 0,5 do 4 odst., most pa bi se vzpenjal nad morjem od 25 do 28 m, kar bi bilo dovolj, da bi pod njim mogle pluti tudi ne tako majhne ladje. Za en kvadratni meter mostu bi porabili okoli 400 kg jekla, ves most z dostopom in odstopom pa bi stal 300 milijonov novih, o-ziroma 30 milijard starih dinarjev. Skupno s pripravi ialnimi deli ' bi gradnja mostu trajala tri leta. Če bo v kratkem prišel «blagoslov» tistih, ki imajo na razpolago sredstva, se bo na otoku Krku in nasproti njemu . kraju Črišnjeva začel «koncert» vrtalnih strojev in min, ki ušesu sicer ni prijeten, ki pa bo za prebivalce otoka Krka nailepši koncert. Pred obilnimi tremi meseci je bilo na nekem zasedanju na Reki že govora o financiraniu gradnje mostu. Čeprav smo rekli, da je povsod govor o varčevanju, na tem zasedanju ni bilo varčevanje soloh o-menjeno. Kaže, da finančnih problemov glede tega ni. Če je temu tako, se torej otoku Krku obetajo lepši dnevi. In prav v tem je bistvo vprašanja. Postavlja se namreč vprašanje, komu je most bolj potreben, ali prebivalcem otoka Krka ali Reki. Pravzaprav je na to vprašanje težko odgovoriti, toda če si prebivalci otoka Krka tako želijo povezave s kopnim, si Reka išče z njim izhod iz sedanjih težav. Krk bi z mostom končno dobi) povezavo s kopnim, povezavo, ki je pomorska zveza ne more nikoli zadovoljiti. Reka pa bi na Krku dobila prostor za svojo ekspanzijo, kajti znano je, da se Reka še dolgo otepa s pomanjkanjem prostora, s pomanjkanjem, ki duši reško gospodarstvo. Reka sploh ne more nikamor več, kajti v hrib ne more, na morje ne more, ladjedelnica pa rine v mesto, mesto se širi že nad ladjedelnico. Omenili smo ladjedelnico, lahko pa bi omenili še druge industrijske ob-jckte. Med prvimi objekti, ki so že napovedali možnost razširjenja svojih zmogljivosti na Krku, je prav ladjedelnica «3. maj». Toda po svojih dolgoročnih načrtih računajo aillllllllllllltlMHIIIIIIIIIIIIIIHttllMIIIIIIIIIIIJIIIIUIIMI REŠITEV KRIŽANKE VODORAVNO: 1. prevoz; 6. Lidija; 11. domobranec; 14. L. L: 16. ZABREŽEC; 17. K. E.; 18. Eva ; 20. en; 21. Vis; 22. ora; 24. Igor; 26. pol; 27. paznik; 28. Jerkov; 29. net: 30. sapa; 33. tam; 34. odnos; 35. ni; 36. silen; 38. Iran; 39. park; 41. četa; 42. dii; 43. DOLINA; 45. nem; 46. I. Č.; 47. politura; 49. Re; 50. Nino; 51. Tito. NAVPIČNO: 1. Pelè; 2. E. D.; 3. voz; 4. oman; 5. zob; 6. laž; 7. Ines; 8. dec.; 9. I. C.; 10. Ares; 12. BREG: 13. Reno; 15. Ivo Andrič; 17. kilometer; 19. arzenal; 21. vokalen: 23. Anton; 24. iks; 25. rja: 26. prtič: 31. anali; 32. pirit; 34. Oidip; 37. namen: 39. Polo; 40. Knut; 43. Don; 44. Ari; 47. P. L; 48. A. T. tudi drugi industrijski obrati, ki se sedaj gnetejo na ozkem reškem prostoru, da bodo našli več prostora na Krku. Objektivna slika pravi, da bi od selitve reških obratov, oziroma samo delov teh obratov na Krk imeli koristi tudi prebivalci Krka. Predvsem bi se v novih obratih zaposlili mlajši prebivalci Krka, ki danes morajo na kopno in v svet, ali pa se morajo zadovoljevati le s sezonsko zaposlitvijo. S to selitvijo bi torej Krk postal nov gospodarski center, ali pa nekakšna podružnica re-škega gospodarstva. Toda Krk je znan tudi po svojem turizmu. In kam s tem turizmom? Krk ne more prenehati s svojim turizmom. Krk bo vedno turistično privlačno področje. Še več, Krk bo odslej, torej po mostni povezavi, še bolj zanimiv, kot je bil doslej, kajti doslej so turistični tokovi drveli mimo njega, vtem ko bo sedaj most omogočal bolj enostavno povezavo. Pri tem seveda bodo morali graditelji novih objektov industrijskega značaja paziti, da ne pokvarijo «ambienta». Malinska, Njivice, Baška in še nekateri drugi kraji «so nedotakljivi». Tod ima glavno besedo turizem. Podjetja z Reke, ki naj bi se deloma selila na Krk, imajo dovolj prostora na golih področjih Krka, koder ni nikakršne turistične ali druge perspektive. Krk bo torej nadalje ostal turistični otok, ob turizmu ali mimo turizma pa se bo začela razvijati tudi druga dejavnost, od katere bodo imeli koristi tudi prebivalci otoka. Ko je govor o tej dejavnosti, začenjamo govoriti že kot o nečem, kar je že gotovega. To pa zato, ker so na Reki usmerjeni v to smer, saj že dolgo poudarjajo, da je most med kopnim in Krkom «nujna potreba za nadaljnji razvoj Reke» ne na «draga, predraga grandomanija nekaterih», kot se je o tem govorilo pred časom. Res je, načrt predvideva velike stroške, res pa je tudi, da reška skupnost potrebuje tudi druge objekte, druge naložbe. In tudi je res, da se Reka ne more več razvijati, da Reka ne more več konkurirati drugim, posebno ker postajajo njena, tla predraga. Most bi bil za nekatere reške dejavnosti «most življenja», kot je nekdo zapisal. V petek zvečer bo ital. TV skušala prikazati Einsteinovo življenje. Da bi velikega znanstvenika bolje «uokvirili», bodo prikazali tudi a-meriški ambient, v katerem je dolgo živel. Ameriški ambient pa je tudi Hollywood, v njem pa Rita Hayword, ki jo v tem primeru pooseblja Marzia Ubaldi ..........................................................................................unni..............................uiuiuiiiiiiii.. ZDRUŽENE DRŽAVE SO LAHKO ZANIMIVE TUDI DRUGAČE Na potovanju skozi glavno skozi Salt Lake City središče mormonov Pred 120 leti so sem prišli kot begunci ■ Iz puščavskega predela so ustvarili bogastvo se še vedno držijo svojih načel in zato je njihova skupnost bogata Mormoni Spoznali smo jih v filmih, seveda ameriških, včasih jih pa srečamo na kakem trgu večjega mesta, ko razlagajo svoja verska načela. V filmih so se vedno pokazali za odločne in požrtvovalne, v razlaganju svojih verskih načel pa so včasih nekoliko trmasti, nikoli pa ne vsiljivi. Če ti ni do tega, da hi jih poslušal, odjenj .jo. V mislih i-mamo mormone, versko ločino, ki se je rodila v ZDA in se tam uveljavila, tako da so njeni ljudje danes, prav zaradi svojih verskih principov, tudi na odgovornih mestih v ZDA. Salt Lake City je pravzaprav glavno mesto države Utah, hkrati pa je tudi nekakšen mormonski Vatikan, svetovno središče ljudi, ki so se navzeli teh verskih konceptov, zaradi njih trpeli preganjanje, nato pa se uveljavili. Pred približno 1"') - 130 leti so bili mormoni malcne to, kar so oili kristjani v tako imenovani herojski dobi Cerkve. Mormone so ameriški katoličani in protestanti preganjali, neredko posameznika tudi linčali. Danes pa veljajo mormoni v določenih ameriških krogih za ljudi, ki zaslužijo največje zaupanje in v tem svojstv” jih upoštevajo, tako da ljudje mormonske vere dobivajo izredno pomembna, vsekakor zaupna mesta. Sloviti a-meriški bogataš How d Hughes, o katerem je bil govor prav pred dnevi v zvezi z reševanjem sovjetske atomske podmornice, ni mormon, toda njegovi tesni sodelavci so samo mormoni. Finančni direktor amerške obveščevalne službe CIA Lester Buck je mormon, direktor ameriške vesoljske agencije NASA dr. James Fletcher je tudi mormon, sloviti newyorški časnikar, ki po navadi prvi odkriva (seveda po naročilu) razne več ali manj uradne tajnosti Jack Anderson je tudi mormon. Čeprav je mormonov sorazmerno zelo malo, sedijo v ameriškem senatu kar trije senatorji mormoni, v predstavniškem domu pa jih je osem. Rekli smo že, da je Salt Lake City, kar bi po naše rekli mesto slanega jezera nekakšno upravno in idejno središče mormonov. Ker gre za versko ločino krščanske vere, bi zato Salt Lake City mogli primerjati z Vatikanom. Sedaj pa besedo dve o mormonih. Joseph Smith je bil še več deček kot mladenič, ko se je pred približno 150 leti proglasil za preroka in začel razlagati novo vero, krščansko vero, toda krščanstvo brez križa in duhovnika. Pravzaprav je po mormonskih verskih načelih duhovnik lahko vsak vernik, tako kot je bil duhovnik vsak vernik tudi v prvih letih katoličanstva oziroma krščanstva. Mormoni ne poznajo tako imenovanih poklicnih duhovnikov. Nadalje mormoni upoštevajo tako imenovano staro sveto pismo, torej tisto sveto pismo, ki še ni bilo «filtrirano», «popravljeno». Mormoni pa se ločijo od ostalih kristjanov tudi po tem, da upoštevajo mnogoženstvo. Mladega Josepha Smitha so v začetku zasmehovali, pač kot vsakega novega preroka. Ko pa je fant trmasto rinil dalje in ponavljal, da mu je prerok Mormoni pokazal pot do «edino prave» biblije, ki la je napisana na zlatih ploščah, so ga : ačeli preganjati, celo kamenjati. To pa se ni omejilo le nanj, pač pa so postali tarča preganjanja tudi njegovi tedaj še maloštevilni somišljeniki. Najhuje je bilo z mormoni v Illinoisu. Pred 130 leti, in sicer leta 1845 je v Illinoisu množica linčala Josepha in njegova dva brata. Množici verskih prenapetežev to ni bilo dovolj in so požgali domove njihovih somišljenikov. Vsi mormoni so tedaj morali pobegniti in v 3 letih tavanja proti zahodu so opravili kakih 2000 km dolgo pot. Na tej dolgi poti so mnogi klecnili pa tudi umrli, medtem pa se je kot novi vodja uveljavil Brigham Young, ki je kolono mormonov pripeljal k velikemu slanemu jezeru v današnji državi Utah. Bilo je tedaj nekako tako kot z Mojzesom, ki je Jude pripeljal iz Egipta z «obljubljeno deželo». Okoli Slanega jezera pa se je raztezala le puščava in zato so prebivalci ostalih predelov pustili mormone pri miru, ker jih z zasedbo puščavskega področja niso ogražali. Puščavsko področje, ki ni služilo ničemur, v resnici ni bilo tako siromašno. Mormoni, ki so bili vajeni borbe z drugoverci za uveljavitev svojih verskih načel, so se tu lotili borbe s prirodo. In. če je bilo puščavsko področje neprivlačno za druge, je njim prineslo bogastvo, kajti to puščavsko področje je bogato bakrene rude, zlata, v poznejših časih pa so tu odkrili nafto in uran, tako da Utah, ki šteje milijon prebivalcev, 'obi od rudarstva 390 milijonov dolarjev na leto. Vodja mormonov Brigham Young je po prihodu k Slanemu jezeru napravil zelo enostaven, zelo preprost, vendar pa dober «urbanistični načrt», ki se je omejeval seveda na tedanje razmere in na središče naselja, ki je tu nastalo. Enostavno je začrtal osrednji trg in naznačil nekaj smeri, kamor naj se usmerijo nove ulice. Pri tem je določil, da naj bodo ulice 40 m široke, da bi se na njih lahko obračale volovske vprege. To danes pride prav urbanistom, kajti sodobna motorizacija zahteva široke ulice. In ta osrednji del mesta s svetiščem s šestimi stolpi in ostalimi objekti okoli nekaj nad 100 m dolgega in prav tako širokega trga je glavna atrakcija turistov, ki še vedno v milijonih prihajajo v «glavno mesto mormonov». Zanimivo pa je, da mormoni še danes dovolijo vstop v cerkev, v njihovo glavno svetišče le svojim