92. številka.
Ljubljana, v soboto 23. aprila 1904.
XXXVII. leto.
Izhaja vsak dan zvečer, izimfii nedeije in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstro-ogrske dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 60 h, za eden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano a pošiljanjem ;s dom za vse leto 24 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za eden mesec'2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 R 50 h, za eden mesec 1 K 90 h. — Za tuje 'dežele toliko reč, kolikor zuafia poštnina. — Na naročbe brez istodobne vpoSiijatve naročnine se na ozira. — Za oznanila se plačajo od peterostopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo enkrat tiska, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h,»če id trikrat ali večkrat tiska.   —   Dopisi naj bo izvole trankovati.   —  Rokopisi se ne vračajo.   —   Uredništvo in upravnlštvo je v Kcaflovih ulicah 8t. 5, in sicer uredništvo v L nadstropju, upravnifitvo pa v pritličja. —
Upravnistva naj ee blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari.
Slovenski Narod" telefon št. 34.
Posamezne številke po 10 h.
Narodna tiskarna" telefon št. 85.
meščanje
Prihodnji teden se imajo vrniti vsakoletne dopolnilne volitve v občinski svet ljubljanski. Izvrševalni odbor narodnonapredne stranke se usoja na podlagi soglasnega sklepa zaupnikov priporočati Vam v izvolitev vse dosedanje občinske svetnike, katerim letos poteče mandat. — Akoravno nasprotni stranki dosedaj za to volitev ne kažete posebnega zanimanja, vendar poizkus kakega zavratnega presenečenja ni izključen. Vrhu tega pa je vzpričo strupenim napadom na narodni iu svobodomiselni občinski svet ter na njegovo vestno in uspešno gospodarstvo gotovo na mestu primerna manifestacija složnih narodno naprednih volilcev. Zato vsi na volišče, vsi Vi, ki Vam je na srcu slovenski in napredni značaj naše bele Ljubljane, ki gorite za njeno srečno in sijajno bodočnost! Združite svoje glasove s polnim zaupanjem na sledeča imena :
V III. volilnem razredu
]s.i voli tt ipcnedeljels, čine 25. aprila, t. 1.:
Josip Kozak       Fran Mally
hišni posestnik in mesar; posestnik in tovarnar.
V II. volilnem razredu
3si Troli tt" sredo, dne S'Z. s/prllet t. 1.:
Ivan Hribar
deželni poslanec, ravnatelj banke ..SlavJje" in hišni posestnik;
Dr. Josip Kušar
odvetnik;
Dr. Danilo IVI a jar on
odvetnik;
Ivan Subic
ravnatelj c. kr. obrtnoumetne šole;
Dr. Ivan Tavčar
odvetnik, dež. odbornik, državni in deželni poslanec in posestnik.
V I. volilnem razredu
3si -voli t7- petels, d.ra.e 29. aprila, t. 1.:
Josip Lenče      Ilija Predović
posestnik in veletržec;        posestnik/gostilničar in veletržec;
Ubald pl. Trnkoczv
lekarnar in posestnik;
Dr. Karel Triller
odvetnik.
V Ljubljani, dne 20. aprila 1904.
Izvrševalni odbor narodnonapredne stranke.
Anton Bonaventnra, „po previdnosti božji" nmni gospodar in trgovec.
Zavezanib oči jadra nevzdržno Škof Anton Bonaventura v gotovi gmotni propad. Mi smo se že pošteno trudili, da bi mu odprli oči, da bi videl propad, ki preteče in grozeče zija pred njim in v katerega prav gotovo telebne, ako začasa ne okrene svojih korakov nazaj na pravo pot.
No, sprevideli smo, da je pri njem vsak svarilni glas zaman, ker mož ni samo slep in gluh, marveč mu je oči-vidno že celo otemnel razum, da ni več pristopen nobenim pametnim in resnim razlogom. Caecum faciunt aii, quem perdere volunt! Naj torej nastopi polom z vso svojo elementarno silo, bo imel škof vsaj to zadoščenje, da je' vkljnb vsem svarilom in nasvetom vztrajal v svoji trdovratnosti in vse sam zakrivil, da bo ob polomu moral sebi samemu klicati: „Mea maxima culpa." Nam je to prav ! Ciin preje se škof zvrne v jamo, katero si je sam izkopal, tembolje bo za nas. In če smo opetovano dvignili svarilen svoj glas, da bi spravili nepremišljenega škofa z opolzke ceste, ki vodi v gmotni pogin, storili nismo tega morda iz ljubezni in nagnenja k škofu Antonu Bonaventuri, marveč ker so se nam smilile one nedolžne žrtve, ki že sedaj trpe pod brezumnim škofovim gospodarstvom in ki bodo [še tudi v bodoče I najbridkeje občutile one udarce, katere jim je zadala nespametna in pogubo-nosna škofova gospodarska politika.
Da je leta temeljito zavožena, si sedaj niti sam škof Anton Bonaventura ne upa več trditi. Naša zadnja izvajanja so mu, kakor se zdi, vzela vso sapo, ker je uvidel, da smo mi v njegovem gospodarskem položajn veliko bolje poučeni, kakor on sam. Izključeno pa tudi ni, de se mu je jelo morda v glavi svitati in da je jel uvidevati, da so ga ljudje, ki vodijo zanj gospodarstvo, grdo osleparili in izvabili na napačna pota. Vse kaže na to!
Dosedaj je škofov oskrbnik na vsa naša   škandalozna  razkritja previdno
molčal v svesti si, da so vsa do pičice resnična, in prav takisto previdno se je ogibal, da bi na naša izvajanja reagiral, dobro vedoč, da bi s tem spravil le samega sebe še globlje v blato. Ta nerazumljiv molk na naše dolžitve, ki so bile take, da bi moral nanje reagirati vsak, ki ima le še količkaj poštenja in časti v sebi, je jel presedati celo škofu samemu, da se je vsedel k pisalni svoji mizi in napisal s svojo rokov „Slovencu" dolgovezen članek v svojo obrambo po informacijah seveda, ki jih mu je dal oskrbnik Dicenta.
Ta njegov zagovor smo mi nato vzeli pod svoj kritični nož in škofu nepobitno dokazali, da so njegove trditve popolnoma neresnične, in mu povedali odkrito v obraz, daje ali krivo poučen, ali pa namenoma laže. Gospod škof je te naše besede mirno utaknil v žep, ne da bi reagiral, iz česar pač moramo sklepati, da sam priznava, da so bile utemeljene, saj so že stari Rimljani pravili, da „qui tacet, consentit." Skratka, kaže se, da je Antonu Bona-venturi padel del one mrene z oči, ki mu zastira pogled, da ne vidi, kako neovržno drči navzdol in vedno navzdol, in da je jel uvidevati, da je on neumen kalin, ki se je vsel na spretno nastavljene limanice, in da mu bo treba v kratkem drago plačati to svojo neprevidnost in nepremišljenost z lastno svojo kožo.
In škofov oskrbnik je jel Čutiti, da se mu že nevarno majo tla pod nogami in da se mu že pripravlja sličen neslaven odhod iz škofove graščine, kakor svoje dni iz Brežic. Zato je dal po svojem agentu spisati dolg članek, v katerem se do nebes povzdigujejo njegove naravnost kolosalne zmožnosti in njegova občudovanja vredna podjetnost, in ga priobčiti, da bi bilo manj sumljivo, v — anepristranski" „Domovini.-
Ko smo čitali v „Domovini" ta članek, smo se čudili, na drugi strani pa se zopet — nismo čudih.
(udili smo se, da si upa „Domovina" braniti notorično škandalozno gospodarstvo škofovega oskbrništva napram onim lesnim [trgovcem, ki so z malimi izjemami njeni naročniki in ki svoje dni, koje njen lastnik Drago
tin Hribar kandidiral v V. kuriji, šli z navdušenjem in s požrtvovalnostjo v boj za tega kandidata. Nehvaležnost je pač plačilo sveta!
Čudili pa se na drugi strani zopet nismo, ker je nam znano, da je „Domovina" v zadnjem času postala tili-jalka škofovega „Slovenca", odkar je postal njen urednik obenem tudi dopisnik školovega lista, ki priobčuje v „Slovencu" napade na celjske prvake, v „Domovini" pa potem nazivlja dotič-nega „Slovenčevega" poročevalca „laž nika in obrekovalca."
Sicer je nam vse eno, ako brani „Domovina" škofa in njegovega oskrbnika, dasi si jih ne upata zagovarjati niti klerikalna lista „Slov. Gospodar" in „Naš dom," katera dobro vesta, da tako škandaloznega gospodarstva, kakor je pri škofovi graščini, ne more braniti nobeden pošten človek; ako ga vkljub temu hvali „Domovina," je to stvar posebnega njenega ukusa.
Na izvajanja v „Domovini- se v podrobnosti ne bomo spuščali, ker smo pretežni veČini v dotičnem članku navedenih trditev že opetovano docela izpodbili tla, da bi se reklo vodo v Savo nositi, ako bi se hoteli znova baviti ž njimi.
Konštatujemo samo, da je grda Jaž, da bi se sprva ponudil graščinski les v naknp domaČim lesnim trgovcem, res pa je, da so leti prosili oskrbnik i, da bi jim še nadalje prodajal les, in so mu ponujali zanj neprimerno visoke cene. Dicenta pa je te ponudbe odklonil in sklenil z židovsko — in ne italijansko — tvrdko Feltrineli kupno pogodbo, ki je napravljena pač tako, da črpa iz nje dobiček zid, škof pa izgubo. Le poglejmo! Domačini so preje plačevali škofu in so tudi pozneje še obljubili za m lesa 9, oziroma 8 kron za drevesa stoječa še v gozdu. Feltri-nelli pa plačuje za m lepega losa na žagi K in mora škotovo oskrbuištvo dotični les t gozdu posekati, spraviti in splaviti na žago, kar stane, kakor bo nam vsak, ki razmere pozna, pritrdil, povprečno 5 do 8 kron za m5.
Škot je torej preje dobil za to količino lesa 8 do 9 kron, sedaj pa po odbitku   pravkar   navedenih stroškov
LISTEK.
Sveti Juri.
Bajka. — Sorin
Zlata večerna zarja je venčala a škrlatnim vencem sive vrhove daljnih gora. Završali so vrhovi smrek v tihem iraju, in gozdovi so zašumeli svoj večerni spev. Nad tiho pokrajino pa je legel svečan mir. Le lahen zeiir je za-gibal semtertja staro jablano sredi polja, da je zašumelo v tihem polju. Rosne travice pa so se sklonile, kot bi sanjale — — —
Na samotnem gričku je zapel zvon. Milotožno je plaval mrtvaški glas njegov čez spečo naravo, kot bi ji pel zadnjikrat v bridko slovo. In ljudje v dolini so molili, spominjajoč se prošlega dneva in vseh težav, ki so jih že prestali kdaj. Na večer, v tem tajinstvenem Času, se zbuja vse, tudi to, kar je že leglo v gomilo preteklosti, v pozabljenja tihi kraj. In ob teh milih glasovih se je še vsak natančneje spominjal onih bridkih ur, ko je mislil, da bi bilo boljše, da mu takole lepo zazvone zadnjikrat--
A na gorici je zvonilo, zvonilo. Ljudje so odmolili in molčali. Iz nizkih, umazanih dimnikov se je nehalo kaditi in semtertja so se že užigale lučee, ki so bajno prodirale skozi majhno okence v sivi, molčeči mrak. A na gorici je še vedno zvonilo. In zdajpazdaj se je kdo doli v vasi domislil, kdo bi umrl. In začeli so šteti one, ki so bili najbližji. Toda glasovi niso bili podobni onim otožnim, mrtvaškim. In vsakemu je postalo nekako milo-otožno pri srcu . . .
Tisti čas pa je sedel šentjurski cerkovnik na klopi pod zvonikom in zvonil. Pobožno je vzel kučmo z glave in jo dal poleg sebe. In prijel je spet za vrv, katero je že toliko sto in stokrat vlekel. Danes pa je hotel moliti za duše, ki so se že ločile od tod in šle počivat na boljši svet. Izmolil je par oče-našev, a naprej ni šlo. Mimo njega so začele prihajati čudne podobe, katerih se je bal in se tresel pred njimi kot otrok pred črno nočjo. Bili so spomini.
On pa je sanjal in sanjal... Zdelo se mu je, da stoji v cvetočem vrtu. Okrog njega vse cvete in duh vijolic napaja zrak ... Tajinstveni mrak odeva vso vas in vse miruje. Le tam v grmu
še ubira slavec ubrane melodije mili družini.
Zdaj zaškripljejo vrata na vrtu. Po belem pesku pribiti postava, obsvitljena od mesečine. On se zgane ... A predno se zave, kaj je, že stoji pred njim Marica.
„Ti si tukaj, Filip? Ob, zakaj si tako žalosten, saj ne odideš za vedno."
„Prosim te, pusti me, Marica!" odgovori on šepetaje.
A ona mu dene vitko roko okrog vratu in pritisne obraz k njegovemu. Neka sladkost ga spreleti po vsem ži votn.   On jo prime in pritisne k sebi strastno, kot še nikdar . . .
Tam v grmu pa so zapeli slavci najlepše in mesec se je zasvetil izza črnih oblakov kot zlato.
Zdaj se odpro drugič vrata. V vrt pa stopi njen oče, prime njo in jo kruto odtrga od njega. Kot bi ga rauil z mečem, odskoči on in se postavi med očeta in hčer; a zdaj ga zaboli glava in omahne . . .
Čez kratko se zbudi . . . Glava in pesek, na katerem je ležal, je krvav. Na vzhodu se žari in lahna jutranja sapa mu hladi vroče čelo. Pred hišo že stoji gospodar, da mn izplača zaslužek.
Počasi in slovesno mu govori: „Od danes, ko je sveti Juri, zaprte so ti moje duri!" . . .
On vzame denar in gre brez slovesa. Nikdo se ni prikazal, ko je od hajal. Le ob vrtu so sc priklanjale njene rože in zdelo se mu je, da se bleste na njih zlate solze in kapljajo na mater zemljo. Samo te sor tožile za njim in še nekdo . . .
Tam gori v podstrešni sobici je sedela ona. Nihče je ni videl, samo on, ko se je prikazala in mu mahala z z rdečim robcem v slovo . . .
On pa je romal, romal po svetu . .. Trnje ga je obdajalo, kamor je stopil in krvavel je ves. Dolgo časa je hodil brez ciljev po neznanih puščavah. In dospel je zopet v kraj, od koder je šel pred nekaj leti. Neznan je bil njegov obraz iu nihče ga ni več poznal ra/.en nje. Prišel je nenadoma kot sveti Juri iu prišel je tudi z njim. Kakor svetnik z zelenim plaščem, bil je tudi on poln zelenja in mladik, poln novih nad. Iu romal je z njimi od hiše do hiše ter prišel do starega gospodarja. Bil bi šel zopet v službo, a ni ga hotel, dasiravno ga ni poznal.
Tiste dni je pa zazvonilo šentjurskemu cerkovniku. On ga je šel kropit in izvedel, da iščejo drugega. Sel se je ponudit in drugi dan je že on naznanil smrt vaškega očaka.
Ljudje pa so govorili: „ Nikdar I« niso peli zvonovi tako lepo, kot zdaj, ko zvoni novi cerkovnik . . ."
In nekdo iz vasi je mislil še drugače, kadar je zvonilo . . .
On pa je zvonil in zvonil, kot bi spremljal v grob svoje nade, svojo mladost . . .
In nekega dne je moral res zazvoniti svoji mladosti. Priuesli so k cerkvi belo rakev . . . Za njo je šlo nebroj ljudi, in mnogi so jokali naglas. A on ui mogel. Bil je ves otopel in držal se je za vrv. Včasih je malo pozvonil in zopet nehal, dokler mu niso vzeli vrvi . . .
Krsto so nesli med grobove . . . Žalne molitve so bujno donele Bes nizko ozidje pokopališča. Mrzla sapa mu jo pihala v hrbet, da se je ves tresel . . . Zdaj zagrmi prst ... On se strese kot bi pal težek kamen nanj ... Za njim padajo Še drugi težki, vedno težji. Zdaj
samo 3 do 4 krone. Ali se more to imeaovati primerna cena?
Ker mora Škof glasom pogodbe vsako leto izročiti tvrdki 10.000 m* lesa, dobi zanj sedaj samo 30. do 40.000 kron, doČim bi drugače dobil brez vsakega risika 80 do 90.000 tisoč.
Skot jinia potemtakem pri svojem lesu vsako J eto najmanj 40 do 50.000 gotove izgube, kar pač niso mačkinc solze. Ali si upa škof ali njegov oskrbnik temu ugovarjati? Gospoda, kar z računi iz leta 1898 in preje in s sedanjimi računi na dan in pokazala se bo resničnost naših trditev! Čemu molčite v tem oziru kakor grob? Pogum velja!
K tem letnim izgubam pa še pride izguba pri zgradbi žage v znesku 106.000 kron.
Po gori navedeni kupni pogodbi se je namreč škof zavezal Židu Feltri-nelliju postaviti v pogodbi natanko popisana žago za 48.000 kron. Ta pila pa je stala Škofa 154.000 kron, kar tvori gotove izgube 106.000 kron. Sedaj pa vzemimo v roke svinčnik in računajmo, kakšno je bilo gmotno stanje gornjegradake graščine koncem prvega leta, ko je škofu poslala „božja previdnost" za oskrbnika Dicento ! Navajamo najprve dohodke: za ža<jo 48.000 kron, za 10.000 m1 lesa po odbitku spravilnih stroškov po 6 K v končnem znesku a 3 K ^skupaj 30.000 kron in razne najemnine v najvišjem znesku po 10.000 kron, kar da skupno svoto 88.000 kron.
Stroški pa so bili približno tile: za žago 154.000 kron, za nakup dveh malih žag približno 6000 K, za zakup zemljišč in napravo kolotekov okroglo tudi 6000; plača uradnikom in gozdnim čuvajem v približnem znesku 15.000 K, davki okoli 5000 K, razni stroški približno (Dicenta bo že vedel kateri!) 6000 K in izguba pri lesu v primeri s cenami prejšnjih let 60.000 K, kar tvori skupno svoto 252.000 K, ali ako odštejemo dohodke po 88.000 kron 164.000 K prave izgube! Razume se, da te Številke niso natačne, ker nismo imeli pri rokah računov in podatkov, v bistvu pa se kolikor toliko vjemajo z dejanskim stanjem. Ta izguba pa se v naslednjih letih ni pokrila iz enostavnega vzroka, ker zopet ni bilo, dasi so nekateri stroški odpadli, nikakega dobička, marveč nova izguba. To dokazuje že dejstvo, da se je moralo najeti posojilo v znesku 400.000 K, ki obremenjuje budget škofove graščine na leto približno z 20.000 kronami. Škofov financijelni položaj je torej naravnost obupen, tem obupnejši, ker sedaj zopot išče posojila 140.000 K in ker v par letih ne bo več mogel škof izpolnjevati pogodbe s tvrdko Feltrineili. Izvedeli smo iz najboljšega vira, da že Dicenta sam ne ve ne kodi, ne kam, indajeneizogibenpolomle vprašanje najbližnjih let. Sploh pa niti oskrbnik sam ne ve, v kako desperatnem   stanju   se nahajajo gra-
ščinske finance, saj od zadnjih 4 let sploh Že ni nobenih računov in se navzlic vsem naporom še do danes ni posrečilo zvariti kakoršnjikoli računski zakljaček. Ako nam škof pokaže le senco kakšnega računskega — seveda pravilnega — zaključka, bodemo takoj priznali svojo zmoto in zaklicali: Pater, peceavi! Toda tega ne bomo pričakali zlepa. —
Ako torej iz navedenih podatkov, črpanih iz zanesljivih virov, napravimo končni zaključek, lahko z vso zanesljivostjo trdimo, da znašajo sedaj po „božji previdnosti" pasiva škofeve graščine v Gornjem gradu, ako vraČunimo izgube vsakega leta in posojila po 400.000 in 140.000 kron, n a j m anj 800.000 kron, kar je naravnost ogromna svota, ako se upošteva, da je dajala prej ta graščina, predno je nastopil Dicenta svojo službo, škofu 40 do 50.000 kron letnih dohodkov. To je kajpak umno in racionelno gospodarstvo !
Sedaj se pa še ozri mo na nekatera izvajanja škofovega uradnika Urbasa v „Domovini." Mož pravi, da „ima dejstvo da gre sedaj graščinski les na Francosko in Italijansko, nasledek, da gre mnogo manj lesa po splavih na Hrvatsko in Srbsko. Zato so cene za les znatno poskočile in posestniki so prav veseli, da jim graščinski les pri kupčiji po Savi ni več na potu." S to svojo trditvijo je dopisnik pokazal vso svojo nevednost, ali pa — zlobnost. Znano je namreč, da cene domaČega lesa v
zadnjem času niso prav nic poskočile in da škofov les ni nikdar delal domačim lesnim trgovcem konkurence na Hrvatskem, ker so preje ves ta les do zadnje deske dobivali ti trgovci sami v nakup, ker je preje škof domačine podpiral, ne pa proti njim tiral umazane konkurence. Tako je bilo in nič drugače 1 Sicer je pa ta spekulativna konkurenca, dasi je mnogo škodila domačinom, vendarle povzročila največ škode škofu samemu, dasi ga podpirajo v tem njegovem podjetju na neverjeten način oblastva sama. Spominjamo samo, da je edino mogoče, da se gozdovi tako devastirajo, zaradi tega, ker se, — pod oblastvenim nadzorstvom ne maramo trditi, — krši gozdni zakon, ker gledajo oblastva oskrbniku čez prste. Gozdni nadkomisar Donner in okr. glavar Suppanchich podpirata baje oskrbnika na vse mogoče načine, iz kakšnih razlogov, nam ni znano. Zakaj se vozi g. Donner vedno le s škofovimi konji, ali ne ve, da s tem izgublja zaupanje v svojo nepristranost pri prebivalstvu, in zakaj zavlačuje g. Suppanchich rešitve pritožb kmetov in lesnih trgovcev proti škofovem oskrbništvu ?! To bi ne smelo biti! Upamo, da bosta imenovana gospoda storila svojo dolžnost in postopla proti škofu enako kakor proti kmetom. Sicer pa še o tej zadevi spregovorimo o priliki!
Vojna na Daljnem Vztoku.
Boj pred Port Arturjem in Niučvangom ?
Iz Tokija dohaja preko Beroltna vest, da so Japonci v nekem zalivu severno ođ Daljnega izkrcali 2000 mož s topovi. Izkrcanje se je baje izvršilo pod zaščito petih japonskih vojnih ladij.
Amerikanski listi pa poročajo, kakor se »Dailv Telegraphu* brzo-javlja iz New Yorka, da divja pred Port Arturjem ljut boj. Japonci so baje napadli Port Artur z morja in s kopnega. »Standirt« v Londonu pa javlja, da sb Japonoi že bombardirali NiuČvang in po ljutem boju tamkaj izkrcali svojo armado, ki se bo najbrže poskusila združiti z onim vojem, ki se je pred tremi dnevi izkrcal ob izlivu reke Jaiu.
Vse 1.- vesti so že na sebi neverjetne ne glede na to. da dohajajo iz Londona in Amerike, kjer se nahajajo največje koračnice laži. Iz dosedanjih skušenj sd je že vsakdo lahko prepričal, da so vesti, dohajajoče iz imenovanih virov, celo nezanesljive, in ne bodemo se motili, ako trdimo, da uo tudi to pot popolnoma izmišljene, nastale v bujni domišljiji kakega nng!o-8s8k"ga ko-respondenta, k* poroča o namišljenih neuspehih ru^ke vojske, ker o ds-jansK h ne more.
Sicer pa se v tem oairu brzo-javlja iz Londona: Amerikanski listi pricbčujeio vesti splošnega značaja o bitvseh na reki J*lu in o boju pred Port Arturjem na roorju in na kop nem. Vse te vesti niso po trjene. Takisto tudi ni potrjeno poročilo » D a i 1 y T e 1 e -grapha« iz Tokija, da je Port Artur blokiran in da se bo trdnjtva i« v najkrajšem času morala udati. PaS pa se v Toki ju vsak trenotek pričakuje vestobitvi ob reki Jalu, kjer oo se prtri sovražni veji baje že sprijeH.
Na reki Jalu.
Iz Petrc-grada se poroča, da se je general Kuropatkin že odločil, da takoj prične prodirati proti japonskim pozicijam v severni Koreji in ob reki Tumen. Prvi voj, ki se posije proti sovr&žniku, je močna pehotna brigada, katero bo podpiral številen konjeniški oddelek. »Central News« v Londonu poroča, da se je pri Vidžu ob reki Jalu une!a huda bitka, v katere izida s « pa še ničesar ne ve.
Namestnik Aieksejev proti Kitajski.
Namestnik Aieksejev je sporočil kitajski vladi, kakor >Daiiy Cronioiea poroča, da zahteva, da mora Kitajska v teku treh tednov umakniti svoje vojaške  posadke  iz Mukdena
in s mandŽurjke meje, ker bi sicer moral nastopiti c oboroženo silo. Aieksejev zahtev*, da se mu v teku treh dni di določen odgovor
Aieksejev prisiljen odstopiti?
»Kdinische Zeitung« javlja iz Petrograda, da so namestnika Aieksejev« prisilili, da je odstopil. Državna uprava je namreč priila do prepričanja, da je plača namestnika na Daljnem Vztoku v znesku 160000 rubljev med vojno popolnoma nepotreben izdatek za državno bragajno, ker se ta svota lahko porabi za druge koristnejše svrhe.
Japonski vohuni.
V Viadivostoku so oblastva dognala, da so bili večinoma vsi Japonci, ki so bili tamkaj naseljeni, ^ami vohuni. Dokazalo se je, da je bil poaestnik neku tovarne dejansko japonski stotnik, ki se je zlasti rad gibal v ruskih častniških krogih. Ko je nanadoma izginil iz mesta, so našli v njegovem stanovanju načrte vladivofetoških utrib. 1* Arhangelska v evropski Rusiji ?e poroča, da so tudi tamkaj prijeli te dni na želei-nici dva japonska vohuna, ki sta imela pri sebi načrte Arhangelaka in samostana Solovecki.
Dve japonski križarki potopljeni.
Uglednemu i; it u »Rus« se brzo-javlja z dne 18. t. m. iz Port Ar-turja: Tukaj se z vso gotovostjo trdovratno zatrjuje, da je »Strasni« v nočnem boju v bližini Daljnega dne 13. t. m. torpediral neko večjo japonsko k r i ž a r k o in jo potopil in da se j $ pred dnevnim svitom dne 14. t m. potopila v bližini obrežja še neka druga japonska k r i ž a r k a.
Rusija in dardanelsko vprašanje.
Iz Carigrada je dešla v London vest, ki je japonofilske kroge silno vznemirila. Rusija namreč namerava z vso resnostjo se lotiti vprašanja glede Dardanel in eventuvelno s silo izposlovati, da se to vprašanje za njo reši ugodno. Rusija si hoče na vsak način pridobiti pravico, da bodo njene vojne ladje vsrkdar nemoteno smele pluti skozi Dardanele. Da bi Turčija bila takoj sprva že ukročena in bi ne delala nobanih zaprek, je ruski poslanik v Carigradu Zinovjev sporočil turški vladi, da naj nemudoma izplača zapaio vojno odškodnino iz L 1877/78 v znesku 930.000 funtov šterlingov.
Vojna na japonskem teritoriju.
»Moško-skija Vtedomosti* oagla-šajo. da bo trajen mir na Daljnem Vztoku zagotovljen le, aki; se vejne akcije uvedejo tudi na japonskem ozemlju. Celo uspehi manjše vred noati na japonskih otokih bi bili ne-
primerno večje vred n osti r kakor naj sijajnejše zmage v Mandžuriji in Koreji.   Mnogi so mnenja, da je o«, pad na Japonsko na njenem lastner&| ozemlju nemogoč.   Dejansko pa n, samo mogoč, ampak v marsikatere^! oziru celo prav legak.    VobČe bi »J ofenzivne akcij« proti Japonski lahkJ dehte v dve vrsti.   Prvi4 so napa' na Japmsgo mogoč', ne da bi *h| mislilo ni izvrtanje.   Drugič pa i tudi  trajno   iskrcanje  v-Čjih armadi v avrho napad« na giavn«jša japon ska mesta, ali v avrho zavzetja cel.«| dežele mogoče.   Lega Japonske ni otokih je sicer velika obramba zanjo, ima  pa tudi  mnogo slabih stran, katerih kontinentaie države ne po znajo.    Zadostuje,   ako   se   pove, dal obstoji  Japonska   iz   več   nego 600 otokov in da je njeno obrežje dolgo 25.000 vrst. Morje, brezštevilni zalivi in  morske  ožine dele Japonsko v množico delov.   Na vsako točko t 25.000 vrst, na vsak izmed  600 r kov se lahko z morske strani izvrši manj  ali  bolj   nevaren napad. Ni umeten   način   to   veliko morskj obrežje braniti, je fizično nemogoč« Obrežje se  ns da  zavarovati niti z minami, niti c obrežnimi baterijan.i Tuli   japonska  mornare*   ne bo mogla zasledovati ruskega bredovja, če ae le-to izogiblje resnemu boju m im» samo namen, bombardirati mesta, zavirati promet, pleniti provijant ia ni padati varnejša trgovska pristanišča   Ruske ladj\ ako so dovolj hitre, lahko uničijo to ali ono po morsko meato, ne da bi jih pri tem poslu   moglo   zavirati   j*poasko bro dovje.    Takih   operaoij   se Japonska more ubraniti samo, ako si zagotovi popolno   in   neomejeno   vlado na morju.   Takšne premoči p.* Japonci nimajo. Čim dospe baltiško brodovj«? na Daljni Vztok, bo naša mornaric* veliko   moinejša   kakor japonska Takšno ofenzivno akcijo bi zelo pospeševala n«ipr«*iorna megla, ki poleti zastira japonsko  aiorje, ker c. ruske ladje ščitila vse^h nap&d^v. Z* Japonsko \o komunik^c ia, aa Bsorju življenikega pomena. Te komunikacije uničiti  bi pomenilo  zadati Japonski   smrtni   udarec   v narodno gospodarskem in vojaškem oziru.
Državni zbor.
Dunaj, 22. aprila.    Med nepo pisnimi   viharji  so  se  vršile flnlrrl volitve v deligacife.    Češki  rudija v, so n* vsak način hote'i volitve pr< pr«rč t»; prve-1 no so njihovo obstru*-cijo podpirali  tudi Miadcčehi, todi Poljaki so jim grozili, d* jih popolnoma izolirajo,  nakar so Mladoče'.. podali j.rote3»*ao   >ti&v-»   ter  se meu volitvami odstranili.
Seja s*» je otvorila takoj po 3 uri popoldne. Prvi je dobil besedo posl. Straiiskv, ki je izjavil, da je
Dalje v Bfhlaai.
zakriči nekdo za njim: rMarica, moja Marica" . . .
On pa pade na zemljo, začne težko hropsti in si ruvati lase . . .
In hodil je od tedaj vsak dan po trikrat zvonit in vselej se je spominjal nje. O poletnih večerih pa so govorili ljudje, da hodi na staro pokopališče duh, ki se plazi okrog zidov in tuli kot volk . . .
On pa sanja še dalje . . .
Zdi se mu, da je sveti Juri. On odhaja od hiše z žalostjo v srcn. Zdajci se oglase za njim streli, se ozre in strmeče oko mu zastane: Vsa hiša je v zelenju, pred njo stoji *lata kočija in v nji pa kot bajna kraljična — Marica. Okrog cveto rožice in puči pojo najlepše melodije. Na gori zapojo zvonovi tako nebeško lepo in vabijo k poroki. Marica ga vabi nazaj, oče ga vabi, mati,
vsi, a on pada v brezkončno temo . . .
* *
Drugo jutro pri svetem Jnrjn ni ni zvonilo. Ljudem se j*1- čudno zdelo in pravili so: „Sveti Juri je umrl, več se ne oglasi, še cele na svoj godovni dan".
Kmalu pa je prišla v dolino čudna vest, da so našli šentjurskega cerkovnika pod zvonikom, naslonjenega na zid, z vrvjo v rokah in mrzlega, mrtvega . . .
