»Elektronika« Horjul
Polletni finančni rezultati
sorazmerno ugodni

Vrsti veličastnih partizanskih slavij v letošnjem letu s« je S. t. ni. pridružila še proslava 30-lelnlce pomembne enote naše narodnoosvobodilne vojske — Kokrškega odreda. Proslava je minila v znamenju ponovnega srečanja preživelih borcev in mimohoda pripadnikov JLA. partizanskih enot, milice ih civilne zaščite, medtem ko je udeležencem proslave spregovoril član CK ZKS in nekdanji politkomisar I. grupe odredov Vinko Hafner. Proslava v Tržiču se je odlikovala tudi po bogatem In kvalitetnem kulturnem sporedu in je vsestransko zadovoljila številne udeleženec z vse Gorenjske
»Elektromehanika« Kranj
Uspešna proizvodnja v juliju
Proizvodnja
, V Z. polletju 1972 je proizvodnja dosegla (računano po Stalnih cenah iz leta 1970) vrednost 12.333.879.— din, kar predstavlja 39,4 % letnega gospodarskega načrta ali 84,4% dinamičnega polletnega načrta. V primerjavi z istim obdobjem 1971 je dosežen fizični obseg proizvodnje v lem letu za 3,7 % večji. Glede na letni in polici ni proizvodni načrt je bil najVečji izpad proizvodnje v Skupini regulacijskih transformator jev in elektronskih instrumentov za elektronsko tehniko.
Izpada pri regulacijskih (tinsfonnatorjih je krivo pomanjkanje trafo pločevine na domačem trgu in iz uvoza ter v kasnitvi dobave kablov. Delno je na izpad vplivalo tudi pomanjkanje naročil, zato smo morali delno predvideno proizvodnjo
I.	tromesečja prenesti v II. •n III. tromesečje.
V skupinj elektronskih instrumentov — laboratorijske opreme je izpad proizvodnje pri elektronskih volt metrih, ker nismo dobili pravočasno Ustrezne dokumentacije od ‘ZA za tlpo MA 3012 in MA JO«, delno pa zaradi zaka-
snelega uvoza repro mate- , riala (finančne težave pri dvigu uvoznega materiala na carini).
Izpad proizvodnje v skupini sprejemno-oddajnih aparatur je bil pri sprejemno-oddajnih postajali RTI-T4, zaradi zakasnele razvojne dokumentacije. Drugi vzrok pa je prav tako v finančnih težavah prj dvigu repro-mate-riala s carine.
Nedoseganje načrtovane proizvodnje pri elementih za elektronsko tehniko je po vzročilo pomanjkanje naročit s strani Iskra-Commcrcc za žične upore, vendar smo to delno kompenzirali z dodatnimi naročili preklopnikov tipa SK, SSM in SSMC, pri ' SSP preklopnikih pa so bile težavo zaradi pomanjkanja srebra pri izdelavi kontaktov.
Ce primerjamo strukturo proizvodnje, ppazimo, da je močno narasla proizvodnja sprejemno-oddajnih aparatur nasproti lanskemu letu od 42,7% na 51,6% (v I—IV 1970 lc 12,4 % celotne proizvodnje). Z gotovostjo lahko trdimo, da je taka preusmeritev proizvodnje velik napredek in smo si v dveh letih priborili dostojen ugled pri kupcih, pomembna pa je tudi
(Dalje na 3. strani)
Za julij je bil zaradi doptt. slov postavljen precej nižji plan proizvodnje kot za ostale mesece. Vsi obrati so mesečne planske zadolžitve presegli, tako da je pian ekster. ne proizvodnje presežen za 12,5%. V prvih mesecih smo za 3,3 % nad planirano vred. nostjo.
PROIZVODNJA PO OBRATIH V JULIJU
DE	%
Elek. roč. orodje	123,9
Števci	101,8
Stikala	118,3
Telefonija	101,2
Mehanizmi	165,8
Skupna prod. delov	118,1
SKUPAJ:	1123
Obrat električnega ročnega orodja je planirano vrednost za julij presegel za 23,9
odstotkov. Presežek je bi! ustvarjen predvsem zaradi odpreme betnoskih vibratorjev, ki so končno dobili atest. Nekaj od planiranih artiklov je izpadlo zaradi nedobavljenih sestavnih delov, sicer pa je bil dotok repro-matcriala in delov iz uvoza, v' tem mesecu dokaj dober.
Obrat števcev je za 1,8% presegel planirano vrednost proizvodnje.- Veliko odstopanja je bilo pri asoftimanu dvotarifnih števcev; čutiti je pomanjkanje delovne sile. Prj trifaznih števcih sc je izdela. Ia planirana količina, tudi tokrat je bilo na željo IC izde. lanih več dvotarifnih števcev. Plan stikalnih ur je bil dose. žon z minimalnim odstopanjem v asortimanu. V juliju so poleg lastnih potreb izde-lalj še 300 sinhronih motorjev za prodajo po naročilu IC.