vernikom, mormonom, človek, ki ni njihove vere, si sme cerkev le od zunaj ogledati. Sicer pa so mormoni še danes, kar se tiče verskih načel, zelo strogi. Naj bo mormon preprost državljan ali človek na vplivnem položaju, siromak ali bogataš bo odštel cerkvi 10 odst. svojih dohodkov. V 150 letih se verska načela mormonov niso «izživela». Zato i-ma verska skupnost mormonov ye-Ifkd sredstev na razpolago,' na kupe milijonov, s katerimi gradijo po svetu cerkve, podpirajo študente, pošiljajo v svet svoje misijonarje, ki jih, kot smo rekli že v’ začetku, srečujemo tudi po naših mestih. Turisti, ki jih pot pripelje v Salt Lake City, imajo na razpolago veliko zanimivosti, vendar je verjetno najbolj zanimiva ; lajhna lesena hišica iz leta 1847, ki je prav gotovo najstarejša hiša v tem mestu. Da bi ne propadla, so jo zavarovali, tako da so zgradili nad njo kamen ito hišo. Neposredno >0 njej pa so še tri hiše iz 1850, leta. V teh hišah so živele ženske Youn-govega harema. Mormoni verujej' da je življenje na zemlji le začasno življenje in da zakonci po smrti ostanejo -:e vedno vezani, ker re po smrti njihovo življenje nadaljuje. Mormoni ne priznavajo ločitve zakona, dopuščajo pa mnogoženstvo in je Young imel kar 27 žena. Mnogoženstvo in številne družine so mormonom omogočile, da so zdržali pritisk na njih. Pozneje pa, ko so se uveljavili in se je «sveta vojna» proti njim prenehala, so imeli z njimi veliko «o-pravka», kajti to je edina krščanska verska skupnost v ZDA, ki do- pušča mnogoženstvo. Mormoni so zato nekoliko popustili in formalno pristali na monogamijo. Mormon je skromen človek .Ne bo užival ne alkohola, ne kave in čaja, pa tudi ne mamil in dražil. Tudi cigareti se je odpovedal. Zato je v Salt Lake Cityju življenje drugačno kot drugod po ZDA. Tu ne boš mogel stopiti v točilnico in si naročiti žganja. Tudi pri kosilu ali pri večerji ne boš mogel naročiti steklenice vina ali piva. Alkoholne pijače se prodajajo le v specializiranih trgovinah, v restavracijo pa si gostje prinesejo vino s seboj. Mormoni verujejo v sveto pismo in v Kristusa, le da so sveto pismo prilagodili svojim, torej ameriškim razmeram in tudi Kristus naj bi bil nekaj časa živel med njimi, pravzaprav med ameriškimi Indijanci. Zelo visoko cenijo svetnike. Že sama verska načela jim narekujejo povsem drugačne odnose z ženskami in črnci. Enakopravnost je za njih nepojmljiva. Če so v tem skrajno konservativni, so zelo demokratični v svojih konceptih cerkvene hierarhije. Vsak vernik je lahko duhovnik, vendar mora vsaj dve leti preživeti na prostovoljnem delu za cerkev in za širjenje vire. Toda tudi najpreprostejši vernik opravlja vse službe, ki jih sicer upravlja duhovnik. Seveda pa mora biti črnec le vernik ne pa duhovnik. Isto velja tudi za ženske. Danes, ko se med mladino uveljavljajo tudi nove ideje, ko črnec ni več to, kar je bil še pred kakim 10-letjem, ko se ženska u-veljavlja v družbi na vseh ravneh, prihajajo mormonski koncepti v težave. Toda tudi tokrat bodo našli pot iz teh težav, kot so jo našli doslej. Mormoni so na eni strani skrajno dosledni, na drugi pa kaj prilagodljivi, morda še bolj kot v drugih verskih skupnostih. Zaradi tega so tudi zanimivi. KULTURNO PISMO IZ PARIZA Sprehod po tradicionalnem «Salonu des indipendants» PARIZ, marca. — Pariški ljubitelji umetnosti so letos s posebnim zanimanjem pričakovali 7. marec, ko se je začela velika razstava v Grand Palaisu. Je to že 86. Salon des Independants, kjer je od vsega začetka, od prvega nastopa impresionistov vedno vel sveži veter slikarskih novosti. Zato je bil ta salon neodvisnih vedno več ali manj točen kažipot, kam se je v svetu usmerjala trenutno likovna ustvarjalnost. V šestdesetih prostorih pod orjaško stekleno kupolo je na ogled 4.585 slik in le malo plastik, torej kipov. Nad 2.000 slikarjev pričakuje til, da bo Vsaj nekaterim izmed njih pohvalna sodba javnosti in kritike utrla ali vsaj olajšala pot na slikarski Olimp. Kdor sledi razvoju teh vsakoletnih razstav, opaža letos bolj kod kdajkoli prej ponoven premik v figurativnost. Tokrat namreč odločno prevladujejo realisti in ekspresionisti. Nasprotno pa so abstraktno u-podabljajoči slikarji napolnili le o-sem prostorov od že omenjenih 60, surrealisti so jih napolnili 3, vsi tisti naprednejši slikarji, ki naj bi sestavljali sintezo navih teženj in stremljenj pa so napolnili pet pros- torov. Za te naprednejše, kot menijo prireditelji salona, pa bi rekli, da so le nasledniki, nosilci «mutacij» in vseh znanih in neznanih «izmov» stare in novejše avantgarde. Od razburljive agresivnosti, Id jo kažejo njihove podobe, se oko prijetno odpočije šele pri slikah naivcev, ki tvorijo idilično okolje v štirih prostorih. Je to nekakšen miren otok v pestrem morju ekspresionizma. Ko po njem krožiš in brodiš, se ne moreš načuditi, do kolikšne mere more umetnikova domišljija izmaličiti in zreducira-' ti naravne oblike, spremeniti jih do fai~:astičnosti ali jih zničiti do skoraj abstraktnega videza. . Sprehod po celi vrsti prostorov, v katerih so ekspresionisti, je kot iskanje poti iz labirinta. Najdemo pa med njimi, poleg del sur-realistov, zagotovo najboljša dela, ki vsaj zrcalijo naš čas z nemirom njihove figurativnosti. Splošni vtis figurativnosti podčrtuje tudi razstava «ženska, slikar in kipar od 17. do 20. stoletja». To razstavo prirejàjo tokrat v počastitev letošnjega «leta ženske», ki se slavi po vser svetu. Razstava je zelo poučna, ker spoznamo tu dela razen tistih znane Angelike Kaufmann in Lebrunove tudi dela drugih nadarjenih slikark. Med temi so tudi zelo redke stike v 24. letu umrle Marije Baškirčeve, katere veličastni mavzolej z visokim, velikim pravoslavnim križem že 93 let zre z roba passyjskega pokopališča na znameniti Trocadero. Posmrtne so tu še razstave trinajstih članov salona, ki so umrli nedavno. Med njimi je tudi Zagrebčan Leon Bubnič. S tem smo podali prav bežen in skrajno skop oris te ogromne razstave, nekoč bolj kot danes za razvoj francoskega slikarstva pomembnega salona neodvisnih umetnikov, kajti danes ni to več salon, kjer je bilo iz slik čutiti utrip jutrišnjega izraza francoske likovnosti. Ne kaže več nekdanje borbenosti v uveljavljanju novih idej. Letošnji salon podaja le ogromen inventar trenutnega ustvarjanja dobršnega dela večine francoskih likovnikov. Na njem pa seveda zaman iščemo podobe tiste «aristokracije» slikarjev, ki jih imajo v zakupu pariške trgovske galerije in jim je zato "otrebna reklama velikih slikarskih nagrad. Teh pa salon neodvisnih ni nikdar podeljeval in ne podeljuje. Milko Bambič NOVOST NA KN1IŽNI POLICI Jean Renoir: «RENOIR MOJ OČE» V jeseni leta 1874 je bila v Parizu razstava mladih francoskih slikarjev, med katerimi je bil tudi slikar Monet, ki je razstavil tudi sliko, nazvano Impresija. Po tej sliki in njeni oznaki se je vseh slikarjev tedanje razstave in njihovih privržencev prijelo ime impresionisti. Nastala je slikarska smer in šola, ki je prav francoskim u-metnikom prinesla navečji svetovni sloves. Med slikarji, začetniki impresionizma in sploh najvidnejšimi predstavniki francoskega impresionizma je bil tudi Pierre Auguste Renoir, najbolj znan po občutenih ženskih aktih. Rodil se je v Limogesu kot sin revnega krojača, s štirimi leti pa je prišel v Pariz, katerega je smatral kot svoje mesto. Od trinajstega leta starosti se je ukvarjal s slikarstvom, sprva kot posli-kovalec porcelana, kot avtor zidnih slikarij in nato kot avtor krajin, portretov, tihožitij, slikar, ki je sam sodeloval pri rojstvu impresionizma in dosegel svotoven sloves. Do svoje smrti leta 1919, — umrl je v Parizu star 78 let, — je ustvaril izredno veliko slik, o-koli 6000, ki danes dosegajo na svetovnem trgu fantastične cene. O njem je bilo napisanih veliko biografij in del, ki se ukvarjajo z njegovo umetnostjo. Renoir sodi med največje francoske slikarje vseh časov, in je francosko u-metnost povzdignil na najvišji svetovni nivo. Ob izrednem zanimanju za impresionizem in za Renoirja ni čuda, da je življenje velikega slikarja zamikalo tudi njegovega sina Jeana Renoirja, ki je velik filmski režiser in znan kot eden od ustanoviteljev sodobnega francoskega filma. Ta veliki režiser se je na svoja stara leta lotil pisanja spominov na svojega očeta. Čeprav je bil ob smrti svojega o-četa star komaj dobrih 20 let, je vendar ohranil mnogo zanimivih podatkov. in pričevanj na . svojega očeta, ki jih je zapisal v knjigi, posvečeni slavnemu očetu slikarju. Knjiga, ki je v originalu izšla leta 1962, je zdai doživela tudi slovenski prevod. Pod naslovom «Renoir — moj oče» jo je v prevodu Branka Madžareviča izdala Državna založba Slovenije, ki je zanimivo knjigo uvrstila v zbirko biografij. Knjiga je v slovenščini izšla ob stoletnici prve razstave impresionistov v Parizu in pomeni dopolnitev naše skromne biografske literature, obenem pa dopolnitev tiste literature, ki je posvečena populariziranju umetnosti in njenih velikih ustvarjalcev. Biografija, ki jo je napisal veliki režiser o svojem velikem o-četu — slikarju, ni napisana tako kot večina biografij. Res je, da so biografije navadno precej različne med seboj, vsem pa je skupno to, da v nekem kronološkem redu pripovedujejo o življenju in delu tistega, kateremu so posvečene. Tudi biografija o Renoirju pripoveduje o življenju in delu velikega mojstra čopiča, vendar v povsem posebni obliki. Čeprav je sicer v pripovedi čutiti neko časovno zaporedje, ki se začenja s slikarjevo mladostjo in konča z njegovo smrtjo, pa čas ni bistvenega pomena. Avtor knjige pripoveduje o trenutkih, ki jih je preživel z velikim očetom, torej o svojih doživljanjih umetnika kot človeka, zraven pa dodaja vse tisto, kar ve o slikarstvu očeta. Pri tem posreduje izjave drugih sodobnikov, citira kritike, spomine, vse pa prepreza s svojimi zanimivimi in mestoma duhovitimi spominskimi zapisi na očeta, mater, in druge velike Renoirjeve sodobnike. Tako je nastala svojevrstna knjiga, ki sicer ne predstavlja lahkega, morda zabavnega branja, kot bi si utegnil predstavljati površen bralec. Toda kdor želi kaj več in globlje spoznati Renoirja in njegov čas, impresioniste in njihovo umetnost, bo seveda moral prebrati to knjigo, ki mu bo odprla nove poglede na čas, na Pariz, na impresionizem in umetnost sploh, seveda v drugi polovici preteklega stoletja. Urednik slovenske izdaje je zapisal, da je knjiga, ki govori o Renoirju, podobna delom svojega avtorja režiserja Renoirja. V njej je avtor brezbrižen do forme, — in res, branje tega dela bralca nekoliko utruja, ker nima pripoved