Izza temnih dni.
(Sličice iz življenja raznih papežev ) (Dalje.)
Na sklep lyonskega koncila jc cesar Friderik II. odgovoril z oklicem na vse evropske vladarje. Ta oklic je znamenit dokument. Cesar je v njem pisal med drugim: ..Tisti, ki se danes imenujejo duhovnike, zatirajo sinove onih očetov, od katerih miloščine so se namastili: oni sami, sinovi naših podanikov, pozabljajo, kaj so njih očetje, in ne spoštujejo ne cesarja ne kralja, Čim za-dobe duhovsko oblast. Predrznost Ino-cencija izpričuje to. Sklical je, kakor pravi, generalni koncil in se je predrznil me odstaviti, ne da bi me bil pravilno povabil in brez vsakega dokaza za mojo krivdo. S tem je neizmerno razžalil vse kralje. Kaj imate vsi kralji od predrznosti tega cerkvenega kneza pričakovati, če se upa odstaviti mene, nad katerim nima v posvetnih rečeh nobene sodne oblasti, mene, ki sem po slovesni volitvi knezov in s pritrjenjem cele, takrat še pravične cerkve bil kronan s cesarsko krono. A jaz nisem niti prvi, niti zadnji, katerega izkuša zloraba duhovske oblasti pahniti s prestola. In vi ste sokrivi, če slušate one licemerce, katerih   žeje  po gospodarstvu bi ne
mogli pogasiti valovi Jordana. Ko bi tisti pisači in farizeji ne bili vaše lahkovernosti izkoristili in vas zaslepili, bi spoznali in zaničevali neizrekljive grdo-bije one kurije. Kakor veste, izprešajo iz mnogih kraljestev velike dohodke; to je izvir njihove blazne nadutosti. Pri vas, o kristjani, beračijo, da pri njih krivoverci v razkošju žive; vi podirate hiše svojih prijateljev, da zidate trdnjave svojim sovražnikom. Ali nikar ne mislite, da papeževa sentenca ukloni moj ponos. Moja vest je čista in Bog je z menoj. Bog mi je priča: vedno je bil moj namen, duhovnike vseh stanov, zlasti najvišje, pripeljati do apostolskega življenja, do ponižnosti pred Gospodom in obnoviti ustavo prve cerkve. Kajti takrat so duhovniki gledali k angelem, so sloveli po čudežih, so bolnike ozdravljali, so mrtve obujali v življenje in Bi podvrgli kneze in kralje s svoji svetim življenjem in ne s silo orožja. A ti, svetu služeči, pohotnosti pijani duhovniki zaničujejo Boga, ker se je njihova vera potopila v valovih bogastva: Vzeti tem škodljiva imetja, breme, ki jih pogubi, to je v resnici delo ljubezni; in tega dela naj se mi in vsi vladarji z vnemo lotimo, da se duhovščini vzame vse nepotrebno, da bi zopet v zmernem imetju zadovoljne Živela službi božji."
(Sane redditus copiosi, quibus ex
plurium depauperatione regnorum di-tantur — ipsos faciunt insanire. — Sempcr fuit nostrae voluutatis intentio, elericos — ad illum statum reducere — <iuales fucrunt in ceelesia primiti v a, apostolicam vitam ducentes. — Hi8t. Dipl. VI. 391. Glej tudi pismo Friderikovo: Etsi causae nostrae.
Tako je pisal leta 1246. meseca februarja cesar Friderik vsem kraljem in knezom evropskim.
Papež je odgovoril s protimani-festom, v katerem je z vso ostrostjo formuliral cerkveni program. Papežu se je Šlo za to, da zadobi splošno zakonsko veljavo in splošno pripoznanje ono načelo, katero je cerkveno nacelstvo praktično že deloma uveljavilo, da je namreč papež sodnik in gospodar vseh kraljev. Inocencij IV. je v svojem proti manifestu trdil, da je papež generalni pooblaščenec Kristusov, da gre papežu ne samo duhovski, nego tudi posvetni meč, a s pogojem, da ga rabi v prid cerkve. Cesar je torej papežu podložen in papež ima vsled tega pravico cesarja tudi odstaviti. Posebno frazovito se je papež branil proti cesarjevemu očitanju o krivičnem bogastvu cerkve in duhovščine, češ, ni grešno zbirati ogromna premoŽenja, grešno je le, če se jih zlorablja. Papež je v tem dokumentu pro-
glasil načelo, da država iz sebe sploh nima nobene avtoritete in da jo ima le od papeža, vladarji pa da so pape/e* podložniki. Evropskim narodom iu vlu darjem bi ne bilo treba bojevati se proti tem načelom Še dolga stoletja, ee bi M bili 1. 1246 oklenili cesarja.
Ali   narodi  in   vladarji   tedaj > niso bili zreli za veličastni princip gi beliuske  civilizacije,  kakor       je toi muiiral  cesar  Friderik, saj u. pr. Slovenci,  Hrvatje, Poljaki, Spanci in de loma Nemci niso še danes, po preteku 650 let,   še   zanj  zreli.    Svet  pa je bil razdeljen tako, da narodi sploh m>< imeli enotne volje, nasprotja med velikaši  so bila kar  mogoče  največja iu zato ni   cesarjev apel   našel odmeva. Velika večena kraljev  in knezov se je sprijaznila z mislijo, da naj bo pape/. tribunal za vladarje, dasi se tako omeji vladarski absolutizem. Pritrjali so ce sarju  samo v  tem oziru,  da  naj se naredi konec neznosnemu izsesavanju celih dežel, neizmerni lakomnosti vseh cerkvenih  mogotcev.   V  tem oziru so bili vladarji, sodniki, velikaši, pesniki, meščani   in  kmetje  popolnoma edini kajti duhovščina je narode res neza slišano odirala.
(Dalje prih.)
sklicanje današnje  izvenradne saje
iiajočitnejša kršite? opravilnika. Ne gre ae la to, alt s« naj vrle volit?e v delegaaije ali ne, temud la to, ali ima še zbornica voljo in moč, zdr-levati opravilnik. Govornik je kontno zahteval, naj ae današnja seja proglasi za navadno sejo po 9 46, o tem pa naj zbornica glasuje po imenih. Predsednik je opravičeval svoje postopanje, češ, da mu § 43. daje pravico, da skliče po lastni presoji izvenredno sejo. Na glasova oje je dal predlog, ali se naj seja zaključi; ta predlog pa je bil odklo njen.
Posl. Cboo je istotako kritiko-val predsednikovo postopanje ter iz javil, da je zbornica pri razpravi V v o rakovega nujnega predloga ter ne gre vrivati novega predmeta. Klofač: »To je nasilstvo1 To je predsednikova sleparija!« — Choc: »Razumemo, zakaj se predsednik tako žuri za delegaoijske volitve!« — Posl. Klofač: »Minister potrebuje Dovih kanonov!» — PobI. Fresl: »Dovoljenje za morjenje balkanskih narodov na spomlad potrebuje!« — Pesi. Choc: »Gre se za to, da so pomore morilni politiki Goluehow skega na Balkanu, in zato hočejo hitro imeti novega denarja za vojaške namene, v kar p i mi nikoli De dovolimo.« Govornik je predlagal, naj se seja proglasi za redno sejo z navadnim dnevnim redom. Ako se ta predlog odkloni, predlaga, naj se seja prekine na štiri ure. — Predsednik ni hotel dati tega prsdloga na glasovanje, vsled česar so hoteli č-ški radikalci naskočiti predsedni-. Posl. Pernerstorfer je raz-\\ s pestjo ob predsednikovo mizo, posl. Fresl je zašel s pokrovko tolči ob klop, ob enem pa bo začeli nekateri poslanci žvižgati na r -bne piščalke, da se ni nobena beseda razumela. — Posl. Seita: sLa ena pravica je za vse stranke! O predlogu se mera glasovati!« Na-stal je vihar, kakršnega je videla zbornica le za časa najhujšo ob-sirukcije. Češki radikalci in socialni demokratje so oblegali predsednistvo, Vsenemci pa so predsednika bedrili, naj vztraja. Predsednik si ni znal pomagati ter je sejo za pol ure prekinil. Ko se je seja zopet otvorila, začele so se volitve med nepopisnim viharjem. Predsednik si je zamašil ušesa. Češki radikalci so veB čas i- .^ali in razbijali, da so bili ob koncu seje pokriti z iveri ter so imeli ranjene roke.
Cesar Franc Jožef v Londonu.
Dunaj, 22. aprila. Mesesa junija potuje cesar v London. Spremljal ga bo med drugimi tudi grof Goluchovvski, ki bo im«l pri tej priliki posvetovanja z vodilnimi angleškimi državniki zaradi balkan Bk?ga vprašanja.
Ogrski državni zbor.
Budapešta, 22. aprila. Zbornica se je zopet bavila le s štrajkom. Ministrski predsednik je izjavil, ako ee do danes zvečer ne dostže po-mirjenje, izdala bo vlada že jutri dalekosežneodredbe. (Kakor že vemo, se pomirjenje ni doseglo. Uredn) — Posl. Rakov-8zky je kritikoval vladno postopanje ter predlagal, naj zbornica izvoli odsek, ki naj prouči položaj štrajka, določi odgovornost ter nujno poroča zbornici o potrebnih sredstvih, da se promet zopet otvori. Ministrski predsednik je zagovarjal vladno stališče, svaril poslance, naj v tem resnem času ne vlivajo še olja v ogenj ter končno ponovil grožnjo, da bo vlada že jutri pokazala, da ne mlati same fraze, ako se »naščuvani itrajkarji ne udajo«.
Štrajk na ogrskih državnih železnicah.
Budapešta, 22 aprila. Poga-*nja so se razbila, štrajk se nadaljuje. Vlada si hoče pomagati na ta fi&čin, da skliče rezerviste in nadomestne rezerviste, ki so železničarji, izvenrednim orožnim vajam, da opravljajo službo na železnicah.
Zagreb, 22. aprila. Železniški Uradniki na Hrvatskem zahtevajo, da
se mora v službeno pragnaatiko tudi sprejeti določba, da se v določenem času premestijo na ogrska postaje.
Reka, 22. aprila. Na postaji Opatija-Matulje, kjer morajo ostati vsi semkaj namenjeni vlaki, vlada velika
zmedenost. V vagonih in na prostem je nakopičenega blaga za več milijonov. Na Sušaku ao imeli štrajkujoči včeraj velik shod.
Budimpešta, 22. aprila. Štrajkujoči so začeli napadati železnioo. Na mnogih krajih so iztrgali tir, vsled česar je vožnja remogoča. la Budimpešte na Dunaj odposlani br-zovlak se je moral ustaviti v Rabi, ker so štrajkujoči vkljub vojaškemu spremstvu uprizorili na progi razne neprilike.
Temešvar, 22 aprila. Tukaj so morali zaklati 3000 perutnine, ker bi bila sicer poginila v stoječih vozovih gladu. Na vseh večjih postajah stoje vlaki pitane živine in perutnine, ki trpi lakoto.
Budimpešta, 22. aprila. V Nevtri so neznani ljudje izropali tovorni vlak, ki so ga štrajkarji zapustili.
Budimpešta, 22. aprila. Danes je odbor štrajkarjev zopet dobil 10.000 kron kot zbirke železniških uradni kov z dežele. Vkljub temu trpe rodbina štrajkujočih že sedaj pomanjkanje. V prestolnici je začelo primanjkovati premoga, kar bo za industrijska podjetja nedoglsdnih posledic
Budimpešta,  22. aprila. Železniško ravnateljstvo je blagajnam prepovedalo, izplačati plače štrajku jočim uradnikom.
Budimpešta 22 aprila. V osameli vasi K raiv Ilaza sredi Puste stoji že tretji dan osobni vlak s 300 potniki, ki morajo spati v vagonih, a tudi živeža jim primanjkuje.
Budimpešta, 22   aprila. Govori se, da je vlada sklenila, da na stopi napram štrajkuječim uradnikom s silo ter proglasi malo obsedno stanje.
Ministrska kriza na Srbskem.
Belgrad, 22. aprila V radikalni vladi je nastal razpor, vsled č^sar se bo moralo najbrže ministrstvo pre-osnovati. Kakor znano, se je s-.-danje ministrstvo sastavilo, ker so se neodvisni radikalci pridružili centralnemu odboru. Sedaj pa so se neodvisni radikalei zopet organizovali in trije mlajši ministri so celo vstopili v Gdbor nove stranke. O tej stvari bo sklepal posebni ministrsLi svet.
Dopisi.
Iz Poljan. Zadnji čas posebne po volitvah se neko dopisunče iz Poljan, zdaj pod firmo „Novice iz Poljanske doline," v ,,Slor." zaganja v nas svobodomiselne voiilce in v naše pristaše. I Te neslanosti je že dopisnik v pone-deljski številki „Naroda4- deloma krepko zavrnil in mi bi niti ne odgovarjali več, a ker nasprotniki le drezajo in drezajo ter se šopirijo, da so nam s svojimi lažmi in zavijanji sapo zaprli, treba, da se tudi jim nekoliko posveti. Hudobno zavijanje resnice je, da bi bil kdo le zinil o našem spoštovanem župniku, ki se je ves čas držal popolnoma neutralno. Stavek: „Župnik dela za denar itd.** je zlobno zavijanje. Dotični šaljivec, ki pa ni učite'j, de-klamoval je po shodu pri Anžonovcu, sicer neko zabavljico ali satiro, če hočete na nekega sosednega župnika, ki se glasi na ime neke živali in je njegova milosrčrost znana. O našem župniku se je govorilo, kar se je sploh govorilo dostojno in želelo, da bi bili tudi drugi taki in ne bi bilo toliko pre-pra. Sploh je pa škoda vsake besede, saj je dobro znano, kako ljubijo duhovni bratje drug druzega in bodi fa tudi njih dobrotntk. O tem bi vedel tudi naš župnik povedati, kaka je je zuvitska hvaležnost. V dopisih se temu in onemu oponaša ta in ona stvar ter ta in druga gostoljubnost, ki jo je kateri izmed nas bil deležen tje in sem pri kakem mirnem duhovniku. Dobro. Nasprotniki smo takej polemiki, pa bodi! Dopisnik, pokvarjen študent, ki je šel v „refuginum peccatoruma ne iz notranjega poklica nego iz -drugih na gibov, nima bogvedi kake preteklosti in je sam užival več let podporo dr. Tavčarja, je najmanj poklican, komn kaj predbacivati. Ni treba misliti, da bomo pred vsakim nezrelim farčetom zlezli pod klop in puško vrgli v koruzo. Se varate, če to mislite! Kadi agitacije in našega shoda le to: Naša stranka je v naši občini Šla na delo še le zad-
nji dan pred volitvami. In vspeh? Če bi nas ne bil izdal na volišču neki voli le e, ki je svoj čas bil naj valji nasprotnik konsumn in vsem enakim napravam, bili hi enaki. Ker smo zdaj zagrešili, hočemo drugič popraviti. In vaše delo? Kaplan se je potil celih Štirinajst dni; oblazil vse vasi, poiskal zadnjo bajto, celo Veliki petek*4 mu ni bil svet, agitiral tako strastno, da je na Veliko nedeljo zamudil celo usta-jenje. No, pa pustimo mu, saj je sam priznal, da ima ukaz od škofa in da mora delati po njegovem ukazu. Če upoštevamo prižnico in vsa sredstva, ki so jih zlorabili, izvzemši pijače in cigare pri ,,Jakovcu" v Srednji vasi po volitvi ne moremo druzega še zdaj pričakovati. Zaletava se dopuunče tudi v Kosma in govori o nekem kaplanovem petaku, ki ga mu rajši da, nego bi prišel k njemu po biro. Svetovali bi, naj kaplan petak obrne v druge boljše namene kakor so na pr. tile: Kdor prinese štolo, ko gre obhajat in jo pozabi, ta že nekaj zasluži, ali mežnar, ki ga naj opozori pred blagoslovom, kako je treba monstranco obrniti, ko se da blagoslov, da ne bo hrbta od nje obračal proti vernikom; tudi ministrant bi zaslužil kaj malega, da ga bode opozoril pred vsako mašo, da se brez kelha ne more maše-vati, itd. Bili bi na boljšem, ko bi marsikaj zamolčali, saj tudi vi niste sami angeli. Omenja se v dopisu kot nekake vzorkatolike, ki sta delala ne kake opazke o nas, nekega „Jernejca" iz Srednje vasi in „Horitarja" iz Dol. Brda. O prvem vemo, da mož svoj čas ni dobro ločil med mojim in tvojim; drugi se pa naj varje, da ga ne zalotijo možje v zeleni obleki pri njegovih ponočnih podjetih. Tedaj mu bodo že povedali, kaj je resnično katoliško in ne samo kak zblebetani „roženkranc." Ni, da bi odgovarjali na vse budalosti, laži in zavijanja. Pride čas in ta ni daleč in svet bode še to in ono zvedel in slišal o naših katoliških možeh. Le nikar preveč na solnce, imate tudi maslo na "lavi!
Pšice iz ribniške doline.
§ 102. Opozarjamo na § 119. — kateri je identičen s kazenskim § 119. —
g 103. Pičla udeležba je bila pri predavanju v katoliškem izobraževalnem društvu, kajti vsa agitacija za udeležbo je bore malo izdala. Udeležilo se je le 54 ukaželjnih poslušalcev. Jeli Dietni Andrejček tudi član ?
g 104. Kaj pomeni, da farovski gospodje vedno pri zadnjih vratih v katoliški dom prihajajo in odhajajo? Slaba vest?
g 107). Farovski svinjaki in dac na žganje. Dne 19. decembra 1903 se je pri občinski seji v Strugah na predlog obč. odbornika fajmoštrčka Kerina sklenilo, da se bode dac na žganje za ž upnikove svinjake pobiral. Ta predlog je bil soglasno sprejet, saj so ga stavili prečastiti gospod fajmošter sami. Ta dac pobiral seje na veliki petek; pri tej priliki se je neki trgovec branil dacarju plačati, rekoč, da smatra veliki petek za praznik, ter na ta dan ne plačuje daca, magari če je tudi za farovške svinjake. V svoji razbur:enosti je imenoval šajmoStrm „pijavko". Ker so pp Struženci še sami klerikalci, so moramo res čuditi, da si sploh upa kdo nastopati proti farovski prepotentnosti. Fajmošter je tožil trgovca, ta mu je pa velikodušno odpustil. Slab far, ki išče pri sodniji časti in zadoščenja. Resnica pa je in britka resnica, d?, je fajmošter Kerin res mož, ki StruŽanom kri pije.
g 106. Čujte! Čujte! Kako naši farji v imenu križa resnico zavijajo in kako grozno lažejo se spozna iz pobožnega „Domoljuba" štev. 7 z dne 7. aprila t. 1. „t Bratovščina sv. Uršule v Ribnici. Čuje se, da se misli ta bratovščina v Ribnici opustiti in sicer radi tega, ker se v njenih vrstah nahajajo članice, ki pomagajo liberalnim fantalinom ostudno napadati tamošojo duhovščino ravno radi te bratovščine. Tudi, kakor čujemo, se namerava božjeslužni poslovnik v dekanijski cerkvi premeniti radi umazanega pisarenja v liberalnih časopisih in sicer tako. da domačim trškim liberalcem morda ne bo v gmotno korist. Kdor le išče, naposled najde. Bratovščina sv. Uršule se lahko opusti prav brez vse duhovne škode, ker jo prav dobro nadomestujeta tretji red in Marijina družba. Torej gospodje le korenito." — Mi pa pravimo — se pravi li to napadati, če družabnice račune zahtevajo? Račune dajte vi mavharji in denar pokažite, katerega ste zapravili, pa bo dobro. Prepričani pa bodite, da vam bodo fantalini še marsikatero gorko povedali v vaša dolga ušesa. Božjeslužni poslovnik pa spremenite, kakor in kolikor hočete, a ostudno je, da grozite, da hočete sedaj že s spremembo božjeslužbenega poslovnika škodo delati vam neljubim trgovcem. Storite kar hočete, a prepričani bodite, da nas nič ne straši in Česar niste s konzumom dosegli tudi z Ven delin Staretom in tudi s spremembo
božjeslužbenega poslovnika ne dosežete. Da se pa bratovščina svete Uršule lahko brez vsake „dahovne Škode" opusti, tega ne verujemo, dokler ne pridete z poštenimi računi na dan in dokler maš ne pocenite ali pa brezplačno opravljate. Sicer pa lažete tako, da sami sebi verjamete. — Tretji red in Marijina družba bi utegnila dobro nadomestovati bratovščino sv. Uršule posebno v treznosti in devištvu, kakor zadnje skušnje kažejo. — Ustanovite rešilno postajo, inštitut Mihaela pa naj se bolj v sredo trga preseli in večje prostore najme, da se bodo laglje izvrševala telesna dobra dela usmiljenih! — Brrr! Fantalin.
§107. Pod kuratelo se postavlja zapravljivce, pijance, slaboumne, slabe gospodarje itd. — Ribniška cerkev je bila za časa dekana Skubica ena najlepših na Kranjskem: sedaj že dolgo ni več. Odkar se naša duhovščina bolj briga za volitve, kakor za božje hrame, vidijo se nasledki zani-krnosti in brezbrižnost v cerkvi. Hišo božjo spreminjajo počasi v trgovišČe in agitacijski prostor. Pobožni obiskovalec, oglej si cerkev ribniško, bodisi znotraj ali zunaj, in previdel bodeš, da cerkev po brezbrižnosti in zanikrnosti gospodarjevi škodo trpi. Stebrišča v cerkvi so zamazana in prašna, streha pušča v sedmih ali Še več krajih in na oboku so vedno vidna znamenja slabega gospodarstva, dragocena slika je radi tega pokvarjena. Cerkmoštri, davkoplačevalci pozor!
§ 108. Dvogovor. Duhovni gospod Skubic in Marijina devica Micka. Micka: „Ali ste ozdravili V" „Ne še popolnoma." „Pa bi bili še dalj časa ostali v Kandiji." „Sem moral priti radi praznikov, drugače ne bi bil še, pa dolgčas mi je bilo po tebi, da, zelo dolgčas." — Pogledal ji je v oči in zdih-nil, globoko zdihnil. — „Micka," govoril je v vidni zadregi, „ko prebereš knjige pridi po druge" in stisnil ji je roko v s!ovo. — Ostal je sam, samcat — nemirne misli so se mu podile po razburjeni glavi. Moliti ni mogel. Pa saj ni Čuda!
Vipavski torbar.
Kmetovalci — mislite! Kadar so kake  volitve,  bodisi  že občinske, deželne ali državne, vselej,  kadar se ustanavlja kako katoliško društvu, pride k vam duhovnik ter vas prosi, sili in roti, da pristopite k njegovemu društvu, da idete ž njim v boj proti — liberalcem, Češ, gre se za korist kmetskega stanu in za obstanek svete  vere.   Ali je res delovanje duhovnikov  vam   v korist ? Ustanovili so po raznih krajih konsumna društva, ki propadajo drugo za drugim. Gospod  Bog tem  društvom ni poslal svojega blagoslova, ker so  bila ustanovljena iz sovraštva do — naprednih trgovcev in  obrtnikov. Duhovniki so ustanovili   tudi   svoje posojilnice s hinavskim izgovorom — pomagati kmetu, v resnici pa ga hočejo tako zasužniti. Tudi raznim  posojilnicam   Bog  ni bil naklonjen; nekoliko   časa  so  se navi dežno dobro  držale,   potem pa Jso naenkrat falirale in ubogi kmet je moral plačevati ogromue vsote. Ali je duhovniško življenje   in   delovanje podobno zapovedim, ki jih je dal Kristus V Kristus je rekel „ljubite se med seboj" — duhovniki sejejo v vsako vas medsebojno sovraštvo.  Kristus je rekel »mil vam bodi"  — duhovniki so zanesli v vsak gorski kot prepir. Kristus je učil rmoje kraljestvo ni od tega sveta** —-duhovniki hočejo   biti   gospodarji vsakega   občinskega   odbora.   Kristus ni imel v svoji ponižnosti prostora, kamor bi i:lavo  položil —  mnogi duhovniki imajo luksurijozno zidane in meblirane farovže. Kristus  je hodil od  kraja do kraja ter povsod dobrote skazoval — njegovi namestniki sicer skaznjejo semtertja dobrote, a si jih puste imenitno plačati. Duhovniki uče zmerno in trezno življenje  —   veliko   njih ima okrogle trebuhe in bakrene nosove. Duhovniki zapovedujejo pod smrtnim grehom moralno življenje — a skoraj lahko trdimo, da ga ni farovža.   o  katerem bi ne mogli pisati  povesti  —   o grehih zoper šesto božjo zapoved itd. — Naši duhovniki naj pokažejo  z zgledi, da so res božji namestniki v vseh slučajih, potem jim  bode.no   vsi   verjeli   iu šli bodemo ž njimi in za njimi. Dotlej pa boj, neizprosen boj v povzdigo našega kmeta, v povzdigo našega naroda!
Katoliško gospodarstvo. Na Lozicah razmišljujejo: 1. kje je okrog 240 K nabranih za cerkvene sedeže, 2. kje je dauar, namenjen za orgije, okrog 270 K, .*>. kje je častna beseda župnika GregoriČa, ki je rekel, da naročeni harmonij um sam plača, ako ne bode ljudstvo z njim zadovoljno?
Vipavski petjotarski k o n -z u m je delo klerikalne gospode. Ustanovljen je bil, da pomaga vipavskemu vinu do boljše veljave, a je učinil, kakor učinijo navadno katoliška podjetja — baš nasprotno; vsakdo Že pripozna, da je z ustanovitvijo klerikalne zadruge vipavsko vino silno trpelo na kreditu. Ne trdimo, da so tudi letos v zadružnem hramu množine ponarejenega
vina, a dokazani faktnm je, da se je fabriciraj pred kratkim v vipavski zadružni kleti petijot. — Bal vsled tega mislimo, da so opravičeni naši dvomi o izbornem zadružnem vinu, in da smo storili sveto dolžnost, ko smo opozorili naše vinske trgovce na to — katoliško ustanovitev.
Pet klerikalnih občinskih odbornikov na Colu je očitano jim laž — „moŠko" vtaknilo v žep — imajoČ pred očmi božjo cvetko — neprecenljive vrednosti — krščansko potrpežljivost?!?
„Satan8ki ljudje" so v očeh eolskega župnika tamošnji liberalci, ker sporoče semtertja kako novico »vipavskemu torbarju". — Mislimo, da ta lepi pridevek ne bode spravil iz ravnotežja nobenega naših mož; nasprotno, sedaj se nam pridružijo lahko tudi katoliški kimovci, saj smo prišli po duhovitem priimku v najbližjo - nam sicer ne posebno ljubo zvezo s smradovi iz pekla.
Sijonski odmevi. Bila je prijazna noč in zvezde so migljale. Luna je sledila s svojimi poželjivimi pogledi kočiji, v kateri je sedel božji namestnik z ljubko devico ; pot ju je peljala v rovtarski „Montenegro" — k duhovnim vajam. — Branila se mu je, a ni se mu mogla ubraniti — — —. Nasledki interesantne ponočne vožnje poznajo se dosedaj le na vozu — večnega klerikalnega županskega kandidata.
Četrti a p r i 1 je oni srečni dao, ki bode zapisan z zlatimi črkami v eolski povestnici; ta dan smo dobili kat. izobraž. društvo in prepotrebno posojilnico. „Ta pa zna, ta „koštrun", drugače kot Košir" si šepetajo eolski kmetovalci in s strahom in grozo pričakujejo, kaj še vse pride nad nesrečni Col. Nad iki vrlih krščanskih mož in o* mladeničev vpisalo se je že v najnovejše katol ško društvo iu še vedno in še vedno — novi pristopajo. Prijatelje in prijateljice šeste in tudi sedme božje zapovedi, vse, vse bod« združil pod krščansko zastavo, neumorno za ljudstvo, piščeta, jajca in surovo maslo delujoči — murček Janček. — Xo, pa vse bi prenašali, ko bi se ne bilo nekaj zgodilo, kar nas resnično žalosti, kar nam zadaja rane krvaveče; od vseh odborov so namreč izključili bojevniki za sveto katoliško stvar, svojo najboljšo moč — sanaborskega Da-kselna. Ubogi lUažisa, ki nisi vreden v očeh katoliških junakov — tudi najmanjše častitljive službe. — Morda pa se motimo. Farovski mlini meljejo počasi, pa gotovo. — Ti si odločen za kaj višjega. Brezštevilne tvoje zasluge se nikakor ne smejo pozabiti, temveč ohraniti ad perpetuam memoriam. — Zato pa — bokal gor, pa krožnik orehov na mizo in potolažite se, ravnokar smo namreč izvedeli izza kulis, da ima duhovniški volilni štab resno voljo postaviti Te pri prvi priliki v vrsto katoliških poslancev, — četudi le za —jazbečevo luknjo.
Župnik Marčič, dekanov ljubljenec, iznajditelj vipavskokitajske „šprahe-, izvrstni izpolnjevalee četrte božje zapovedi, ljubitelj prve božje zapovedi, ustanovitelj vipavskega torbi-čarja, povzročitelj vipavskega mavkarja itd. itd. nam še do danes ui povedal, kam je poslal pred kratkim svojo lepo — Elizabeto.
Konsum v Dolenji vasi
pred   okrožnim   sodiščem v Novem mestu.
(Dalje)
Tudi Ivan G n i d i c a, posestnik v Dolenji vasi je podpisal bilanco. A nekaj novega vendar pove. „Bili so samo trije gospodarji, drugi odborniki bili so samo na papirju. Gnidica izjavi, da bi ne bil podpisal zadolžnice, da ga nista v to pripravila Seliškar iu kaplan Žužek. Slutil pa je toženi poprej, da je v konsumu dolg. Kaj je bilanca, tega sploh ne ve, ker se prav nič ne razume na račune. — Prebrala se pa dru-Štvenikom bilanca sploh ni, kaj še, da bi se jim bila razložila. Obljubilo se mu je, da denarja ne izgubi, kajti vse, kar je izgube, pokrijeta brata Žužka.
>e bolj odločno izpove Anton Pogorele. On je izjavil, da ga je za podpis odbor naravnost z z v i -jačo ujel. Dejak je prišel k njemu in ga pregovoril, da je podpisal za-dolžuico, a kako je prišel do časti odbornika, sam ne ve. Želel sije to čast, a danes rabi za to čast izraz, ki se med ljudmi navadno ne rabi. Vso krivdo pripisuje revizorju Seliškarju, ki je ljudi uamenoma v zmoto spravljal. Zadnje njegove besede so bile: ,,Bilance ne poznam, a dobro lonce delati pač znam."
Anton Grebene je tudi podpisal zadolžnico, a samo radi tega, da se reši konsum in da liberalci ne bodo imeli veselja nad konkurzom. Tudi temu je rekel Seliškar: „Pri sodniji sem zvedel, da bosta morala Žužka vse plačati. Podpišite za toliko Časa, da ta dva plačata."
Marko H o n i g m a n je bil samo par mesecev pri društvu. Ta niti v s t o p n i n e plačal ni, marveč vpisal ga je Žužek samovoljno. Žena je kaplanu plačala 2 kroni. K občnem zboru priti mu je bilo pod kaznijo zapovedane.
Karol K r o m a r je odbornik, a plačal je samo vpisnino, deleža pa prav nobenega ne. Revizor SeliŠkar ga je pripravil, da je podpisal zadolž-nico s tem. da je rekel: Če ne podpišete, bo pa konkurz" in mu slikal kaka nesreča ga Šele potem zadene. Kromar je bil tudi vprašan, Če je res mernik koruze bil prinesen v malin, tam pa se je izkazalo, da v žaklju ui bila koruza nego kava in je to potrdil.
Anton P a h u 1 j a je izjavil, da bi nikdar zadolžnice ne bi bil podpisal, da ga ni Seliškar pregovoril. Zabičal mu je, da je vsaka izguba izključena. Tudi ta je plačal samo vstopnino, a nikacega deleža. A pove tudi, da je bila že dalj Časa govorica v vasi: „Posl ovo dja Žužek ima dekleta rad, daje jim različna darila."