Obrat stikal je imel za ta mesec zaradi kolektivnega dopusta postavljen precej nižji plan kot v ostalih mesecih. Kljub sorazmerno kratkemu Času je bila vrednost planirane proizvodnje presežena za 18,3 %. Zaradi po-manjkamja sestavnih delov jn repromateriala pa je bil plan asortimana slabše izpolnjen. V tem mesecu so največ težav povzročali: bronza, HV trak in kontaktni materiali, ki se niso mogli pravočasno dvigniti iz carinskega skladišča.
V obratu telefonije so ime. li od 17. julija kolektivi posameznih linij dopust, kar sc je seveda poznalo v proizvodnji. Plan so ■ izpolnili s 101,2%. Kljub temu, da so izpad nadoknadili pa so imeli zaradi pomanjkanja finančnih sredstev še vedno težave z uvoženimi deli in reproma-. terialom (noto srebro, rtlcj. sko železo, dekapirana ploče-
vina). Ker sc probičln pomanjkanja delovne sile ne more rešiti v kratkem času, ta faktor še. vedno močno vpliva na končne rczullatc.
Obrat »Mehanizmi« Lipnica
je pianskj zadolžitve presegel za 65,8%. Tudi lokral je bil velik presežek 'ustvarjen pri števcih pogovorov, ki so se v glavnem izvozili in mehanizmih UMT za TAP Ptuj,
SEDEMMESEČNA PROIZ VODNJA
DE	%
Elek. roč. orodje	103,9
Števci	1052
Stikala	114,6
Telefonija	89,2
Mehanizmi	138,7
Skupna prod. delov	161,2
SKUPAJ	103,3
V kumulativi se je rezultat glede na junij popravil za 1 odstotek, tako da po sedmih mesecih dinamični plan pre. segamo za 3,3 % Vsi obrati razen telefonije presegajo planske obveznosti. Največji presežek je v obratu mehanizmov predvsem zato, ker izdelajo precej več števcev pogovorov kol so jih planirali.
PRIMERJAVA Z LANSKO SEDEMMESEČNO PROIZ. VODNJO
DE.	%
Eiek. roč orodje	124,9
Elek. storitve	35,2
Števci	147,8
Slikala	119,3
Telefonija	110,7
Mehanizmi	113.4
Skupna prod. delov	91.0
Ostale storitve	90,2
SKUPAJ	116,9
Enako kot v prejšnjem mesecu je bila tudi v tem proiz-vodrija za 16,9% večja kot v istem obdobju lani.
Sipina 30 mladincev iz pobratenega mesta La Ciotat v Franciji je bila tri tedne na obisku v Kranju. Gostje, ki so la čas bivali v kranjskem Dijaškem domu, so v ponedeljek 7. t. ni. obiskali »Elcktromehaniko«. Sprejeli so jih sekretar ZK tovarne Slane Mihalič in predsednik suidikafa Vinko Šarabon ter zastopnika mladine — sekretar Tone Voljčlč in Bogdan Kolenc. JPremijal pa jih je tudi sekretar ZMJ Stane Boštjančič. Po ogledu tovarne so imeli gostje kosilo v tovarniški restavraciji, popoldne pa piknik v Dupljah. Goste je zlasti zanimalo "do mladih v Iskri. V petek 11. t. m. bo skupina 30 mladih Iz Kranja odpotovala za tri «!ne v La Ciotat in tako vrnila obisk francoskih mladincev
»Aparati« Ljubljana
Prvo polletje poslovno uspešno zaključeno
Visoko povečan obseg proizvodnje
Delovna skupnost tovarne električnih aparatov je v prvem polletju letošnjega leta poslovala zelo uspešno, čeprav jugoslovanski gospodarski prostor, v katerem živimo in delujemo, še vedno ni
umirjen in urejen in moramo marsikaj in marsikje krepko prispevati svoj delež k reševanju te skupne problematike.
Prav zato smo morali vse restriktivne ukrepe gospodarske zakonodaje ublažiti z izrabo notranjih rezerv, s hitrimi in gospodarskimi po-slovno-organizacijskimi ukrepi, predvsem pa s stalnim in načrtnim dvigovanjem storil-
nosti. Tako smo lahko visoko povečali obseg proizvodnje in to pri manjšem številu zaposlenih, kot smo predvideli z letnim gospodarskim načrtom. Uspešno smo tudi znižali zaloge in izboljšali njihovo obračanje. Posledica tega je v celoti zelo dober poslovni uspeh, čeprav posamezni kazalniki v polletnem poslovnem poročilu niso takšni, kot bi si jih želeli. Prav ti »slabi« kazalniki pa nam kažejo, kje bomo morali v drugem polletju krepkeje poprijeti in katero problematiko bomo morali odstraniti, da bo končni uspeh še boljši od le-tega ob prvem polletju.