notranje zgradbe, —- do skrajnosti predan instinktu, hkrati pa realističen, satiričen, poetičen in burkaški. Imamo torej pred seboj zanimivo, svojevrstno biografijo o velikem slikarju. Sl. Ru. Prejeli smo AUTOTURISMO — periodico di informazioni turistiche — Letnik IV. - 1974-75. Založnik Mladinski biro. Koper, Gregorčičeva 4. Tiska se v Litografia Ricci, Trst, Via Carletti 16. TOREK, 1. APRILA 1975 ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL 12.30 Poljudna znanost: Življenje insektov, prvo nadaljevanje 12.55 črnobelo 13.30 DNEVNIK in Danes v parlamentu 14.10 Tečaj namškega jezika 16.00 - TV šola 17.00 DNEVNIK 17.15 Program za najmlajše: Prof. Glott 17.45 Program za mladino 18.05 Tedenska oddaja mladih 18.45 POLJUDNA ZNANOST: MOTORJI Nabožna oddaja, Danes v parlamentu in Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 PORTRET GOSPE Po delu Henryja Jamesa sta scenarij napisala Massimo An-drioli in Franco Ponterosso. Stari bančnik ameriškega porekla Touchett čaka na svojo ženo Lydio, ki je odšla na spoj letni obisk domovini Ameriki. Moz je hudo bolan in zato z nestrpnostjo čaka na ženo. Gospa Touchett se vrne v družbi nečakinje, ki je prav v letih za poroko, toda siromašna, ker ji je mati umrla že pred davnim. Dekle Isabel/, ki je, kot smo rekli, siromašna, je pa zelo lepo zvgoje-na in brihtna, vrhu tega samostojna in odločna, tako da kmalu pridobi simpatije starega strica, njegovega edinega sina Ralpha ter bogatega lorda Warburtona. Bančnikov sin se sicer zaljubi v dekle, vendar pa ji kmalu preneha dvoriti, ker je pač hudo bolan in prepusti tako rekoč dekle lordu, ki jo zaprosi za roko. In čeprav je lord zelo bogat, hkrati pa tudi zelo prijetna oseba Isabel, ki je kot smo rekli siromašna, je pa zelo lepo vzgoje-če svoje življenje živeti sama, neodvisna od kogarkoli. Bratranec Ralph soglaša s tem in ji da na razpolago kolikor sredstev ima in posreduje tudi, da ji oče odnosno stric zapusti še veliko premoženja 21.50 Pred nedavnim: NEPOZABNO LETO 1956 Sedmo, zadnje nadaljevanje rubrike, ki je prikazovala razna dogajanja iz prve povojne dobe 23.00 DNEVNIK in Vremenska slika DRUGI KANAL 18.15 Poskusne oddaje za gluhoneme 18.45 ŠPORTNI DNEVNIK 19.00 GASTRONOMSKO TEKMOVANJE 20.00 Ob 20. uri 20.30 DNEVNIK 21.00 Slovitih prvih 20 let kinematografije Današnje četrto nadaljevanje te oddaje nosi naslov «Western prihaja z vlakom» 21.30 Nujen prehod: Praktični nasveti o sodobnem gospodarstvu. V današnjem nadaljevanju bo govor o rezultatih vladne proti inflacijske politike. Po podatkih, ki jih objavljajo v odgovornih krogih, naj bi se naraščanje cen zaustavilo. Po predvidevanju statistikov pa se bodo v letošnjem letu cene dvignile v celoti za 15 odst., vtem ko so se lansko leto dvignile za 25 odst. Ker so se krediti nekoliko zavrti, se je zmanjšala tudi proizvodnja, od tod logična posledica: recesija in večja brezposelnost 22.00 MALIMBA, oziroma potovanje v črnski glasbeni svet JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA 8.10, 9.35, 10.00, 11.05, 14.10, 15.35, 16.05 TV ŠOLA: Dober tek, Finska, Klic doma, Ruščina, James Joyce, Prirodo-slovje, glasbeni pouk, Zgodovina BiH itd. 17.35 Ela Peroci: MOJ DEŽNIK JE LAHKO BALON 17.50 Spoznavajmo glasbo: Odkrivajmo melodijo in sozvočje Učiteljica razlaga otrokom, kako se melodija lahko giblje in kaj nastane, če se v melodiji oglasijo tudi drugi toni. Če si toni sledijo v tercah, nastane sozvočje, akord. Dodana melodija, ki se giblje pod ali nad glavno melodijo, ali pa je en sam ponavlja joči se ton, predstavlja posebno sozvočje, znani diskant 18 05 Obzovtiih 18^20 Otroška oddaja, NIKOGA NI DOMA: VELIKO GLEDALIŠČE Z današnjo oddajo se ta serija konča 18.30 Avtomobil skozi kamero, serijski film 18.50 NE PREZRITE 19.30 DNEVNIK ■ • «i. --.i 20.05 DIAGONALE Izbor iz sporeda drugih jugoslovanskih televizijskih studiov 21.00- L. Feuchtivanger: Brata Lautensack Nemška nadaljevanka 21.50 DNEVNIK KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA 19.55 Otroški kotiček, risanke 20.15 DNEVNIK 20.30 . OČETJE IN SINOVI, dramatiziran roman I. S. Turgenjeva, drugo nadaljevanje 21.20 AMIGO, serijski film Bonanze 22.10 Rasna segregacija v Angliji TRST A 6.15, 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Pratika; 12.50 Kitara; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Komorni koncert; 19.10 Čopova pisma Francu Sa vi ju; 19.25 Program za najmlajše; 20.00 Šport; 20.35 Donizettijev «Ljubezenski napoj». KOPER 6.30, 7.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30, 20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 7.40 Jutranja glasba; 8.30 Operni zbori in baleti; 9.00 Plošče; 9.30 Prisluhnimo jim skupaj; 10.00 Z nami je . . .; 10.15 Ansambel Alzner; 10.45 Glasba in nasvet; 11.30 Orkester Casadei; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Jugoslavija v svetu; 14.40 Pismo iz Reggio E-milie; 14.45 Plošče; 14.50 Juke box; 15.30 Orkester Pisano; 15.45 in 16.10 Poskočne; 16.45 Duo Miloš Pahor in Dina Slama; 18.00 Izložba hitov; 18.30 Iz priljubljenih oper; 19.00 Prenos RL; 19.30 Pisana glasba; 20.00 Domači pevci; 20.45 Lahka glasba; 21.15 Glasbena fantazija; 21.45 Poje Mina; 22.00 Jug. stara in nove glasba. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 19.00 Poročila; 6.30 Jutranja glasba; 8.30 Popevke; 9.00 Vi in jaz; 10.00 Posebna reportaža; 11.10 Nemogoči intervjuji; 11.30 Izbran spored; 12.10 Četrti program; 14.05 Drugi zvok; 14.40 Radijska nadaljevanka; 15.10 Program za mladino; 16.00 Sončnica; 16.05 Komorna in operna glasba; 17.40 Spored za mladino; 19.30 Koncert; 20.20 Po- novno na programu z Modugnom; 21.15 E. Allan Poe: L’amore a prima vista; 22.00 Poje Sergio Bruni; 22.15 20. stoletje; 22.30 Solist Franco Gulli. II. PROGRAM 6.30. 8.30, 13.30, 15.30, 19.30 P° ročila; 7.40 Lahka glasba; 8.40 Kako in zakaj?; 8.50 Orkester; S-03 Pred-nakupi; 9.35 Radijska nadaljevanka; 9.55 Pesem za vsakogar. 10.35 Na vaši strani; 12.40 Alt gradimento; 13.50 Kako in zakaj-. 14.00 Plošče; 15.40 Glasbeno - govorni spored; 17.30 Posebna reportaža; 17.50 Telefonski pogovori. 19.55 Plošče; 22.50 Človek v noci. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19-0° Poročila; 6.50 Na današnji dan, 8.10 Glasbena matineja; 9.05 indijska šola: Osnovni pravorec problemi; 9.30 Majhni vokalni a sambli: Slovenski oktet; 10.15 Pr menadni koncert; 11.15 Z nami ma in na poti; 12.30 Kmetijski nasveti^ 12.40 Po domače; 13.30 ? poročajo vam . . .; 14.10 za mladino; 14.40 Na poti s ki ro; 15.45 «Vrtiljak»; 15A5 Mg-Franc Rozman: Zgodovina dela skega gibanja: 17.00 Aktualnosti. 17.20 Zveneča imena; 18.05 V rek na svidenje!; 18.35 Eah note; 19.40 Ansambel Henčka Bur-kata; 19.50 Lahko noč, otroci., 20.00 Slov. zemlja v pesmi m oe-sedi; 20.30 Gerhardt Rentzascn. letnici Iva Malca; 23.05 Liter nokturno - E. Vinokurov: Pesnu, 23.15 Popevke. imiiiiiiiiiiiiMmiiiiiiiiiiiif(ifiiiiiiliiiiiitiliiiiiiliiiiiilMiillllliimii!miilili!iMmiiitiiiiiiiiMililliiiiHiitiiiiiimimmiiiiiiiitiiiiiiiiiimmMi|llll,,l,ll(llMlltlM Horoskop OVEN (od 21.3. do 20.4.) Neka ponudba se bo izkazala za docela nesprejemljivo. V čustvenih zadevah ne kažite omahljivosti. BIK (od 21.4. do 20.5.) Ne bojte se povedati tega, kar zavira ugoden razvoj podjeta. V čustvenem pogledu boste imeli bolj mala zadoščenja. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Na vidiku so zelo koristna srečanja. Odkrili boste neko vrsto zarote, naperjeno proti vašemu poštenju. RAK (od 23.6. do 22.7.) V poslovnih pogovorih bo sreča na vaši strani. Ne računajte z obljubami, ki ne temeljijo na realnih ocenah. LEV (od 23.7. do 22.8.) Ugodne možnosti za umetnike, manj za trgovce in pridobitnike. Če hočete utrditi neko prijateljstvo, bodite ljubeznivi. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Dan je primeren za izvedbo vseh nalog. Z obzirnostjo boste rešili neko zapleteno situacijo. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Samo lepe obljube ne zadostujejo, da bi rešili važne naloge. Manjša napetost med prijatelji. ŠKORPIJON (od 24.10. do 21.11.) Uporabite možnosti, ki se vam nu- lo. Ugodno vzdušje za nat^”£ zvoj nekega čustvenega VP 5TRELEC (od 22.11. do 20.12-) boste vztrajno sledili sy0J. n mi metodi, je uspeh zagotovljen so priporočljiva potovanja. . KOZOROG (od 21.12. do f‘V. mstruktivno obdobje kljub § potrebne hrabrosti. Danes ležni izrednega zadoščenj^ • /ODNAR (od 21.1. do mite se s svojo malodušnost^ vam je kaj do Jastneg ;dka. Lotite se takoj nekega a skega vprašanja. UBI (od 20.2. do 20.3.) Zavzenu se bolj odločno za nekatere ;pe. V čustvenem pogledu P« ite dokajšnje spremembe. SPORT SPORT SPORT 1. aprila 1975 nogomet 24. KOLO 1. ITALIJANSKE LIGE V doslej najlepšem derbiju Torino premagal Juventus Napoli zmanjšal svoj zaostanek na sami dve točki - Nepričakovana zmaga Cesene V 24. kolu italijanskega nogometnega prvenstva 1. lige je prišlo do „ Vlinih nepričakovanih izidov, ki v precejšnji meri spremenili sta-‘K na lestvici. Predvsem velja ome-Juventusov poraz v derbiju s Bonnom, kajti ta spodrsljaj vodečega moštva je izkoristil Napoli, ki Je občutno približal vrhu. Ven-i r Ps se mu bo že v prihodnjem ko-n ponudila priložnost, da se povzpe P av na prvo mesto, saj bo igral Juventusom. Nadaljevanje prven-va bo nedvomno odvisno od izi-03 «ga srečanja. rJl6 .,naj'veeje presenečenje je pri-Pravila Cesena, ki je v Milanu zaslu-rr*10 premagala Inter in si tako WVen° P°Pravila svoj položaj na vici. Nasprotno pa moramo re-za Varese in Vicenzo, ki sta bila k_ 3 j na' prvi na tujem, druga pa ratT P™13. Varese ostaja tako naj-,neJS1. kandidat za izpad, saj je za v'1 *n zaostaja že za dve točki ,Vlcenzo- V nevarnosti pa sta še iwJ10 ,SamPdoria, ki je izbojevala Pomembno zmago nad Ternano in j® Pravkar omenjeno moštvo, ki » a,^0 konca še precej težak spo-ied tekem. Torino _ juventus 3:2 derbiju, enem izmed naj-Tori razburljivih, je mo zadal mestnemu nasprotniku Poraz. Juventus je sicer igral va*'1 .