G r a j n a r Marko je izjavil, da se mora imenovati ..Prisiljen odbornik." Volilo seje sploh vse na povelje gospoda kaplana Žužka. Grajnar pravi, da ni podpisal bilance, ampak le to, da gre zadruga naprej. Enkrat je kupil žago, a denar, ki ga je že dal, ni bil nikjer vkujižen. Žužek je vzel denar in ga spravil v žep. —
Lovro K 1 u n niti Član ni bil, a k občnemu zboru je bil vendar povabljen. Podpisal je zadolžnico le zato, ker se mu je reklo : Podpisati moramo, da bo ,,kšeft" naprej šel. Plačata Žužka, ne bo nič hudega."
Janez Rus tudi potrdi, da je bil le malo časa odbornik. Pri občnem zboru ni bil. Glede zadolžnice pravi: Nekaj sem podpisal, a ne vem kaj.
Žužek Jože je prišel kot poslovodja v konsum meseca maja L 1899 in bil tam do 1. januarja 1902. Blagajno sta pregledala enkrat Dejak, drugič Kromar. Ko pa smo mislili, da se računi ne vjemajo, smo se obrnili do „Gospodarske zveze- in ta nam je poslala revizorja Seliškarja. Ta je sestavil 3. januarja liK)2 bilanco ; bilo pa je nad 3000 kron dobička. Opazil pa je revizor napako 8i5 kron 40 v. To se je pojasnilo s tem, da je zadružnik Zobec to svoto zadrugi dolžan. Revizor pa ni te svote zapisal med terjatve, nego med izdatke in sicer ~za razue potrebe 86 kron 30 vin." Žužek potrdi kot poslovodja, da ne ve, kako sedela bilanca. Ne ve tudi, ali noče vedeti, kaj je fakturna knjiga. V fakturi se je opazila napaka 10, vpisana ua 100 komadov. Našla se je tudi „zmota" 800 kron. Dekleta sem res rad imel, pravi Žužek, ker že trgovina to nanese. Otroka nezakonska sem imel dva, eden je bil rojen meseca julija, eden meseca avgusta. Plačal je za ta dva takrat 800 kron. — Zazidal je tudi blizo 80 gld. Podaril je tudi usnje, prodal *cajg" za 10 kron, a pozabil vpisati. Kupčevala je pa zadruga tudi z živino. Plače je imel Žužek :)0 gl. a samo za hrano je plačeval 15 gl. Dokaže se mu, da je večkrat plačal za gotove zabave en večer 5 gl. Predsednik vpraša tožence, Če je imel Žužek ključe sam v rokah. To potrdijo vsi. Na to pa začno tožiti Žužeka, da je jako čudno prodajal. Meter blaga je dobil po 2 gl. drugemu za 220, 2'40, 260, 2.80. Dokaže se, da se je prodajalo nepravilno, bili so torej marsikateri oškodovani na rovaš drugih. Kaplan Žužek je prosil sam revizorja.
Revizor Seliškar je prišel, a se prepričal, da Žužek nima vseh faktur vpisanih. Seliškar potrdi, da je bilo nad 5000 gl. dobička, prepričal pa se vendar ni, Če SO knjige v redu, in če je ta dobiček resničen. Ko je drugič prišel, je pa našel primanjkljaj in videl, da je društvo na robu propada. Seliškar trdi, da je vsem povedal, da morajo zadolžnico podpisati, ali pa konkurz napovedati. Knjige je Seliškar tudi v Ljubljano vzel in tu našel, da ni v vseh knjigah enako vpisano. Razlike je bilo okoli 0000 kron. Konsumarji so nato rajši podpisali zadolžnico, da bi konsum ne šel na kant. Ta zadolžnica se je potem takoj sprejela med aktiva v bilanco.
Predsednik Gandini vpraša, če 80 zadružne bilance drugačne kot kupčij-ske. Na to Seliškar ne ve dati gotovega odgovora. SeliŠkar pravi, daje hitrega grozovitega propada zadruge krivo nepravilno vodsvo, malomarnost in n e v e d n o s t v kupčijskih stvareh. Tudi ni bilo pravilno, da so si udje iz konsumain blagajne denar posojevali. Ugovarjajo pa vsi Seliškarju, da bi bil kdo rekel: „kaj 20 gld. več ali manj, to nič ne de !"
(Dalje prih.)
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 23. aprila.
— Osebne vesti. Postaj a-načelnik v Zagorju ob Savi, gosp.
S ter le, je dodeljen v službovanje v Ljubljano, na njegovo mesto v Zagorje pa pride g. Pol a j a Zidanega mostu — Glavni davčni kontrolor v Ljubljani, g Adolf Ruda, je imenovan davkarjem.
— Imenovanje. Gosp. Josip Šmuc, asistent o. kr. drž. železnic, je imenovan za blagajničaija in ra-čunovodjo brzovoznega in tovornega prometa postaje Jesenice.
— Na steno pritisnjeni. Kronika krivic in zahtev slovenskega dijaštva na Dunaju se je spet pomnožila za važno in dalekosežno točko : K razglasu rektorja dunajske univerze Eschericha z dne 8. marca t. 1., s katerim je žalil Češki narod in slovansko dijaštvo, in k pred kratkim razglašenemu prekemu sodu, ki je naperjen proti Slovanom, pristopa kot vreden vrstnik uradni razglas od 30. aprila na dunajske vseuČilišČnike, ki je toli značilen, da najvažnejše v sledečem citiramo: „Glavna poteza (Grudzug) nemških vseučilišč je, da nudijo učitelji vsem dijakom enako podporo, in da so pred njenimi zakoni in oblastmi vsi enaki. Ta princip velja tudi za največjo nemško univerzo v Avstriji, za našo Almo mater. Tudi v bodoče ne bo akad. oblasti uič|premotilo, da se ga ne bi strogo držale. Z isto odločnostjo izjavlja akad, senat, da se bo protivil vsakemu poskusu, ki ima namen žaliti aemški značaj nemške univerze. Kajti dunajska univerza je nemška univerza. Nemška je po učnem in uradnem jeziku, nemška po akademičnih šegah in običajih (!). Kdor pride na to univerzo kot akad. občan, prevzame dolžnost (!) da priznava in spoštuje njen nem. značaj" K sklepu izreka rektor še enkrat grožnjo, da bo vsako nasprotovanje potlačil z najostrejšimi kaznimi, posebno z relegacijo z vseh avstrijskih univerz. Ta razglas je pokazal po dolgem enkrat resnično mišljenje akad. senata in rektorja. Isti Escherieh, ki je Slovanom še pred par dnevi slovesno zagotavljal, da p o zakonu pozna le redne in izredne slušatelje in se odločno branil proti očitku da smatra nenemske dijake za prite-pene goste, sedaj razglaša, da so vsi dijaki zato enakopravni, ker je tak „Grudzug", taka stara plemenita šega na nemških vseučiliščih. Torej ne ker stoje Slovani pod istimi avstrijskimi zakoni, ampak zaradi milostne navade nemške, zato smejo Slovani biti na dunajskem vseučilišču. Po rektorjevem razglasu so Slovani še manj kot gosti, saj se jim narekuje, kakega mišljenja naj bodo -.Priznavati in spoštovati nemški značaj dunajske univerze, to je najnovejša vstopnina za ta zavod. Zakoni seveda kaj takega ne poznajo, pa vlado na to kršenje opozoriti, bi bilo brez pomena, >aj je sama ravnotako nemško-nacijonal.a kot dunajski rektor. Vlada je posre >vala na univerzi, da je prišlo tako laleč. Torej ni nobene instance, kjer bi si mogel slovanski dijak iskati svojo pravico. Za publikacijo zadnjega rektorjevega razglasa pa je bilo potreba čisto izjemnih naredb. Ker se je vedelo, da mora zadeti na odpor, so sistirali akad. SY0bod0,   proglasili   preki   sod   z naj-
ostrejšimi kaznimi, čeravno so Slovani obetali mir, kar so storili tem lažje, ker jim je rektor vse potrdil, kar so hoteli, pozneje se pa pokazal v drugi luči. Izjemno stanje seje 15. aprila publiciralo le zato, da se spravi v svet pod pritiskom grozečih relegacij krivična naredba o „nemškem značaju." Rektor je ravnal po srednjeveški sodni maniri, pri kateri so obdolženca položili na natezalnico, ga mučili, dokler niso zvedeli, kar so hoteli. Dijaštvo slovansko so piitisnili na steno, da ne vidi od nikoder pomoči, pri tem mu pa hočejo izsiliti priznanje, da „spoštuje nemški značaj univerze." Slovansko dijaštvo na Dunaju je izročeno Nemcem na milost in nemilost, pravice so mu vzete. Naj ohrani v tem resnem in tež-tem trenotku vso opreznost, pa tudi odločnost in vztrajnost.
— Nizkotna denuncijacija.
Glasilo najgrjih reakci jon a r j o v, dunajski »V a ter lan d«, ki garažen nekaterih aristokratov, dvornih ter-cijalk in bogatih prelatov nihče v roke ne vzame, je tudi glasilo kranj-
skih klerikalec v.   Prav to kaže hinavski značaj te klike. V Ljubljani se igrajo ti ljudje demokrate, na Dunaju pa se pajdaši jo z najhujšimi nasprotniki d e m o k r a -tizma; v Ljubljani se izdajejo aa krščanske sooialce, na Dunaju pa so zbrani okrog največjih sovražnikov vsega sooialstva; v Ljubljani se igrajo revolucijonarje in da bi zapeljane ljudi  laglje  imeli za norca, jih včasih res našfiujejo v kako nerodnost — glej tabačno tovarno in Javornik — na Dunaju pa imajo svojo zaslombo pri naj zagrizene j Ših konservativcih.  To so okolnosti, ki nam kažejo z a vr Ženost kranjskega klerikalstva v vsi nagoti, ki pa tudi kažejo, da klerikalci narod samo g o 1 i ufaj o. Ta dvojna vloga pride klerikalcem časih prav, saj imajo večkrat kaj na srcu, česar si v Ljubljani ne upajo povedati.  Tako je »Vater landa pred kratkim obelodanil dopis iz Ljubljane, ki jevvaeh svojih delih poln najnižjih in najpodlejših denun-oijaoij.  Najprej tarna blagoslovljeni dopisnik, da se v »Slovenskem Narodu« piše proti oerkvi (!) tako ostro, kakor   nikjer  drugje.   Dopisnik ve dobro in prav natančno, da socialno-demokratični, nemško naoionalni, če* ško-realiatični in drugi listi še vse ostreje pišejo kakor mi; tudi ve, da se proti cerkvi pri naa sploh ne piše, nego le proti posameznim duhovnikom in proti škofu, ali pa se v popularno znanstvenih razpravah pojasnjujejo  zgodovinske resniee. Ali mož se je zlagal, ker bi a svojo denuncijacijo rad provzročil, da bi tudi državna oblast pri preganjanju našega lista šla škofu na roke.   Zato doiži državno pravdnistvo, da »Slovenca« preganja, aSlovenskemu Narodu« pa pusti pisati, kar hoče. V Ljubljani se tonzurirani popčeti ne upajo tako pisati, ker vsakdo ve, da tako hudobno, lažnjivo in hujskajoče še nikdar noben list ni pisal, kakor »Slovenec«. Naš list je pri vseh naših grehih v primeri s škofovim »Slovencema pravi angel nedolžnosti, dobrohotnosti in krščanske ljubezni. — Ko je »Vater lan d« tako denunciral naš list, državno pravdnistvo in dr. Tavčarja  kot  izdajatelja  in urednika »Slovenskega Naroda«, se je spravil nad   »Sokola«   iu   nad deželni šolski svet. Logika, s katero dela duhovniški dopisnik svoja izvajanja, priča glasno, da se je mož  učil iz tiste liguorijanske moralike, po kateri je dovoljena tuđi kriva prisega, ker namen posvečuje vsako sredstvo. »Va-terlandova«  denuncjacja je takole razvrščena :    »Slovenski   Narod« je cerkvi in veri sovražen list, njegov urednik je pa dr. Tavčar. Ta dr. Tavčar je pa tudi starosta »Sokola« in skrbi, da se v »Sokolu« neguje sovraštvo do cerkve in do vere. In ko .je denunciran »Sokol«, v katerem se goji le telovadba  in  nikdar politika, kot proticerkveno, protiversko, nepa-trijotično   diuštvo   in   kot nekako Ognjišče anarhizma, pride na vrato deželni šolski svet.   Tu se je blagoslovljeni denuncijant povzpel do vrhuno*. V mVaterlandu«  piše — pO-bOŽno   zavijaje   Bvojo   oč»,   da se kar
belo vidi — da je deželni šolski svet dovolil dijakom srednjih sol, da telovadijo s Sokoli, kjer
se p o t e m n a v z a m e j o protiver skega, cerkvi, državi in dinastiji sovražnega duha. Će bo kdaj kaka mednarodna razstava de-nuncijantov in cbrekovalcev, dobi po žlindri smrdeči »Vaterlandov« dopisnik vsa darila. Za zdaj priporočamo škofu, naj pošlje »Vaterlandovemu« dopisniku svoj blagoslov, kajti prekosil je vse sotrudnike »Slovenoa«, ki znajo gotovo tako lagati, kakor le milokdo na svetu. Resnica pa je, da je deželni šolaki avet dovolil dijakom samo telovadbo v Sokolovi telovadni 0 i. Dijaki ne telovadijo nikdar s Sokoli, nego zase in uči jih poseben avtoriziran učitelj, ki ga starši teh dijakov plačajo. S Sokolom nimajo ti dijaki druge zveze, kakor da vpo-rab'jajo telovadsko orodje. In kaj je iz Uga napravil »Vaterlandov« dopisnik? Velikansko denuncijacijo, ki je tako podla, da so mora studiti vsakemu honetnemu Človeku. In po-
tem se najdejo še ljudje, katerim se čudno zdi, da vsak spodoben in inteligenten človek te kranjske kleri-kaloe sami zaničuje. Ali so vredni česa drugega, kakor zaničevanja?
— Pink,  pink.....Naše
dobro in verno ljudstvo je razdelilo sv. maše na tri kategorije, v m a š e, sa katere se je plačevalo po 60 krajcarjev in katerih še v litri več ne opravljajo, v maše, za katere se je plačalo po goldinarju in več, ter v neko tretjo kategorijo —, za katero ima tudi posebno imenovanje — v katero spada več v eno mašo združenih maš. Časih so duhovniki po dve ali kvečjemu po tri maše združevali v eno samo mašo, zdaj pa se je tako kumuliranje maš mogočno razvilo. O tem nam priča propoved blejskega kaplana o gregorijanskih mašah. Ta kaplan je pred kratkim aa Bledu grajal navado, da se na krste polagajo venci. Po naši sodbi ni ta navada napačna, saj pomenijo ti venoi zadnje pozdrave umrlim. Blejski kaplan pa ni tega mnenja in jezi' se je, da se je ta mestna navada prenesla na deželo. Z vso zgovornostjo je dopovedal ljudem, da bi bilo veliko lepše in koristneje, če bi dajali za m a Š e, namesto da trosijo denar za vence. Najboljše so gregorijanske maše, je dejal kaplan, ker c>e jih kar trideset naenkrat opravi, s temi pa je umrlim veliko bolj pomagano, kakor s kranoeljni Gregorijanska maša — je nekaj novega, a nekaj dobrega; zalegla bo taka maša umrlim, ker bo zanje veni maši darovanih kar trideset maš, in zalegla bo blejskemu kaplanu, ker bo dobil za eno samo mašo toliko plačila, kakor sicer za trideset maš. Ej — ta pink-pink!
— Klerikalci in naš) list. Klerikalna agitacija proti našemu listu je naravnost strahovita in očitno hudodelstvo. Z grožnjami, z najhujšim duševnim terorizmom, z gospodarskim preganjanjem, z zlorabo prižnice in spovednioe, z odrekanjem zakramentov itd. se sili ljudi, da ne smejo naročati ali kupovati našega lista. Da, celo v šolo so klerikalci zanesli agitacijo. V 1. razredu ljubljanske nunske šole je učiteljica-nuna pozvala deklice, naj vzdignejo roke tiste, pri katerih se doma »Slov. Narod« bere. Neka dek lica je res vzdignila roko, na kar ji je nuna izročila listek, naj ga da starišem. Na listku je bilo zapisano: »Spis »Narodu naj se sežge, da ne bodo vaše duše zgorele v peklu«. — To je že impertinentno, kar si dovoljujejo te ljubljanske ur-šulinke — menda iz jeze, ker je bila v »Slov. Narodu« omenjena zgodovinska resnica, da je svoj čas iz kapucinskega samostana, ki je stal na mestu sedanje »Zvezde« vodil pod zemljo poseben hodnik v uršulinski samostan in da so očetje kapuoini po tem hodniku hodili k uršulinkam v vizite.
— Stavka tovarniških delavcev na Javorniku traja še dalje in ni pričakovati, da bi se de-lavci kmalu vrnili na delo. Kranjska
industrijalna družba pravi, da nikakor ni v poloiaju, dovoliti večji akord
od sedanjega, kakor to delavci zahtevajo, ker bi potem sploh ne mogla več izhajati. Delavci so pismeno razložili svojo zahtevo in sicer zahtevajo veliko večjo plačo, kakor je bila dosedaj. Tako n. pr. zahtevajo, da se 14 in 15 let starim dečkom plača na dan 2 K 40 b, starejšim delavcem pa ravno v istem razmerju
poviša plača na dan za _! do 3 K. Tovarna poudarja, da vsled konkurence ne more tem zahtevam ugoditi. Konkurenca gleda vedno in vedno, kako bi kranjsko industrijo uničila in onemogočila, da bi se železo iz Kranjske ne izvažalo. Ako bi se delavske plače tako zvišale, kakor zahtevajo delavci, bi tovarna sploh ne mogla več obstati. Klerikalci so tako brezvestni, da štrajku-joče delavce na vse načine hujskajo, namesto da bi trezno preudarili vse okolščine in mirno pretresali vprašanje, če je od stavke pričakovati kaj uspeha, ali nič. Nam je pač vse
eno, kaj počenjajo ti krščansko -socialni delavci, če hočejo štrajkati, naj pa štrajkajo.   Samo kot prijatelji, ki nismo čisto nič interesiram, in ker vemo, da delavci nimajo jasne sodbe, svetujemo, naj se delavci čim prej vrnejo na delo, ako nečejo sebe in svojih družin spraviti v veliko škodo. Iz   popolnoma   verodostojnega viri smo namreč izvedeli, da hoče kranj. ska industrijalna družba, če  ne bo štrajku kmalu konec, tovarno z* železo na Javorniku sploh zapreti in svoja naročila oddati v izvrševanje  drugim  tovarnam, g katerimi ima prijateljske zveze. In kaj  bo  potem?   Veliko družin trpelo. Sicer pa se mora reči, da se z lepo besedo  povsod  več doseže, kakor s silo.   Delavci bi bili prav lahko ostali pri delu in obenem ta-1 čeli akcijo za zvišanje plač in prav nespametno je bilo, da so štrajk kar tako na kratko začeli, zlasti ker v primeri z idrijskimi rudarji in z zagorskimi   premogarji   vendar dosti dobro stoje.   V nobenem kraju Kranjskem    ni   tako   malo solza in tako malo pritožb za kruh, kakor na   Gorenjskem.    Sicer   pa klen-kalci   aami   uvidevajo,   da   je » štrajk brezupno početje, da nikakor ne bo rodil dobrega sadu. Toliko pošteni pa vendar niso, da bi delav cem dali pameten svet, nego sku šsjo, kakor je razvideti iz sinočnega »Slovenca«, še savske delavoe naščuvati, da bi začeli štrajkati. To je pač brezvestno, da se klerikalci, samo da bi mogli v motni vodi ribariti, tako frivolno  igrajo  z  ognjem. Delavci bodo že spoznali, kako nečiste namene da imajo klerikalni agitator a mi le želimo, da bi tedaj ne bil o že prepozno. Sicer pa je vsakdo sam kovač svoje sreče in zato tudi nič ne prikrivamo, da je  nam vseeno, kako store javorniŠki delavci. — Za-radi  kurijozitete  omenimo,   da -o ljubljanske cigararice poslale delavcem znatno denarno podporo.
— Škofov oklic na kranjske Nemce.  Danes je bil faktor »Katoliške tiskarne«,  gospod Ban, zaradi prestopka tiskovnega zakoni obsojen na globo 20 K Pregrešil se je s tem, da  na škofovo pastirskoj pismo kranjskim Nemcem ni natis nI firme »Katoliške tiskarne«, ki je list tiskala. Gospod knezoškof dr. Ant Bonaventura Jeglič,  ki je pastirsko pismo založil, pa je kot član gospo i ske zbornice deležen poslanske imunitete in se vsled tega ne more kaznovati, dasi je bolj kriv, kaker gotp Ban.
— Odlikovanje. Kralj švedski in norveški je imenoval o. kr. okra nega nadkomisarja in voditelja o. kr. okrajnega   glavarstva postojnskega Štefana Lapajne vit. \Vaeo /ega reda ter mu obenem podelil vitežki kr i l. vrste tega reda.   Obenem je krt ljevi dvorni maršal  grof \Yran doposlal odlikovanemu jako laskavo pismo v imenu Veličanstva kralja kraljice, v katerem se najtopleje zahvaljujeta za preprijasni sprejem po vodom  poseta čudovite postojnske jame.
— Promet s tujci.  Lan*lJ
leto, •>   dr cambra vršila ao se na Du
naju pri železniškem ministrstvu po-svetovanja zastopnikov deželnih zvez društev za povzdigo prometa s tujci Vsaka dežela je dobila v ta namen podporo, le Kranjska, litra in Dalmacija so bile prezrte. Vzrok temu je pa samo ta, ker gOri orne njene dežele nimajo tacih zvez in po pravilih zamorsjo le zveze U cih  društev   dobiti   podpore in »d
udeležiti poavetovanj pri ministrstvu Skrb bodi merodajnih krogov, da ae taka društva ustanove. Začetek taki ivezi je napravilo društvo za pov edigo prometa tujcev na.Gorenjskem s sedežem na Bledu, katero društvo Že deluje mnogo vrsto let. Med tem časom je izdalo to društvo več pub likaoij, reklamnih tabel, knjig itd. ter preskrbovalo za tujce stanovanja sploh v vsakem oziru veliko pripo meglo, da prido več tujoev na Bloi in v okolico, Letos je pa izdalo zemljevid za Gorenjsko, katerega se j« ■- — __________. —
NT Daljo v prilogi. ^PC
v teku 2 mesecov oddalo raznim strankam nad 2000 i i vodo v. Pri zadnjem občnem zboru dne 10 t. m. se je sklenilo, delovati na to, da bi se po celem Kranjskem ustanovila taka društva in da se ustanovi dtž zveza, katera bo potem opravičena zahtevati od driave podporo. Ž lezniško mi 2 stistvo je letoi prvikrat postavilo 7'000 K v proračun, kateri znesek je namenjen med drugimi tuii: »deželnim zvezam društev za povzdigo prometa tujcev« Ker se la malo dežel zamore ponašati s takimi naravnimi lepotam ^ kakor jih ima Kranjaka, bi b lo želeti, da se U&a društva takoj ustanove posebno v Postojni, Toplicah, v Kamni k u itd. Seveda bi stolica Kranjske, Ljubljana, đe smela zaostati. V teku nekaterih let bi se gotovo lahko s ponosom ozrli na delovanja taoih štev Da bi se pa že K t s mogla d seči od države podpora za Kranjsko, poživlja se merodajne kroge, naj takoj ustanove taka društva. Pravila v slovenskem in nemškem jeziku so drage volje na razpolago pri društvu ga povzdigo prometa tujcev na Bledu. V odboru društva za pospeševanje prometa tujcev za Gorenjsko na Bledu so bili dne 17. aprila t. 1. izvoljeni sledeči: g. dr. Emil Klime k, okr. zdravnik, predsednik; g. Jakob P e t e r n e 1, župan itd. podpredsednik; g. Dragotin Repe, obČ tajnik itd. blagajnik; g. Alojzij Novak, učitelj, U-nikj g. Anton Vovk, posestnik, g Vinko Jar, posestnik in g. Iran Pretnar, trgovao, odborniki.
— Telovadno društvo So-kol v Ljubljani vabi posamezne g fpode, ki doslej še niso bili njega
i, da pristopijo društvu kot Člani.
Zadnji čas je bilo, da se je v tem oziru kaj storilo, kajti doslej je postal društva, kdor se je društvu tako-rekoč sam ponudil. Marsikdo bi bil že
al član, ko  bi  se ga le prilično
da s kako besedo nagovorilo v to. M:io je takih rodoljubov v Slovencih, k bi sami vedeli, kaj je vsakogar na-r ina d o 1 ž n • s t, da je namreč član t resnici potrebnih narodnih društev. .Vaši nemški someščani drugače razu-
>, da zbobnajo ljudi v svoja društva.
:Žbenci nemških tvrdk morajo češ — nočeš — moraš biti člani Tornvereina. Lahko je potem umevno, •J;. šteje Turnverein nad 500 Članov, d čim jih Sokol ljubljanski šteje jedva 306. Nam hvala Bogu ni treba Nemcev v naša društva, ker bi bilo dovelj Slovencev, da bi podesetorili število članov Sokola. Kvišku torej! Sramotno
j število članov slovenskega osred-l ?a sokolskega društva naj je bilo. Naj se nihče ne izgovarja, da ne more biti izvršuječi član; ne glede na to da je lahko vBakdo izvrŠnjoči član, ki ima le ravne ude, potrebujemo tudi podpornih Članov. Za vzgojo slovenskega na-loda tako zelo važna telesa kakor so s- lolska društva, rabijo vsestranske du-& vne in gmotne podpore. Kdor tega ae razume ali noče razumeti, ta ni pravi rodoljub. Praška sokolska društva,
erih je šest štejejo do 4000 članov. Tako se reprezentuje stolica češka, kraljeva Praga, a kako stolica slovenji-a, bela Ljubljana? Vsesokolski shod je pred durmi, a Ljubljana naj prizna t svojo sramoto, da je v slov. stolnem mestu samo eno sokolsko društvo in tla to edino društvo Šteje samo 366 claaov. Vsakdo reci, da tako nc sme biti iu stori sam prvi korak v to, da ne bode več tako. Kar Slovenec — to Sokol!
— Nov most čoz Ljubljanico. Vsled sklepa obč sveta, da j v vsakoletni proračun postav.ti po 10000 K, dokler se ne nabere potrebna svota za zgradbo železnega mostu Čez Ljubljanico med Prulami in med Opekarsko cesto, so za ta most zammajoči se prebivalci šent jaktbskega,  trnovskega   in krakov
* --ga okraja poslali do župana gosp. Hribarja posebno deputacijo s prošnjo, da naj zgradbo tega potrebnega mostu poBpeši. Odgovarjajoč deputaciji je g. župan povdarjal, da je on te 1 1898. sprožil misel, naj ae zgradi ta most, in da pripoznava važnost in nujnost mostu la razvoj tega mestnega okraja. Gosp. župan je deputaciji tudi obljubil, ker mestne finanoe ne dopuščajo, da bi se most '-koj »gradil, in ker obč. svet sedaj ne more zadolžiti mesta četudi bi *e mu ponudilo brezobrestno posojilo, da bo tgradbo mostu pospešil na ta način, da bo obč. svetu priporočal p&jeti posojilo za celo stavbno svoto in da bo izposloval za tako posojilo potrebno dovoljenje deželnega zbora, Kadar bo to sploh mogoče. Naravnost pa se je g. župan izrekel proti zgradbi mostu 3. razreda po projektu ftadinženerja g. Žužka, kateri most bi ne bil dosti boljši, kakor kaka brv
in ki bi ne zadostoval zahtevam in potrebam prebivalstva. Deputacija je pojasnilo in obljub) g. župana vzela zahvalno na znanje.
— Na naslov zdravstvene oblasti. Poroča se nam: Minule dni sem imel opravilo v novi justični palači v plačilnem prostoru c. kr. glavnega davčnega urada v Ljubljani. Ko sem odprl vrata, mi je šinil tak smrad v nos, da me je skoraj nazaj vrglo. Mislil sem izpočetka, da ima kaka navzoča stranka kako pokvarjeno jest-vino pri sebi in da je ta smrad le slučajen. Zvedel pa sem kmalu, da je ta smrad trajen in da se iz prostora ne da odpraviti, izkratka, da tiči ta smrad v prostoru samem. In v tem prostoru morajo uradniki po 8 ur na dan naporno delati. In v ta smrad prihaja na dan gotovo nad 100 strank. Pomilujem uboge uradnike in le čudim se jim, kako morejo sploh vztrajati, da si ne nakopljejo bolezni. Vprašam pa, ali so slavni zdravstveni oblasti te razmere znane. Ce se ne, potem je nujno treba, da se o teh razmerah pouči in primerne korake ukrene, da se ta zdravju odločno Škodljivi smrad odpravi.
— Pevski zbor »Glasbene Matice11 pričenja svoje vaje za koncert povodom vsesokolske slavnosti za moški zbor v ponedeljek, dne 25 aprila zvečer ob 8 uri, za ženski zbor v soboto, dne 30. aprila. Redne tedenske vaje so za moški ibir o ponedeljkih in sredah ob 8. uri, za ženski zbor ob sredah in sobotah ob pol 6. uri.
— Pevsko društvo »Ljubljana* naznanja s tem svoje pri redbe v letni sezoni 1904: V nedeljo 24. aprila zabavni večer s sodelova njem diuHvene godbe in tamburašev brez vstopnine v areni »Narodnega doma«; v nedeljo 1. maja izlet na Sv. Katarino; 22 oziroma 23 maja o Binkcštih, vrtna vesel.ca pri Ko-s'.erju; v nedeljo 3. oziroma 10. julija, vrtna veselica pri Kosierju. Podrobnosti se bodo pravočasno naznanile. Odbor.
— ,,Slavce*" izlet se je radi neugodnega vremena preložil na nedeljo 1. majat 1.
— Odlikovana domača obrt. Pivovarna G. Auer-evih dedičev v Ljubljani je bila na mednarodni razstavi za živila „Kxpositiou iuterna-tionale, concours culinaire d' Alimcnta-tion ec d' Hvgiene" v Parizu aa razstavljeno marčao iu na bavarski način varjeno pivo odlikovana z najvišjim darilom „grand prixu in zlato kolajno. Razstava se je vršila tekom tega meseca pod pokroviteljstvom ministra za trgovino in obrt. To je pač najlepše darilo za tvrdko ob petdesetletnici, katero letos praznuje, pa tudi najjasnejši dokaz, da je pivo te tvrdke v resnici izborno. Vedno se od nasprotnikov pov-darja, da Slovenci nimamo dobrih domačih podjetij — evo Vam protidokaza. Z veseljem beležimo vest, da si je pridobila domača tvrdka tako laskavo priznanje v tujini in priporočamo to narodno podjetje kar najtopleje.