IZVOZU.
Dinamični proizvodni načrt smo izpolnili s kazalnikom 94,6 po finančnem, oz. z 89,6 po fizičnem obsegu. S tem obsegom je celoletni proizvodni načrt izpolnjen po vrednosti z 48,4 %, po fizičnem obsegu pa s 46 %. V primerjavi z istim obdobjem lani smo naredili po vrednosti za 19,4 %, po fizičnem obsegu pa celo za 20,6 % več, vse to pa pri samo 7 % povečanem številu delavcev, kar je vsekakor zelo ugodno.
Pr; tem moramo posebej poudariti, da so letošnjo proizvodnjo spremljale povečane težave pri oskrbi z reprodukcijskimi gradivi, posebno tistimi iz uvoza, kjer smo stalno občutili pomanjkanje likvidnih deviznih in dinarskih sredstev. Tudi pri domačih gradivih stanje ni bilo kaj prida boljše, le da smo tu občutili ob občasnem dgr janskem ali pa umetnem pomanjkanju, problematiko predvsem kot podaljševanje dobavnih rokov in nesortira-nost v 'strukturi dobav'. Pri kooperantih pa smo sc morali pogosto poleg zakasnitve dobav spoprijemati še s težavami zaradi nedoseganja predpisane kvalitete, katero želimo tako v lastni hiši, kot tudi pri kooperantih stalno izboljševati.
Vsa ta problematika se delne odraža tudi na povečani nedokončani proizvodnji, kjer smo že vložili svoje delo, vendar izdelkov nismo uspeli dokončati. Prav ta del proizvodnje pa že predstavlja tisto izgubo v obsegu proizvodnje, ki jo kaže izpolnjevanje dinamičnega načrta.
Občuten delež pri izpadu proizvodnje, posebno v proizvodni enoti »releji« smo ugo-
tovili tudi zaradi izgube delovnega časa v mesecu aprilu, kar je bila posledica cepljenja proti črnim kozam. Tako je ta enota v tem mesecu dosegla najnižjo mesečno proizvodnjo, ki je bila kar za 9,04 % nižja od mesečnega povprečja v prvih šestih letošnjih mesecih.
Po skupinah izdelkov smo v izpolnitvi dinamičnega načrta že poročali pri proizvodnem poročilu za mesec junij. Ponovno bi le še poudarili, da je največji zaostanek prav pri obeh strukturalno najmočnejših planskih skupinah, to Je pri zaščitnih relejih z elementi avtomatike in pri industrijskih elektronskih napravah.
Tej problematiki bomo morali v drugem polletju posvetiti posebno pozornost, saj je naročil na tem področju dovolj, oz.. celo več kot smo predvidevali in je zato tržni zaostanek še bolj kritičen od proizvodnega.
Uspešnost prodaje lahko ocenjujemo predvsem po stanju zalog na Iskra Commerce, saj pretežni delež proizvodnje prodajamo prav prek Iskra Commerce. V primerjavi z začetkom leta so se zaloge ob koncu polletja znižale za 6,5 %, kar je zelo ugodno in dokazuje, da v tovarni proizvajamo izdelke, ki so na tržišču iskani in ne zaostajajo na skladišču. Povprečne operativne mesečne zaloge na Iskra Commerce so bile sicer po absolutni vrednosti v celotnem obdobju za 7,8 % večje kot v prvem polletju lanskega leta, vendar v primerjavi s povečano proizvodnjo v letošnjem prvem polletju občutno zaostajajo in so kar za 9 7 % nižie.
Izvozne naloge smo v primerjavi z dinamičnim načrtom izpolnili s kazalnikom
109,7,	'oz. s kazalnikom 51,5 glede na celoletni načrt. To dokazuje, da temu področju posvečamo potrebno skrb in, da se zavedamo, v kolikšni meri je odvisno nadaljnje povečanje proizvodnje prav od
uspešnosti vključevanja tovarne v mednarodne trgovinske tokove. Ta podatek je še bolj viden, če primerjamo polletno obdobje letošnjega leta z lanskim. Tako smo v obdobju januar—junij letos izvozili za 82,9 % več kot v istem obdobju lani po dinarski vrednosti, oz. za 63,1 % več po dolarski vrednosti.