^o]310 in si je tudi ustvaril na • Prožnosti za zadetek, od teh Je izkoristil le dve. Vsekakor pa ram0 omeniti, da je v tej tekmi bfa Ulen*;us.0v* ekipi šepala prav o-ie 00 navadi najboljši ci ,moštva. Zadetke so dali: Puli-in rV?i m3n- iz H-metrovke rn; V.'k min.) in Zaccarelli (v 87. m- ?a Torino ter Bettega (v 34. Juventus CaPell° (V ^ 28 Napoli - milan 2:0 j ; zasluženo zmago nad Milanom v napravil pomemben korak JU za najvišji naslov. Domačini 50 Povsem zaslužili obe točki, saj W.VSfSk°z' novamo napadali, med-. f0 biIi goaije tokrai P°-<■„ .m; Napoli je prvi zadetek do strli- v TJ- min., ko je Clerici v Sijai 11-metrovko. Kmalu zatem, g . v min., je Turone zakrivil avto-v‘‘V *'ern .i® b"a tekma končana, iui-of- °r Pa mora v nedeljo Napoli jr. a“ v Turinu, kjer se bo skušal len entusu maščevati za katastrofa- lu nato, v 10. min., pa je Chinaglia izenačil. Odločilni gaj je bil ponovno avtogol, zakrivil pa ga je Bellugi v 52. min. INTER — CESENA 0:1 In ter jevo igrišče postaja pravi rešilni pas za ekipe, ki se borijo za obstanek. Pred nekaj nedeljami je tu zmagal Ascoli, pred kratkim je Sampdoria izsilila remi, tokrat pa je Cesena odnesla obe točki. Domačini so imeli sicer precej smole, gostje pa so vseeno zaslužili zmago, saj so izkoristili svoje priložnosti. Edini zadetek je v 56. min. dosegel Orlandi. VICENZA — FIORENTINA 0:1 Za domačine je ta poraz precej neugoden, saj se bodo morali tako še kar krepko potruditi za obstanek. Odločilni gol je v 72. min. dosegel Caso. ROMA - CAGLIARI 1:1 Roma je na domačem igrišču nerodno izgubila točko, s katero bi se lahko resno približa vrhu. Po zadetku Spadonija v 21. min. domačini niso znali obdržati te prednosti, ali pa jo še povišati, tako da so gostje v 75. min. izenačili prek Gorija. SAMPDORIA — TERNANA 1 V izredno pomembnem srečanju je Sampdoria osvojila obe točki, e-dini zadetek pa je zabil Maraschi in to iz 11-metrovke, v 21. minuti. ASCOLI - VARESE 2:0 V prvem polčasu je igral Ascoli precej zmedeno in nervozno, v nadaljevanju pa je zaigral občutno bolje in je popolnoma zaslužil zmago. Zadetka sta dala Silva v 62. min. in Campanini v 70. min. KOŠARKA 4. kolo I. italijanske lige Forst i n Ig n is ponovno na vrhu Forst visoko premagal Innocenti ■ Slavje Jollyja AMERIKANCI V ITALIJI RIM, 31. — Iz Frankfurta je danes prispela v Italijo ameriška državna nogometna reprezentanca, ki se bo v sredo (ob 15.30) pomerila v Rimu v prijateljski tekmi z italijansko reprezentanco. «iiiiiimimiimiiiiiimimiiiimiiiimimuiiiuimiiiiiiiiiuiimmmimimiiiiimiuimiiiiHiiiiiiiiiumiiiiiiiii NOGOMET V 1. JUGOSLOVANSKI LIGI Hajduk še vedno na vrhu lestvice Olimpija osvojila še eno točko na tujem igrišču ^ poraz ma (2:6). ki ga je doživel do- B,)LOGNA - LAZIO 1:2 80 v Bologni izbojevali lahkn ™°. zmago. saj tako še vedno zanst "P3!0 na prvo mesto. Njihov tQčk anok znaša sicer še vedno 4 Napoli ■ pa Jnvsntus izgubi z Lazio ^em’ 86 h0 zmanjšal na dve. kar se ji ni posrečilo v celem je-Pr-j, -16 zmago zaslužil, saj je igral senskem delu prvenstva. Tokrat je taktično bolje. Prvi so ................... ' ' ’ " ’ V osrednjem srečanju 5. kola spomladanskega dela jugoslovanskega nogometnega prvenstva je Hajduk izbojeval proti Veležu izredno pomembno zmago in tako ostal še nadalje sam na vrhu lestvice S tem je državni prvak prekinil izvrstno serijo zmag mostarskega moštva. Edini zadetek je v 57 min. zabil Jerkovič in to je bil obenem prvi zadetek Splitčanov po 422 minutah neučinkovitosti. Vzporedno z zmago Hajduka pa sta osvojila obe točki tudi njegova najbližja zasledovalca Crvena zvezda in Vojvodina. Beograjčani so doma nadigrali Rijeko, pravi akter tekme pa je bil Slobodan Jankovič, ki je igral imenitno, pa čeprav se je ■ pred kratkim vrnil iz JLA. Tudi Vojvodina se je odrezala odlično, saj je zmagala v Skopju na dokaj neugodnem igrišču. S to zmago je Vojvodina dokazala,-: da so bile zadnje medle tekme le prehodni moment in da je še vedno zrela za naskok prvega mesta Ljubljanska Olimpija je v tem spomladanskem delu začela dobro, saj je osvojila že drugo točko v gosteh, avtn„~iV v°dstvo domačini in to z golom Wilsona v 4. min., kma- Olimpija remizirala v Boru, z malo sreče pa bi lahko celo osvojila zmago. Bor je namreč izenačili le 7 mi- nut pred koncem. Iz te tekme velja omeniti učinkovit zadetek Ljubljančana Rožiča, ki je presenetil domačega vratarja iz 40 metrov razdalje. Po katastrofalni seriji štirih zaporednih porazov je Beograd končno prišel do točke. V derbiju s Partizanom je nameč dosegel zaslužen remi. Od ostalih srečanj naj omenimo še tekmo med ekipama, ki sta v prvi polovici lestvice, to je med Slobodo in Dinamom, ki igra v tem delu prvenstva precej dobro. Tekma se je zaključila brez zadetkov, sicer pa so domačini imeli več priložnosti za zadetek, vratar Šarovič pa je rešil Dinamo, saj je ubranil 11-metrovko, * * * V 2. zvezni.hgi-zahpd,. sta slovenska predstavnika doživela poraz. Mariborčani so v Zagrebu proti vodečemu na lestvici klonili z 1:2, vendar je bila to tekma, kjer bi lahko tako eni kot drugi dosegli po kopico zadetkov. V prvem delu so bili domačini boljši in so tudi povedli z 2:0, v drugem delu pa so Mariborčani povsem nadigrali Zagrebčane in bi lahko spremenili rezultat v svojo korist. Trboveljski Rudar je ponovno doživel katast.ro- | fo, saj je v Novem Sadu klonil kar z 0:6. Po 4. kolu prve italijanske košarkarske lige v skupini za državni naslov vodita Forst in Ignis z osmimi točkami. Osrednje srečanje tega kola je bilo v Cantuju, kjer je Forst zanesljivo premagal Innocenti iz Milana, ki je v tej tekmi pokazal, da še daleč ni tista ekipa, ki je pred dvema letoma osvajala državne in evropske naslove. Za veliko presenečenje pa je poskrbel Jolly iz Forlij ki je doma povsem nepričakovano premagal Sapori iz Siene, ki je bil celo pri vrhu lestvice. Izidi 4. kola Forst — Innocenti 105:93 Jolly — Sapori 76:75 Sinudyne — Ignis 80:87 Mobilquattro — Saclà 87:74 LESTVICA Forst Cantù in Ignis Varese 8, innocenti Milan, Sapori Siena in Sinudyne Bologna 4, Mobilquattro Milan in Jolly Forli 2, Saclà Turin 0. Prihodnje kolo (jutri, 2. 4.) Innocenti - Ignis, Jolly - Mobilquattro, Saclà - Sinudyne, Sapori - Forst. * * * V prvi italijanski ligi (v skupinah za rešitev) je Lloyd Adriatico iz Trsta zaradi diskvalificiranega igrišča moral igrati v Vidmu proti rimski peterki Pintinox. Tržačani so izgubili z dvema točkama razlike in tako postaja nj'hov položaj na lestvici problematičen. Izidi 4. kola (skupina B) IBP Rim — Alco 82:68 Snaidero — Prandoni 91:73 I,. Adriatico — Pintinox 62:64 Rondine — Duco 73:74 LESTVICA Snaidero Videm in IBP Rim 8, Duco Mestre in Alco Bologna 6, Pintinox Rim 4, Rondine Brescia, Prandoni Bergamo in Lloyd Adriatico Trst 0. Prihodnje kolo (jutri, 2. 4.) Alco - Lloyd Adriatico, Duco - Snaidero, Pintinox - IBP, Rondine - Prandoni. ................................un,,. 70:73 103:90 83:76 79:74 SKUPINA A Izidi 4. kola Ausonia — Moretti Brili - Brindisi Canon — Brina Maxmobili — FAG LESTVICA Canon Benetke 8, Brina Rieti in Brili Cagliari 6, Ausonia Genova in Moretti Chieti 4, Fag Neapelj in Maxmobili Pesaro 2, Libertas Brindisi 0. Prihodnje kolo (jutri, 2. 4.) Brina - Ausonia, Canon - Maxmobi-li, FAG - Brili, Moretti - Brindisi. JUGOSLOVANSKO KOŠARKARSKO PRVENSTVO SE JE ZAKLJUČILO Olimpija premagala splitsko Jugopiastiko Zadar petič državni prvak - Izpadla sta Vojvodina in Istravi-no - V prvo ligo sta se vrnila Željezničar in Industromontaža Zaključeno je letošnje jugoslovansko košarkarsko prvenstvo. Državni naslov je osvojil Zadar (in to že petič), ki je v tem prvenstvu slavil kar 25 zmag, samo enkrat pa je bil poražen. V zadnjem, 26. kolu je Olimpija poskrbela svojim navijačem za lepo presenečenje. Ljubljančani so brez diskvalificiranega Jelovca doma premagali Jugopiastiko in se tako delno oddolžili svojim navijačem za medlo prvenstvo. Zadar je torej prvak, v nižjo ligo pa sta izpadla Vojvodina iz Novega Sada in Istra vino z Reke. Znana sta tudi kandidata, ki se bosta priključila skupini najboljših: to sta: Željezničar iz Sarajeva in Industromontaža iz Zagreba. IZIDI 26. KOLA Olimpija - Jugoplastika 100: 93 Beograd - Bosna 89:110 Rabotnički - Lokomotiva 92:110 C. zvezda - Borac 105: 88 EVROPSKI POKAL NA FIANCA V ALLU PORDENON, 31. - Jutri se bo na Piancavallu začelo mednarodno žensko smučarsko tekmovanje, veljavno za evropski pokal. Najprej bo na vrsti slalom, v sredo pa veleslalom. Prijavljenih je 90 deklet iz 15 držav, med temi tudi iz Italije in Jugoslavije. Na Piancavallu je trenutno več kot 2 metra snega. Hiiimiiiimmiiiiiiiiiiiimiiiiifiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiintiiiiittimmiiiimmiiinmiiiiitimiinimmimumiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiimmiiiiiiiiiu Metalac . Zadar 80: 96 Vojvodina - Radnički FOB 90: 84 Istravino - Partizan 96:100 KONČNA LESTVICA Zadar 50, Jugoplastika Split 44, Partizan Beograd 38, Crvena zvezda Beograd 36, Rabotnički Skopje 26, Bosna Sarajevo in Olimpija Ljubljana 24, Borac čačak, Lokomotiva Zagreb in Radnički FOB Beograd 22, Beograd in Metalac Valjevo 16, Vojvodina Novi Sad 14, Istravino Reka 10. Italijansko nogometno prvenstvo A LICA IZIDI 24. KOLA Ascoli — Varese 2:0 Bologna — Lazio 1:2 Inter — Cesena 0:1 Vicenza — Fiorentina 0:1 Napoli — Milan 2:0 Roma — Cagliari 1:1 Sampdoria — Ternana 1:0 Torino — Juventus 3:2 KOLESARSTVO VALLS, 31. — Belgijec Bruyere je osvojil prvo mesto na 1. etapi mednarodne kolesarske dirke «Ka-talanski teden». Drugi je bil Van Linden, 3. Van Looy, 4. Merckx (vsi Bel.) itd. Italijan Gimondi je bil 7. Vsi ti tekmovalci (in še drugi) so prispeli na cilj s sekundo zaostanka za zmagovalcem. NOGOMET V 2. AMATERSKI LIGI Zarja iztrgala točko Isonzu Vesna odpravila ekipo S. Anne V 3. AL so Sovodenjci pospravili še en par točk, tekmo Mladost-Staranzano pa so prekinili AVTOGOL . odličnemu vratarju Chendiju, ki je ODVZEL ZMAGO BAZOVCEM | večkrat ubranil skoraj nemogoče Zarja — Isonzo 1:1 (1:0) strele- 1. — pni drugi 2. — prvi drugi 3. — prvi drugi 4. — prvi drugi 5. — prvi drugi 6. — prvi drugi KVOTE 12 - 3.045.174 lir 11 - 156.900 lir 10 - 17.200 lir X 2 1 X X 1 1 2 X 2 2 X Jugoslovanska nogometna prvenstva ^ ZVEZNA LIGA IZIDI 22. KOLA SlnK*? ~ Velež |loboda - Dinamo ProS° rRadnički (K) Boi Željezničar 1:0 0:0 1:1 3:1 2:2 1:1 1:2 4:0 1:1 Cellk ~ Radnički (N) LESTVICA v°dmaU9»29À Crvena zvezda in Voj- Pinamo m Radnički (N) 25 : Velež Čelih čpli/15 „^'ob°da 24; željezničar Varda» in tTÌ Beograd, Partizan, ja in dv Nadručki (K) 20: Olimpici; pro|e'^ka, Sarajevo in Bor ter 17. ^PRIHODNJE KOLO (6.4.) "°grad S Bor, Partizan - Če- lik, Radnički (N) - Hajduk. Velež — Proleler. Željezničar — Sloboda, Dinamo — Sarajevo, Radnički (K) — Vardar, Vojvodina — Crvena zve zda, Rijeka — Olimpija. * * * 2. ZVEZNA LIGA IZIDI 22. KOLA Zagreb — Maribor 2:1 Novi Sad — Rudar 6:0 Kozara — Leotar 2:0 Varteks — Bačka 1:1 Iskra — Šibenik 3:1 Igman — Osijek 1:1 Jedinstvo — Borac 0:0 Crvenka — Karlovac 2:1 Famos — Vrbas 2:1 LESTVICA Zagreb in Borac 33; Famos 26; Crvenka, Osijek in Karlovac 25; Novi Sad in Bačka 24; Varteks 22; Vrbas 21; Igman in Maribor 20; Šibenik, Leotar in Iskra 19; Kozara in Jedinstvo 18; Rudar 3. PRIHODNJE KOLO (6.4.) Crvenka — Famos, Karlovac — Varteks, Bačka — Novi Sad. Rudar — Kozara, Leotar — Zagreb, Maribor — Jedinstvo, Borac — Iskra, Šibenik — Igman, Osijek — Vrbas. 