— Občinska doklada v Idriji za leto 1904.y ki je vzbu dila že nemalo razburjenja je končno določena na 75°/a. Po idrijskem ob činBkem odboru predtagena 100% ni potrdil deželni cdbor, ker kranjska deželna vlada ni s tem soglaša' Da vlada ni pritrdila 100% dokladi, utemeljuje s tem, da ji je dolžnost varov&ti davčno moč davkoplačevalcev in bi tako visoka doklada gotovo Blabo vplivala na isto. Dalje svetuje občin', naj bi si za narn< .■ vano inveslicjsko podjftje (zidanje delavskih luč) najela posojilo. Prvo je pretveza, Baj vemo s kako ner-voznostjo se ( dmerjajo in predpisa-vajo davki in pri tem državni orgini prav nič ne vpošr.evajo davčne nr.oči davčnih zavezancev, drugo pa bi bilo neumestno, ker ima I irija predpisa nega stalnega davka le 15800 krcn drugi davek 132 600 K, ki je pred pisan p > Ijetbt m odpade isti trenotek, ko podjetja ne donašsjo več čistega dobička, kar se lahko vsaki čas zgodi in je drugi dohodek občine tako neznaten, da se ga skoraj ne more vpoštevati. Ne kaže toraj občino na negotove dohodke zado'ž t», pač pa je umestno ugodno priliko izrabiti z visokimi dokiadami. S čudovito požrtvovalnostjo se je izreklo idrijsko prebivalstvo za zvišanje cb činske doklade, saj isto v skrajno slabih gmotnih razmerah čuti občutno vsako povišanja davčnega bre mena, a neznosna mizerija delavskih stanovanj je taka, da je treba v nje zboljšanje Žrtvovati. S določitvijo 75% občinske doklade pa letos ne bo možno za delavska stanovanja kej zdatntga storiti, kar nam pokaže sledeči račun: Davku 148 396 K predpisana 75% doklada znaša 110297 K — lansko leto je znašalo preplačilo na cbčinskih dokladah 11700 K, ki se letes odšteje in se bo v resnici plačalo doklade v 1. 1904 98597 K. Proraču^eni stroški znašajo (izvzemal delavske hiše) 91.771 K, je teraj prebitka 7826 K, ki se lahko porabi za zidanja delavskih hiš. Temu znesku
se še lahko prišteje znesek 4000 K, ki je v hranilnici naložen za nakup zemljišč. Iz tega vlada lahko previdi, da ni ravno naklonjeno postopala napram idrijskemu mestu, ko ni hotela pritrditi 100% obč. dokladi. Nekaj je pa kriv tuii cbČtnski proračun, ki je bil sestavljen na provi-zoričnih davčnih predpisih 1. 1903, ki so bili nad 20000 K večji od definitivnih
— Čitalnica v Ribnici priredi jutri v nedeljo 24. aprila, popoldne ob 4. uri, v prenovljenem salonu gosp. Arkota, koncert in gledališko predstavo s sodelovanjem družbe slov. igralcev iz Ljubljane. G. Orželski Član opere, kot gost. Naročila na sedeže sprejema g. Arko.
— Prostovoljno gasilno društvo v Ljubnem na Gorenjskem, katero ss je ustanovilo koncem leta 1903 vzlic raznim nasprotovanjem t e kater ii i ko v, ki sicer uvidevajo potrebo tega društva, ven dar iz egoističnih namenov odvra čajo naklonjenost ljudstva od društva, priredi v nedeljo 1 maja slovesno blagoslovljenje svoje nove briigalne, in veselico s srečkanjem. Cisti dobiček je namenjen za pokritje dolga naku.djenem orodju, zatorej se vabi k obilni udeležbi.
— Vožnja z avtomobili na kranjskih železnicah. Prolnjo ljubljanskega občinskega sveta in kranjskega deželnega odbora, n&j bi se na gorenjski in dolenjski železnici poletni čas uvedel promet z avtomobili, je železniško ministrstvo odbilo iz prometno-tehničnih vzrokov; pač pa se vrše ša pogajanja zaradi upe ljave avtomobilov na progi Ljubljana Kamnik.
— Umrl je naglom* v Spletu g. Josip L a v r i 6, slovenski pi satelj in učitelj v Gradcu. Dasi je bil pri šolski mladini tako priljubljen kakor oče, dasi je bil vzoren učitelj, vendar ni postal nadu^itelj, ker se j) vedelo, da je — Slovenec.
— Novi orožniški postaji na Štajerskem sta se ustanovili v Lučanah (v lipniškem okraju) in v Meži pri Slov. Gradcu.
— zanesljivost IJudsa&ega Štetja.   Pri  zadnjem At«3t;u so Da Korošcem našteli med 7105 sluiab niekimi esebami po mestih samo 58 s oven<*kih.   Kdo se ne smeji takim neresničnim  ilevilsana?   G >tovo je samo v Pl b^rku več slovenskih slu zobnikov;   kje   so   prteni   še droga mesta?   Sarro  v  G-lovcu |»h  je na stotine! Zakaj niso koj celo Koroške vpisali za N^moe, potem bi vsaj ne umnh b ndišar;e7 ne bilo vtČ in narodni prepir bi moral ponchiti!
— Iylir*eje vanje" volilnih imenikov v Trstu. Krščanski socialisti zah'orajo, da se morajo tuii častniki t Žaške garnizije vp s%ti v listo 111. razred-*, češ, da mestni statuti naštevajo tudi častnike me i volilnimi upravičenci (?).
— Bora v Trstu, Iz Pirana bi ae bila mrrala vrnit1 dva mladeniča na ribiški lad ici v Trst, toda o ladjici ni duha ne sluha, ker jo je najbrž v*e'a bora.
— Štrajk ogrskih železničarjev. Prijatelj našega lista nam poroča: štrajk uradnikov iu uslužben cev ogrskih državnih železnic je bil uprav velikansko iu nedosežno dobro pripravljen. Kakor bi trenil, je prenehal ves obrat. Skoda, ki jo je štrajk v treh dneh protizročil, je preogromna. Milijoni so šli v nič. Bil sem zdaj na Reki. Vlaki vozijo samo do postaje Matulje — od tam do Reke se morajo potniki voziti z vozovi ali pa iti peš. Fijakarji so že itak dragi, sedaj pa, ko jih je treba klicati z Reke, stane vožnja silno veliko. Reški kolodvor je takorekoč zaprt. Vagonov blaga je vse polno — a naprej ne morejo. V pristanu je polno parobrodov, ki čakajo na blago, katerega pa vsled štrajka ni in ni. Na progi od Reke proti Budimpešti stoji na stotiue vagonov, v katerih so konji in voli oziroma perutnina. Vse te živali utegnejo še poginiti, ker ne dobe ne krme, ne vode. Zdaj se šele jasno vidi, kako velikanskega pomena je železnica za vse gospodarstvo. Sicer pa se mora priznati, da je štrajk ogrskih železničarjev vseskoz utemeljen.
— Izpred sodišča. Kazenske razprave pri tukajšnjem deželnem sod>š*u. 1 France Kobilšek, posestnika sin v Mošeniku, je dne 25 svečana t I. v KlopČ č<*vi gostilni v Moravčah Tineta Brvarja, zaradi tega raz klop na tla podrl, ker ga je Drvar v pijanosti nekaj zmerjal. Pri padcu si je Brvar izpahnil levo roko. Kcbišok je bil obsojen na 6 tednov težke ječe. 2. G tšper Pistotmk, uŽU-kar v Zgornji K ikri, je minulo jesen v lovišču G Iberta Fuohsa nastavljal zenjke in vanje vjel tri divje kozle in enega srnjaka. To divjačino je spravil domu in jo s svojim sinom Franoetom in saeho Marijo razkosal ter posamezne kose v dimnik sujit obesil. Gašper Piatotnik je bil obso jen na 6 tednov ječe, sin Franee na 10 dni strogega zapora, sneha Marija pa na 3 dni zapora.   3. France De-
linger, delavec v Lepencah, je, kakor sam odkrico priznava, v noči na 29. sušoa t. I. v družbi z nekim Hrva tom o katerem se nič natančnejšega ne ve, vzel Francetu Mencingerju iz zaprte škrinje 11 zlatih 20kronskih novcev v vrednosti 220 kron, križa veo za 2 K, jubilejni tolar, vreden 5 K in Šmarno petio. Obsojen je bil na 4 mesece težke ječe. 4 Janez Malej, nvzarski pomočnik iz K d jv-ljiop, je dne 28. svečana t. I. na Lan-C3vem pred P.ševo gostilno brez vsakega povoda z odprtim nožem sunil fanta Janeia Podobnika v hrbet in nato stekel. Krr je bila pri zadejana telesna poškodbi težka, in ker je bil Mulej Že petkrat zaradi tepeža kaznovan, ga je sodišče cb-seddo na 1 leto težke teče.
— Vandalizam. Danes ponoči 89 bila komaj nasajena drevesa v nasadu pred justično palačo poškodovana. Da se tem capinom že ne more priti na sled! Taki ljudje bi zaslužili, da bi se jih pred mestno hišo z volovsko ž lo naklestilo.
— Koncert društvene godbe se vrsi jutri v nedeljo v »areni« »Narodnega doma«. Začetek cb pol 8 uri zvtč^r. Vstop prost.
— Cirkus v Ljubljani. Opozarjamo na današnji instrat, v katerem napoveduje svoj pr hod v Ljub Ijano sloveča francoska druib* Prva velika predstava se vrši 25. ali 26 t. m.
— Na električni železnici sta včeraj popoldne pri vogalu Fabia-nove hiše na Cesarja Jožefa trgu skupaj trčila električni voz in voz posestnika Andreja Rozmana iz II >r-jula št. 12, kateri se je pripeljal od »Mestnega doma«. Pri Rozmanovem vozu se je zlomi'o oje. Tudi električni voz je poškodovan.
— Zaradi prekaspovanja na trgu je v bio tem tednu prijetih in kaznovanih šest branjevk.
— Delavsko gibanje. 11 Anrerike je pripel.alo včeraj v L ubijano 21 os b — Na Nemško je odpotovalo vČersj 22 delavcev. — V liruš o k zgradbi železnice se je odpeljala 35 delavcev.
— Izgubljeno. Trgovski vajenec Ivan Meble, stanujoč na Ambroževem trgu št. 1, je izgubil danes zjutraj o i šentf-eterske vojašnice do mifavee na Sv. Petra cesti 2lat za 20 kron.
— Delovanje mestne posredovalnice    za    delo in
\ službe. Mestni trg št. 27. telefio I številka 99 Od 15 do 21. aprila je dela iskalo 15 moških in 51 ženskih uslužbencev. Delo je biio ponuđeno 14 moškim in 33 ženskim uslužbencem, v 40 slučajih se je delo sprejelo. Oi 1. januarja do 21. aprila je doslo 86$ prošenj za delo in 856 deloponudb. V 468 slučajih je bito delo sprejeto. Delo dobe takoj moški: 1 slaščičar, 1 hotelski vratar, 1 oženjen hišnik, 5 tr^ovsk h slug. 2 vrtna delavca, 2 kcčij&ža, 16 konjsk h in kmeUk h hlapcev, 15 delavcev; vajenci za IvgOViaa z železnino ii pekarijc; ženske: 5 šivilj, 1 svtto-likarica, 3 računajoče n&takarioe, 2 gostilniški kuharici, 4 gostilniške deklice, 1 orožn £ka kuhar ca, 1 fi la sobarica, 5 kuharic. 6 deki c za vsiko delo, 9 dekiic k otrokom. Službe iščejo moški: 1 plačilni sata-kar, 1 sklad, šmik, 1 poli', 1 graščinski vrtnar, 2 pisar, slugi, 2 dninarja, 1 h šni sluga; ženske: 3 prodajalke začetnice, 1 kontorist nj», 1 bona in drugi posli. Posredo vanje stanovanj in mesečnih sob. Pismenim vprašanjem je pri ložiti znamko za odgovor.
— Hrvatske vesti. Dogodki v Samoboru pred sodiščem. Preiskovalni sodnik Biscontini, ki je bil poslau v Samobor, da vodi preiskavo v zadevi znanih samoborskih izgredov, še ni dovršil svojega dela iu ostane še najmanj 14 dni v Samoboru. Obtoženih je zelo mnogo in se vsi nahajajo v zaporih okrajnega sodišča. (1 lavni krivci izgredov pa se zapro v Zagrebu. Največ oseb bo obtoženih radi hudodelstva tatvine, požiga in drugih slučajev javnega nasilja. Za take zločine je v zakonu določena kazen 10 let težke ječe. Uboge irtve brezvestnih za-peljivcev! — llartmanuov „Sveti Frančišek44 v Zagrebu. Pevsko društvo „Kolou je pelo v četrtek llartmanuov oratorij „Sv. Frančišek44. Dirigiral je skladatelj sam, sodelovali pa so kot solisti: operna pevka Holeczek z Dunaja, operna pevca Cammarota iz Zagreba in Stejskal z Dunaja. Koncert je izboruo uspel. — Prestolona-sleduik na Hrvatskem. Nadvoj voda Fran Ferdinand je bival 17. in 18. t. m. kot gost grofa Marka Bom-bollesa v Opeki na Hrvatskem. Njemu na čast se je priredil vel k lov, na katerem je imel nadvojvoda izredno veliko srečo. — Nesreča na železnici. Na železnici po dravski doliui pri Osijeku med Beliščem in Noskovcem je skočil vlak s tira, da so se zdrobili trije vozozi. Več oseb je bilo težko iu lahko ranjenih. — Konference glede
hrvaško ogerske nagodbe so se zopet razbile, ker hrvaški zastopniki niso odnehali od svojih zahtev. — Ravnatelj kaznilnice Lepo glava je postal sodni pristav Mifiko pl. Rošae. Dosedanji ravnatelj dr. Ogo-relica je prideljen justičnemu oddelku.
— Ameriške   novice. —
V rudnikih ponesrečena rojaka. V Carbonh-IIu je pri razstre-ljevar»ju premaga poneareČil Fran Novak, doma u Prečenske vasi na Dolenjskem Star je bil 53 let ter zapušča ženo in pet otrok. — V Chandle-rudniku pa je ponesrečil Ir. Rus. Padel je v 60 čevljev globoko jamo ter si zlomil nogo in dobil še druge težke poškodbe.
* Najnovejše novice* —
Veliki gozdni požari. Pri Smel-n cu na Odrskem je zgorelo 250 ora lov lepega gozda.
— Generalni štrajk je napočil v Debrecinu. Delo so ustavili delavci v tobačni tovarni, v parnih mlinih, v tvornioah za vozove drž. železn c?, zidarji, tesarji, mizar)*, kovači itd. Bati se je izgredov.
— 200 aretacij se je izvršilo te dni v Petrcgradu zaradi atentata z bombo, ki se je zgodil v nekem hotelu ter je bil baje namenjen ministru Plehveju.
— U gnani francoski škofje. Francoski državni svet je izrekel, da so nadškcf(e v Parizu, Lyonu, Reimsu in Tculousu zlorabili uradno oblast, ko so protestirali proti odpravi samostanskih šol. Preti tem škofom se začne kazensko postopanje.
— Dva nova planeta je našel astronom Wolf v Ileidelbergu a pomočjo posebne fotografije.
— M e d n a r o d n i p u s t o lo vež Srb Nikola M lojevič, ki je po Ogrskem pod imenom rasnih grofov in barouov izvršil nešteto sleparij, je bil te dni v prepiru z nekim Častnikom v Belgrada ustreljen.
' Grozno razžaljenje. Bam • berger Tagbiatt« je prinesel nedavno sledeči preklic: »Vest, ki sem jo razširjal o zida^evi vdovi Kat. E chner in njenih hčerah, da so na »sveti« veliki petek jedle klobase, preklicu-jem in izjavljam, da je bila to le pomota. B. Sch.«
Modrost nemškega župana. »Deutsohe Oemeinde Ztg « je prtne • 1 * v svoji 50 številki novi pokopa išini red mesta Giessena. § 68. tega modrega občinskega zakona pravi: »Pogreb je dovoljen šele po smrti. Izjema mora imeti županovo dv^voljpnje.«
' Vojna moda na Ruskem.
PcUrburški ženaki svet izrazuje svoje sočutje za katastrofo pred Port Artur e m na nenavaden način. Mesto kožuhov in plaščev namreč nosijo velike črne pelerine s kapuoo, kakršne imajo ruski pomorski častniki. Pelerine krasijo zlati gumbi, zlate verižice in oklepi. V vseh modnih trgovinah so razstavljene take pelerine, ki jh dame lelo kupujejo.
' Vzrok aprilove toplote. 01 lični franc sli astronom Abbč M >reuse dokaze, da so vzrok gor-k ;ti, ki letos aprila neprestano na-rašč«, volke pege na solnou, ki se raztei-jo v d dimi 90.000 m lj. Opazoval je do 19 t m, da je solnČna površ na v izvanredni erupaijt.
' Nekaj za vrat. Na Angleškem je običaj da uslužbenke na bož čni dan poljubijo pod vejioo zelenega lima svoje gospodarje ter imajo zato pravico zahtevati darilo.
V nekem severnem angleškem mestu se je mudil o zadnjem božiču neki japonski inžen r ter bil stalni gost v neki večji gost Ini. Natakarica, ki je slišala pripovedovati o velikem njegovem bogastvu, prdvrga se je prostovoljno običaju ter Japonca polju b la. Japonec ji je ta darilo hotel kupiti rokavic?, toda natakarica je sramežljivo z *vila: »Darujte nai rajši kaj za tr«t«. 2* drugi dan je dobila lep zavojček, in v nadi, da dobi biserno ovratnico, odpirala je zavoj s tresočo roko. Ali presenečenje! Japo neo je razumel pod željo »nekaj za vrat« — komad mila.
* ^etika in poljska javna poljudna predavanja na Dunaju. DtUŠtvi •Akademiokj Spolek ve Vidni« in »Miokuu ozki Spolek« sta sklenili, pričeti s poljudnim javnim predavanjem na Dunaju. Prvo je pričelo s svojim delovanjem me s- ca februarja in preneha s marcem, a drugo pa prčne delovati sredi februarja. Svoje s delovanje je obljubilo dokaj vseučiliičmh profesorjev.
* Število učiteljiscnio in učite I j »senikov lota 1903 4. V Avstr ji te 48 mošk h učite!|ieo, kjer bo šola 7791 učenoev in 19 žensk.h učiteljišč, kamor zahaja 3139 učenk.
V četrtem letniku je skupno število učer.k in udeneev 2421.
' Oj ta Rusija I Ruako naučno ministrstvo je prejelo 2000 rubljev, s katerimi naj nagradi najboljše spise učencev, kako naj se varuje koristce ptiee It živali in kako se najlažje to dosele.
* Umetaa hrana. Slavni francoski kemik Marcelin Berthe-1 o t prorokuje v nekem članku, da bo kemija v teku časa iznašlaČ isto novo sredstvo za prehranitev ljudi. Bertbelot piše: »Hrana, ki jo bo izdelal kemik, ne bo samo enaka naravni hrani, temuč jo bo še nadkri ljevala, ker se bo laglje priredila, ker bo laglje prebavljiva in tečnejša. Sicer ne bodo to paštete, ne prašek, ne tablete, temuč prilično velika porcija 250 do 300 gramov. Ta umetna jedila bodo še raznovrst nejša nego prirodna, prirejati se bodo dala povsod, v najpuBtejšem kraju in v tropski vegetaciji, povsod, kamor ne more priti plug. Umetna hrana bo napravila, da se bodo ljudje povsod enako naseljevali, da bodeta siromak in bogataš imela isto glavno hrano. Za napravo umetnih oenih jedil uporabila bo znanost neporabljene sile notranje zemeljske topline, solnčno toploto in elektricitete, ki jo bemo šele spoznali za čarobno spremenjevalko prirod .ih sil.«
• Samomor macedon-skega agenta. Kakor smo že poročali, se je v cerkvi sv. Štefana na Dunaju ustrelil 341etni Stepan Čatalov, rodom iz Trnova v Bolgariji. Na Dunaj je prišel pred leti kot trgovski posredovalec med bolgarskimi in dunajskimi trgovci. Kmalu pa se je zapletel v tajne politične zveze ter igral veliko politično vlogo. Lansko leto je odposlal z Dunaja v Sofijo več zabojev, v katerih je re kel, da so žeblji. V Zemunu pa so pri carinski reviziji zaboje odprli ter našli v njih mesto žebliev 50.000 patron za vojaške puške. Čatalov je pravočasno zbežal z Dunaja v Pariz, kjer pa mu je bilo v nekem hotelu ukradenih 10000 frankov kot zadnji ostanek prihranjenega denarja. Uvi-del je, da je uničen, zato se je pripeljal na Dunaj ustrelit se.
* Učiteljice ae smejo možiti ter dalje služiti vsled najnovejšega zakona, ki ga je predložil naučni minister narodni skupščini. § 172 jim je prej zabranjeval ta korak. To je v Bolgariji!
* Ureditev plač francoskega ljudskosolskega uči-teljstva. Proračunski odsek senatske zbornice je sprejel zakon, ki urejava plače ljudskosolskega učiteljstva. Vsak učitelj mora dovršiti pripravnico. Plača začasnega učitelja je 1000 frankov, a plače stalno nastavljenega učiteljstva se dele v pet razredov in sicer: 1200, 1500, 1800, 2000 in 2200 frankov.
* Prebivalstvo Evrope se je tekom 19. stoletja zelo pomnožilo. Statistični računi so napravljeni tako, da se je vzelo za celokupno prebivalstvo v Evropi leta 1800 število 1000, potem pa se je od 10 do 10 let v tem razmerju prebivalstvo izraču nilo. Leta 1810 bi bilo to število 1060, 1820: 1141, 1830: 1254, 1840: 1340, 1850: 1425, 1860: 1516, 1870: 1637, 1880: 1750, 1890: 1946, 1900: 2158 Iz te tabele je razvidno, da se je v 19. stoletju prebivalstvo Evrope več kot podvojilo, in da je naraščanje bilo stalno, proti koncu stoletja še celo mečnejše kot v začetku. To razmerje pa ne velja za vse dežele; najmanj so se pomnožili latinski narodi, namreč le od 1000 na 1600 — 1900, dočim so se narodi na vzhodu, t. j. Slovani pomnožili od 1000 na 2492
* Boj za Tihi ocean. Boj za
Tihi ocean je eden največjih probla mov svetovne politike. Francoska »Revue de Deux Mondes« prinaša o njem vrlo zanimiv članek. Tihi ocean je postal sredozemnim morjem. Ki-tajsko-japonska vojna leta 1894—95 je pokazala posledice teh Bpremerab, ki so se dovršile na skrajnem vztoku. Ko so Francija, Rusija in Nemčija zabranile Japonski, da bi po svoji volji izkoristila svojo zmago nad Ki tajci, ni preostalo Japonski drugo, nego da bo pripravi za vojno na suhem in na morju, da zamore pričeti odločilni boj za gospGdstvo nad Azijo. Prva skrb Japonske je, da uniči na skrajnem Vztoku vsako vmešavanje Evrope, ter da postane v Aziji taka velesila, kakor je v Evropi Anglija. Japonska ekspanzija je tudi združena z narodno-gospodarskimi potrebami. Japonci si iščejo slobodnega ozemlja za svoje kolonije, zlaBti v Koreji in Mandžuriji, radi katerih se zdaj vo-jujejo Rusi, da bi tjakaj oddajali preobilico svojega ljudstva. Za Rusijo je pa Koreja zelo važna strategična po zicija, edino na ta način zamore Ru-Bija doseči sloboden izhod v Tihi ocean.
* Osleparjeni rojaki. Rojak Jvan Kržišnik iz Iron Mountain, Mich., je bil med vožnjo od tam do Chicage 111. olajšan za lepih in težko zasluže nib 300 dol. Z njim se je vozil fino oblečen lopov s pomagačem, oba sta dobro vedela, da ima Keržišnik okoli 500 dol. pri sebi. Predno so v Chicago dospeli, pričel mu je fini lopov ponujati drobiž, Češ, da ga ima preveč; lahkoverni rojak se spusti v „barantijow in je dobil za 300 dol. le 39. dol. Lopov
mu je od ene strani naštel 40 deseta-kov in potem mu jih je še enkrat „štelu a obrnil kupček in naštel 29 po en dolar in na vrh pritisnil desetak. KrŽiš-nik pa je to lepo spravil, ne da bi se Še enkrat preveril. V obče je pa kažnjiva bedarija, da se rojaki na pota bodisi v Železnici, salonih ali cestah spuščajo z neznanimi v katerokoli kupčijo ali „menjavou ; vedno so oškodovani, ali vsi opomini in svarila ne izdajo nič. Evo drugi slučaj. Rojak Jože Lesjak iz Braddocka, Pa., je dne 6. t. m. dospel v New Yerk, "da se domu odpelje. Na neki ulici ga je vjel lopov in mu prodal „stotak" za 30 dol. Sto-tak je bil za nič, konfederiran bili, ali pristni so bili štirje desetaki. Tako dejanje je celo kažnjivo, ker najden denar se ne sme deliti, niti kupovati, ampak izročiti policiji, vkradeni pa še manj, ker se s tem lopovom daje potuho. Kdor ukradene ali najdene stvari prikriva, ali pomaga prikrivati zapade kazni take ljudi pa njih požrešnost kaznuje, Vsakdo ve, da ne more dati dober, pošteno zaslužen desetak za manj nego deset dolarjev, iu ako kdo to stori, da da ceneje, ni pri pravi pameti ali pa ima lumparijo v mislih. Na potovanju je biti trezen, ter se z nikomur drugim ne podati v kupčijo ali barantijo, razven ako ga dobro pozna in ima trajen sedež.
* O nemškem cesarju Viljemu II. je spisal francoski pisatelj Roche knjigo „L' Empereur Guil-laume II. intime.u Pisec je zbral razne pikanterije o cesarju ter jih okrasil z zanimivimi ilustracijami. Največ pikantnosti je povzel iz knjige grofice Wedel-Bernard. To je škandalozna historija na berolinskem dvoru. Pisateljica se izdaje sama za hčer Viljema I. ter pripoveduje razne galantne, večinoma podle historije, ki se odigravajo povsod v palačah bogatih in brezposelnih ljudi. Roche vidi v Viljemovem značaju močne elemente novega romantizma, artizma, a pred vsem mu je nemški cesar — glumac. Cesar veruje v hohenzollernsko idejo: cesar je na zemlji kar je Bog v nebesih. Cesar se vtika v vse umetnosti, znanost in vero; na svojem dvoru je dal oznaniti nedeljske pridige. Cesar ima tudi posebno strast, da se čim večkrat pokaže v drugačni obleki. Roche pripoveduje, da se je cesar v enem dnevu 17krat preoblekel, sčimer je zamudil ravno 4 ure. — Ameriški „Glas Naroda" pa je prinesel nedavno opis nemškega cesarja, ki mu pravi vse drugo kot umatnik. Toliko resnice se v Evropi, posebno še v Avstriji, seveda ne sme zapisati.
* Katoliško malikovanje. Vsled ekstremnega čaščenja Marije in svetnikov je prišel Kristus v nekako podrejeno vrsto. Tako pripoveduje sloveči Alfonz Liguori v svojih spisih o Marijinih čudovitostib : Neki hudodelnik je umrl brez pokore. Kristus ga je obsodil v pekel in že so prišli hudiči po njega, tedaj je vstopila Marija ter izjavila, da se mora sodba prevreči, ker je hudodelnik vsako soboto molil eno češenasimarijo. Jezus je ugovarjal, toda končno seje moral udati. — Podobno povest je prinesel pred leti češki koledar sv. Jožefa: Neki ropar, ki je imel veliko zločinov na vesti, je umrl ter je bil „po zasludah" tudi obsojen v peklo. Ker pa je ropar vse svoje življenje častil (?) svetemu Jožefa, poklical ga je sedaj na pomoč. In ne zaman. Jožef je prišel ter zahteval, da se sodba spremeni. Ker pa s je Bog upiral, zagrozil je Jožef, da odide z Marijo iz nebes. Ker se je bilo bati, da bi z Marijo se tudi ljubi angeli in svetniki izselili (kam ?), se je Kristus udal. — Iz tega vidimo, da nastane celo med sveto družino v nebesih včasih domač prepir. — Kakšno malikovanje se uganja s sv. Antonom, je znano. Ta svetnik mora zdraviti svinje in govedo, napolnovati žitnice, dobiti kmetom dobrih poslov, pomagati pri izpitih, v tožbah, da, znani tirolski ropar je izpovedal pri sodišču, da se je priporočil sv. Antonu za „sreČen izid", preden je šel s sekiro ubit in oropat staro preužitkarico. Na »Španskem ima sv. Anton še dandanes šaržo dobro plačanega admirala. Pri neki morski bitki se je baje prikazal v oblakih ter komandiral špansko brodovje. Za to prijaznost mu plačuje izsesana država še dandanes 40.000 peset letne plače. Seveda dobi svetnik svojo plačo skozi malho patrov frančiškanov. O svetnikih se je pisalo in se še piše več kot o Bogu. Dobro, da je molitev „očenašu še vsaj vedno naslovljena na Boga. Toda tudi to se morda še sčasoma spremeni, saj slišimo pri brezkončnih rožnih vencih v cerkvi in doma moliti:   „na čast sv. Jožefa:  očenaš '.
— „na Čast sv. Luciji: očenaš" itd. Kam so fanatični Rimei potisnili Boga, se vidi najbolje iz napisa na neki novi hiši na Nižje Avstrijskem. „Dies Haus war in Gottes Hand — ist abgebrannt
— jetzt vvieder aufgebaut, ist's dem heiligen Florian anvertraut." (Ta hiša je bila v božji roki, pa je zgorela — sedaj pa je znova postavljena in sv. Florjanu priporočena)
* Meniha — duelanta. Že nekaj dni vlada v Atenah velikansko
razburjenje radi nekega dvoboja med dvema menihoma v redovniškem samostanu v Aegini. Pred dvobojem so bili izgovorjeni najstrožji pogoji, po katerih mora eden ali drngi ostati mrtev na licu mesta. In res takoj po prvem strelu se je eden duelantov zgrudil mrtev na tla. — Dvoboju vzrok je bilo žo dolgo trajajoče sovraštvo.
* Izseljevanje iz Avstrije. Ameriški  generalni konzul Hossfeld v Trstu poroča o tem vprašanju sledeče: Iz Avstrije se tekom zadnjih let vedno več ljudi izseljuje.  Natančnega števila izseljencev pa ni mogoče navesti, kajti vlada o tem ne vodi nikakih zapiskov. Le malo izseljencev naprosi vlado pred svejim  odhodom,  da  bi jih Črtala iz avstrijskega podaništva, ker izseljenci večinoma ne vedo, da je to mogoče storiti.   Mnogo izseljencev vzame tudi potne listine, toda avstrijskim oblastim ni mnogo mar, ostavijo li taki ljudje Avstrijo kot turisti, delavci ali izseljenci, kateri se za stalno nastanijo v inozemstvu.   Skoraj  85 odstotkov avstrijskih izseljencev potuje v Zjed. države, 10% v Kanado, 3% v Južno Ameriko, 1" „ v Južno Afriko  in   1% v  druge dežele. Letno število  avstrijskih izseljencev je doseglo 1. 1902 — 100.000, nakar je postajalo  vedno   večje  in  je doseglo lansko leto skoraj 250.000. Iz konzularnega okraja Trst, kateri je izključno le slovenski in hrvatski, se izseli vsako leto nad 15.000 ljudi. Med temi je na vadno le 3% ponemčenih in poitalijan-čenih Slovanov.   Večina Slovencev in Hrvatov so kmetovalci,   le oni od istrskega in dalmatinskega obrežja so mornarji in sicer najboljši v Evropi. Tretjina teh naseljencev so analfabeti in skoraj vsi so katoliki.   Oni so mirni, pošteni ljudje.   Med njimi ni temperenčnikov, toda tudi malo pijancev. V južni Avstriji znaša povprečni dnevni zaslužek 20 do 60 centov na dan na kmetih, dočim zaslužijo meščani le po 40 in v naboljšem slučaju po 80 centov na dan iu tako slab  zaslužek je glavni vzrok izseljevanja. Ljudstvo se preživlja večinoma s sočivjem, koruzo, fižolom, krompirjem itd. Meso  si  morejo   v   Avstriji privoščiti le ob nedeljah in praznikih.   V Zedi-ii j eni h   državah   Živeči   bivši Avstrijci pošljejo   vsako   leto   domov najmanj 50,000.000 K ali  10,000.000 dolarjev. Tekom zadnjih let se je iz južne Avstrije izselilo pol milijona delavcev, radi česar so se tamošnji  delavci tako podražili, da se tovarnarji in farmerji pritožujejo radi pomanjkanja delavcev. Ker pa  delavska  in  delodajalska stranka izdatno  vplivati  na  vlado,  bo vlada kolikor   mogoče   omejila izseljevanje. Trst  ni  luka za izseljevanje,  toda v kratkem se bo pričelo izseljevanje tudi preko Trsta. Iz Avstrije se bodo ljudje še dolgo vrsto let izseljevali in sicer v vedno večji meri. Vzrok temu je stalna prosperiteta  v  Zjed. drŽavah. Glavni vzrok avstrijskega izseljevauja je želja izseljencev,  poboljšati si  svoj položaj, več zaslužiti in bolje živeti. Na izseljence tudi dobro  vplivajo poročila o osobni svobodi in liberalnem duhu, ki vlada v Ameriki. Najbolje vplivajo na izseljence njihovi znanci in sorodniki v Ameriki, kateri poročajo brez izjeme,  da žive v Ameriki boljše nego takozvana .gospoda4 v Avstriji.   Vlada in po njenem ukazu tudi avstrijsko   časopisje,  je sovražna izseljevanju, katero ovira zlasti ljudem, od 20. do 32. leta, v kateri dobi so moški  podvrženi  vojaškim dolžnostim. S   kakim   namenom  gredo   ljudje v Ameriko, ni mogoče dognati, toda le redkokdaj se kdo vrne, kateri bi bil razočaran. Slabo poročajo le oni ljudje, ki niso nikjer na svetu za rabo. Mnogo izseljencev se vrne po par letih v Avstrijo in oni prineso  redno  toliko denarja  seboj,   da   prežive brezskrbno zadnja leta svojega življenja. Javno se govori le malo o izseljevanju. Časopisje je naravno izseljevanju sovražuo iu piše smešno pretirano o razmerah v Ameriki. „Prepričan sem", zaključuje konzul, „da bode izseljevanje iz Avstrije veduo naraščalo".