1. SLOVENSKA LIGA IZIDI 14. KOLA Pohorje — Koper 4:0 2:1 1:1 3:2 0:1 Drava — Ilirija Nafta — Železničar Mura — Vozila Izola — Kladivar Tekmi Mercator — Slovan in Sla-vija - Ljubljana sta bili odgodeni. LESTVICA Mercator 25; Mura 22; Kladivar 17; Ilirija in Drava 15; Vozila, Železničar in Pohorje 13; Sla vi ja 12; Slovan 11; Koper in Nafta 10; I-zola in Ljubljana 9. PRIHODNJE KOLO Slavija — Drava, Ljubljana — I-zola, Kladivar — Mura, Vozila — Nafta, Železničar — Mercator, Slovan — Pohorje, Koper — Ilirija. ZCNL IZIDI 12. KOLA Triglav - LTH odloženo Litija — Jadran 4:1 Renče — Kamnik 2:1 Tržič — Adrija odloženo Usnjar — Tabor odloženo Primorje — Sava 2:0 LESTVICA Litija 21; Primorje 20; Usnjar 14; Tržič, Kamnik, Renče in Adria 11; LTH in Tabor 10; Triglav in Jadran 7; Sava 5. PRIHODNJE KOLO Triglav — Primorje, Usnjar — Sava, Tržič — Tabor, Renče — A-dria, Litija — Kamnik, LTH — Ja-• dran. ZARJA: Favento, Stojan Križman-čič, Darijo Marc, Sanese, Metlika, Rudi Marc, Riosa (Grgič), Bon, Co-dagnione, Žagar, Grahonja, Župančič. ISONZO: Topan, Zimolo, Benes, Lorenzut, Cragniolin, Bevilacqua, Bacilleri H., Boscarol, Vetorello, Ceccone, Bacilleri I. STRELCA: V 23. min. p.p. Riosa, v 28. min. d.p. Bon (avtogol). Kljub stalni premoči domačinov nad Isonzom bazoviški ekipi ni uspelo obdržati obeh točk. Na izredno težavnem in razmočenem igrišču sta se spoprijeli ekipi, ki sta skrbeli le za rezultat, posebno Isonzo, ki namerava prestopiti v višjo ligo. Gostje so v začetnih udarcih začeli nevarno napadati. Toda naleteli so na dober obrambni blok Zarje, ki je stalno skušala prevzeti pobudo v svoje roke. To ji je uspelo šele v 23. min., ko je Riosa prodrl pred vrata, močno streljal ter poslal žogo v mrežo. Drugi del tekme je bil precej podoben prvemu. Kljub vodstvu so Bazovci še napadali. Toda sredi polčasa so gostje dosegli izenačenje po zaslugi bazovskega igralca Bona, ki je slabo odbil žogo ter zakrivil avtogol. V nadaljevanju se stanje na igrišču v bistvu ni nič spremenilo. Zarja je igrala na zmago. Isonzo pa je nadzoroval igro s hitrimi protinapadi. Skušal je sicer podvojiti, a ni uspel. Vsekakor lahko rečemo, da je neodločen izid v bistvu pravično plačilo za obe ekipi. R. A. DOMAČINI VES ČAS BOLJŠI Vesna — S. Anna 2:1 (1:0) VESNA: Košuta, S. Tence, Visin-tin, Kelemenič, Verzier, Skrem, Degnassi, Valente, Caharija, Botti, Bogateč, B. Tence. S. ANNA: Chendi, Celigoi, Pao-lich, Francolla, Bonazza, Macor, Gaeta, Cadenaro, Vattovani, Ma-gris (Ive), Cemivani. SODNIK: Giorgi. STRELCI: v 15. min. p.p. Botti, v 30. min. d.p. Ive, v 44. min. Valente (iz 11-metrovke. V zaostali tekmi je kriška Vesna tesno a zasluženo premagala solidno S. Anno, kajti domačini so bili ves čas boljši nasprotnik. Tržačani se morajo za to zahvaliti Že v prvem delu igre so «plavi» potisnili goste v obrambo in od vseh strani obstreljevali zelo dobrega vratarja gostov. Zasluženo vodstvo je prišlo iz akcije, ki jo je začel branilec Tence in zaključil spretni Botti. Po prejetem golu so se gostje nekoliko odprli, a Košutova vrata niso bila nikoli v nevarnosti. V drugem polčasu so Križani nadaljevali z napadi, a Chendijeva vrata niso hotela v drugo kloniti. Ko je pa vse kazalo, da se bo tekma zaključila pri tem rezultatu, so gostje nenadoma remizirali in to s pomočjo kriške obrambe. Po prejetem golu so se domačini pognali v napad in v zadnji minuti končno prišli v vodstvo z enajstmetrovko, potem ko je tržaški branilec (sicer po nepotrebnem) zrušil kriškega napadalca. Torej dve dragoceni točki za Vesno, ki se je tako pomaknila v zlato sredino lestvice. Sandor DOBRA IGRA NA SLABEM IGRIŠČU Sovodnje — Vermegliano 2:1 (0:1) SOVODNJE: G, Marson, Pozzovivo, S. Florenin, Gruden, Ferfo-Ija, Petejan, Kovic, Zavadlav (Batistič), Tomšič, B Marson, Uršič. VERMEGLIANO: Candusso, Chian-dussi, Crivellari, Miceu, Matiussi, L. Zanotig, A. Zanptig, Ballamin, Logozzo, Travain, Allegra. SODNIK: L. Cicconi iz Krmina. STRELCI: v 14. min. p.p. Logozzo, v 20. min. d.p. Tomšič, v 32. min. B. Marson. Sovodenjci so pospravili nov par točk. S to zmago so prehiteli na lestvici nedeljskega poraženca in ponovno potrdili svojo trenutno dobro formo. Nedeljsko srečanje sicer ni bilo na visoki kakovostni ravni (zaradi blatnega igrišča in dežja, ki je vseskozi motil tekmo). Videli smo razmeroma malo skupinske igre, prevladovale so predvsem osebne poteze, ki so merile naravnost na gol. Ekipi sta si bili popolnoma enakovredni, domačini pa so bili boljši strelci in so tako zasluženo zmagali. Poleg tega je v sovodenjskih vratih igral veteran Marson, ki je s svojo izkuše- nostjo odlično posegal in večkrat rešil zmago. Celotna ekipa je igrala zelo resno in odločno in niti razmočeno igrišče ni preprečilo za nimive in borbene igre. Sovodenjski ekipi preostaja tako samo še ena tekma (v Tržiču proti Romani), kjer bo morala se enkrat dokazati, da so točke, ki jih je nabrala v drugem delu prvenstva, povsem zaslužene. Le nesreč-m prvi del prvenstva je onemogočil zelo visoko uvrstitev. jo- PREVEČ BLATA Mlados; — Staranzano 1:2 (prek. v 40. min.) MLADOST: K. Gergolet, Gellim, A. Jarc, F. Jarc, L. Gergolet, Duž-man, Visintin, Marizza, G. Ferfolja, Francaros, R. Ferfolja. STARANZANO: Porciani, L. Brog-gian, Faccio, E. Broggian, Rossi, Longo, Mascarin, Sain, Bedin, Fede!, Gergolet. SODNIK: Boschin iz Zagraja. STRELCI: v 5. min. p. p. Mascarin, v 20. min. Gergolet, v 35. min. Dužman. Zaradi blatnega igrišča je sodnik tekmo med Mladostjo in Staranza-nom prekinil v 40. minuti prvega polčasa, ko je bilo stanje 2:1 v korist gostov. Staranzano je v začetku tekme za igral dobro in je večkrat spravil v zadrego domačo obrambo, ki je v 20. minuti klonila že drugič. Kazalo je, da se Doberdobci ne bodo opomogli od tega udarca. Ni bilo tako! Domačini so pod dobro režijo Dužma-na in ostalih igralcev na sredini igrišča najprej skrčili razliko, potem pa celo remizirali. Sodnik pa je ta gol razveljavil (dosodil je kot), kajti žoga je šinila skozi luknjo v mreži. Doberdobci so protestirali, a sodnik je zaradi slabega igrišča poslal obe ekipi predčasno v slačilnico. PRIJATELJSKA TEKMA Gaja — Primorje 1:1 V prijateljski trening tekmi sta se v soboto na padriškem igrišču spoprijeli ekipi Gaje in proseškega Primorja. Sam rezultat 1:1 priča, da sta bili ekipi enakovredni, čeprav so imeli nekaj več od igre domačini, ki jim je na koncu ušla zmaga. Zadetka sta padla v drugem polčasu, tako da je najprej prišla v vodstvo Gaja z B. Grgičem, proti koncu pa je za goste remiziral Rustja. D. G. LESTVICA Juventus 34; Napoli 32; Lazio in Roma 30; Torino 29; Milan 27; Bologna 26; Fiorentina in Inter 24; Cagliari 21; Cesena 20; Ascoli 19; Ternana in Sampdoria 18; Vicenza 17; Varese 15. PRIHODNJE KOLO (6 4.) Cesena — Vicenza Fiorentina — Roma, Juventus — Napoli, Lazio — Torino, Milan — Cagliari, Sampdoria — Ascob, Ternana — Inter, Varese — Bologna. LESTVICA NAJBOLJŠIH STRELCEV 15 zadetkov: Savoldi (Bologna) 13 zadetkov: Pulici (Torino) 11 zadetkov: Prati (Roma) in Chinaglia (Lazio) 10 zadetkov: Clerici (Napoli) 9 zadetkov: Gori (Cagliari) 8 zadetkov: Graziam (Torino), Damiani (Juventus), Galloni (Milan) in Braglia (Napoli). B LICA IZIDI 26. KOLA Alessandria — Spal 1:2 Atalanta — Taranto 1:0 Avellino — Sambenedettese 1:0 Brindisi — Parma 2:1 Catanzaro — Como 1:0 Foggia — Palermo 0:0 Perugia — Brescia 1:0 Pescara — Novara 1:0 Reggiana — Arezzo 1:0 Verona — Genoa 0:0 LESTVICA Perugia 35, Verona 33, Palermo 32, Catanzaro 31, Como 30, Avellino 28, Genoa 27, Pescara, Atalanta, Novara in Spal 26, Sambenedettese, Brescia in Foggia 25, Parma in Taranto 24, Alessandria 21. Reggiana 20, Arezzo in Brindisi 18. PRIHODNJE KOLO (6. 4.) Arezzo - Atalanta, Avellino - Catanzaro, Brescia - Reggiana, Como • Genoa, Novara - Alessandria, Parma - Palermo, Perugia Brind si, Sambenedettese - Pescara. Spai -Foggia in Taranto Verona. C LICA A SKUPINA IZIDI 27. KOLA Belluno - Padova 2:0 Clodiasott. — Vigevano 2:0 Cremona — Legnano 1:2 Juniorcasale — Venezia 2:0 Mantova — Udinese 1:1 Mestrina — Lecco 1:2 Monza — Pro Vercelli 1:0 S, A. Lodigiano — Bolzano 0:1 Solbiatese — Piacenza 1:3 Trento — Seregno 1:2 LESTVICA Piacenza 38, Udinese 35, Monza 34, Seregno 31, Cremonese, Mantova in elodiasottomarina 29, Trento in Padova 28, S. Angelo Lodigiano in Venezia 26, Vigevano, Juniorcasale, Lecco in Belluno 25, Bolzano 24, Pro Vercelli 22. Solbiatese 21, Mestrina in Legnano 20. PRIHODNJE KOLO (6. 4.) Bolzano — Monza, Cremonese — Juniorcasale. I^cco — Solbiatese, Legnano — Belluno, Padova — Mestrina, Pro Verceli - S. Angelo Lodigiano, Seregno — Piacenza. Udinese — Clodiosottomarina, Venezia — Manto, va, Vigevano — Trento. Ascoli — Varese 1 Bologna — Lazio 2 Inter — Cesena 2 Vicenza — Fiorentina 2 Napoli — Milan 1 Roma — Cagliari X Sampdoria — Ternana 1 Torino — Juventus 1 Catanzaro — Como 1 Pescara — Novara 1 Verona — Genoa X Rimini — Giulianova X Lecce — Bari X KVOTE 13 — 862.902.463 lir 12 — 3.550.000 lir FRflNCI STRLE: 19. PARTIZANSKI V01K SAMOTAR T1* n°vanii 1 Veper Pred napadom so se v Viktorjevem sta-§vob a mrkoPaljski žagi sestali Nikola Car, Vinko DoigQ vn n!a Bubanj in njihov gostitelj Viktor Kraševec, j® stopil n°C so Pretresali vse potankosti napada. Viktor naj dohr V Prvo. nadstropje k bratu Jaši in mu naročil, He bi v Popazi na narednika Marka Vukošiča, da le-ta P^rtizansV103!110 Padel v Viktorjevo stanovanje med tri til partiza6 r4?