* Parlamentarno. V mestu Troyu pri New-Yorku so bili v zadnji seji mestni očetje tako nesložni. da se je seja pretvorila v pravoato boksanje. Priti je moralo 35 policajev, da so bojevalce razdružiii Najhujše se je protivil predsednik, ki je bil ob zaključku seje ves krvav.
* Kako se spozna kora jža. Ko je profesor Nansen nabiral ljudi za svojo ekspedicijo na sever, prijav Ijalo se mu je vsak dan mnogo mla dih mož, toda ker je vedel, kake ne varnosti Čakajo ekspedicijo, sprejemal je le ljudi, ki so bili krepki, popol noma zdravi in neustrašeni. Nekega dne se mu je prišel tudi ponujat koščen norveški mornar. Nansenu je njegova zunanjost ugajala, le o njegovi srčnosti se je hotel še prepričati. Zapovedal mu je: »Pokri se in stoj mirno!« Potem je Nansen vzel revolver, šel par korakov nazaj ter mornarju prestrelil klobuk. Mladenič je stal kakor kip. »Dobro!« je rekel Nansen, »sedaj vzdigni desno roko!« In skozi rokav mu je zletelh druga krogla, mornar pa je stal kakor pri-raščen ter se ni ganil. »Vrlo dobro!« pohvalil ga je Nansen, »sprejet si, a
tukaj imaš odškodnino za poškodovani rokav in klobuk« »Kaj pa za hlače?« je pripomnil mornar. — »Hlačam vendar nisem nič storil?« je začudeno vprašal Nansen. — »Toda jaz«, je bil »neustrašeni« mornarjev odgovor.
* V pojasnilo. Ne kupuj mačke v vreči, pravi pregovor, ki naj se ga spominja, vsakdo, ki si namerava nabaviti šivalni stroj. „Kupim si Singerjev stroj," pravi brezdvomno vsakdo, ki bi rad imel šivalni stroj; saj pozna to ime vsak otrok in vsakdo ve, da so Sin-gerjevi šivalni stroji najboljši in je prve porabne stroje te vrste spravila v promet delniška družba Singer & Co. ter si pridobila svetovno ime. Žalibog pa odjemalce, oziroma kupce pogosto agentje itd., ki sebi v korist zlorabljajo ime „Singer". In če kdo kupi tak Singerjev stroj, je seveda nezadovoljen — in zakaj? Zato, ker se ni prepričal, če je res kupil „originalni Singerjev stroj". Naj si torej vsak kupec šteje v dolžnost, da predno kupi stroj, tudi vpraša po „originalnih" Singerjevih strojih, ker eamo ti so vzorno konstruirani in samo to so najboljši šivalni stroji, ki se na njih lahko tudi obenem veze in krpa nogavice. Da varuje kupce pred prevarami, je nastavila Singer & C, deln. družba za šivalne stroje po vseh večjih krajih Kranjske tamkaj domače, z našimi legitimacijami preskrbljene zastopnike, ki naj občinstvu dajo pojasnila. Tudi Singer & Co., deln. družbe za šivalne stroje v Ljubljani, na Sv. Petra cesti št. 4 daje drage volje vsakomur informacije in naj se zatorej vsakdo, ki bi rad pojasnila, zaupno obrne nanjo, da takoj brezplačno pošlje k njemu svojega zastopnika, da mu poda kakršnakoli pojasnila. (365)
* Uradnikom s plačo od 1800 kron naprej d*je posojila »Pražsba založna« v Pradi, Ferdinandova tfi la.
Književnost.
— Časopis za zgodovino in narodopisje.   Lani osorej je bilo v Mariboru ustanovljeno »zgo dovinsko  društvo«  z  namenom, da vsestransko, a strogo znanstveno raziskuje in razjasnjuje zgodovino južne Štajerske. To društvo je sedaj ustanovilo svoj »Časopis za zgodo vino in narodopisje«, čigar prva dva snopiča sta pravkar izšla. Ta časopis bo poleg zgodovine gojil tudi slovensko narodopisje, zgodovino slovenskega slovstva in slovensko jezikoslovje, vrhu tega pa bo tudi poročal o izkopaninah in starinah južne Štajerske in pa o domačem in tujem slovstvu, ki bi se nanašalo na dru štveni   delokrog.   Urednik  listu je znani slovenski zgodovinar profesor Anton Kaspret.  Vsebina prvega seŠitka je jako raznovrstna. Poleg predgovora so  priobČene  štiri razprave. (H Kaspret: O podelitvi deželnega maršalstva na Štajerskem 1 1560;  dr. K Štrekelj: Slovensko cesarsko odločilo iz leta 1675.; Fr. Ko vačič: V spomin  Mateju Siekovcu; dr. K. Štrekelj:  Prispevki k pozna vanju slovenskih krajevnih imen po nemškem Štajerju), več krajših znan stvenih poročil in kritik ter poročilo o delovanju »zgodovinskega društva«. Redni udje »Zgodovinskega društva« ki plačajo na leto 5 K ali 100 K za vselej, dobe »Ćascpis« brezplačno, za neude je cena listu 6 K
—  „Učiteljski Tovariš" ima v  zadnji številki sledečo vsebino: Bodimo radikalni! — Za l|ud sko šolstvo v Istri — Zadnja zboro vanja. — Z orežjem v roki in v rezervi — na Amon<te! — Pisarna za zdravljenje naših bolnih itd. razmer — Društveni vestnik. —Književnost in umetnost. — Vestnik. — Pripravni ški tečaj v Idriji.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj 23 aprila. Današnja seja poslanske zbornice je trajala  do pop. Prihodnja
seja bo v torek. Kramar, Klofač in drugovi so protest i ral i proti nasilnemu postopanju pi i sednika Vettra v zaduji soji Nujni predlog glede čeških visokih šol je bil odklonjen
Dunaj 23 aprila. Detioitivno je določeno, da odpotuje cesar 2. maja v Budimpešto.
Dunaj 23. aprila. Iz Inomosta se poroča, da je deželni glavar grof Braudis odstopil; na njegovo mesto bo imenovan posl. Kathrei n.
Budapešta 23. aprila. Danes ob pol 3. uri je odbor štrajkujo-čih železničarjev  sklenil,  da se štrajk nadaljuje.   Vsa poga janja so pretrgana.
Budapešta 23 aprila. Z lastnoročnim pismom na domo
branskega ministra je cesar uka zal, da se pokličejo na vo jaško službovanje reser visti in gažisti, ki so ogr ski državljani. Poklicali »4 bodo železničarji, dt bodo kcj vojaki morali opra vi j a ti želez niča r sko službo.
Budimpešta 23. aprila. Poli cija in vojaštvo je razgnalo glavnr taborišče štrajkujočih železničarjev
Rusko-japonska vojna.
Petrograd 23 aprila. Na mestnik Aieksejev javlja: Ko ^ naše šalupe polagale mine, j: prišla ena teh min pod š a lupo in jeeksplodirala. P ročnik Pel in 27 mož j ubitih.
Pariz 23 aprila. „Agence I[a vas" se javlja iz Petrograda, rjg so Japonci ob reki Jalu doživel velik poraz.
Petrograd 23. aprila. Tud tušem je došla vest, da so bil ob reki Jalta Japonci hu<J( poraženi, vendar pa še ni o ter: nobenega uradnega sporočila.
London 23. aprila. Danes si došla poročila, da so bili Japonc ob reki Jalu poraženi.
Petrograd 23. aprila. Adm ral Skridlov odpotuje v ponede!jei v Sebastopol, da se poslovi c svoje rodbine, potem se pa nemi doma odpravi na Daljni Vztok.
Petrograd 23 aprila Iz Lian janga se poroča, da je prišel ki tajski guverner pozdravit generali Kuropatkina in ga zagotavljal, d hoče Kitajska z Rusijo živeti prijateljskih odnošajih.
Gospodarstvo.
Tržno poročilo.
Znak kupčije  na žitnem trgu lula   tudi   v   tekočem   tednu splošii mlačnost. Niti ena niti druga vrata ti nima tistega števila rellektantov, kak bi bilo pri normali želeti.   Zato pa i kurzi nadaljevali svojo pot nizdol, čemur pa je še posebno pripomoć oficijelno poročilo o stauji ozimine ti pomladanskih poljskih del, glasom k terega se je  dosedaj  nadejati dol letine, kajti ozimina je vkjub sempa* nedostajajoče snežene odeje dobra pl zimovala, pomladanska poljska dela so se hitro vršila, ker je bilo vreč zato jako ugodno.   Tudi ogrski >:ra železničnih uslužbencev dosedaj h uplival na cene, dasi je mogočo < utegne, ako bi ne bil danes ali j ti završen,   imeti   dokaj   upliva tsdi i žitni  trg — kajti  čim   pusti   iti lil delo, dobi v roke krmilo, kar v treniti lahko predrugaČi takozvano normah stanje, pa naj  si bode že v tem i onem.
Pšenica za maj je dospeli i včeraj že na  kurz  7 7,,/\, za T *7sl, za jesen  T    s:, — efekiii blago se na borzi sicer uomiuclno uoi poceniti, vendar pa so imetelji pota opazovanja prišli do prepričanja, da utegnilo nadaljno čakanje imeti lo -posledice, ter so sempatje voljni dnv [jevati v nasprotju z borzo manjše p puste,  (llavni vzrok mlačuosti pa prvi vrsti še vedno minimalno popra* vanje po blagu, ker se sleherni za ... le sproti z najpotrebnejšo množino
K Ž odnehava dalje in notira \ Že G" n za april in t>    , za okt x
Koruza vzdržuje cene  za t čd blago, dasi se dobe lileranti, ki  l»i * ogromnih množin radi iznebili  ter pl voljujejo male popuste.   Maj kurz n tuira sicer, toda jako neznatno; \. je  notiral    "s ll9,  kurz,  katerega » že imeli, ki pa se potem navadno koliko ojaČi,   da  more   zopet n Izključeno pa ni,   da se koruza pri I nekoliko zboljšauera konzumu podiaJ sedaj je namreč poraba omejeua b zaključeno blago iu tega je Še mi zato pa so nove kupčije takorekoč i ključene.
D ves   ostaja   nespremenjen. 1' uudbe niso ravno majhne, dobi so |) veduo zadostno število odjemalcev, tod nespremenjene cene.
Moka se z ozirom na ne t po  ceni  dobavuo točno  pšenico  \ l& žuje na višini, na kateri pa ji obstane ue bo dolg. Mlini imajo činidalje \ l\ zaloge, da se teh zuebe, bo rcduki potrebna, v to pa bo mline bržčas tni ceneje dobavna pšenica v bližnji bj dočnosti prisilila.
Sladkor. Živnostenska banka Iglavi razpošilja naslednji cirkuU „Z ozirom na naša poslednja poroči vljudno naznanjamo, da je dosegel •> rovi sladkor  do  današnjega dne
W Dalje v prilogi. npe
ceno K 20.— za točno poSiljatev. Ta poviSek gotovo vpliva na cene rafinade znatno in mogoče, da bo osrednja pisarna čez noč, kakor se je to zgodilo zadnjič, cene vsaj za 1 krono dvignila. Ce imate voljo, potrebo v sladkorju do konec septembra pokriti, Vam priporočamo, da izkoristite ponudbo." Možnosti poviŠka cene za ratinado sicer nočemo zanikati, mislimo pa, da bodo tovarne za surovi sladkor, ki izdelujejo tudi belo blago, zaenkrat vsled Še ne perfektne združitve z rafinerijami, povišek preprečile ali vsaj onemogočile; kajti od teh o d visi, kakšne bodo cene za 1. okt., do danes pa se sporazumljenje za skupno akcijo Še ni doseglo. Predvsem dela namreč teŽkoče neka češka rafinerija, ki je do 1. septembra 1904 pri družbi za skupno prodajo. Ne moremo pa razsojati, Če ni to morda le nekak manever, ki naj bi učinkoval voljneje na tovarne za surovino in druge rafinerije. Pogosto smo že namreč opazili, da so vodila pogajanja, katera so časopisi označili kot razbita — h kartelom. Po-nadbe so možne, ako bi se med tem ne doseglo sporazumljenje za skupno akcijo za novo kampanijo od 1. oktobra 1904 do 30. septembra 1905 šele g 1. junijem. Do konec septembra pa se ni nadejati reduciranih cen.
Petrolej. Dnu L majn t. 1. se bo kari**) za tri 'eta obnovil. Pri sklepanju petrole)*k>h kartelov se je vedno pisalo o ustanovitvi novih rafinerij, tako turti sedaj po V*cuum-Oil-Comp»ny Dozdevno p* naj bi bil in 1*» rr *isk n« k*rvHt dcč-m bi o možnosti resnične ustanovitve dvornih. Kolikor nam jn namreč znano, so tudi posestniki -jetrolejskih vrel cev pri Kartelu Ur ni b;la novi to-- ii vendar odvzeta možnost nabave surovine. PoviS^ov c^n se oi 1 maja ni nad* jati, kor je za ta £as soDsaan premajhen, anano pa ni, katere cene boco rj»tin«rrije a 1. ničijem izdale kot podlsgo. Zni/anje je mogoč*, ker prevladuje mnenje, da je pclahno zvišanje cen v z'imkih mesecih za trgovino zdraveie in za posameznega trgovca rikladneje. R-^dukc^ja pa se bo pri nas sele okrog: 15. maja pojavila
Riž notira nespremenjeno.
Špirit ravno teko.
Milo v korist družbe sv. Cirila in Metoda predira o;ncdaije globlje v narod.
Poslano*)
Odgovor „Slovencu".
»Slovenec« z dne 18 aprila 1904. je priobčil med drevnim! novicami notico: »Kmetijs1^. aoia na Grmu in nje učenost«, s katero napada zavod in mene. Glede napadov na zavod kot tak, izjavljam, da me bo le veselilo, ako ho provzročila tista notica junaškega »strokovnjaka«, ki brez-lmensko napada, da bo zavod vnovič po kakem v to poklicanem organu pregledan. Vsaka ee tako natančna nenavadna preiskava dognala bode, da se učenci vz^ojujejo in oskrbujejo do piSice po danih predpisih, in da je zavod glede gospodarstva, snage in reda v takem stanu, da se ne men , vodji, ne drugemu osobju ne bode mo^lo ničesar očittti. Kar se pa t«če napadov na mojo malenkost, izjavljam, da me t«ki »Slovenčevi« napadi r.R vznemirjajo prav nič, ker so tako nizkotni, da me ne dosežejo. Ta bi biia lepa, da hi me mogel tak zaplotnik, ki si še svojega imena ne upa podpisati, razžaliti
Na Grmu, dne 20. aprila 1904.
Ršhard Dolenc,
vodja kmetijske 5oie na Grmu.
Za prebivalca moat, uradnike I. t. d.
Proti težkotam prenavljanja in vsem nasledkom mnogega sedenja in napornega duševnega dela je uprav neohhodno potrebno do« mače zdravilo pristni „Moll-ov Seidlita-prašek", ker vpliva na prebavljenje trajno m uravnovalno ter ima olajševalen in topilen učinek.   Škatljioa velja 2 K. Po postnem
{)ovzetji razpošilja to zdravilo vaak dan ekar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj, na DUNAJ I, Tuchlauben 9. V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati MOULi-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 3 8—6
!*» preba« Ijulne argane ae morn |»tw UI, kajti ni nobenega drugega organa v člove&kem telesu, ki bi vsled najmanjšega motenja, tako obzirno nplival na druge organe in istim pripravljal najhujše nasledke. Pazi se na prebavljalne organe ako si prizadevamo njihovo delo olajšati s tem da vzbujamo delavnost prebavljanja in podpiramo čistilne funkcije prebavljalnih organov z milo odvajajočim sredstvom. Tako sredstvo imamo in sicer že 40 let najbolj znano dr. Rosa balzam za želodec iz lekarne B. Fragner, c. kr. dvorni založnik ciuv^dii. Dobiva se pa tudi po tukajsnih SBJd h.a b
*) Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon.
V zmislu § 17. društvenih pravil se sklicuje
občni zbor
delniškega društva
Narodne tiskarne
na dan 1. maja 1904
ob 11. uri dopoldne^
v hiši  Narodne tiskarne
v Knaflovih ulicah *t. 5.
Dnevni red
1. Poročilo predsednikovo.
2. Bilanca Narodne tiskarne za 1.1903.
3. Nasvet upravnega odbora o izpla-
čanju dividende.
4. Volitev upravnega odbora.
5. Volitev prcgledovalcev računov.
6. Posamezni nasveti.
OPOMBA: § IG. Kdor hoče v občnem zboru glasovati, mora svojo delnico vsaj pet dni pred občnim zborom vložiti v društveno blagajno.
Upravni odbor Narodne tiskarne.
Foulard-svila
po 60 kr. do gl. 3 70 meter za krila in
obleke Franko in if ocarinjeno se pošilja na dom. Bogata izbera vzorcev se pošlje s prvo poŠto Tovarn« za *yI1o lleiinebersr, Ziirleh. 2 76—3
Dobro domare zdravilo. Med
domačimi zdravili, katera se rabijo kot bolečine olajšujoče ih odvračajoče mazanje pri prehlajenju itd. zavzema v laboratoriju Richterjeve lekarne v Pragi izdelano LINIMENT. CAPS1CI COMP. s „sidrom -prvo mesto. Cena je nizka: 80 h., K 140 in K 2.— steklenica. Vsaka steklenica se nahaja v elegantni Skatlji in jo je spoznati po znanem sidru.
„Le Delice" i
cigaretni papir, cigaretne stročnice.
Dobiva se povsod. 671—7 Slavna zaloga: Dunaj, I., Predigergasse 5.
ivrsion okus Soicleie • 3nrre4ani.IT
Wydrowe žitne kave
'„DOMAĆI PRIJATELJ"
i«B*FM j:.1tt trte i3raf*.V7/f
striejio in tekoče
j*     * * n
-       napravijo. J^pžu
belo in nežno.
Dobi se povsod.
Sarg-°va glicerin-mjila
so za odrasle kakor vza otroke nainežnejše starosti Izvrstno rtattlo. Z najboljšim uspehom ga rabijo znane avtoritete, kakor prof. dr. Hebra, Schauta, Fruhwald, Karel in Gustav Breu3, Schandlbauer itd. 7
Klobuki za oame
— Moj bogato ilustrovani
cenik 1904
za damske klobuke
— — razpošiljam — brezplačno in franko.
Naročila in popravljanja točno
— —   in  po nizki ceni.   — —
Jffodni salon klobukov
— — za dame — —
HENRIK KENDA
— v Ljubljani. — p24~B
\
•Ao-;m.in?od    ni'ipDJA    [ur nt tj-ssA
9)fe<n3oZl Otl-.J i>JS i»S J3J ijnpJI|)i;^{
oi^.utuz ou^AjsjnA '/ Hi.oau/. a oaiis
OAB>| GUpB|S OAOddl8U>|
fspSA   pild   foAS A
9
Forman (kloro-vani methvlovi eter mentola), na klinikah preizkusen, ki BO ga zdravniki že
pogosto označili kot naravnost Idealno sredstvo proti nahodu. Za lahek nahod zadostuje
„Formanova" bata (pusice po 40 vin.) aa hujši nahod pa naj se — po zdravnikovem nasvetu — rabijo „For-manove pastile (75 vin.) za duhanje s pomočjo inhalacijake steklenice. Učinek je Čudovit, spočetka nahoda domala nezmotljiv.   Forman se dobiva v vsaki lekarni.
H 1064-2
Pri protinu,    o franeovo-varski
urinovokisli dia
tezi, revmatizmu, bolezni na ledvicah in mehurju, kamnu v mehurju,
želodčnem in črevesnem katarju, diabetes i. t. d. rabijo
^tajate*
NataliB vrelec
priznani zdravniki z izvrstnim ^uspehom.
Izvrsten okus!
Naprodaj povsod, tudi pri razpošiljal-nici mineralnih voda o v Prancovih varih.
Mnogo denarja
obleke, bluze, trakove, nogavice, otrofike obleke itd. itd Pobarva se brez truda ▼ par minutah, uspeh je nepričakovano lep in ne stane skoraj nič, če rabite za to zak. zavar. barvilo za blago ,,1'liO]!". Poatcu-sni zavitki po 20 h, originalni lončki vsake barve a 70 h (črno in višnjevo tegetthof-blau) 10 h več). Poskusni zavitki so za-stonj, ker se za to založenih 20 h pri na-kupu originalnega lončka odBteje.
3031—16
,,F Bi O X"
podjetje   barvil   za blaso
Dunaj, VI., Wallgasse 34.
Edino, od profesorjev in zdravnikov preizkušeno in priporočeno, Iai»liiie prosto čistilo za zobe je Ur. «1. €i. PoppA, c. in kr. dvornega zobozdravnika na Dunaju XIII 6, prUtnl
Anatherin |
iiMiua in zobna voda proti vsem ustnim in zobnim bolečinam le v gori vpodob-ljeni steklenici a K 2 80, 2 — in 1*—.
C rente za zobe v lončkih brez Škodljivega mila. a 60 vin. ohrani usta, zobe in zobno meso re» vedno lepo. zdravo, brez duha in bolečin. II 2966—12
„.%natherln" pasta za zobe v steklenici K 1*40, v zavoju 70 vin. Prašek za zobe K 126. Plomba za zobe K 2'—. Vlilo- Iz zellde 60 vin.
ALBOFERIN
redilno in krepilno sredstvo.
Redi kri, jači živce, pospešuje slast do jedi.
Klinično preizkušeno; odlirnl zdravniki g-a priporočajo za slabokrvne in prebolele ljudi in slabotne otroke.
Na prodaj po vseh lekarnah in drogenjah, kot prašek 100 gr. K 5—, v tabletah 100 kosov K 1*80 in v čokoladnih tabletah 100 kosov K 1*80. Poslednje naladr za otroke. 2998—46 Vprašajte Hvoje^a zdravnika.
Priznano najboljše sredstvo proti kur-805        jim očesom, žuljem Itd. 6
Glavna zaloga :
Ltmi-oii
Dunaj -Meidling. Dobiva se v vseh lekarnah.
Proti zoboboiu in gnilobi zob
Izborno deluje dobro znana
antiseptična
Rflelusine ustna in zobna voda
katera utrdi dleano in odstranjuj«
neprijetno sapo Iz ust« 1 steklenlea z navodom f 14.
Melusine zobni prašek
a akatljlea ««» vin.
Razpošilja se vsak dan z obratno pošto. ===== Edina zaloga. _
Zalogo vseh prelzlcuseuUi zdravil, medic, mil, niediclnalnin vin, specijalitet, uajfinejčUi par-farno v, Mrarglčnih obvez, svežih mineralnih vod 1. t. d.
Del lekarna Milana I*eusteia
t Ljubljani, Resljeva cista št. 1
pi leg novozgrajenega Fran Jožetovega
juoii. mostu. 3&--10
„Slovenski Narod'1
se prodaja v posameznih Izvodih po IO h v sledečih trafikah:
Ljubljana: I. Bizjak.  Vodmat, Bohoričeve
ulice št. 10, L. Blaznik. Stari trg št 12. M. Blaž, Dunajska cesta št. 14. H. Dolenc, južni kolodvor. M. Elsner, Kopitarjeve ulice 1.
H. Fuchs, Marije Terezije cesta, nasproti Kolizeja.
A. Kališ, Jurčičev trg št. 3.
A. Kane, sv. Petra cesta št. 14.
I. Kos, Kolodvorske ulice št. 26. Iv. Kristani Resljeva cesta 24. A. Kustrin, Breg št. 6.
J. Kušar, sv. Petra cesta št. 52. A. Mrzlikar, Sodnijske ulice št. 4. I. Pichlar, Kongresni trg št. 3. M. Sever, Gosposke ulice št. 12. J. Sušnik, Rimska cesta št. 18. A. Svatek, Mestni trg št. 25. F. Šešark, Šelenburgove ulice št. 1. R. Tenente, Gradaške ulice št. 10. A. Velkovrh, Sv. Jakoba trg 8*
Šiška:
M. Favai, Spodnja Šiška pri kolodvoru.
M. Lavrenčič, trgovec v Šiški.
Kamnik:
Marija Ažman, trafika.
Škofja Loka:
Matej Zigon, trgovina in trafika na Glavnem trgu št. 34
Kranj;
Kari Florian, knjigotržec.
Radovljica: Oton Homan, trgovec.
Lesce (v bufetu na kolodvoru): Ivan Legat, gostilničar in posestnik. Bled:
Ivan Pretnar, trgovec.
Javornik : Štefan Podpao.
Bohinjska Bistrica: Mijo Crobotek, trgovec.
Ribnica: Ivan Lovšin, trgovec
Novo mesto: Josip Kos, knjigovez.
Krško:
Henrik Stanzer, trgovec.
Vrhnika:
Gostilna Mantua (Fran Dolenc).
Logatec: Makso Japel, trgovec.
Cerknica: Kravanja   Anton,   trafikant in
trgovec; Pogačnik Alojzij, trgovec; Popovič Janko, trgovec; Karolina VVerli, trarlkantinja.
St. Peter na Krasu: A. Novak, na kolodvoru juž. želez.
Ilirska Bistrica: Roza Tomšič, trgovka Ce'je:
Marija Miklauc, trafika v „Na-rodnem domu".
Zidani most:
Mary Peterman, trafika na kolodvoru.
Celovec. Josip Sovva, časopisni bir6 Corica:
Josip Schvvarz. trafika, Šolska ulica št. 2 (via scuole 2)
Trst:
M Bevk, Piazza Barriera vecchia (vogal ulice Bosco št 1).
Mihael Lavrenčič. Piazza Ca-serma št. 1.
M. Majcen, ulica Miramare št 1.
Št. Stanič, ulica Via Molin pic colo št 8.
Pulj:
Marija Schiitz, trafika na postaji državnega kolodvora
Reka:
A Potošnjak, Via dal Molo. časopisni biro    Globus", via
Adamich št. 2
Darila.
Ljubljani.
aprila
\ Denar
99-8 9955 996(J 119-30, 97 96 11840 KXr— 10026 100*~!
lotKo;
100--100--10166
1904.
Blago
10005
9975 99*80
11950 C815
118-60
100- 76 10126 ion- -
101- 60 100 26 100-20 10175
107-—1 1C8 —
101—i 102.—
l(»-50i 10130
100 25 10125
Slovenci in Slovenke I Ne zabite družbe sv. Cirila Ir Metoda i
Dpravnifitvn naflega lista so posla : Za družbo sv. Cirila In Mstods: Pođ-nanofiki ponedeljkarji 1 K 60 vin. — Bralno društvo v Borovnici, mesto venca na krsto svojemu zvestemu in vztrajnemu udu gosp. Jos. Gabriela 10 K. — Skupaj 11 K 60 vin. — Srčna hvala in živeli?
Umrli so v Ljubljani:
Dne 20. aprila: Franja Dežman, knji-govezova vdova, 45 let, sv. Petra cesta 7, Mjodegensratio cordis.
V hiralnici:
Dne 21. aprila: Pranja Zupančič", kaj-žarjeva hči, 27 let, jetika.
V deželni bolnici:
Dne 20. aprila: Marija Sintič, kuharica, 29 let, Meningitis.
Dne 21. aprila: Jera Terček, krama-rica, 60 let, naduha.
Borzna poročila.
Ljubljanska
„Kreditna banka" v
D radni knrsi dunaj. borze 22
■aloabent papirji.
4 2° o majeva renta ...
4*2°/0 srebrna renta   .   .   . i
4°/0 avstr. kronska renta   . f
4#/0    „    zlau n
4°/« ogrska kronBka
4°/o     „    zlata „
4°/0 posojilo dežele Kranjske
47»°/<> posojilo mesta Spljet
»VZ/t     ». „ Zadei
^'!m°U bos.-herc. žel. pos. 1902
4° o čefika dež. banka k. o.
4 /#     M     „      „    ž. o.
#*/•*/• zst. pi8magal. d. hip. b.
4t/i°/o peSt. kom. k. o. z 10% pr......
4V,° 0 zast. piBma Innerat. hr.
<il'«% n u ogrske cen. dež. hr......
4: s,0 o z  pis. ogr hip. ban.
ŠVt/■ obl. ogr. lokalnih železnic d. dr.....
41    o obl. čeSke ind. banke
4° 0 prior. Trst-Poreč lok. žel.
4% prior. dol. žel.     .   . .
3° o    »     inž. žel. kup. »/,«/,
41 Z o avst. pos. za žel. p. o. .
Srečke od 1. 1854       .  . .
m t» 1860*,, . , t»     n  i* 1864 ....
„ tizske......
zem. kred. I. emisije
t* n »1        H« n
„    ogr. hip. banke  . .
„    srbske a trs. 100 —
„ torSee ......
Baoilika srečke . . . Kreditne „ ...
Lnomoške „ ...
Krakovske ., ... Ljubljanske ., ... Avst. rud. kri5a,.       .   . .
Ogr.    „ „.....
Rudolfove „ ... SalcburSke „ ... Dunajske kom......
Južne železnice .... Državne železnice .... Avstr.-ogrske bančne delnice Avstr. kreditne banke . . Odrske „       . .
Zivnostenske „ . . Premogokop v Mostu :Briix) Alpinske monian .... PraRke žel indr. dr. . . . Rima-Muranyi ..... TrbovlJ8ke prem. družbe . Avstr. orožne tovr. družbe Ceeke sladkorne družbe
C. kr. cekin.....
20 rranki .......
20 rrarke.....
Sovereigns .......
Marke.....
LaSki bankovci .   . .
Rublji ......,
Dolarji........
100-10
100- 75
98- 5fj|
99- 60 298 40!
101- —
193*-182 -2.59 — 162—1 2S-6-—I 294'— 272*-
89 -131 75
2125 465--I
BI"—I
78 — 68-
29-66-77 — 504-
79 75
639--16CJ6 — 64f^-60 756-50 250--620--« 7-50 1934 — j 489-1
:m -
452'-i lb2
1134 191 b
2.3-43 2>*9^
117 17 95 15
2527b 484
101 — 10175
100 — 300 40 10180
195 — 184 50 263 — 163-50 306 — 298 50 276 — 94 60 132 75 22 25 475 — 84 75 82 -72 — 65 — 30-71 — 8Cr— 514 —
80 75 64<»--
1616 — Ml 50 757 60 251 -6i'r— 4o8 50
1964 — 490 — 337'— 456 — 155 —
11-38 19«08 23.61 24-
117 37 96-35
25376 6 -
Žitne cene v Budimpešti.
Dne 23. aprila 1904 ■Vrtnin.
Pšenica za april 1904 .   .   za 50 kg K I B „ maj 19)4      .   „ 50 „ ., 7*81 „ oktober 1904.   „ 60 „ „ 7 84 Koruza tl  maj 19(>4 .   .    M 60 „  „ 609 EOftatl*. Braz kupčije
Meteorologično poročilo.
r»atoa nad noric« (trwlajl tlak TM 0 vtub
1   April 1	Čas opazovanja	StAnjtf bero* , metra v mm.		Vetrovi	Nebo
22	9. zv.	730 4	106	sr. sever	del. oblač.
23	7. ij.	72S8	88	sr sever	dež
•	2 pop.	7286	154	nrezvetr	oblaCno
Srednia vcerajftnja temporatara ! 111», formata 10-8» Hs»r%a v 94 urah . 14*5 mm. Sinoči nevihta na jugozahodu.
Pomladno zdravljenje.
Prvi pomladni tedni so navadno čas, v katerem se i§če ozdravljenje motenja telesnih funkcij, ki je nastalo po zimskr . načinu življenja.  V ta namen opoui jamo na 6—1
MATTONI-JEVO
GIESSHUBLER
alkalično kiselico
kakor za samostojno zdravljenje, kakor
ir predzdravljenje S4rSft?T
plice, Franzensbad in druga od zdravni kov priporočana zdravilišča.
V Ljubljani se dobiva pri Mihaelu Kastner-Ju in Petru Lassnik-u in v vseh lekarnah, večjih špecerijah, vinskih m delikatesnih trgovinah.
66
Učenca
za jermenarsko obrt, iz dobre hiše, sprejme takoj Fran Bar-tl, jermenar v Ljubljani, Selenburgove ulice.  1135-1
— V nekem trgu se takoj odda —
Ponudbe pod „obrt" na uprav-nistvo rLaib. Ztg.u. 1138—2
Za neko zunanjo trgovino z mešanim blagom se išče takoj 1158—1
še dobro ohranjen
se poceni proda.
Kje?  pove upravništvo
skega Naroda".
„Sloven-1092—4
Več pove zavod za službe T. No-votny na Dunajski cesti št. 11.
vrtnarica
Gospodična
slovenskega, nemškega in laškega jezika zmožna, izvežbana pri lesni trgovini in mlekarstvu išče primerne službe. 1123—1 Ponudbe se prosijo pod UA. B. št. 10O" upravništvo „Slov. Naroda".
Trgovina
z delikatesami in opojnimi pijačami se takoj odda.
'Več pove upravništvo „Slovenskega Naroda". 1099-3
CD
izvežbana za slovenski in nemški učni jezik želi privatne službe
pri kaki spoštovani rodbini. 1157—1 Ponudbe se vljudno sprejemajo do 15. maja 1904 in sicer pod naslovom: • #IM. P. 228", poste restaute, Ljubljana.
Odda se v najem
dobro vpeljana trpina
z mešanim blagom, kjer je prometa na leto najmanj 150.000 kron. Lahko  se napravi tudi več prometa.
Pisma naj se pošiljajo pod L. G. 170, poste restante, Ljubljana.
Sprejn^ciejo se
pod  jako   ugodnimi pogoji
solidni in spretni
Na Dunajski cesti št. 32
se odda
s 1. junijem ozir. 1. avgustom t. 1.
stanovanje nes-i
s 5 ozir. 7 sobami in pritiklinami.
^aVHBaaVBVaflBlr
Lepa, velika
mesečna soba
z lepim razgledom se odda s /. maj nikom
na Sv Jakoba trga. Naslov pove upravništvo BSloven-
skega Naroda".
1166-1
Delavka
vajena šivanja perila in jopic se sprejme takoj v Židovskih ulicah 1, II. ndstr.
peter lV(atdie
5nožitelj jtancuanj J>u. petra na^ip £t. 25
priporoča p. n. občinstvu najvljudneje svoje podjetništvo ter jamči $a točno in solidno delo. i
Jutri, v nedeljo 24. aprila
Milil llfll
JI.
Ponudbe naj se pošiljajo pod ..zavarovalni potovalci" na upravništvo ..Slov. Naroda". 921—7
/AANPEUEVI OTROBI
Z VU0L1ČMIM PUHOM HflJBOUŠE SRE8STV0
Za GOJITEV POLTI AMOTSCH&CS.PCINdJ
društvene godbe
in zabavni večer
Devskeaa ram i u a
«ft««««««ft«««««ftft«ft«@««««« OOOO
* -m   - -iS
* Začasno naznanilo, 5
ifiL Castitemii občinstvu v Ljubljani in v okolici vljudno javljamo,
da dospe v nekaj dueb semkaj
« «
4
0 «
o o
0 0 0 0
v „areni".
Vstop prost.
Plzenska pivo čez ulico 24 h vrček ,. Puntigamsko marčno pivo čez uiico 18 h
1152
K obilni udeležbi vabi
Ivan Kenda.
Freres Gu3l9aume
z mnoffo, znamenito dresiranimi konji plemenitih pasem in umetniki
3te    prve vrste, ki bo aranžiral ciklus predstav višje jahalne umetnosti, konjske dresure, gimnastike, pantomim itd.
Dan otvoritve se objavi pozneje po časopisih in z lepaki.
0 0 0 0
Z odličnim spoštovanjem
1164
ravnateljstvo.
0 0 0 0 0 0 0 0 0
1000 kron
ako je goljufija! Brezskrbno rodbinsko srečo jamči knjiga o pre-obiiem blagoslovu otrok. Z več tisoč zaavainicami pošilja dmkretuo za 90 h v avstr. znamkah gospa
V. I4.au p Berlin S. W. 220Linden-^
strasse 50
0000000000000000000000000400»
Veliki požar
zamore se lahko in naglo pogasiti samo s
Smekaloviini brizgalnieami
nove sestave, koje od desne in leve
strani vodo vlečejo
in mečejo. V vsakem položaju delujoče,
kretanje brizgal niče nepotrebno!
Pri razstavi gasilnega orodja meseca avgusta 1SK33V Pragi bila je naša tvornica R. A. Smekal odlikovana z dvemi največjimi odlikovanji
in sicer: S I. počastno diplomo za izboljšanje parnih- in motor-brizgalnic ter lestev, in z zlato kolajno za prednosti pri ročnih brizgalnicah za nove sestave.
R. A. SMEKAL
7- 9
skladišče vseh gasilnih predmetov, brizgalnic, cevi, pasov, sekirip, sesalk in gospodarskih strojev.
»M»  «*• *JP*  *Jf+  «** tM* *#*  tA.  rta t*»
V^*t>ilo
k
občnemu zboru
jilnice v Zagorji ob Savi
registrovane zadruge z neomejeno zavezo
kateri se bode vršil
dne 7. maja 1904
ob tt. uri zvečer
v poBojilnlčnl pisarni.
1. Poročilo naeelstva.
2. Odobritev računa za leto 1903.
3. Volitev naeelstva in preglednika.
4. Slučajnosti.
Pri nesklepčnosti se vrsi občni zbor 1 uro pozneje pri vsaki udeležbi udov
1149 Načelstvo.
Triumpii-štedilna ognjišča
za gospodinjstva, ekonomije i. t. dr. v vsakoršni izpeljavi. 2e 30 ,L Tet bo najbolje priznana. Priznana tudi kot najboljBi in naj-<rpežnej5i izdelek. Največja prihranitev goriva. Specijaliteta: Stedllna ognjišča za hotele, gostilne, restavracije, kavarne i. dr. Ceniki in proračuni na razpolago. Glavni katalog franko proti doposlani -namki. 543—17
Tovarna za štedilna ognjišča „Triumph"
<Ti Ol c1hc*1i m i cl t Nin
Služba.
Sprejme se v službo posten in čeden hlapec katerekoli starosti, samo da je sposoben za domača dela in opravljati enega konja — Ponudbe z zahtevo letnega plačila sprejela uprav. ^Slov. Nar.1 1166-1
V večjem obrtnem kraju na Spod. Štajerskem se odda v zakup
mesarija
s polno ledenico vred. Za v rs bo obrti je treba vsaj 400 K kapitala. — Več pove upravništvo „S1. Naroda".  1120 2
Mesečna soba
lepo meblovana, na ulico, se odda
s 1. ali 15. majem 1004 v Špitalski ulici at. 7, III. nadstropje. 1164-1 Natančneje se izve istotam.
Bakrene kotle
za kuhanje žganja in drugo izdeluje
1081 A. Schwingshakl 3
Kolodvorske ulice štev. 28.
Takoj se odda lepo slikano
stanovanje
z dvema sobama in kuhinjo s posebnim vbodom v Spodnji Šiški (gostilna pri „Anžoku"). 1118-2
učenec
se takoj sprejme v špeceriju in želez nino. 1144
Zaloška c«sta štev. 15.
Sprejme se spreten 2
prodajalec
izvežbau v manuiakturni stroki.
Vojaščine prosti imajo prednost
R Miklauc, Ljubljana.
soliden in lepega vedenja, dober in hiter prodajalec se sprejme v trgovino špecerijskega in železnega blaga.
Kje, pove upravništvo „Sloven-skega Naroda". 1157—1
Sprejmem takoj dobro izvež-banega
v
Proda se Brockhausov konverzacijski
leksikon
popolnoma nov, jubilejna izdaja. Ker porabi   izkupiio  bolan visokoiulec zdravila, upa, da se najde človekolju ben kupec. — Naslov pove apniTiiiat) „Slov. Narodau. 1153—1
Plača po dogovoru.
FERDO ŠKRABA
urar v Idriji. 1159-1
Hiša z vrtom
-w Mu)ubl{ani«, cesta na južno železnico St 26, biizu južnega kolodvora, pripravca za vsako, zlasti gostil ničarsko obrt se iz preste roke pod ugodnimi poguji radi družinskih razmer proda
Več pismeno ali ustmeno od 11. —12. ure dopoldne pri posestniku istotam
Posredovalci izključeni 1146 — 1
Za čebele
najboljša Mala sta phacella in es-parsetta, katerih seme se dobiva pn
PETRU LASSMKU.
Zaloga velikanske pese, vrtnih in trevnih Nemen. 937 1
■■F" Pijte
Klauerjev
n
Triglav
najzdra^ejši vseh likerjev.
razpisuje
Delniška družba združen, pivovaren Žalec in Laški in
v Ljubljani
službo korespondenta
za Laški trg z mesečno plačo ir>0 kron. Nastopiti je službo v najkrajšem ča
Prositelji morajo biti povsem veŠČi slovenskega iu nemškega jezika stenogratije.
Pouud.be opremljene s spričevali naj se pošiljajo ravnateljstvu delniških družb v Ljubljani. tu
Št. 4-4.
1163- 1
Županstvo v Kranjski gori bode letošnje leto v grozdih v Trenti ,Fod-prisankam' na Primorskem
dalo naprodaj
okoli 7000 do SOOO m3 lesa
kar ga je od vetra pometanega in približno
700 stoječih debel.
Kupni pogoji se zvedo pri občinskem uradu v  Kranjski gori. Kupne nudbe naj se pošljejo do 20. maja t- I. pod] ismo n Ea&JUMtfm.
Županstvo občine Kranjska gora
dne 21. aprila 1904.
i*- E#ai ii/ai\ župan
S—1-1__!     * *
Najboljši rastlinski like*'
je in ostane 1165—1
Planinski biser'
ki ga izdeluje in prodaja
Josip Jebaein v £jubljani.
_ "1
i i
r t e -■ n
** 9
a
C
74
833^
Lepo stanovanje
se odda za 1. maj.
1457-48
J J. Naglas, Turjaški trg1 št. 7.
Odda se za majnik
1112—3
lepo stanovanje
ki obstoji iz 2 sob, kuhinje, jedilne shrambe, kleti in podstrešju. — Več pove upravništvo ,,Slov. Naroda".
Policist
dobi službo pri županstvu na Bledu.
Bivši orožnik ali policist ima prednost. — služba traja 4 mesece. Začetek 1. junija t. 1. Plača po dogovoru. (Vloge brez koleka.) 1108—3
Učenec
slovenskega in nemškega jezika zmožen
se sprejme
v večjo trgovino mešanega blaga na tleželi.
Kje? pove upravništvo „Slovenskega Naroda". H 24- 2
Za gradnjo ceste Savodje (GniiiudV Rennvveg na Koroškem   lioo* 2
Damsko kolo
Dtii*kopp Diana l.a skoro uovo
se ceno proda.
Vpraša naj se : Stari trg v prodajalni gospoda KorenČana ali štev. 4, 1. nadstropje. 1084—3
I
Samo 5 kron
stane, dokler bo kaj zaloge, 44/i kg> okoli 48 kosov, lepo sortiranoga, najfinejšega, pri prešanju nekoliko poškodovanega
toaletnega mila
najfinejšega vonja. — Pošilja po povzetju ali ee se denar pošlje naprej
M. Frank, Dunaj,
950—7        II., Rueppgasse 29.
AVGUST REPIC
sodar 17 Ljubljana, Kolezijske ulice 16
{•vr Trnovem) izdeluje,   prodaja in popravka
U
vaaKOvfsuia
naJiiižjIB* cen Mil«
Prodaja stare vinske sode, j
u> \±* vu mm w imi urm
i
J. S. Benedikt
v Ljubljani, Stari trg
(tik  glavne prodajalne na voglu).
se isce vec spretnih
delavcev
za tolčenje gramoza.
Vpraša naj se pri stavbnem podjetništvu v Eisentrattenu.
Ljudevit Borovnik
na Koroškem
se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih pušek za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi predeluje stare samokresnice, vsprejema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro isrt&nje. Vse puške so na c. kr. presku&e-valnici in od mene preskušene. — Ilustro-m1 vam ceniki zastonj. 16
Največja zaloga
Irlofcukov
najnovejše faco na
O-"  rVJLial*:«^ *»«*»>aa«&*   «# ■
Prodaja na drobno In dabeto.
Zaradi družinskih razmer ae proda pod ugodnimi pogoji iz proste roke tik gradnje železnice v Br.h. Bistrici na najlepšem prostoru velika
baraka
ki obstoji iz kuhinje, 2 shramb, velike gostilniške sobe, t posebne sobe, kleti in ledenice; zraven tudi stanovanje za 50 ljudi in prodajalna. — Več pove A. Ke»iiiaii, Polj«, Boh. UlMtrlca. 1127 -2
mi—i wt\\\mmwmmmammmM
prve, nepreko8ljive kakovosti, za izdelovanje likerjev, žgaLJa, vseh spi-ntuoz in jesiha pošiljam kamorkoli. Velikanska prihranitev, neverjeten uspeh zajamčen.     7C9 -7 Zanesljivi specialni recepti
Ceniki In prospekti gratis in franko.
Karel Filip Pollak
tovarna za esence v Pragi.
(Pošteni; spretni zastopniki se iščejo.)
(grad) na deželi
euonadstropua, z gospodarskim poslopjem in sadnim vrtom,  tik železniške postaje blizo Ljubljane
se prostovoljno proda.
Pojasnila daje dr. Fran Vok, j. kr. notar v Ljubljani. 1128—2
Naznanilo.
V zapuščino g. Franceta Sešeka,
zasebnika iz Ljubljane
UOCfi P11CM118
tvo,
^aSvjeHan^
I
tO tO
m
H H
Cene stanovanjem do 1. junija in od 1. septembra 25     pod tarifo.
Ms
[j
Sezona od 1. maja do konca oktobra.
Krapinske $ Toplice
maza
Hrvatskem
as
m
f   Glavna trgovina:
I Stari trg štev. 21.
Pekarija
in slaščičarna
J. ZALAZNIK
jriiijaike:
Glavni trg S
m
Sv. Petra cesta 28
m m
Ev*
K
Hf
H
6«
Izdelovatelj vozov
FRANC VISJAN
I Ljubljana, Rimska cesta št II
priporoča svojo bogato zalogo novih in že rabljenih     2H7—14
VOZOV*
Kdor trpi na padavic*, krčih in drugih živčnih boleznih, naj zahteva o tem brošuro, ki jo zsstonj in poštnine prosto razpošilja pri«. NHinanrn-A potit«-!**>
In« u k. 3 ii i*i a. !tl. 541—9
Trgovski pomoćnik
18. let, izvežban v manufakturni, špecerijski in žele/ninski stroki, išče 8 25. majem službe. 1131-2 Kdo V pove upravništvo ,,S1. Naroda".
Hišnik
< llaiJNiiirltttrr)
brez otrok ali vsaj i odraslimi otroki s stalno službo, katerega /.ena bi opravljala posel hišnice, se spre fine proti mali mesečni plači in prostemu stanovanju. 1119—2 Natančneje v mestni posredovalnici za delo in službe, Mestni
brc štev. 27
edka prodaja!
Trgovina,  mesarija,  gostilna v
nekem bogatem kraju se zaradi rodbinskih razmer proda. — Treba je 30.000 K kapitala. — Ponudbe pod ,,Geldquelie" — anončui ekspediciji Kienreich v Gradcu. 112.^-2
<* ss? te*
_ Odt leta, lSSS.
Bergerjevo medicinsko
kotranovo milo
ki ga priporočajo odlični zdravniki, skoro t vseh evropskih državah  z odličnim uspehom  uporablja proti
vsake vrste izpuščajem
zlasti proti kroničnim lišajem in paraz. izpuščajem, dalje proti rdečici na nosu, ozeblinam, potenju nog, luskinam na «lavi iu ▼ >>r.*iii. }U*r'fTJ*-v<t ha trn lujva milo ima v sebi 40 otl&totkuv Ir^nei/ti katranu m se razlikuje b.-atveno od vseli dmtrih mil, ki se nahajajo v trgovini. Pri tteozriritrtjirih jtoltnih Oolr-iiih se ca mesto ko-trj.iij»eK- nula z uspel'ura uporablja
I
li i    Berge^vo kstranovo zvepleno milo
Bi
Ii
ttt txt nt ttt ti* tt* tn *it W
Kot btit^jr k<>tr<iiu>cu tttiiu z* o^i r.......
nesnage s polti,
proti   spu£č*jein   ns>   polti  in   glavi  pri  otrocih, kakor tudi koi  uenadkriijivo kosinetično  milo ta umiranje-in kojtanj* z<- vtniMtUtnjo ralu* »iu*i
Bergeujevo glicerinovo-kotranovo miiof
▼ katerem je 6a odst  glicsraia in ki je lino parfumovano
Coaa kemadu vsais vvszd z navodilom ouparafci 7 O v.
Zahtevajte po lekaruah in zadevnih trgovinah izključilo llergt rjrw kotraiiova
mila 111 pazite na poley stuječu varstveno
XJ"ra.dLno oLcroljaiaa>
najstarejša ljubljanska
aosreoGvalnica stanovanj m služen
G.FLUX
Gosposke ulice^ št 6 um
prlporora In aanieMfu Ir boajao
služba iskajoče vsake vrste
zii LJubljano In tlrujfotl. Polnluu ciilaaj. — V(ii;«nnie)«> v pluarnl« — Ventil« In  lattlilaor  nuižiio liltra poMtrrzba #.ajcof o % Jma.
Smrekov
brusilni iu eclulozni 1098—3
razprodajale se bodo v ponedeljek, dne 25. aprila 1904 od ore dopoldne naprej v Križevniških ulicab It 117 III. nadstropje. 1122—2
V Ljubljani, 11. aprila 1904. Aleksander Hudovsrnik
c. kr. notar kot sodni komisar.
Škrat
tO
zdini zio'JGnski humoristično-sati' ^icni tednik, %i prinaša izključno
originalne slifa.
hhaja v Jrstu vsako soboto. — J/aročnlna 3a vse leto 6 ){, 3a po! teta 3      Posamezne številke se prodajajo po tO stotin^.
Zahtevajte brezplačne številke na og/ed /
Poskusite
pristni rastlinski liker
Lata 1903 jo bilo 4737 ijudi.   Od za-
gorjanske železniške postaje Zabok-Krapin-ske Toplice oddaljene eno, od postaje Ro-gaUe. lok. žel Grobelno- Rogatec, pa dve uri vožnje. Od I. maja vsak dan omnibus k vsak mu viaku proge Zabok-Krapinske toplice, fc: postaji Rogatec k dopoldanskemu vlaku. — 30' do 35° R (37*. n co 43 5° C) KOrke akrateterme, ki eminentno uplivaio proti protlnu, mišični In členski revml n njih posledičnim boleznim, pri ishijl, nevr 1-giji, kožnih boleznih in ranah, kron ii Bnghtijevi bolezni, otrpnjenju, pri najr licnejših ženskih boleznih. — Velike ba-sinske, separatne kopeli, kopeii v bar h in prsne kopeli, izvrstno urejene potilnice (sudariji), masaža, elektrika, Šved. zdravilna gimnastika. — Udobna stanovanja, dobre in nedraere restavracije; staina topliška godba. Razsežni senčni sprehodi, prostor za ten-nis-igre itd. Kopališki zdravnik dr. Ed. Mai. — BroSure se dobe v vseh knjigarnah.  Prospekte in pojas-jtla pošilja
105^—2       kopališko ravnateljstvo.
Tovarna pečaj
ustanovljena 18 88.
. Agnola
Ljubljana, Dunajska cesta 13
Gostilniška in kavanska namizna posoda
po najnižjih cenah.
Založnik zveze c. kr.
avstrijskih državnih uradnikov
Alojzij Večaj
Zgodovinska povest
I ar.  francoskili irasov
L j ubij
Po okusn in zdravem učinku prvak Varstvena znamka likerjev.
Ogreva in oživlja telo, Budi tek In prebavo, Daje dobro spanje.
Lastnik: 5-92
EDMUNO KAVČIČ, Ljubljana.
Vzorci ae radovoljno dajejo brezplačno.
5)1151 Jrnovf)- Opekarska cesta. au<l> Veliki strarJon 9.
priporoča vsem stavbnim podjetnikom in si. občinstvu svojo veliko zalogo najtrpežnejsih in sicer od najmodernejših
pre&anih in poljubno bar (ranih do najpripro stejaih
prstenih pečij
r3zličnih vzorcev kakor: renaissance, barok, got-«kr/secesion itd., ka^or tudi štedilnike in krušne pefti lastnega in domačega izdelka po najnižjih cenah ter je v svoji stroki popolnoma izvež-ban. 909-4
Ceniki brezplačno in poštnine prosto.
P«
■*ait|sk«e>
ii
ponatis iz ^Slov. Naroda")
WT je izšla! "W
Ta povest je, izhajajc v „Slov. Narodu1*, vzbudila mnogo pozornosti in živo zanimanje po vsej deželi ter smo jo morali na mnogostrausko izrecno zabtevo izdati v posebni knjigi.
Dobi se edino-le pri
L. Schwentnerju v Ljubljani.
IztiS pO K 1-60, po pošti K 1-80.
znamko in n* predstojeći flrtnrn podpis (J. Miril .t" Co. na vsaki etiketi. Odlikovan s < istno diplomo na I>u:iiju 1883 in z zlato svetinjo  na svet. razstavi v Parizu IhoO.
/a osebe,   ki kotranuvega duha ne marajo ali ga ne mo-
rejo prenašati, iidelujem« i/. iTi-zbirvnccra st-iščenejja ko-
trm:v ti nt ru .€,! i,<t  iit-tn     u I . i>..,1 oziime-
jv.iom JlfUoi.t antra;ohta mila <l»-'a kotrtimn/a mila) Oltviit- vrsti -> latra.ol nn mita ;«> in I<f <n{<it< t. antrnzttlua      r»r7.-.<«;m tm/tt.    1 nIra~olno rttjtl mila,
autraz. žcejtlrnotHfeeuo milo.  tint raz.  tjtlcrr. ttm-
Ittna milo. Antr k.-oin* mila >•>       v-.:.-.I ^ travniške preizkušnje posebno  obnesla proti  i.■, m  in neći^tost: polti. Vsak kos stane t>0 vin.
Naprodaj v lekarnah in zadevnih trgovinah.
Glavna razposilialnica : G. Hell A Ccmp., Dunaj, 1., Sterngasse 8
% IjJieI»J(«ii1 se dobiva v lekarnah: «t«*r.   JI.   Tlnjr.   im.   Plt*ri>il.   S., p?.
TriilA»t*y.3 in v vseh drugih lekarnah aa
Kranjskem 630—6
U nobenem slovenskem domu slasti v društvenih dvoranah Se na sme pogrešati
SOhl 1104-2
prešerna in * Vodnika.
Jsti ste vzorno izdelani v velikosti %2 ctm.,   ter staneti po 7 kron.
Doprsni kipi
Vodnika, Prešerna, S^omŠka, Jurčiča, Jfersnika, Levstika, Tolstega in Petra Jfarage-orgjeviča, 25 ctm. veliki, brez
podstavka po 3 krone. Simon Gregorčič v velikosti 22 ctm. s podstavkom, za Jf 180.
2abojč^c računim 3a lastno ceno. Jf naročbi vabi prav uljudno
Jernej Bahovec
trgovina papirja v Ljubljani
Sv. petra cesta št. 2.
se v vsaki množini redno
kupuje.
Prijazne ponudbe   pod šifro: W. IOOO* upravništvu „Slov. Naroda*.
Čudovita novost!
325 komadov za 1 gld. 95 kr.
Krasna ura z jako lepo verižico, točni \ za katero se daje dveletna garancija, v/eiikolepa  Laterna   maglca a 25 krasnimi podobami. 1 jako rina kravatna igla s aimili
briljantom, 1 krasen kolijo iz orient-bisor >v, patentni zaklep, najmoderneii nakit ^adame, l tin usnjati inoSnjiček, jako elegantni nastavek aa smotke. 1 garnitura IT. douule-i.latih mansetnih in sraj?nih gumbov, 1 tf. žepni nožec, l tf toaletn«- zic^lo, irlg steklo v etuiju, predmetov za d plavanje in Se 200 razruh komadov, ve>e. kar se potret>u,ie v hisi. Krasnih A2b kom-di»w z uro, k) le sama tega denarja vredna, po&ilja pr »ti postnemu povzetju 7.a 1 gid. 95 tir. r tzpoSilJalziica
S. Kohane, Krakov
poHtnu |»re4ltilo
Ako ne ugaja, s« der^ar vnie.
111)
prve iu druge košnji- domačih travnikov
se proda.
Več se izve pri la.jf F^edotfiću
v Ljubljani, Ambrože* trg št. 7.
MV
JQ
36
ogaška Slatina
m&    -- štajersko -
Železnioa, pošta In telegraf.
Prospekti zastonj.
Prekrasna lega, kisika poln srak brez praha. Moderni komfort, živahno družabno življenje.
— Novo hvdro-elaktro mehano-terapevteko zdravilišč« v velikem In modernem »logu — Zdravljenje z mralo vodo, električne avetlobne In kopeli v banjah, inhalatorlj, pneumatska In parova celice, celice za segret zrak, masaža, solnćne kopeli, zdravilna gimnastika -Uspešno idravlllače ze bolezni v želodcu, črevlh, na jetrih In ledvicah, za telesno zaprtje, hemoroide, kamen, odebelalost, sladkorno bolezen, protln, katarje v požiralniku In jaSelku. ____Jako močni zdravilni vrelci, podobni onim v Karlovih In Marljlnln varlh.--
Kogar nadleguje kašelj
naj;poskusi kašelj ublažu-joEc in veteokusne
Kaiser-jeve prsne bonbone.
I A  notarsko overovlje-/ f #1 11  nlH spričeval j umrl Mm I TU  m   aro to v    w m prh pri IlomIJu, hrlp»voMtl. katur|u in zaallzenju.
Zavrnite, kar se vam ponudi drugega! Varujte se prevar! Le pravi z varstveno znamko „tri jelke1*.
Zavoj 20 in 40 vin. 2780-27
Zalogo imajo: V Orlovi lekarni poleg železnega mostu v Ljubljani, v dež. lekarni pri Mariji Pomagaj Milana Leu-steka v Ljubljani In pri Ubaldu pl. Trnkoczvju v Ljubljani. — V Novem mestu v lekarni 5. pl. Sladovlć.
iB Za man IJanJe
= rasti las =
služi  že  tisočkrat preizkušeno in splošno odobreno sredstvo
it
£ovacrin"
ki je nastal po temeljitem raziska-vanju odličnega ameriškega zdravnika in ki so ga najznamenitejši profesorji in /ilravnlkl in tudi zdravstvoma oblast znanstveno priznali. £MF" Predvsem  se  svari   pred V0-
daim za glavo in lase, pomadami itd, ki jih r_ove 'Cujejo s sleparsko reklamo. ..a^ovsierln"- zabranjuje izpadanje las, luskine, plešavost in prezgodnje osivenje, ravno tako zabranjuje posebno izdatno pri otrokih in odraslih tudi vsako bolezen las
jjl-tIVaUi ■■■ mnogih zdravnikov edino resnično sredstvo za razvijanje las. čudovito pospešuje rast las in brade, celo na golih mestih, podeli prezgodno osivel.m lasem zopet njih prirodno barvo. Ena velika steklenica
Lnvarrina" kl ?adošča za
Muu i uu! iiit* vec mesecev K 5- —, 3 steklenice A" 12 —, 6 steklenic A" 20* —. Po poštnem povzetju ali Se se posije denar naprej, razpošilja evropski dep.">t JI. Felth, llunaj VI.. Jlurtuliil ferstr. 45. — Dobiva se tudi v drogerijah, parfumerijah in lekarnah.
Mnogo prostovoljnih priznanj
——   medtemi te-le -
Rad Vam potrjujem izvrstni uspeh ,,Lovacrina*\ ki je doslej gotovo izmed najboljših antiseptiških in sebo-rirajočih voda za glavo, toda mil in prijeten Moji pacijenti ga rabijo in pripc-rtčajo med vrstniki
Med dr L. Marguiics. Lasno sredstvo „Lovacrin" sem za nek primeran slučaj priporočil in potrjujem, da je po nekaj tednih res bdo opaziti viden učinek. Vsekakor pa antiseptičnega učinka na kožo ca giavi ni tajiti. Priporočal ga bodem tudi naprej.    Med dr. Szentes Bela.
Z ,,Lovacrinom'\ ki ste ga poslali sem v Štirih slučajih prezgodnji plešavosti oziroma izpadanja las zaradi bolezni dosegel precejsn e izboljšanje in bodem „Lovacrin" v svoji praksi vsikdar rad odrejal.
Med. dr Josef Karos Nisem prijatelj zahvalnih pisem in atestov, to pot pa storim izjemo in Vam potrdim, da je „Lovacrin" reanično izvrstno deloval, m da ga bom rad priporočal. 825—3 Med. dr. Eduard Plekarskl I
T-• "V'VravKr- rti: urTTmtt
trr^m i .n*»*Ti \.\ \ trt^f * m i
^■K t t rrm.vAiiiii.ti uslugo:
ramfl*«*
mmm      — —^ v ^ ^     — cenovni k o vsako vrst-
od tiskarja, če se kupite moj aparat za tiakanje s lipami, z njimi lahko ^5?t^!!iJM Se-
vsakdo takoj tiska: vizitnice, adresne karte, aviise, cirkularje,   mredna I ZŽfTt^-"/!^ "r^V_ povabila, koverte, povabila na shode itd. Aparat ima več tip kakor drugi taki tiskarski stroji in stane z vso opremo:
293 črk fl 2-40
$9 ^»165 črkami fl. —-70 H^jfoO „ -'83
;i27    „     „ i-ao
140     n       „ I-60 J|2II     H       „ 2—
304 H „ 3—
468 „ 3-60
640 „ „
809 „ 6' —
.   .  F-iiiifci^/%ai l     i    Dunaj I, Adlergasse 7
J. LEVVINSON, tovarna štampilj In gumijevih tip, graverska dela.    (teletom 12.179)
Zftatopnlltl «e laecjo. Xetia7«J®^«' ■* v»a>nie na»a\j.
za plombe, vžigalai pečati, pečatne marke
z vzbočenim tiskom. Preše za vzbočeni tisek. Klišeji po vsaki predlogi, moderni monogrami in zobci za perilo, solidno izvršeni ODESA na Ruskem, Puškiuskaja 16. ( i-iiutitlki ia«louJ. 76-16
m
Bratje NOVAROVIC
Ljubljana <^v~
lastniki vinogradov na otoku Braču in Stari trg Št. 15. v Makarskem Primorju v Dalmaciji.
Prvo vzorno skladišče dalmatinskih vin, tropinovca, konjaka in 3 O olja na drobno In na debelo
K _
l Tovarna za usnjarijo in posestvo
se proda ali daje v najem z dnem 16. aprila 1904.
Hiša zadostuje za vso družino. Več se izve v upravništvo „Slov. Naroda*. 910-3
... ... ...   «1*        -■• -t- *»• **• •!»