™andante ali da ne bi kako drugače zaslu-k°niandir nSkl/1 Priprav za napad. In res se je tisti večer Ven radia •rnrkovPaljskih žandarjev nestrpno presedal zra-"Pa hdai k1 80 kakor v samogovoru nenehno spraševal: part. 0d° napadli, kdaj bodo napadli?» čer takoreč113^ naPad na Mrkopalj je 18. marca 1942 zve-Vsak £as Vlse‘ v zraku. Vsi so čutili, da se lahko začne natančne/riruj!? d-obro Pripravljeno. Četam so bili položaji da di jih np p?ni 'n dodeljeni vodniki iz vrst domačinov, Pad. pa s .s lsno in neopazno povedli na dohode za na-J- čete, sviiitf ,vseeno zataknilo. Franjo Mureta, komandir in na odre' n; ,orc.ev namreč ni popeljal v odrejeni smeri branci ona lir kra’ Tako 50 jih žandarji, ustaši in domo-P 111 ln začeli streljati. Pri 1. četi je zavladala panika in večina partizanov te čete je ušla s položajev. Takisto je storil celo komandir Mureta, ki so mu očitali, da je na položaju pustil ranjenega borca, in ki se je pozneje izgovarjal, da mu ni kazalo drugega, kakor oditi za svojimi borci v taborišče. Presenečenje torej ni uspelo, še huje. Zaradi nastale zmede je bil eden od partizanov celo smrtno zadet iz partizanskega orožja. Precej časa je minilo, da je Nikola Car opazil vrzel v partizanski obkolitvi. Izpad ene popolne čete je zahteval novo preureditev napadalcev. Partizani so se počasi urejali in stiskali obroč okoli obeh postojank. Toda tudi žandarji, ustaši in domobranci so imeli dovolj časa, da so lahko uredili odpor. Najhujši je bil iz velikega 'bunkerja pred hišo Stipeta Jakovca, Mrkopalj, Ul. 19. marca 100, v kateri so takrat bili žandarji. Neki partizan, ki se je plazil po jarku, da bi v bunker vrgel bombo, je za hip nekoliko preveč dvignil glavo in že je bil smrtno zadet. Z napadom od spred bunkerja nikakor ni bilo mogoče zavzeti. Komandir Viktor Bubanj je skušal s četo žandarmerijsko postajo zaobiti in jo napasti z zadnje strani, toda tudi po tej poti se ni dalo priti do zmage, zakaj sovražniki so bili pripravljeni na tako možnost im so o-bupno branili vse dostope k hiši. Nastal je brezizhoden položaj. Partizani so sicer znova nameravali napasti bunker pred hišo od spredaj. Postavili so nekaj orožja, ki naj bi tolklo na lino, ko se bo zdanilo, drugi borci pa naj bi tako kritje izrabili za naskok in za metanje bomb v bunker. Toda tako početje ni nudilo gotovosti, da bo privedlo do uspeha. Kljub temu so se partizanom obetale velike žrtve. Štab bataljona je bil še vedno v Viktorjevem stanovanju na žagi Nikole Bolfa v Mrkoplju, ki je bila le sto metrov stran od žandarmerijske postaje. Pretresal je vse- mogoče možnosti, kako sovražniku priti do živega. Takrat pa je med partizanske poveljnike znova stopil Viktor in predlagal, da bo ustaške žandarje ukrotil sam. Povzpel se bo na podstrešje hiše Franeta Črnica. Mrko Pogled na del Mrkoplja v Ul. 19. marca, kjer je bila v hiši Stipeta Jakovca postojanka ustaških žandarjev, pred hišo pa bunker (označuje ga puščica). Skozi lino tega bunkerja so bili ubiti ustaši, nakar se je postojanka vdala palj. Ul. 19. marca 125, ki stoji nasproti hiše Stipeta Jakovca, kjer je bila žandarmerija, in bo od tam streljal v strelne line, da onesposobi odpor iz bunkerja. Viktor je zares zlezel na podstrešje tiste hiše tam razmaknil dve stresni opeki in skozi pomeril s svojo o-strostrelsko puško na strelne line bunkerja od koder so oprezovali ustaši in streljali na vse, kar se je nremikaln Sledili so rezki streli Viktorjeve mavzerice J extern kaj se je bilo dogodilo v tistih nekaj hipih po nastopu jutranjega svita, naj pripovedujejo očividci, govori pa naj tudi legenda, ki se je o Viktorju spletla v Mrkoplju in okolici - . Legenda pravi, da je Viktor zadel 7 ustašev v oko ali' celo osmi je pošel ven iz bunkerja z dvignjenimi roka-im. Tako so partizani lahko zavzeli Mrkopalj , «Tak° 1? dj1'.-8 Piše general Veljko Kovačevič, «v bunkerjih zadeti štirje ustaši v oko ali čelo. Vsa naša orožja ki so tolkla po bunkerjih niso ubila niti enega, toda od Si;f °VekaA-ikl -Je bl1 zavlekel pod streho in od tam streljal, so bili štirje smrtno zadeti. Zaradi tega je med sovražniki prišlo do demoralizacije, dvignili so roke in «e ^ali- Ja človek, ki se je bil priplazil ^pod streho n, bd nihče drug kot Viktor Kraševec, karabinka pa je bila ti-sta, ki sem jo hotel pred meseci vzeti, pa mi ie on tn preprečil. Tako je Viktor opravil vlogo nekakšne naše notranje fronte, ki se je v boj vključil na lastno pobudo. Gotovo je, da brez te njegove karabinke in brez Viktorja takrat ne bi bili zavzeli Mrkoplja...» «Viktor nas je obvestil,» piše Ivan Tijan, «koliko je pndarjev, domobrancev in ustašev ter s kakšnim orež-jem so oboroženi, tako da je akcija uspela. Največja Vik-torjeva zasluga pa je, ker se j‘e povzpel na podstrešje hiše Franeta Črnica v Mrkoplju, Ulici Nova varoš, sedaj Uli-ca 19. marca štev. 128. Ustaši so bili dobro utrjeni tako da se Jim m bilo mogoče približati. Ko je Viktor zadel dva najhujsa s svojim šnajperjem v oko, tretjega v cence četrtega pa v čelo, so se predali...» (Nadaljevanje sledi) Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 Naročnina Mesečno 1.750 lir — vnaprej: polletna 9.500 lir, celoletna 17.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 23.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ številka 1.50 din, ob nedeljah 2.— din, za zasebnike mesečno 24.— letno 240.— din, za organizacije in podjetja mesečno 30.—, letno 300.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 StrSil 6 ^ • aprila 1975 ----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------|............................................ Za SFRJ Ziro račun 50101-603-45361 «ADIT» • DZS . 61000 Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22207 Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 250, finančno* upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir. «Mali oglasi* 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročalo^ P1' oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.r.i- Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja in tiska ZTT - Trst KAJ KOMENTIRA ITALIJANSKI TISK Tragedija Indokine Vojna v Indokini, ki se kljub pariškemu mirovnemu sporazumu še vedno nadaljuje je spet v ospredju pozornosti svetovnega tiska, odkar so začele biti zadnje ure za Nolov režim v Kambodži in za Thieujev režim v Saigonu. Vsi listi obravnavajo vprašanje Indokine kot pojav ponovnega žarišča napetosti v svetu in se v tem pogledu sprašujejo, kaj bodo ukrenile ZDA, da preprečijo razsul lutkarskih režimov Thieuja in Lon Noia. Rimski list «PAESE SERA» v komentarju svojega newyorškega dopisnika odgovarja, da stvarni indici kažejo, kako Ford postopoma osvaja stališča Pentagona, odkar je Kissingerjeva politična zvezda v zatonu. Vse to kaže, ugotavlja list, da obstaja resna nevarnost za nov ameriški poseg v Indokini, čeprav je kongres s posebnim zakonom pred dvema letoma prepovedal kakršno koli. vojaško intervencijo ZDA na tem področju. List ugotavlja, da sta Nixon in Kissinger aprila 1973 mislila na bombardiranje severnovietnamske-ga pristanišča Haphong kljub pariškim sporazumom in le škandal Watergate je preprečil tedanjemu predsedniku novo avanturo v Indokini. Spričo porazov Thieuja in Lon Noia pa po mnenju lista ni mogoče izključiti, da ni Ford o-svojil načrta svojega prednika. Kot dokaz nevarnosti novega a-meriškega napada na Severni Vietnam list navaja dejstvo, da so a-meriški voditelji v celoti osvojili zaključek poročila, ki ga je po naročilu Pentagona pripravil izvedenec za mednarodna vprašanja prof. Rummel. Ta trdi, da statistični podatki dokazujejo, da razvoj trgovine in kulturnih izmenjav med državami ne omejuje mož' nosti vojne in zaključuje, da je le nadoblast lahko jamstvo za mir. Tega si lahko pridobimo le z vojaško zmago, ali pa z brezpogojno predajo nasprotniku. Nadvse zaskrbljujoče je — zaključuje časnik — da med tistimi, ki povsem soglašajo s temi zaključki je tudi ameriški državni tajnik Kissinger, ki je skunaj s severnovietnam-skim predstavnikom Le Due Tho-jem pripravil osnutek pariškega mirovnega sporazuma. Komunistično glasilo «L'UNITA’» pa v svojem nedeljskem komentarju ugotavlja, da se je Thieujev «strateški umik» spremenil v velik poraz za režim, ki je 20 let živel le od ameriške vojaške podpore. Kljub temu pa se je v Saigonu začela prava procesja a-meriških diplomatov in generalov, medtem ko ameriško brodovje pluje proti Južnemu Vietnamu in ko Ford in Kissinger vse bolj mrzlično ponavljata, da je «ameriška varnost ogrožena« in da «ZDA imajo moralno dolžnost» braniti Južni Vietnam. Kar pa se dogaja v Vietnamu — poudarja list — je le razidtat politike nasilja kot ugotavlja severnovietnamski tisk in kot je poudaril republikanski poslanec McCloskey, ki je pred nedavnim obiskal Saigon. Komunistično glasilo nadalje u-gotavlja, da je ameriška vlada sprožila v tek svoj mogočni propagandni stroj, da bi izkrivila resnico vietnamske tragedije. Velikanski «beg civilnega prebivalstva» ni nič drugega kot ščit, s katerim se saigonske čete skušajo obvarovati napadov osvobodilnih sil. To so ugotovili tudi dopisniki raznih ameriških listov, ki so lahko govorili z nekaterimi begunci. Porazom Thieujevih čet na bojnem polju gre dodati tudi upor med samimi enotami saigonske vojske in oddelki južnovietnam-skih varnostnih sil so bili prisiljeni streljati na vojake in na množico, da bi jo prisilili k begu iz obleganega mesta Hue. Vse to pa — zaključuje «L’UNITA’» — skuša ameriška vlada prekriti, ker bi lahko preprečilo njen načrt, da podpre razpadajoči Thieujev režim. Gre za skrajno nevarne načrte osnovane na lažeh in prevarah, ki so v odločnem nasprotju s pariškimi sporazumi, osnovo za reševanje vietnamskega vprašanja. Na povsem drugačen ton je — kot je pričakovati — uglašen komentar demokrščanskega glasila «IL POPOLO», ki dolži Severni Vietnam in gverilce osvobodilne fronte, da so krivi za ponovni izbruh vojne v Južnem Vietnamu. Dejstva kažejo — trdi časnik — da so saigonske sile strogo spoštovale določila sporazuma, medtem ko so ga severni Vietnamci in vietkongovci kršili neštetokrat, o čemer naj bi pričala tudi poročila raznih nadzornih komisij. De-mokrščanski časnik spričo tega ostro napada Sovjetsko zvezo, češ da ni nikoli obsodila teh kršitev sporazuma, kot naj bi bila njena dolžnost podpisnice pariške listine. današnjih dogodkih list vidi ovitev položaja izpred 20 let 'aključku ženevske konference, je odločila o razdelitvi Viet-la na dva dela. Ta sporazum bi določal, da morajo vsi pod-liki strogo spoštovati ozemelj-celovitost in suverenost obeh Vietnamov. Kaj se je nato zgodilo — nadaljuje demokrščanski časnik — je dobro znano in ni treba, da to obnavljamo. Nadvse žalostno pa je vsekakor, da se ponavlja absurd, da se vietnamski narod mora boriti in umirati v vojni, ki je ni hotel. Velesili sta se zmenili za mirovna sporazuma, ki ju nihče ni spoštoval. Moskva ni reagirala na strašno bombardiranje Haiphonga spomladi leta M72, nasprotno nekaj dni pozneje so tu prisrčno pozdravili Nixona. In v vseh teh letih so sovjetski voditelji vzdrževali stike s skorumpiranim Nolovim režimom. Prav tako so ravnale ZDA, ki se danes omejujejo le na neučinkovite besedne proteste zaradi kršitve pariških sporazumov in dovoljujejo, da se v Vietnamu uveljavlja zakon džungle. Prav zaradi tega — ugotavlja «IL POPOLO» — Postaja Indoki-na spet jabolko