Kirbisch
slaščičarna v Ljubljani
priporočat    vem7* «l»c.
sladoled, Udeno kavo in ledeno čokolado.
Proda se tudi nova lepa steklena omara (nastavek).
V dru^e roke se odda ,,Das intere-ssante Blatt" in ,,Le pziger illustr Zeitung".
•f*   %J^m   «*■•   JI«   «-*■•   »»•   mM*   «*•   «JU   »**   . ¥*   .1. JfU
riTiTifiiffffi
£oterija zaklada cesarice Elizabete
pod najvišjim pokroviteljstvom Nj. c. in kr. Visokosti gospoda NADVOJVODE FRANCA FERDINANDA.
Glavni dobitek v vrednosti 916-4
Iz LJUBLJANE v NEW-YURK
kron, dalje dobitki po tO.OOO, 5000, 3000, 2000, 1«*00. IOOO 14 itd., vsega skupaj ?000 dobitkov.
Sna srečka velja 1 krono.
nepreklicno 28- maja 1904
pod uradnim nadzorstvom,
_
Srečko ae predaja v IJulilJani       v IJ ubijani t Krctlitt.I banki in v baiicneni podjetju ^. €?• MajerJ*-
z brzoparniki
Kaiser fdktli II. Kronprioz filldi Kaiser fllltil cler (irosse
Kaiseria Maria Tkertiia
(najveCji in najhitrejši parniki >
stane vožnja S poštnimi parniki
veliko ceneje.
Posebno pa opozarjam na to, da se zaradi znižanja parobroJnih cen pri meni wm.*& "^pBj povišajo cens ameriških železnic. lK-i 13
V
1'rosta brana že v
Bremenu.
Ljubljana
Kolodvorske ulice 35
nasproti btari „Tišlerjevi" gostilni =====
Podružnica v CELOVCU.
Kupuje  In prošnja
vse vrste rent, zastavnih pisot. pnioritet, ko-munaimh obligacij, arećk,  dein.    valj t, novcev
in deviz.
Promese Izdaja k vsake   i žrebanju.
reditiie banka v Ljubljani
af &
Alerijski kapital H l.f!«»CM»ft»*--
Zamenjava Is ekskom^tuj« Oa;e pre^aine k rn»R«^Bs m'rh.
izžrebane  vrednostne papir.c in ^3.Tra,2r\xj«  crečke pr-^rl
vnovCoje zapalo kupone. knzanl lzi^rc^i-
Vinkuioje in  devinkulu:^ vojaške tmiitniuske kavcije.
yJ?" o«*if»»  is« inkKMM« in«*a<r.   TKjS SLS"    Bonna tuu«rilA
Podružnica v SPUETU.
v tekočem računa ah na v;o2r.e ln\iittoa proti a^odaim obreutim.   VUj&eui denar obredtuia
dne v!oge do i&e vzdiga. 39—H
Promet s 6ekl In nakaznicami.
Dobra kuharic
Obsega na 576 straneh veC nego 1300 receptu? zh pripravljanje najoknanejSih jedi domače in tuje kuhe, ima 8 fino koloriranih tabel m je trdno in elegantno v platno vezana
m        ■    «| spisala ■ s** 17Č1CI
je izšla........... -.-     Je ,zsld
v založništvu Lavoslava Schuentner-ja v Ljubljani.
Dobiva se samo vezana; cena 6 K, po pošti 6K56H.
Hvali jo vse : kuharica s svojega strokovnjašktrfr.i »tališča. literarna kritika aaradi lepega, lahko amevn^a jezika, fina dama zaradi njene lepe, pri slovenskih ku-harskih krjtgah nenavadne opreme, in kone^no varčna gospodinja zaradi njene cene. ker ni nič dražja, nego znane nemške kuharske knjige. 28
e
0
Zahtevajte pri nakupu
Schicht-ovo štedilno milo
z znamko „jelen .
Varstvena znamka.
Ono je najT zajamčeno čisto in brez vsake škodljive primesi. - Pere izvrstno
Kdor ho5e dobiti zares iamieno pri.tno, peri.u neškod.jivo milo, naj pazi dobro, da bo M vsak ko.nad ime
„SCHICHT" in varstveno znamko „JELEN1 -
Dobiva se povsod!
0
0 0
0 0
ZDZ
3R
KJ
Kdor hofce ohraniti svojo
elegantno in stanovitno obutev
naj rabi le:
GLOBIN
najfinejše čistilo za vsako usnjato obutev. 8&5_7
Mapi*oda| povsod i
Edina tovarna: Fritz Schulz jun., Akt.-Ges., Eger i. B u. Leipzig.
■Ml   min IIIIHIIIII ■PI|IH«IMWI^WMM^B^MMIaM^M«Mi
Nad 30 let obstoječa, živahna in večjega obsega
trgovina z mešanim blagom
v zvezi z gostilno
miži Gorenjskem se odda za dobo več let v najem.
Na razpolago je prodajalna z večjimi skladišči. — Hiša z dvema sobama in vinsko kletjo za gostilno, petimi sobami za stanovanje z drugimi potrebnimi prostori vred. — Pri hiši je vrt, gospodarsko poslopje hlev i. t. d.
Naslov za ponudbe pove upravništvo „Slov. Naroda". 1132—1
' Tovarna pohištva J. J. NAGLAS i
3? cS
Ljubljana, Turjaški trg št. 7.
Največja zaloga «
pohištva
156-18
|J   za spalne in Jedilne sobe, salone in gosposke sobe, Preproge, zastorji, modroci na vzmeti, žimnati modroci, otroški vozički itd.
Aajiilzje cene. XnJHolitlneJ«e blago.
Sedaj I ffld. 70.!
Zelo znižane i vozne cene v
Ameriko.
Preje
old. 105.
Ravno ista vožnja in postrežba
kakor preje.
Iz Ljubljane v Novi-York samo 70gli'.
s prosto dobro hrano žz&> v Hamburgu
v dežele: Pennsvlvanija, Obio, Illinois, Minnesota, Montana, Californija i. t. d. tuliko višje, kolikor je tarifna cena po ameriški železnici; s priznano najboljšimi parniki družbe
Hamburg-Amerika Linie.
Kdor je odločen potovati in da se mu dober prostor preskrbi, naj pošlje
20 K are na moj naslov: 2282 P4
Jr. Seunig, Cjubljana, Dunajska cesta št. 31.
V nedeljo, 24. aprila 1904
otvoritev restavracije Koslerjevep vrta
c. kr. godbe pešpolka št. 21 kralj Beljgijcev
Zadetek  oR» url i»-    V«4op |i
Od maja naprej vsak čas gorka kuhinja
K obilni udeležbi najvljudneje vabi z odličnim spoštovanjem
JVtarija Crbežnik,
reslavraterka.
n<?itniiiTuiiiiMipiiiif!iffffi|'fiiniifii
DRAGOTIN PUC
tapetnik in preprogar Dunajska cesta Stev. 18
izvršuje vsa t« petni s It a* «l«*l*» ter ima v zalogi v ae w to »tro It o «t»utlMjoeV   predmete lw*t-negn Izdelka.
Vodja ljubljanske podružnice pohištva prve kranjske mizarske zadruge v Št. Vidu nad Ljubljano.
i^i i f Ti * i i i H j 11 a~i i H11 il 11«* < * i [lil tVl IJ i i Ti i JljTi 11111 i I i ft 11
mm
Jernej Bahovec
trgovina papirja, pisalnega in risalnega orodja
v Ejubljani Sv. Petra cesta štev. 2
Filijalka: Resljeva cesta štev. 7
priporoča:
Najboljše urejeno zalogo raz-11 immmm papirju, trgovskih in paalai niti knjig, h o I* I* II« ztezkov, blljez-■lle, enilli* Itd.
IliatiiBlI«, A % *ii*IJwl*t* zajo-ilotlna za IJti«I«lt«-v iole.
table za Crnli-
v ee%o raeunleo.
Moltslie knjige za ljudske sole.
tflollt« enike v raznih vezeh. Tiskovine za gospode odvetnike in c. kr. notarje. !4l|>e slo%ensklli llteratov* Itazno galanter. blago itd.
Nizke cene, točna In solidna postrežba.
JOSIP STUPICA
Jeniienar In sedlar
v Ljubljani, Prešerno*e ulice štev. 5.
Priporočam svojo zalogo najrazličnejših
konjskih oprav
katere imam vedno v zalogi, kakor tudi vse druge konjske potrebščine.
^ • Cene nizke. ■ #
O O
co
N
o *Q
e
L
(8
0J
S H
ogastvo las
z lasnim cvetom in po-mado .Linge Long'
po I K;
tsernati zobje
z jMenthol1- ovo ustno vodo
in zobnim praskom po I K 60 h;
epota polti in
telesa
Aida"
milom: cvetlično 60 h, cream i K.
Dobiva se le v
Orlovi lekarni
Mr. Ph. Mardetschlager, kemik. Jurčičev trg ^ Jurčičev trg
\ lij ubijani.
RazpoBi'ja se proti vposiljatvi zneska ali s poštnim povzetjem.
3v. Seunig
trgovec z usnjem na drobno in debelo 18
v Ljubljani, Stari trg št. 7
priporoča
prah
dosedaj najboljše, prosto bencina, smole, petroleja ter kislin
brez konkurence, brez vsacega duha
po ena I ulž|lli cenah:
I kg« Ml li, lee a 711 Ii, pri
nakupu večje množine se ceneje.
JfOVO! Patentirano JKovo!
nepremočljivo mazilo
za poćpnenje pujavih čevljev, usnja itd.
^ Vodno zdravilišče *4
Najlepša gorska lega milo podnebje zavarovano proti vetru
Zmerne cene.   Začetek sezije 15. maji.   Navodila daje ravuateljstvo zdravilišča. Popolno vodno zdravljenje, solnene kopeli, euhovroča zračna zdrav ljenja, kopeli z ogljenčevo kislino, masaža, gimnastika in elektr. zdravljenje 912-4 Zdravniški vodja. 1 . .VI. Ur. It min I T Kaabe.
Kopališče Kamnik na Kranjskem.
C. k. privr. zavarovalna družba.    £|Ž 0. kr. priv. zavarov. družba za življenje.
..Avstrijski Feniks" na Dunaju.
Vplačana delniška glavnica Z 6,000.000.
Družba zavaruje:
a) proti škodam vsled ognja, strele in parne ali plinove razstrelbe, kakor tudi poti škodam vsled gadenja, podiranja poslopij in proti škodam vsled odnašanja premičnih reči, nadalje proti požarnim škodam živino, zaloge vsakovrstnega blaga, kmetijsko orodje, pridelke itd.;
b) proti požarnim škcdam poljske pridelke in klajo v poslopjih in kopicah;
c) proti škodam vsled slučajnega ubitja zrcalnega stekla ;
d) raznovrstno blago proti škodam, nastalim pri prevažanju po suhem in po vodi;
e) proti škodam vsled tatinskega vloma in vsled tatvine iz zaprtih in odprtih prostorov ;
f) proti vsakovrstnim telesnim nezgodam, nadalje sprejema jamstvena zavarovanja obrtnih podjetij, občin, lekarnarjev, hišnih posestnikov, voznikov, lovcev itd.
2,400.OS 33,600.000 135,000 003
4,950.000
Vplačana delniška glavnica : E
Bezervnl fond...... „
Stanje zavarovanih svot .  . „
Letni dohodki na premijah  . „
Družba zavaruje na človeško življenje po najraznovrstnejsih kombinacijah, kakor:
a) za slučaj smrti, glavnica plačljiva takoj po zavarovančevi smrti La njega zaostale ali kako drugo določeno osebo;
b) za slučaj smrti in mešana zavarovanja z oprostitvijo plačila zavarovalnine, ozir. s priznanjem dosmrtne rente ob nastali onemoglosti; nadalje sprejema
c) zavarovanja za doživetje, preskrbljenje za starost, zavarovanje otroških dot, plačljivo pri dosegu določene starosti na zavarovanca samega;
d) zavarovanje dosmrtnih rent, za preskrbo vdov in vzgjjninskih rent po najnižjih premijah in pod najugodnejšimi pogoji, kakor neovržnost in nezapadlost police, jamstvo tudi za slučaj vojske brez posebne premijske doklade itd.
Natančneja pojasnila daje radovoljno
Soduijske ulice štev. 6. 11 4
Vodja generalnega zastopa: Jos. prosenc.
I
i
TRGOVINA Z MODNIM IN SVILE" .JM NJM BLAGOM TER POTREB^^^fe ŠČiNAMI ZA KMJA>^*|5p^
Po visoki kralj, deželni vladi proglašena za zdravilno
rudninsko vodo
cista alkallSko-
platlgka
Apatovačka kiselica
ni samo najboljša in najzdravejša
ampak tudi najkoristnejša in najznamenitejša
# zdravilna voda >?
ki je od prvih zdravniških avtoritet priporočena in deluje nenadkriljivo pri bolestih želodca, pljuč, požiralnika, raznih kata-jev, astme, mehurja, kamna, hemeroid (zlate žile), steklih in zrnatih jeter, gorečice in raznih ženskih bolezni.
Odlikovana s 13 zlatimi in srebrnimi kolajnami. "TUJ
„Upravitelstvo vrelca Apatovačke kiselice14
Zagreb, Ilica št. 17. 437-20
Dobiva se po vseh iekarnah, drogerijah, restavracijah in gostilnah.
KKXKKK*KKKKXK**XXXXKK*XKK**KK
X X X X X X X X X X X X X X X X
Patentovano na Avsirijskem pod Bit, 191
Lj
Paieni uradno ajkibia
p<»d itrv. 750.
za stare in nove strehe iz lepenke (Pappflacher) kator tuli za pločevinaste strehe (BlecMacber) najboljši, najbolje krijoči in najtrpežnejši ©e^©es^) plesk sedanjega časa cc^ji\ .
tt
GfOSSOl Je vl^nasta pleskalna tvarina za stara in nove strehe iz lepenko, ki pri največji vročini ne kipi in ne kaplja, pri mrazu pa ne poka in ostane vedno elastična, vse take strehe iz lepenke, ki jih dosedaj ni bilo možno popraviti, se dado z „GROSSOLOM" za veC let absolutno zgostiti
„Grossol" „Grossol" „Grossol"
se vporablja mrzlo in se ne potresa s peskom.
ne teče in ne kaplja
X X X X X X X X X X X X X X X
X X X
se ne trga in ne poka Z .flROSSOLOM" se maže le vsakih 5 let in nadomešča novo kritje. Gorenje lastvoati so nam potrdili Cesto mnogi s priznalnimi pismi in prima spričevali.
X Pripravne krtače za uiazauje se dobe pri nas X
g Milmm tovarna oljaaii m&zil u vozove is kemičnih produktov g
3KOLLAR & BREITNER;
11*5-1
Tržič ONonfalkone) pri Trstu
tovarna za strešno lepenko, lesni cement, asfalt, kotran in grossol. ZZ P Varujte sa pred slično ae glasečlm in manjvrednim ponarejanjem.
XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX
C4B
Kdor sc zanima za napravo motorjev za kmetijstvo, obrtnijo, žago ali mlin, naj si ogleda v ponedeljek, 25. t. m , na sv. Marka dan v Kranju na posestva g. poslanca Pirat petrolmsko lokomobilo, katero razstavi tvrdka
skl-.ilisle strojev v
Ljubljani.
interesentom v npogled. Ii37
Fran Zeman
Jako elegantna
# tla! #
Takoj se posnši! Brez duha! S?etise po enem potega!
Novo! pSST Novo!
Izborno pleskanje za tla, stenef pohištvo itd.
Eoliii-lak
1 je najboljše samopleskanje za tla! 4 L.)ubijana s s™-'
M. Spreiizer, Stari trg št. 30.
Pokrije
vsake
prejšnje pleskanje.
Najbolj bleščeč!
skrije najbolje prejšnja pleskanje!
5515-4
GLOBUS putz- / EXTRAGT
m
i.ttac
Fritz Schufz
GLOBUS
jnažilni e^tral^t
snaži bolje, nego vsako drugo kovinsko čistilo.
Rhni
STazn
One 27. aprila 1904 se bode vršila na domu g. Josipa Strehar v Ljubljani, na Tržaški cesti h. št. 2 potom prostovoljne sodne dražbe
a) od 9. ure dopoldne naprej zakapodaja posestva vlož. št. 46 kat. obč. Kapucinsko predmestje, hiš. št. 2 na Tržaški cesti z dvoriščem, hišice na dvorišču, gospodarskega poslopja, skladišča, hleva, dveh barak in vrta za dobo 10 let od 1. maja 1804 naprej; izklicna cena znaša 1400 kron, vadij znaša polovico najvišjega ponudka letne zakupnine, vadij in polovico letne zakupnine je takoj plačati;
h) od 2. ure popoldne naprej razprodaja premičnin, kakor hišne oprave, gospodarskega in mesarskega orodja i. t. d.
Cenilni zapisnik iu dražbeni pogoji se lahko vpogledajo v pisarni podpisanega c. kr. notarja.
V Ljubljani, dne 22. aprila 1904. 1142-2
Dr. Karol Schinidinger, c. kr. notar kot sodui komisar.
gozdov.
8. U15. nja
razprodalo se bode 80 oralov lepega v Hrušici leže ega
črnega gozda.
Nudi se redka prilika za dobro naložitev der arja. — Natančneja pojasnila daje
Anton Galle
1136_1 c. kr- notar v I,obalni.
knjigotržec
V Ljubljani, Dvorni trg štev. 1.
Naznanjam, da 8em prevzel od .Narodne Tiskarne" v Ljubljani v izključno razprodajo Jurčičeve zbrane spise, potem letnike in posamezne številke »ljubljanskega Zvona in vse one knjige, katere so izšle v aložbi „Narodne Tiskarne14. —
Te knjige so:
Josipa Jurčiča zbran! spisi, zvezek I. do XI., broširan a 60 kr., elegantno vezan a 1 gld. Posamezne   Številke »Ljubljanskega
Zvona" po 40 kr. Zbirka zakonov.   I.  Kazenski zako~
mit, vezan a 3 gld. Zbirka zakonov. II. Kaz. pravdni red,
vezan a 2 gld. 80 kr. Zarnlkovl zbrani  spisi.   I. zvezek,
brofiiran a £0 kr. Dr.  Nevesekdo:    ,.4000". Povest,
brofi. a 50 kr. A. Aškerc: Izlet v Carigrad, bros. a 20 kr.
Targenjev: Otol In sinovi. Roman,
bro&iran a 50 kr. — Stlrl novele, bros. a '20 kr. Benes-Tf ebizskv:   Blodne dule.
Roman, brofiiran a 70 kr.
Lefebvre: Pariz v Ameriki, broširan a 50 kr.
Stat nominis nmbra: Časnikarstvo ln nail časniki, broširano k 40 kr.
Jelinek: Ukrajinske dame. Povest,
broširana a 15 kr. Hal e v y: Dnevnik, brofiiran a 15 kr.
— Razne pripovedke, broširane a 40 kr.
— Dve povesti, broš. a 25 kr. Thenriet:   Undina.  Povest,  bros. a
20 kr.
A. Trstenjak:  Slovensko gleda
lliče, broširan izvod k 1 gld. Jurčič: Listki, l>ro4. a 15 kr.
— Gregorčičevim kritikom, bros. k 30 kr.
Avstrijski patrijot: ,,Fartelwesea
der Slaven", broširano a 50 kr.
Po znlisnl ceni priporočam: Fran Kocbek, Pregovori, prilike In reki. Prej
dO kr., sedaj »amo is& kr.
ttSF Sprejemam tudi naročila na vse modno žurnale, na vse domače in tuje časnike ter knjige. Tfc*l
Največja zalega navadnih da najfinejših
otroških vozičkov
in navadne do najfinejše
žime.
H. Pakič
v Ljubljani.
■oznanim naročnikom ss Miilja i pivzetjam
i.aSw.i -=a®o-
Ivan Jax in sin
v Ljubljani, Dunajska cesta 17
priporočata
svojo bogato zalogo
•   i >
voznih koles,
glasbenih avtomatov
in
pisalnih strojev.
-=3©C»     -OC^C^     -=3®C»- I
3(rasno izbero
l^onfel^eije
za dame m deklice
kakor tudi
manufakturno blago
vsakovrstne preproge
i. t. a..
p rl poroča
Afitan Schutsr
Ljubljana
Špitalske ulice štev. 7.
xxxxxxx<x>o<xxxxxxxxxxxx X
o Solidno blago, v Nizke cene. 2
xxxxxxxxx»xx"xyy.xyx>.»x>o<xx'
Veliko zalogo
rokavic
kravat za gospode
toaletnega blaga
dalje
ščetic za zobe, glavnikov, dišav, mit itd. itd.
iz najbolje renomiranih tovarn priporoča
Alojzij Persche
Ljubljana Pred škofijo št. 21.
"25       ooueai poj
mm m
I uaqzj !*;h3a a | uj qeuo6ej m§[e/\ou[eu a
m o.ipui[p
9
< 3
■3
c -i ■
o. 3
JT o <
Ces. kr. avstrijske   ^   državne železnice
C. kr. ravnateljstvo drž. Železnice v Beljaka.
im rentga reda.
veijaven od dne L oktobra 1903. leta. ODHOD IZ LJUBLJANE juž. kol. PhOGA ČEZ TRBIŽ. Ob 12. ari 21 m ponoči osobni viak t Trbiž, Beljak, Celovec, Franzen.-f ste, Inomost, Monakovo, Ljubno, čez Setzthal v Aussee, Solnograd, čez K^in-Reitiin*, v Steyr, v L»nc na Dunaj via Amstetten. - Ob 7. uri B m. zjutraj osobni   'ak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfesto, Ljabn Dunaj, Ccz Selzthal v Solno -ad, Inomost, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 d dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljobno, Selzthal, Dunaj. — Oh 3 uri 56 m popoldne osobni via*. v Trbiž, Smohor, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Mona kovo, Ljubno, Čez Selzthal v Solnograd, Lond-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregeru Curih, Oenevo, Pariz, Cez Klein-Reifling v Sterr. Line, Budjevice, Plzen, Marijine vero Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago (direktni voz L in II. razr), Lipako, na Dana Cez Amstetten — Ob 10. uri ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomo-Monakovo (direktni vozovi 1. in II. razreda Trst-Monakovo). — PROGA V NOVOMESTO IN V KOČEVJE.   Osobni vlaki   Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomesto, Stražo, Tophce, Kočevje, ob 1 uri 5 m popoldne- istotako, ob 7. uri 8 m zvečer v Novomesto, Kočevje PRIHOD V LJUBLJANO juž. kol. PROGA IZ TRBIŽA. Ob 3. uri 25 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo, Inomost  Franzensfeste, Solnograd, Line, StejT, Ifil Aussee, Ljubno, Celovec, Beljak ^direktni vozovi I. in II. razreda Monakovo-Trst). — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 16 m dopoldne osobni vlak i Dunaja čez Amstetten, Lipako Prago (direktni vozovi I in II. razr.), Francove vara. Kar love vare, Heb, Marijine vare, Plzen, Budejevice, Solnograd, J Line, Stevr, Pariz, Genev Curih, Bregenc, Inomost, Zeli ob jezeru, Lend-Gastein, Ljubno, Celovec, St. Mohor, Poc tabel. — Ob 4. uri 44 m popoldne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Ce lovca, Monakovega, Inomosta, Franzensfesta,  Pontabla. — Ob 8. uri 61 m zvečer oso L vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka, Šmohora, Celovca, Pontabla, Čez Selzthal iz Inomosta Solnograd. — PROGA IZ NOVEGAMESTA IN KOČEVJA. Osobni vlaki: Ob 8. uri 44 zjutraj iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Novet?.\ mesta, Kočevja in ob 8. uri 35 m zvečer istotako. — ODHOD IZ LJUBLJANE drž. kol V KAMNIK. Me&ani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoldne, ob 7. uri 10 in ob 10. uri 45 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih, samo oktobra. — PRIHOD LJUBLJANO drž. kol. IZ KAMNIKA. MeSani vlaki: Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 11. uri« dopoludne, ob 6. uri 10 m in ob 9. uri 55 m zvečer samo ob-nedeljah in praznikih 2amo v oktobru. — Čas pri* in odboda je označen po srednjeevrepejskem času, ki je i i s min. pred krajevnim časom v Ljubljani.
D. SERAVALLI
Cjubljana x Slomškove ulice štev. 19 x tjubljana
Izdelovali umetnega kamna in cementnih cevi.
Priporoča se č. gg. stavbenim podjetnikom, kakor tudi slavDemu občinstvu za nabavo cementnih cevi. 250—14
Cevi iz portlandskega cementa, vsakovrstne stopnice, plošče za tlak v različnih barvah in okraskih, cementni strešniki, mize iz mozaika ln cementa, vodovodne školjke, okraski za fasade, vsakovrstne podobe, konjski žlebovi, goveje jasli, korita za svinjake itd. se nahajajo vedno v zalogi.
Prevzame vsa v to stroko spadajoča dela.
^ Delo okusno in solidno z garancijo. ^
Cene po dogovora nizke.   Postrežba točna.
i
r
Švicarija, Ljubljana.
Vsako nedeljo in praznik
originalno monakovsko pivo
naravnost iz soda
iz pivovarne
Josipa Sei1simeyerja v Monakovem (Leistbrau).
Teči se tadi priljubljeno
Koslerjevo carsko pivo.
Za mnogobrojen obisk prosi z odličnim spoštovanjem
FRIC NOVAK
restavrater.
čez Francosko
mt i fti-M
samo 5% do 6 dni      llUilU 1 11U
Edina najkrajša črta, z najimenitnejšimi iu najbolj priljubljenimi svetovnoznauimi brzoparniki.
Provozna cena l>rxopjirniliov jo 7^2 Provozna cena poginili parnihov jt* ^i. CiC>
Vožnja železnice iz Ljubljane do Huksa stane ako se vozi 5 oseb skupaj samo 5 gld. 3 kr.
l>a se zamore preskrbeti za vsakegu potnika pravočasno in gotovo prostor, naj pošlje vsakdo 4J0 K are U 26 17
generalno agenturo
Louis Kaiser v Buksu
(Švioa). Pisarna: Bahnhofstrasse.
4702
Zastonj razpošiljam!
navodilo za vse one, ki trpe na
kili, zaprtju telesa^ jn !HF~ zlati žili.
71113
Dr. UI. Kclniaiins, IHatifttrtctit (HriKO£r>innko).
Poštnina za pisma 25 vin., za dopisnice 10 vin.
Dr. v. Foedransperg
ordinira
IS. t. in• naprej
dopoldne od 8.—u. ure popoldne od 3.—5 ure.
Sv. Jakoba trg štev. 7.
.073-3
Stanje hran. vloir St marca (90-1 |
K 5,628.04118
Kmetska
kezervoi zaklad L januarja
K 82.838-41
posojilnica ljubljanske okolice
registrovana zadruga z neomejeno zavezo Q v novi lastni hiii ch
na vogalu Dunajske ceste in Dalmatinovih ulic ©
^      obrestuje hranilne vloge po 4I|2°|0 ^
brez odbitka rcntnega davku,  katerega plačuje ^ posojilnica nama za vložnike. ^
^    Posojila po 5°|« in po 5VV ^
M Odplačilo dolga se lahko vrši na 27 in 35 let
ali pa y krajšem času po dogovoru. ^
~& URADNE URE: razun nedelj in praznikov vsak dan od
8.—12. ure dopoldne in od 3.-4. ure popoldne. yg
Sj2 Poštnega hranilničnega urada št 828 408. 905 — 4
priporoča
Tovarna za kruh in pecivo
KANTZ v Ljubljani
pravi rženi kruh, mešan in črn.
aaDEaaHKBMnaBBHHHBnBSBHHHBBSBan»an«in
Sočnost in dobri okus pridobivata temu izdelku priznanje vsega občinstva.
gJHF    Na mednarodni razstavi za živila v Bordeauxu je dosegel z drugimi izdelki te tovarne najvišjo odliko (Častni križ in zlato svetinjo z diplomo).
Prodaja se v hlebih in štrucah po 40 in 20 vin. Naročila z dežele se naj točneje izvršujejo.
Velika zaloga najfinejšega nasladnega peciva,
oiškotov in suhorja. 163-30
Vsak dan poslednja sveža peka ob 1 6. zvečer.
Dvanajst podružnic in prodajalnic. Higieniški transportni vozovi za kruh in pecivo.
7*8i
i ~*ai *3
*?
Sir
,-s-?:
vS-c
ST^^^^dCSr^^f^iSf^^S^S ^5&fa6Šp3&¥Š&^j^KjS'        ^'^jo f^Sr^ ss^s£^7iffS^f1i5*c
<-^£>S.  ■     . •   >8^^S*3^^5** ,^š*Sfe*«t-^-f^
^1
Največja zalogi
Copič©V za PleskarJe' 8°bne
mizarje.
slikarje, zidarje in
Ck\£r\\i pristnih angleških, za L_cai\U Vf vozove.
Emajlne prevlake,
pristne, v posodicah po in 1 kg.
1/
mi /4i
najboljia in najcenejša tvrd k a
J za naroče?anje ozir. nakupovanje Oljnatih barv, Oljnat»h barv v tubah
dr. Schoafelda.
rrjpp|A70 prirejenega iz lanenega I  II - '040 0jja; p^ten, kranjski.
Steklarskega kleja,
pristnega, zajamčeno trpežnega.
Gj no o    alabastrskega in 'H     ' Stukatnrnega.
Karbolineja, najboljšega Fasadnih barv za aPno
□ uru Ol I Hi H kemičnih, prste-UdU^UMIII/Mhl rudninskih.
Kleja za mizarje in sobne slikarje.
Vzorcev za slikarje,
najnovejših. 645—17
Olje i>i*oti praliLii. 4 J
ADOLF HAUPTMANN
I.kranjska tovarna oljnatih barv, fir- LJUBLJANA, nežev, lakov in steklarskega kleja.
X
K
8
S
X Voščila, štedilnega, X
Jantarjeve glazure
7<1   nArlf^    Edino trpežno in £m<X   ^vUC,   najlepše mazilo za trde in mehke pode.
brezbarvnega in barvastega za pode; najcenejše in najboljše.
DoniHnla pripravnega za vsa-ndpiUUId, ko vrstne previaKe.
M Brunolina^gteKvTa
S
ffll
X
Mehanik
Ivan Škerl Opekarska cesta št. 38.
Šivalni   stroji  po nojatl^jl eenl.
iilclMir in v to stroko spadajoCa popravil« izvršuje  prav dobro lo teno.
<
AAAAA
A. KUNST f
o Ljubljana
Žt.l<Xo*v&Xs:& ulic
-i.
Velika zaloga obuval
lastnega Izdelka za dame, gospode (n otroke je vedno na Izbero.
Vsakerfina naročila izvršujejo se točno in po niaki ceni. Vse mere se shranjujejo in eaznamennjejo. — Pri zunanjih naročilih blagovoli naj se vzorec vposlati.
at J"
at II
n
n m 9 m % n
n n n n n n n
»
Igu. Fasching-a vdove
ključavničarstvo
Poljanski nasip št. 8 (Rslchova hiša)
priporoča svojo bogato saiogo
Atodllnlli ognji&c
najprlprostejilh kakor tudi najfinejših.
z zolto medjo ali mesingom montiranih za obklade » pečnicami ali kahlami. Popravljanja hitro in po coni. Vnanja naroČila se hitro izvrse\
si si n
n
n n m n st si » n % m
n
s
m a
A. KRACZMER
Ljabljana Sv. Felra ctsla 6.
priporoča popolno zalogo
Tr kratkih klavir]ev, mignonov in pianin
najbolj renomiranih firm po najnižjih cenah. Preigrani klavirji, solidno in stanovitno prenarejeni  so vedno v zalogi.
Edino zastopstvo za Kranjsko firm: L. Bosendorfer, c. kr. dvorni in komorni izdelovalec klavirjev na Dunaju;
Br. Stingl, c. kr.
dvorca zalaga-telja na Dunaju.
Klavirji se popravljajo, ubirajo in izvršuje se podlaganje z usnjem strokovnjaško in pre-skrbno in zaračunavajo najcenejše.
s:
za polovico cene
Sukneno blag
za moške obleke
po najugodnejši ceni
priporoča
R. Mikiauc
Ljubljana 18 I  Špitalske ulice štev. 5.
Kako ste pač dosegli tako lepe, zdrave zobe?
Seveda le ker rabim
82C—5
nagrajeno
O. SEIDL-ovo kosmetiško ustno vodo
ki higijensko deluje na zone in ki je naprodaj po vseh boljših trgovinah v steklenicah po 1 K.
St. 7*5.
1090-2
Izredni občni zbor Prve dolenjske posojilnice, registrirane
zadruge z neomejenim poroštvom v Metliki, skliče se s tem na 25* aprila 1904 ob 9« uri dopoldne v pisarno mestne občine metliške. Ako
bi pa k temu občnemu zboru v zmisiu §, 39. zadružnih pravil ne prišlo dovolj povabljenih, bo drugo občno zborovanje dne 16. maja 1904 ob istej uri in na istem kraju z dostavkom, da se bo ta dan o na dnevni red stavljenih predmetih sklepalo brez ozira na število navzočih društvenikov.
Dnevni red k občnemu zboru je sledeči:
I. Dopolnilna volitev; po naroČilu c. kr. okrožnega sodišča v Rudol-fovem z dne 8. aprila l'J04. Fj 57 4:
a enega odbornika v ravnateljstvo, ker pri zadnji volitvi en odbornik ni dobil nadpolovične večine glasov ;
b enega nadzornika, ker je eden zadnjikrat voljen nadzornik umrl.
e dveh namestnikov, ker pri zadnji volitvi voljena namestnika nista dobila nadpolovične večine glasov;
II. Določba stalnih letnih plač članom ravnateljstva za opravljanje poslov posojilnice, vsled predloga, stavljenega pri zadnjem občnem zborovanju.
Metlika, dne 14. aprila 1904.
Načclstvo: Leopold Gangl
Staroslavno žveplena kopališče na Hrvatskem
Najvi&je odlikovanje razstave kopališč DUNAJ 1903.
Varaždinske toplice
Velika zlata svetinja in časten znak razstave.
Železniška postaja, pošta in brzojav
železnici
Analiza po dvornem svetniku profesorju đr. Ludwigu 1. 1894. 58° C vroč vrelec, žvepleno mahov je, nedosegljivo v svojem delovanji pri mitični skrnlni In kostaninl v členkih, boleznih v zgibih in otrpnenju po vnetici in zlomljenju kosti, protinu, živčnih boleznih, boleznih v kolki Itd., ženskih boleznih, poltnih in tajnih boleznih, kroničnih boleznih obistij, mehurnem kataru, škrofeljnih, angleški bolezni, kovnih diskrazljah, n. pr. zastrupljanju po živem srebru ali svincu itd.
p;tnn ->rl»-o \i\ion lr% pri boleznih v žrelu, na jabolku, prsih, jatrih, v želodcu riinU   ZUrclVlJCllje in v crevih, pri zlati žili itd. itd.
= Elektrika. — Masaia. i
Zdravilišče z vsem komfortom, vodovod iz gorskih vrelcev, zdravljenje z mrzlo vodo z douche — in po Kneippu, celo leto odprto; sezona traja od 1. maja do 1. oktobra. Prekrasen velik park, lepi nasadi, lepi izleti. Stalna zdraviška godba, katero oskrbujejo člani orkestra zagrebške kr. opere. Plesne zabave, koncerti itd.
Na postaji Varaždinske toplice pričakuje sleherni dan omnibus goste. Tudi so na razpolago posebni vozovi in Be je zaradi istib prej obrniti na oskrbništvo kopališča.
Zdravniška pojasnila daje kopališki zdravnik doktor A. Longhlno. — Prospekte in brošure razpošilja zastonj in poštnine prosto
IC65-2 OHlLTlinlŠtVO   ko pitti^ett.
,The Mutual'
zavarovalnica za življenje v New-Yorku.
Temelji na vzajemnosti. Ustanovljena 1842. Ustanovljena 1842.
3nJTUAL" ima med vsemi zavarovalnicami največje imetje, ki je
edino lastnina zavarovancev.
Razvitek v letih 1900, 1901 in 1902:
Stanje  aktiv dne 31. decembra leta 1900:
1607 '/i milijona kron
dne 31. decembra 19011
1741 lU milijona kron
dne 31. decembra 1902:
1887 13 milijona kron
Pokritua glavnica za avstrijske zavarovance je založena pri
1065-2
• •   • •
c. kr. drž. centr. blagajnici na Dunaju. Generalno ravnateljstvo za Avstrijsko:
Dunaj f., Kartnerring št. 2
Pozor!
Pozor!
Priporočam svojo bogato zalogo pu«lt n^Jnov«J«lti nl»fevtio« in najno-%«Jai«   %r«n*.   revolverje«-   i. t. d.,   vseh   pripadajočih   relt%lzlt»% m
■iiuiiIrUe, posebno pa opozarjam na
eartrocevne puške is«
katere izdelujem v svoji delavnici in katere se zaradi avoje lahkote in pnročnosti vsakemu najbolje priporočajo.
Ker se pečam samo z izdelovanjem orožja, se priporočam p. n občinstvu za mnogobrojna naročila ter izvršujem tudi v svojo strok) spadaioče uarorbr in |iu|ira»r točno, solidno in najceneje.
Z velespostovanjem
Fran Sevčik
puškar v Ljubljani, v Židovskih ulicah.
II.■■.<■>.>«••(•  rrnlk  mr  |><>>llj,i  nit   nihlrto /ii.i<ih|.
4-17
R7G
thauer a
igmanderBiffervvassei'
(Igmandeka grenčica) se prav posebno odlikuje pred celo vrsto prirodnih voda, ker je neprimerno boljSe zdravilo proti teles, zaprtja in z njim združenimi notranjimi boleznimi n. pr. pomanjkanju slasti, stati žili, napenjanju, pritisku krvi, polnokrvnosti itd. Pol knpice pred zajtrkom užite deluje brez bolečin in ne da bi se oslabil notranji organizem. — V Ljubljani naprodaj po vseh lekarnah in trgovinah s prirodnimi vodami v celih in polovičnih steklenicah. —
Navodilo je pridejano. 038-8
vljev
za gospode, dame, otroke in častnike.
Gamaše, galoše. Solidno blago.
Nizke cene. Zaloga
obuval
2665
D. H. Pollak & Co., Dunaj.
so
Naročajte izborno
1384-97
jubljansko delniško pivo
iz plvovaren
v Žalcu in Laškem trgu.
Naročila sprejema
Centralna pisarna y Ljubljani, Sodnijske nlice št. 4.
s
g
u
n u
n n
K
n
*
* n *
*
Avgust Zab
v fijubljani, Dunajska šesta
železolivama 853-5 strojna in ključavničarska delavnica
se priporoča slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini v^izdelovanje vseh v to stroko spadajočih predmetov :
napravo in popravo različnih strojev
izdelovanje raznovrstnih mlinskih in žaginih naprav, napravo tnrbin po najnovejših konstrukcijah in sistemih v poljubni velikosti.
Naprava različnih transmisij za vsako industrijo.
Nadalje najrazličnejša dela iz litega in kovanega železa in sicer: grobne križe kotle, peči, vrtne klopi, mize, stebre, tronibc za vodo Itd.
Naprava najrazličnejših konstrukcij in sicer: železne strešne stole, mostove, rastlinjake za vrtnarstvo raznih sistemov, kakor tudi vseh stavbinskih in ključavničarskih del: železne ograje, vrata, okna, strelovode in štedilnike raznih velikosti.
Izdelovanje žičnih pletenin za vrtne ograje, pašnike, travnike itd.
tt
n
u
H
n
n n
n
K
x n n * n
H
st n
ISa<j-i*ti in proračuni ho na. zahtevanje ama razpolago, 4& yse i>£L i><» 2>i-imex*nlt& tovarniških couak.
1
Zdravje je največje bogastvo!
•r
...
Kapljice sv. Marka
Te glasovite in nenadkriljive kapljice sv. Marka  se uporabljajo za notranje in znnanje bolezni.
Osobito odstranjujejo trganje in otekanje po kosteh v nogi in roki ter ozdravijo vsak glavobol. Učinkujejo nedosegljivo in spasonosno pri želodčnih boleznih □blažujejo katar, urejujejo izmeček, odpravijo naduho, bolečino in krče, pospešujejo in zboljSujejo prebavo, čistijo kri in čreva. Proženo velike In male gliste ter vse od glist izhajajoče bolezni. Delujejo izborno proti hripavostf in prehla-jenju. Lečijo vse bolezni na Jetrih in slezeh ter koliko in Ščipanje v želodcu. Odpravijo vsako mrzlico in vse iz nje izhajajoče bolezni. Te kapljice bo najboljše sredstvo proti bolezni na maternici in madronu ter ne bi smele raditega manjkati v nobeni meščanski in kmečki hiši. Dobiva se samo: Mrtitiia Ifknrnfi, K»-greb, zato naj se naročujejo točno pod naslovom: 916—4
Mestna lekarna, Zagreb, Markov trg št. 36, poleg cerkve sv. Marka.
Denar se pošilja naprej ali pa povzame. Manj kot ena dvanajstorioa se ne po&ilja. — lena Je nauleilnj« in sicer franko dostavljena na vsako posto:
t ilucui (i£ Nteklenle) Mi. I i «lue«t«* (4« m tek I en 11*) 14-ftO 14. 9 d u e tU a <*4 Mteltlenle) 8 K. I 5diiettt»v («0 Mteltlenlej — 14. S ducate (36 meklenlf) n 14. |
Imam na tisoče priznalnih pisem, da jih ni mogoče tu tiskati, zato navajam Bamo imena nekaterih gg. ki bo b posebnim vspehom rabili kapljice sv. Marka ter popolnoma ozdravili. Ivan Baretinčič, učitelj; Janko Kisur, kr. nadlogar; Stjepan Borcih, župnik; Ilija Mamic, opankar; Zofija VukeliČ, Šivilja; Josip Seljanič, seljak itd.
Ustanovljena I. 1360.
Mestna lekarna, Zagreb,
Markov trg št. 36, poleg cerkve sv. Marka.
Zdravje je največje bogastvo!
Optični zavod
FH. P. ZAJEC Ljilijaia, Stari trg 28
pri poroča veliko aalogo vsa-kovratma očal, naočnikov, daljnogledov Ur vseh upu
ČDih predmetov.
Popravi!a in poštu uaročitve, se izvrSe točno ceno in takoj
Žalne klobuke
v bogati izberi od najcenejših do X^        najfinejših vrst priporoča 17
salon modnih klobukov
J. S. Benedikt, Ljubljana.
Josip Reich
—hi parna h
barvarija in kemična spiralnica ter likanje sukna
Poljanski nasip - Ozke ulice št. 4.
se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela. Postrežba* focua.
IVite ni/Wr
e
i *
4r <
4
i
♦
a i—«
o>*
»3
%nmmi
Spredaj ravnu oblika,
no tišči ua želodec.
priporoča v največji izberi
iMoJsij Ferschć
v Ljubljani Pred škofijo at. 21.
♦
m ♦
P
i
p
m
__i
U^tinov iians
«81» 1S42.
Tovarna in prodaja oljnatih barv, firneža in lakov.
—Električni  obrat. fr«—
Brata Ste
Prodajalna in komptoar:
Miklošičeva cesta št. 6.
Delavnica:
Igriške ulice št. 8.
Plest rsfca osijstra c. kr. drž. in o. kr. prtv. |ož. Ititz.
Slikarja napisov.
Stavbinska in pohištvena pleskarja.
Velika izbirka dr. Schoenfeld-ovih
barv v tubah za akad. slikarje.
Zaloga čopičev za pleskarje, slikarje in zidarje, štedilnega mazila za hrastove pode, karbolineja itd.
Posebno priporočava slav. občinstvu najnovejše, najboljge in neprecenljivo sredstvo za likaš j a sobnih tal pod
imenom „Beplđol". Priporočava se tadi si. občinstvu za vse v najmo stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot priznano reelno in fino po najnižjih cenah.
I
5
e
Sušenih ostankov veliko v zalogi.
i
Za pomladno in t Doleti sozooo
se priporoča trgovina s suknenim, s platnenim in z manufakturnim blagom
HUGO1HL
I    xxxi Ljubjani * * * i Špitalskih ulicah it. 4.
Vzorci na zahtevanj« poštnine prosta.
FRAN CHRISTOPH-ov
svetli lak za tld
jo brez duha, se hitro suši in dolgo traja.
mVT XjJTjL"bljein.I:
Anton Stacul in Brata Eberl.
V Škofji Loki: Hal«-* / ići^on; v Kranju Fr. Dolenz:
v  Postojni: C  Plkel. 82^-2
(D
JOD«
C. kr. priv. tovarna za cement
Trboveljske premogokopne družbe v Trbovljah
priporoča svoj pri po znano izvrsten JPoi^lanct ■ cement v vedno jednakomerni, vse od avstrijskega drufitva inženirjev in arhitektov določene pred-dpise gledć tiakovne in odporne trdote datle« nadUrllJujoel dobroti, kakor
tudi svoje priznano izvrstno apno.
Priporočila ln »pričevala
raznih uradov in n a j s i o v i t o j 61 h tvrdk so na razpolago.
Centralni urad: 1139-1 Dunaja I., IVI&zcirrii. l«ixtsti?s?sso 9,
SPECIALNA IZVRŠITEV
stropov in streh, varnih pred   ognjem, zvokom potresom in glivami, brez vporabe železnih opor.
Specialna obrt za gradbe iz betona, želez, betona in monirske gradbe
ABSOLUTNA VARNOST PRED OGNJEM!
FALESCIIIM (t SCHUPPLER o o
inženir in mestni stavc1nski MJBTEE Dalje   stopnice, reser-
C. kr. deželnosodno zapriseženi zvedeoec in cenilec.   vari*» mostove, vodne In
kanallzac jske naprave, 235—14   člstiine naprave za kap-r. co ,    utrjevanje kleti
Izvršitev nadzemeliskih T mpr TXMA p,ro,,',,ln' vodi- pr.os,° in podzemeljskih zgradb   LulIfiLJANA ^n."""^ S
--r.-. -—   vrsta.   - ■■■■■ ■■ 1 - -■
NAČRTI in PRORAČUNI NA ZAHTEVO BREZPLAČNO.
>
Naše nizke cene vzbujajo pozornost!
Trpežni
moški
čevlji iz usnja
z obšivkom par
gld. 2-80
Izvrstni
moški
čevlji
za zavezovati par
gld. 3*—.
Mcčni, gladki
moški
čižini
(štiiieti par
gld. 2-80.
Trpežni
ženski
čevlji
za vsakdanjo rabo par
gld. 2*50.
Zelo močni
ženski
čevlji
za zavezovati par
gld. 2-80.
Elegantni,
barvani
moški
čevlji
za zavezovati, par
gld. 3-50.
Priročni
moški
čevlji
iz jadrovine par
gld. i--.
Barvani
moški
u s 11 jat i
sandali
par
gld. 2-75,
Priročni
ženski
čevlji
za na ulico par
gld. 1-30.
Elegantni
ženski
salonski
čevlji
par
gld. 1-50.
Ženski
čevlji
z navsknžnimi zaponami, Orni in barvani, par
gld. 2-—.
Najfinejši krem (mazilo) za rujava in črna obutala.
Popravila se najbolje in najceneje izvršujejo.
Alfred Frankel B
kom. družba prej:
Modlinška tovarna za čevlje
v Ljubljani
Špitalske ulice štev. 9.
Zastopnik: A. Preatoni.
1B
Zaradi preuredbe trgovine
se nastopni, v moji zalogi se nahajajoči, zdolaj navedeni
damski in otroški
predmeti kakor tudi
platneno blago
opuste in se bodo
od ponedeljka 18. aprila
počenši x*flLxpx»tidL£&j&lt S
4O°0 do 75 popustom, nekaj predmetov se pa razproda za vsako ceno.
IPerilo, srajce, korzeti, hlače, frizirski plašči.
Spodnja krila, svilnata, volnata in satenasta.
Predpasniki, za dom in za šolo.
71 oderci, tudi najnovejših oblik.
Spodnje Jopice, tkane Spodnje hlače, tkane. JBiuze.
Varovale! modercev,
beli in barvast«. Aogavice, vsakovrstne.
Oblaellca za dečke in deklice
Cepiče za dečke.
Čepice, ploščate za deklice.
Rokavice za dame in *>tri>ke.
Kopalno perilo. Čipkasti trakovi. Platno za rjnlie,
150, 175, 195 cm široko.
Platno za perilo,
60, 78, 90,117 cm široko.
\asi»izn: prti, izcela in na meter.
Serviete.
Grarnilure za kavo.
ESrisalke, na tucate in na meter.
lirisalne rute, za kuhinjo in za jedilno opravo.
.Tlilieu, podo tkaste preproge, prtiči za kredence in pladnje.
Različni drug** predmeti.
Gorenje blago je deloma lastnega izdelka, vse drugo pa tudi najboljši fabrikat; ker nikdar nimam v zalogi bazarskega blaga.
Kdor bi torej rad kaj dobrega ceno kupil, naj ne zamudi te ugodne prilike.
Z veies^ostovanjem 1057—5
C* J- jCaniaitiu
L j d. uijana, 14. aprila 1904.
S" o ?»1kk.» *«- u« pošilja na dom na o^Ied.
Nikogar se ne sili, da kaj kupi!
urar
H. PJZAJECI Za čevlje najboljše čistilo na svetu!
D Ljubljana
Stari trg št. 28
NiUeinasta remontoar ura od gld. ta1Mt. Srebrna cilinder rern. ura od gld 4»—.
Ceniki zastonj in franko. *1M
Milostiva gospa
Blagovolite zahtevati
moje najnovejše
svilnatega blaga
franko.
Henrik Kenda
v Ljubljani Mestni trg št. 17.
__ mm m t »m is    ki daje Čevljem ternno-
■TAnsn^lAnnTHvo^cl!o za  čevlje cm blesk in ohranjuje
■ UI   ll*.llDIIU W     ■■HH^HHMBMM   OSnj«   b t i* D O
rAMnAlailflt. lOŠČilna mast za svetle čevlje, ki se po njej
■ OrniflvIlU lBBMMHn U-i-i, svetijo i usnja konaervira.
mamm (rniH maM) nalašč za
rŠlPn^lAnfllB^iSnil kozi« (Kid) usnie, chevreau-, gamsovo-,
■ IPi inarini jsaiilMi—jt in Box-Calf. Usnje postane
nepremočljivo, mehko in voljno, se tudi v mokroti ne od-18—17 barva, obleka 8e no maže, čevlji bo pa fino, Crno ble&čijo.
MT Dobiva B»«-a ^*««t. ~W
Qtofan Cornnlonrit m c< kr-pii¥> tovafna (ustanov|iena ,832>
dloldll lUl IIUICIIIJI n. kr. rtvnr. rintiavitHli. »maj. I. Schulerstrasse 21
Na razstavah: v Parizu (lZlata svetinja", v* Londonu „Grand Prix".
s
i
1
Važno!
Važno!
gispe£sj6, t?£07cs in nrejce.
SLjbaijža in najcenejša postrežba
za drogve, kemikalije, zelišča, cvetja, korenina itd. tud po Kneippu, ustne vode in zobni prašek, ribje olje, re-dilne in posipalne moke za otroke, dišave, mila in aploh vse toaletne
predmete. l'c»«»yratlfne »paralr in potrrbHolue, ktrurgićna obve-zila vsake vrsto, sredstva za desin-fekcljo, vosek in paste za tla itd. — Velika zaloga najfinejšega ruma in konjaka. — Zaloga svežih anl-nerolnlh vo«l In  sclij za kopel.
Oblastv. konces. oddaja strupov.
posebno priporočljivo: grenka sol, dvojna sol, soliter, enejan, kolmož, krmilno spno itd. — Vnanja naroČila
se izvršujejo točno in solidno.
Drogerija
Anton Kane
Ljubljana.. Šelenburgove ulice 3.
KAROL REBEK
od c. kr. vlade potrjeni zastopnik
978-3
,Rdeča zvezda'
Ljubljana, Kolodvorske ulice4l
od južnega kaJodvara druga hiaa na desno.
Najkrajša, najcenejša in najboljša vožnja
v Ameriko
i
je na brzoparmkih te linije.
Potniki bodo edino prt men brezplačno   zdravniško preiskani.
Veljavne vozne listke in natančni pouk izseljencem   dobi   se  v moji   pisarni: Kolodvorske ulice st. 41.
KLtiral Riibeii.
Prva kranjska mizarska zadruga
v Šent Vidu nad Ljubljano
i!
Ni
•m
Blaž Jesenko
Itjubljana* Stari trg UL Zadnje novosti vsakovrstnih
klobukov
cilindrov itd., iz prvih avstrij., angleških, italijanskih tovarn. Solidno »lajpo, nizke «•**••«-.
se priporoča si. občinstvu v naročitev raznovrstne temne in Ukane §ofone opruvc iz suhega lesa solidno izgo-tovljene po lastnih in predloženih vzorcih. Velika zaSofu raznovrstne izdelane oprave za ^alonr« aptiiiie in jedilne «*obe je na izbero cenjenim naročnikom v lastnem skladišču tik kolodvora v Vi/niarjih.
V prav obilno naročitev se priporoča
Josip Arhar
načelnik.
95 -16
g**
Kaj je in kaj obsega
ravnokar v c. kr. dvorni in državni tiskarni dovršeno delo, ki sta ^a pospeševali vis. c. kr. ministrstvi notranjih zadev in za trgovino:
f
Avstrijski centralni kataster
Hj    Ta doslej prva izdana, na podlagi avteut. uradnih podatkov sestavljena
edina popolna
dresna knjiga za vse
t i
#
Avstrijsko
krojač In dobavitelj uniform avstrijskega društva železniških uradnikov
Ljubljana, Sv. Petra cesta 16
pri por«       svojo  veliko zalogo
gotovih
oblek za gospode in dečke,
iopio in
plaščev za gospe,
nepre- 17 močljivih
havelokov
i. t. d.
Obleko po meri se po najnovejših czorcih in najnižjih cenah izvršujejo.
ii!
obsega v lO. 02. 11. zvezkih, ki se lahko posamič kupijo:
Vse protokolirane in neprotokolirane trgovske, industrijske in obrtne obrate in natančno oznamenilo njih protokoliranjau Vse naslove abecedno urejene po deželah, krajih in oprtih. Abecedno urejeni zaznamek strok za vse zvezke. Popolni LEKSIKON KRAJEV in POŠT. 3182-10
V vsakem zvezku v c. kr. vojaško-geograflčnem zavodu napravljeni zemljevid dotične dežele.
Natančno oznamenilo vsake mestne, tržke ali krajevne občine, oziroma kraja.
Pri vsaki občini se tudi dalje natančno razvidi:
okrajno glavarstvo in okrajno sodišče, obseg, število prebivalstva, občevalni jezik, cerkvena oblastva, šole, poštne, železniške, paroplovske, brzojavne in telefonske postaje*
Cena zvezkom:
Zv.    I. DUNAJ.....k 13 -  II Zv.   Vf.'PRIM I DALM.   .K   6 60
Zv.   II. SP. AVSTRIJSKO „ 14.60    Zv.   Vli TIR. I PREDARL       12 -2v. III. G. AVST. 1. SLCB. „   11.80 li Zv Vili. CESKO (dva dela) " 32 -Zv. IV. ŠTAJERSKO   .   . „ IO.-     Zv    IX. MOR. I aLEZIJA 25 Zv. V. KOR. I. KRANJSKO „   8.-  j| Zv.    X. GAL. 1. BUKOV.   . * f?.-
NaroCa se v
KATASTERSKI ZALOGI, Dunaj IX. H8nfl. 5.
kakor tudi v vsaki knjigotržnici tukaj in v inozemstvu.
5
Glavni d obrten:
k tooooo
Žrebanje dne 5. maja 1904.
Promese k zemeljskim kroditnim srtam II. emisije  \ K 5-
Žrcbanje dne 14. maja 1904.
Promese\ogrskimlifitviiimsrečkam....  \\k-
Žrebanje dne 16. maja 1904.
Primese i zemeljskim kreditnim srečkam L emisije  a l\ 5*-„ ogr. premijskim srečkam . . . poio^SI1?^)
priporoča in se dobe pri
„Ljubljanski kreditni banki11 v Ljubljani.
1015-3
„ 70000
„ 00-000 „ 200O00
1
o)
ntonSehtijter
priperečo
Ljubljena ^pitcilj^« ulice $t. ^
novosti .
konfekciji za dame in deklice; bluze in deške obleke, modno blago za dame in gospode; voile saftin, levantin, preproge, najboljše platno, perilo in kravate za gospode. rziz:
^clidno blage! JCizl^e cene!
Vzorci na saktavanjs poštnine prosto.
769 6
G\
II I! II II II
0
O)
Kaj je „ZLATOROG"?
ZLATOROG ZLATOROG ZLATOROG ZLATOROG ZLATOROG ZLATOROG ZLATOROG ZLATOROG ZLATOROG ZLATOROG
je zdravniško preizkušeni rastlinski liker.......
je jamćčno brez primeša zdravju škodljivega špirita.
je prijetno grenčastega okusa in izborno aromatičen. je najboljše okrepčilo zjutraj in na večer.......
je izborno na želodec in mišice vplivajoč, je izvrstno vplivajoč na prebavo in tek.
je priporočljiv za hribolazce in izletnike, je sploh priporočljiv na želodcu bolehnim.
je vsied svoje pristnosti zdravju neškodljiv.
je sploh najboljše okrepčilo.
Registrovana znamka in ime pod št. 209. od 15. aprila i903.
Edini izdelovatelj in lastnik
I. Richar
destilacija v Zg. Šiški pri Ljubljani
r-e)
i
Ponatis iz certifikata krnetijsko-kemijskega preskušališča v Ljubljani:
Št. anal. 2360.
PreskuSnja likerja „ZLATOROG*' od T. Rtcharja. destilacija v Zgornji ŠiSki, je pokazala, da je preakušeni liker „ZLATOROG 4 iz sladkega sadja in raznih zelišč napravljena prekapavina (destilat) izvrstne kakovosti.
Ljubljana, dne 18. aprila 1904 1147—1 Dr. E. Kramer 1. r.
prodaja: L Jem Ljubljana, SiPeMcesta.
Poskusite in sodite!
19
inr- Solicitator
32 let star, zmožen slovenskega in nemškega jezika, s Bodnijsko prakso, samostojen delavec z večletnimi dobrimi izpričevali, popolnoma izvežban v notarski stroki, posebno v zemljiški knjigi in zapuščinskih zadevah, želi službo premeniti. — Prijazne ponudbe pod lfO. J. 32", poste rest., Maribor.
* 1
yyyy
Vtm. znamk*: Sidr s
Liniment Caps. Comp.j
iz Klclit«-rj«-%lekarne v
priznano Izborno, bolečine tolažeče mazilo; po 80 h., K 140 in K 2— se dobiva v vseh lekarnah. Pri nakupa tega splošno priljubljenega domačega zdravila naj so jemljejo le originalne steklenice v zaklepnicah z naso varstveno znamko „sidro" iz Richterjeve lekarne, potem je vsakdo prepričan, da je da je dobil originalni izdelek. 2663—34
3*3« Merjc » « tik iw na pri sluteni levu
v Pragi, 1., EliSčina c. b.
GRAND PRIX
Pariška svetovna razstava 1900.
£B5 -'»■'■•a-iT
'A
£AV DENTIFRlcE DllDOCTE0R PlEKfiE
■■li.*-
i SI
Svetovnoslaviia u&tna voda«
Dobiva se povsod.        972—6
<3p Oton Zupančič
-47
To najnovejšo knjigo Zupančičevih poezij je pozdravila kritika zelo radostno in jo ocenila izredno laskavo. „Zlato knjigo" moderne siovenske lirike jo naziva kri ik Scvc-r v „S!ov. Narodu", pa tudi Sloveč-C ter „Dom in Svet" sta i«riznala ZopanCiča brez vsega pridržka za največji lirični talent med sodobnimi slovenskimi pe&niki. Ta soglasna ugodna sodba sicer tako nasprotujočih si listov pač neoporečno dokazaje, da se je porodilo na polju na5*3 lirik« nekaj res nenavadnega, nekaj takega, kar sili tudi nasprotnika, da to prizna hote, nehote.
Dobiva se v založništvu
Lav. Schwentner-ja
Ohranitev zdravega
ŽELODCA*
tiri naJT**č T ohranitvi, |> )spe6eTanju in ▼ uravnavi pribavljanja ter mlstrmnitvi MMMfi ea" prtja. V t» namen nnj 89 n.l.i naji>ripr*vnej*e ztiiiio sredstvo tir. llttsr bt<lz<t»i za itlotlrr. Ta je narejen iz najboljših izisVanib zdravilnih zelišč za lek. Vibuja »petit iu pospešuje prebar-ljanje in provzroča l.-liko c-l.ai:wije tako, d;» služi z najboljšim  aspehom *a gojenje želodca.
IVARILO! -m
Vsi deli embalaže imajo zraven stoječo;
u
■ v:
postavno depono-vano varstv znamk* > '21^/
lekarna B. FRAGNER-ja v Prag!,
c. in kr. dvornega dobavitelja
=   ,,|»rl  eriieiic  orlu*' =
Praga, Maid Strana, ogel Nerudove ulice. Po pošti raztoiilla  **, vmk dan, PIK ti vposiljatvi K 2 53 se poi$l velika steklenica in za K 150 mala Bte-kleniea na vst postajo avstro-ogereko monarhije po&tnine pronto.
Zaloge v lekarnah Avstro-Ogerske.
V Ljubljani se dobiva pri gg. lekarjih G. Plccoll, U. pl. Trnkbczv, M. Mar-b      detschlager, J. Mayr.     1112 22
Jakob Zalaznik
pekarija in slaščičarna   Stari trg št 21
Vsak dan svež
1(95-2
r ^2
Naznanjam, da imam  v zalogi več sto k' Srebrnih in zlatih up,  primernih  za birmska darila,  po  zelo  znižanih  cenah.   Dalje imam prav cene moderne uhane, krotke, zapestnice, longnon-veriiice i. t. d.
Imam tudi veliko zalogo danil za poro-čence in sicer namizno opravo i» raiKIsc drn^e okraske i/, kina- in pravega srebra«
Šivalne stroje „SINGER" in druge, tudi take za pletenje.
Slavno občinstvo vljudn» vabim na ogled in obilni obisk. — S spoštovanjem 479 -11
Fran Čuden
trgovec in urar
tjubijana, Prešernove ulice
nasproti frančiškanskega mosta.
.VI om I sii Irir, nasproti rotovža. =====   Ceniki gratis in franko. =zzz_z
•V
lika prodaja
spomladanskega blaga
lirme
926-7
A. Prin ožič
na Mestnem trgu
(pre| Goričnifc & Ledenik) M pru
v sredo, dne 6. aprila t. L
Posebno opozarjamo m
dražestno svilnato blago
v bogati i/beri od 59 kr. do gld 4*
lično blago za Obleke
120 cm široko, meter od 36 kr. naprej;
najfinejše francoske robe
120 tm široko, meter od gld. 2* do gld. 4'—; svilnati foulardi. imit is tm Uroki, od 36 kr. naprej; Voile de Laines, imit.       m iboko, od 35 kr. naprej;
pralno blago, batistu bosensko blago
meter od 16 kr. naprej ; pralno blago, batistu prve vrste fabrikati
meter od 30 kr. naprej ;
moško modno blago za cele obleke
od gld. 5- naprej.
Moške srajce, ovratniki, kravate, žepni robci itd. ceno.
Velika zaloga narejenih bluz, juponov, srajc. —--
— — Poceni čipke, čipkasto blago, svilnato blago za lišp. Vsakovrstne preproge, posteljne garniture, platneno blago.
Solnčniki se razprodado za vsako mo/.im cono. Priporočamo vsakomur, da si ogleda zalogo, ne bi se ga sililo, da kaj kupi.
Izdajatelj iu odgovorni arednik : D r. 1 v a n T a v i a r.
Lastnina iu titsk „Narodue tiskarne