spora med Kitajsko in Sovjetsko zvezo, istočasno pa se ponovno porajajo na političnem prizorišču diktatorji kot je bivši južnovietnamski podpredsednik Cao Ky. Novi diktatorski režimi bodo nasledili Thieuju in Lon Nolu, vendar to ne bo spremenilo tragične usode Indokine. In najhujše je, da nihče ne namerava ustaviti pokola. Milanski tednik «PANORAMA* pa v dopisu iz Saigona ugotavlja, da pekoč poraz na bojnem polju koristi južnovietnamskemu predsedniku Van Thieuju, ki upa, da bo tako dosegel ponoven ameriški vojaški poseg v Južnem Vietnamu. S tem — poudarja tednik — je saigonski diktator dosegel zna ten psihološki uspeh saj so dogodki v Indokini naravnost šokirali Američane. Kljub temu pa večina prebivalcev ZDA nasprotuje ponovnemu vojaškemu posegu v Indokini. V prejšnjih letih je za «obrambo Vietnama pred komunistično agresijo» padlo 56.400 ameriških vojakov, davkoplačevalci pa so morali odšteti kar 110 milijard dolarjev v podporo saigonskemu režimu. Ameriški človek se vprašuje, če je bilo, kot dokazuje poraz Nolovih in Thieujevih čet na bojnem polju, vse to zaman, čemu bi tratili še druge milijarde dolarjev, ki bi večjemu podaljšale agonijo lutkarskih režimov. Milanski list «CORRIERE DELLA SERA» pa v nedeljskem uvodniku «I rimorsi deU’America» uvodoma ugotavlja, da se ob ponovnem izbruhu vietnamskega vprašanja ponavlja razdelitev sil med prijatelje in nasprotnike ZDA ob vprašanju kdo je bil dejansko prvi napadalec. Vsak semplicistični odgovor, ki ostro ločuje med dobrimi in slabimi, med napadalci in napadenimi ne ustreza dejanski resnici. Nasprotno tako poenostavljanje verjetno zmanjšuje učinkovitost kritike ameriški vladi. List ugotavlja, da so se ZDA v začetku vpletle v vietnamsko močvirje, da bi «branile» nekatere položaje na tem področju, ki je bilo v območju a-meriškega vpliva. Osnovna napaka Kennedyja in vseh drugih ameriških predsednikov pa je bila, da so skušali prikazati ta poseg, ki je bil sad njihove politike hege-monistične velesile kot križarsko vojno v obrambo demokracije in svobode. Poudajrali so, da nastopajo v obrambo velikih idealov, v resnici -a so le opravljali svoj posel velesile. Prav iz teh nedoslednosti in dvolične ameriške politike izhajajo protislovje, ki so sprožila polemike po vsem svetu in so povzročila razkol svetovnega javnega mnenja na pristaše in nasprotnike ZDA. Druga velika napaka — nadaljuje časnik — je bila prezreti dejstvo, da so se vsi Vietnamci brez izjeme borili za svojo neodvisnost. Ko so začele ZDA ločevati Severni Vietnam od Južnega, filokomuniste od filozahodnjakov so v bistvu prezrle dejansko stanje v državi in so usmerile nacionalni čut Vietnamcev na stran komunistov, in proti Zahodu. Prav zaradi tega pa je Washington doživel hud poraz svoje «realpolitik» v Indokini. Ameriški voditelji so si tako zapravili zaupanje svetovnega javnega mnenja in prav v državi kjer ima javnost verjetno največji vpliv, si niso znali zastaviti jasnih ciljev ter nihajo med izolacionizmom in hegemonijo, med planetarnim dvobojem in popuščanjem napetosti. Medtem ko ameriški obrambni minister Schlesinger trdi, da Indokina ni pomembna, Ford osvaja teorijo nadoblasti: če pade Indokina, pade vsa Azija. Bolj kot za neodločnost gre za zmedo, saj sile in listi, ki so vodili kampanjo nroti vojni v Vietnamu, sedaj pritiskajo na kongres, naj odobri finančno pomoč Saigonu inr Phnom Penhu in pozivajo predsednika Forda k odločni akciji v obrambo zaveznikov. Dokler Američani ne bodo znali, kaj hočejo — ugotavlja milanski časnik — ne bodo mogli doseči podpore za svojo zunanjo politiko in bodo zašli v vse globljo krizo. Skupno z obžalovanjem zaradi storjenih napak prihajajo na dan tudi orne jeiiost, občutek nevarnosti in su-, ženjstva ogromni moči, ki pa v bi stvu nima nobene alternative. PO KRVAVIH SPOPADIH PREJŠNJEGA TEDNA Spori med osvobodilnima panjema FNLA in MPLA vzrok izredne napetosti v Angoli V Lucndi še veliko oboroženih spopadov ■ Resna nevarnost državljanske vojne LUANDA, 31. — Po petkovih spopadih med pripadniki osvobodilnih gibanj MPLA in FNLA je položaj v Angoli še vedno izredno napet. Kljub sporazumu o premirju, ki je bil dosežen s posredovanjem portugalske vojske, so se spopadi nadaljevali vse do danes. Najbolj srditi so bili spopadi pred sedežem FNLA, kjer je večkrat spregovorilo orožje. Portugalska televizija poroča, da je včeraj ponoči prispela v angolsko prestolnico motorizirana kolona pripadnikov FNLA, ki ima tako znatno vojaško premoč v primerjavi z gibanjema MPLA in Unita, kar seveda ne bo prispevalo k nomiritvi Luande. O položaju v Angoli se je danes razgovarjal v Lizboni s portugalskim premierom Goncalvesom voditelj MPLA Agostinho Neto, ki je neposredno obtožil FNLA, da je sprovocirala nerede in da je pobila nad dvesto prebivalcev Luande. Neto je v pogovoru s časnikarji poudaril, da je položaj v državi izredno, napet, dodal pa je tudi, da upa, da se bo v kratkem vse uredilo. Kar zadeva odnose med MPLA in portugalsko vojsko je Neto poudaril, da doslej še ni prišlo do sporov in da so lizbonski vojaki nevtralni v odnosu do vseh treh osvobodilnih gibanj, čeprav se nekateri častniki odkrito potegujejo za proameriško FNLA. ob prihodu v Dar Es Salam, kjer se bo sestal s tanzanijskim predsednikom Nyererom in z voditelji mo-, zambiškega osvobodilnega gibanja FRELIMO. Diplomatski stiki md Kairom in Beogradom KAIRO, 31. — Egiptovski zunanji minister Ismail Fahmi je sprejel jugoslovanskega veleposlanika v Kairu Avguština Papiča in z njim razpravljal o razvoju dogodkov na Bližnjem vzhodu. Posebej je bil govor o vlogi in prispevku Jugoslavije in drugih neuvrščenih držav v iskanju trajnega in pravičnega miru na tem območju. Minister Fahmi je jugoslovanskega veleposlanika, kot poroča Tanjug, seznanil tudi s potekom razgovorov, ki jih je predsednik Sadat vodil nedavno v Asuanu z a-meriškim državnim sekretarjem H. Kissingerjem v okviru ameriške pobude za postopno reševanje krize. Fahmi je pri tem naglasil, da je Kissingerjeva misija propadla zaradi izraelske obstrukcije mirovnih naporov. Razgovor Fahmi — Papič sodi v okvir tekoče diplomatske aktivnosti Egipta po Kissingerjevem ne- uspehu in v okvir rednih posvetovanj med Kairom in Beogradom. Egiptovski zunanji minister Fahmi je ob tej priložnosti posredoval ambasadorju Papiču vabilo, naj zvezni tajnik za zunanje zadeve Miloš Minič obišče Egipt. Sicer pa so že od prej napovedana pomembna jugoslovansko - egiptovska srečanja. Predsednik jugoslovanske skupščine Kiro Gligorov, ki je nedavno obiskal Kairo, je posredoval predsedniku Sadatu vabilo, naj o-bišče Jugoslavijo in — kot poroča Tanjug — pričakujejo, da bi do tega obiska lahko prišlo v kratkem. Otroka utonila v jezeru Cariate LECCO, 31. — Dva triletna otroka sta se utopila danes v majhnem jezeru Cariate, ko sta se skupaj s starši vozila s štirimetrskim gumastim čolnom. Po ugotovitvah karabinjerjev kaže, da se je čoln prevrnil, ker je moški, ki je bil za krmilom, nenadoma spremenil smer barčice, ko je zagledal nedaleč od nje laboda. Ostale osebe so se rešile, oba otroka pa sta takoj izginila pod vodo. Njunih trupel še niso našli. Huda železniška nesreča v Švedski STOCKHOLM, 31. — Vsaj deset oseb je zgubilo življenje v železniški nesreči, ki se je pripetila na Švedskem, pri mestu Valldtorp, ko se je brzec iztiril, potem ko je trčil v avto na železniškem prelazu. Pri tem je bilo tudi 25 ranjenih. Na kraj nesreče so prihiteli gasil- tirjeni vagoni po nesreči.) ci in reševalne skupine, ki skusajo izvleči iz razbitin vlaka potnike. (Na sliki: prtljaga potnikov in & Neto je po obis'-u v Lizboni odpotoval v Amsterdam, kjer se bo zadržal teden dni. Med obiskom bo imel razgovore z nizozemskimi državniki in voditelji nekaterih organizacij, ki so med vojno pomagale MPLA Skupaj z Netom je prispel v Lizbono portugalski minister za dekolonizacijo Almeida Santos, ki je skupaj z zunanjim ministrom Artunesom v imenu lizbonske vlade podpisal z angolskimi osvobodilnimi gibanji dodaten sporazum, po katerem bodo enote osvobodilnih gibanj vključene v portugalsko vojsko dokler ne bo proglašena popolna neodvisnost države. Ob prihodu v Lizbono je Almeida Santos poudaril, da so v Luandi ukinili policijsko uro, kljub temu pa je položaj izredno napet in možnost, da bi znova izbruhnili neredi, izredno velika. Dodal je, da je nevarnost izbruha državljanske vojne resna, vendar je izrazil upanje, da se položaj ne bo zaostril do take stopnje. Kar zadeva odnes portugalske vlade do dogodkov v Angoli je Santos izjavil, da skuša biti Lizbona kar najbolj nevtralna. Dodal je, da je zapustil Luando z upanjem, da bo sporazum o neodvisnosti spoštovan, vendar pa zaskrbljen,» ker je polo-žal v Luandi eksploziven kot dinamit.» Več ali manj iste misli je ponovil tudi zunanji minister Antunes V FURLANIJI-JULIJSKI KRAJINI ZAPADLO IZREDNO MNOGO SNEGA Val slabega vremena v severni Italiji povzročil vrsto težav ob veliki noči Pri Bocnu so številni tuji turisti morali prespati v avtih ker so bile mnoge ceste zaprte, hoteli pa prepolni - Plaz v Avstriji zasul turistično naselje in povzročil 8 smrtnih žrtev VIDEM, 31. — Val slabega vremena, ki že tri dni pesti deželo Furlanijo - Julijsko krajino je povzročil številne prekinitve cest ter je odrezal od sveta vrsto vasi. Zabeležili so številne plazove, ki so ponekod prekinili železniški promet. V dolinah že dalj časa dežuje. V Kanalski dolini sneži od včeraj zjutra. V Trbižu je v tem času zapadlo 150 centimetrov snega. V nekaterih vaseh ni električnega toka. Na cesto, ki pelje v Fužine, je padel plaz in jo James Rupert, ki ga policija obt ožuje, da je ustrelil mater, brata, svakinjo in s vojih 8 nečakov prekinil, Nevejsko sedlo, pod Kaninom, pa je še vedno odrezano od sveta. V tamkajšnjih hotelih je 150 turistov, ki so morali podaljšati počitnice. Železniški promet z Avstrijo je bil prekinjen zaradi snežnega plazu, ki je prekinil železniško progo pri Ukvah. Vlaki, ki prihajajo in peljejo v Avstrijo vozijo skozi Gorico ter Jesenice. V Karniji sneži do nadmorske višine 500 metrov, kljub temu pa so vse pomembnejše ceste vozne. Na gorskem prelazu Monte Croce Car-nico je plaz zakopal avstrijsko stražarnico ter nekoliko poškodoval tudi karabinjersko postajo. Poročajo sicer samo o materialni škodi. Sneg, Ki ga je vso zimo bilo zelo malo, je pobelil z debelo plastjo tudi vso Tridentinsko - Gornje Poadižje. Zjutraj so bile vse mednarodne železniške zveze na tem področju prekinjene. Avtocesta, ki pelje na Bre-ner, je bila zaprta do 12.45. Sneži tudi v dolinah. V Bocnu so se danes zbudili pod 15 cm svežega snega. Številni tuji turisti, ki so se zaradi slabega vremena hoteli vrniti domov, so ostali blokirani pri Brenerju. Mnogi so morali prespati v avtih, saj so bili vsi hoteli na tem področju prepolni. Do včeraj zvečer je v bo-censki pokrajini zapadlo od 40 do 120 centimetrov snega. Tudi v Gortini in sosednih vaseh je snežna odeja dosegla 90 centimetrov. Na dolomitskih prelazih pa je bila plast debela od 130 do 170 cm. Nad 2000 m nadmorske višine je zapadlo več kot štiri metre snega. V zadnjih desetih dnevih so na področju Cortine zabeležili toliko snežnih padavin kot jih v poprečju zapade skozi celo leto. V popoldanskih urah so se vremenske razmere povsod izboljšale. Ceste, ki povezujejo Sappado z drugimi centri so vozne. Očistili so tudi državno cesto, ki pelje na Brener, čeprav je avtomobilski klub odsvetoval avtomobilistom, da se je poslužujejo. Na brenerski avtocesti so vrste dolge več kilometrov. Šestdeset bolonjskih turistov je ostalo blokiranih zaradi snežnih zametov v hotelu Sass de Stria, dva km pod gorskim prelazom Falza-rego. Doslej jih ni bilo mogoče doseči, ker grozi nevarnost plazov. Hotel je vsekakor na varnem in po zadnjih vesteh so vsi zdravi in razpolagajo z zadostnimi količinami iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiJHUiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiuiiiiiiiiiniiiniiiniiiiiiiirmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiHiiiitiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiit STRASEN POKOL V ZDA ENAJST OSEB UMORJENIH V OHIU Med žrtvami je kar osem otrok - Policija je aretirala njihovega sorodnika HAMILTON (Ohio), 31. — V Združenih državah Amerike so na veliko noč morali zabeležiti še e-negf. v vrsti nerazumljivih pokolov, ki so od časa do časa dogajajo v tej državi. Tokrat so neznanci ali neznanec, pokončali celo družino, 11 oseb, med katerimi je bilo kar osem otrok. Vsi so bili ustreljeni. Enajst trupel so našli v nedeljo zvečer v hiši premožne Charity. Ru- pert, ki je povabila na velikonočno kosilo sina, snaho in osem vnukov. Morilec je drugega za drugim umoril vse člane družine. Vsa trupla imajo kroglo v lobanji ali v prsih. Očeta in štiri otroke so našli v dnevni sobi, obe ženski in druge otroke pa v kuhinji. Na tleh so ležali številni izstreljeni naboji, trije samokresi in puška. Nekaj časa po odkritju groznega pokola je policija sporočila, da je priprla, da bi ga zaslišala, enega od sorodnikov Rupertovih, Jamesa Ruperta, ki so ga dobili nekje pri hiši, v kateri je prišlo do zločina. Moža so po zasliševanju obtožili umora 11 sorodnikov, doslej pa niso sporočili podrobnejših elementov. Nič se ne ve o vzrokih, ki so privedli morilca do tega, da je iz vršil pokol. hrane. Upajo, da bodo v jutranjih urah prve reševalne skupine dosegle hotel. Slabo- vreme ni na srečo v Italiji povzročilo žrtev. V sosednji Avstriji pa je danes zjutraj plaz zasul turistično naselje pri Mallnitzu na Koroškem, pri čemer je bilo osem mrtvih in več ranjenih. Naselje so zgradili pred petimi leti in je skoraj popolnoma uničeno. Osem vikend hišic je bilo popolnoma uničenih, dve sta bili hudo poškodovani, samo ena ni utrpela škode. Iz Avstrije poročajo tudi o plazovih na Tirolskem in pri Salzburgu. Medtem ko je v severni Italiji bilo vreme skoraj povsod zelo slabo, so na Siciliji, predvsem v Palermu, imeli pravo poletno vreme. V Palermu so zabeležili kar 34 stopinj. Povscd je mnogo turistov. Promet je zelo gost na avtocesti Palermo - Catania, predvsem pri odcepih za najbolj znane turistične kraje severne sicilske riviere. Po poročilih cestne policije kaže, da ni bilo omembe vrednih nesreč. Eno redkih mest na severu, kjer je vreme bilo lepo, so Benetke, kamor je prispelo na desetine tisočev turistov tako iz drugih italijanskih dežel kot iz tujine. Na tradicionalno prometnih cestah, kot so tiste v neposredni bližini Milana, poteka promet dokaj urejeno. Na avtocestah in na glavnih prometnih žilah Lombardije je bilo nadpo-prečno mnogo prometa. Avtocesta, ki pelje k jezerom, je v bližini švicarske meje popolnoma zatrpana. Na cesti Bergamo - Milano so zabeležili vrsto, ki je dolga 7 km. O prometnih nesrečah, katerih število je v zadnjih letih za veliko noč in na velikonočni ponedeljek stalno raslo, doslej še ni nobenega podatka. Domnevati je, da bo obračun postal težji v poznih večernih urah, ko se bodo šoferji, utrujeni od dolgih ur vožnje, vračali domov. Kljub prepovedi cerkvenih oblasti Dom Franzoni spet maševal RIM, 31. — Bivši opat cerkve sv. Pavla v Rimu Giovanni Franzoni, ki so ga vatikanske oblasti 7. aprila lani suspendirale «a divinis» je včeraj, na zahtevo verske skupnosti, ki se že tri leta zbira v zasilni cerkvi na Ul. Ostiense, spet maševal. V prostorih, kjer je sedaj cerkev, je bila nekoč garaža, na zidovih pa ni drugih okraskov razen pisanih otroških risb. Cerkev je samo nekaj sto metrov stran od veličastne bazilike sv. Pavla, kjer je opat Franzoni prišel v spor s cerkveno hierarhijo. Maša, ki jo je daroval Franzoni, je bila izredno preprosta, brez slehernega dejanja, ki bi lahko ustvarilo čustveno napetost v vernikih. Franzoni sploh ni omenil zadeve, zaradi katere je prišel v spor z Vatikanom. Vzroke, zaradi katerih je Franzoni sklenil, darovati velikonočno mašo, je razložil eden pripadnikov verske skupnosti. Dejal je, da predvidevata člena 2284 in 2261 cerk- venega zakonika možnost, da duhovniki, ki so jih prizadele disciplinske kazni, lahko mašujejo, če to zahtevajo njihovi verniki. Vest je v duhovniških krogih v Rimu povzročila vrsto žolčnih komentarjev. Izražajo «veliko presenečenje», ker je dom Franzoni daroval mašo brez dovoljenja svojih cerkvenih predstojnikov. Žena in hči Edmunda Hillaryja umrli v letalski nesreči KATMANDU, 31. - Žena in hči Edmunda Hillaryja, znanega britanskega gornika, ki je prvi leta 1953 priplezal na vrh najvišje gore na svetu, Mount Everesta, sta izgubili življenje v letalski nesreči. Turistično letalo, s katerim sta, skupaj z drugimi tremi osebami, vzleteli z letališča v Katmanduju, je nekaj minut po vzletu strmoglavilo. Bilo je namenjeno v vas na področju Everesta, kjer je Hillary nadzoroval gradnjo bolnišnice za šerpe. Po nekaterih pričevanjih kaže, Ja se je letalo vnelo v zraku. Rekordna zmaga na fotocalciu: 870 milijonov lir PENNE, 31. — Dvajset tisoč prebivalcev malega središča v Abrucih Penne, oddaljenega kakih 40 km od Pescare, se je pretvorilo danes zjutraj v PraV toliko zasebnih detektivov. Skušajo ugotoviti, kdo od njihovih sovaščanov je srečnež, ki je za_ del edino trinajstico na totocal-ciu in tako odnesel 869 milijonov 902 tisoč 463 !ir, kar je doslej najvišja zmaga. Iskanje se j® pravzaprav začelo že sinoči, ko je radio sporočil, da je srečnež igral svoj listek v baru Antonia Liberatoreja v Penneju. Kljub vsem prizadevanjim in ugibanjem pa je srečni dobitnik doslej še neznan. V središču pozornosti je vsekakor lastnik bara, v katerem so zmagoviti listek igrali. Antonio Liberatore pravi, da se sploh ne spominja, kdo ga je igrah še zlasti ker so ga oddali v soboto zjutraj, ko se pred okencem kar tre igralcev, ki upajo v nedeljsko zmago, V soboto 3® med drugim semenj, ko prihaja mnogo ljudi tudi iz sosednjih vasi, zaradi česar ne izključujejo možnosti, da je zmagovale® eden od obiskovalcev semnja. Prevladuje sicer mnenje, da skrivnost ne bo ostala dolgo časa taka. Prej ali slej bomo dobitnika razkrinkali, pravi radovedna domačinka, ki se je ves dan trudila, da bi ugotovila, kdo je srečnež. Dovolj bo, da nekaj kupi, ali da plača svoje menice in takoj bo vse jasno, Pra vijo , v Penneju, saj se tam vsi poznajo. II lin II ittlltlil i m m Ulili im m iiitlin unitili,■tumuli,mm iiiiiii ululili im unii m mi m m iiiih111111"1 1111 V OKViRU PREfSKflVE 0 UMORU POLICISTA MflRCHiSg^fl Zaporni nalog za rimskega agenta Rita Spagnuoia Sodnik ga dolži lažnega pričevanja v obremenilnih okoliščinah RIM, 31. — Na ukaz namestnika rimskega državnega pravdnika Ni-coloja Amata je bil v nedeljo aretiran policijski agent Rito Spagnuolo, ki je bil skupaj s kolegom Marchi-sellom 21. februarja na straži v poštnem uradu na Trgu Caprettari, ko so vlomili roparji in ubili nesrečnega Marchisella. Spagnuolo je obtožen lažnega pričevanja v obremenilni:! okoliščinah. Nepričakovanemu razpletu preiskave je botroval rezultat balističnega pregleda krogel, ki so zadele nesrečnega Marchisella. Spagnuolo je trdil, da sta v poštni urad vlomila dva bandita: eden je onesposobil njega, drugi pa je ubil Marchiseli«. Izvedenci pa so ugotovili, da so mladega policista zadele krogle, ki so bile istreljene z različnima samokresoma. Možnosti sta torej dve: ali sta streljala oba vlomilca, ali pa je bilo banditov več. To je glavni vzrok zapornega naloga za Rita Spagnuola, ki ga je podpisal dr. Amato. Sodnik pa je verjetno upošteval še vrsto drugih indicev in dejstev, ki jih preiskovalci še niso znali pojasniti. Eno od teh je vprašanje, kako so banditi prišli v poštni urad, ki je bil zaprt od znotraj. Možnosti sta dve: ali so imeli ponarejen ključ, ali pa jim je odprl pajdaš, ki je že bil v poštnem uradu. Na gre pozabiti, da sta bila agenta v skladu z navodili predstoj- nikov v poštnem uradu in e ki sta imela možnost odpreti g* , Pričevanja očividcev niso bil like koristi pri ugotavljanju re* , tl| saj ni nihče vedel točno Pov ^ koliko banditov jo vlomilo v P -2 urad. Vse kaže, da tudi zaslise ^ uiau. vse Kaze, ua iuiui , nVOra aretiranih banditov ni dalo 0dftn0 a. u r katerih policijskih agentov in aieuiaiuu uauuuov in . fnfl na ta vprašanja. Od tod verjetoune. retacija Spagnuola. Po mnenj n katerih policijskih agentov m cionarjev pa je šel sodnik v . njj) oceni nedoslednosti in nepojas J s-vprašanj predaleč, ustvaril naJ gM celo mnenje, da je agent P° banditom pri roparskem P° oa Vsi, ki so spoznali Spagnuo * ^ menijo, da je mladi agent . vv0d kratkim je dopolnil 23 let -- s ;e šokom zaradi dogodkov, kater ;0 bil priča. Smrt Marchisene 1 , rese tragični samomor Clare fal nje. naj ' bi ga tako presunil, da J jn govo pričevanje še vedno zaieavjorna protislovno, čeprav je od dne ^jep minil že dober mesec. CJ ton ^ rimskih agentov javne varn° ]’st/a z nabiralno akcijo zberejo sr in zagotovijo kolegu strokovno p dobrega odvetnika. . • pri- Kot je znano so preiskoval cQ šli na sled vsem ba11®.0111’ rsi{;3-sodelovali pri organizaciji rop ^ila ga podviga. Ključ v preiskavi J smrt mladega roparja Claudi .e nija, ki so ga pajdaši uba.': dnino-zahteval za molk veliko odsK