Struktura izvoza sicer ni tako ugodna, kot bi želeli, saj pri deležu na konvertibilno področje narašča občutno počasneje, kot pa na področja kli-ringa. Prav tu pa bodo morali izvozniki na Iskra Commerce, skupaj z odgovornimi službami v tovarni storiti še marsikaj, da bomo na obeh področjih enako uspešni.
Dinamika zaposlovanja je počasnejša od predvidene po načrtu. Pri izrabi delovnega časa so spet problematične boleznine do 30 dni, ki občutno rastejo.
Obseg proizvodnje nekoliko zaostaja za dinamičnim proizvodnim načrtom, vendar zaostanek ni kritičen. Zelo ugodna pa je prodaja, tako na domačem trgu, kot v
V prvem polletju 1972 smo imeli v povprečju zaposlenih 7 % delavcev več kot v istem obdobju lani. Pri tem zaostajamo za predvidevanji v načrtu za 2,4 %. Zato ugotavljamo, da smo povečali produktivnost za 11,6%, vendar še vedno premalo za 3,1 %, da bi dosegli predvidevanja v načrtu. Tudi tu pač primerjamo samo dokončano ‘proizvodnjo, če pa bi lahko realno
ocenili tudi delež dela v nedokončani proizvodnji gotovih izdelkov, bi pa bil uspeh še toliko ugodnejši.
Tako stopamo v drugo polletje z določeno rezervo, ki bo ob uspešnem delu prinesla ob koncu leta še boljše končne rezultate.
V strukturi izrabe delovnega časa na 1 zaposlenega se posamezni elementi gibljejo v mejah predvidenega načrta,
razen pri bolezninah do 30 dni, ki so večje od planiranih in izkoristka v lanskem prvem polletju. Delno je tudi tej problematiki botroval večji izpad zaradi posledic cepljenja proti črnim kozam, delno pa so vzroki tudi drugje. Boleznine do 30 dni so vedno predstavljale precejšen problem pri izkoriščanju delovnega časa in smo že uspeli doseči njihovo znižanje. Zakaj se je krivulja spet obrnila navzgor je vprašanje, ki ga moramo čimprej rešiti in potem odločno ukrepati, da stanje spet normaliziramo, če je to le v naši možnosti.
Osebni dohodki so se gibali ugodno, bili so v povprečju za 2,9 % višji kot v istem obdobju lani, vendar 8,8 % pod načrtom. Družbeni sporazum omogoča še dodatno izplačilo, vendar bomo tudi v tem primeru še vedno za 4,9 °/o pod načrtom.
Povprečni osebni dohodki so bili izplačevanj po mesečnih obračunih. V odnosu na uspešnost mesečne proizvodnje so tako dosegli 1.779 din, kar pomeni za 2,9 % več kot lani v istem obdobju. Po samoupravnem sporazumu, ki v smislu umirjevanja osebne potrošnje močno omejuje izplačevanje osebnih dohodkov,
pa bomo lahko izplačali še del osebnih dohodkov po uspehu tovarne za prvo polletje. Tako bodo povprečni osebni dohodki za to obdobje lahko dosegli 73 % več, oz. 1.855 din in bodo le 4,9 % zaostajali za načrtom. Poslovni uspeh in z načrtom sprejeto delilno razmerje bi sicer omo-
gočalo celo za 0,5 % večje izplačilo od planiranega, toda ker to po samoupravnem sporazumu ni mogoče, bomo lahko povečali planirane sklade in posebno s skladom obratnih sredstev omogočili boljše poslovanje v drugem polletju. Res pa moramo priznati, da je povečanje osebnih dohodkov le nominalno in torej le navidezno, saj življenjski stroški še vedno naraščajo hitreje in tako tega področja nikakor ne moremo stabilizirati. To pa so naloge, ki presegajo možnosti tovarne in jih z interno politiko delitve le delno lahko ublažimo.
(Dalje na 7 stran’
Bolje kot lani
Izreden (10%) popust Iskrinih izdelkov za Široko potrošnjo na Gorenjskem sejmu v Kranju
Če vzamemo v poštev sliko sejma v celoti, je dokaj pregleden, ker se nahaja le na enem prostoru in sicer v Savskem logu. Predvsem je zastopana stanovanjska oprema, kmetijska mehanizacija, in obrtniški izdelki oz. je obrtništvo let,os najmočneje zastopano. Sodeluje tudi precej inozemskih podjetij. Poleg tega je izven izrazito sejemskega prostora preskrbljeno tudi za zabavo otrok in tudi »odraslih otrok«, saj se vsi radi vrtijo na raznih vrtiljakih, šofirajo električne avtomobilčke, igrajo na avtomatih nogomet in druge igre in navijajo zvočne skrinje.
Hkrati je tudi preskrbljeno za »notranje« zadovoljstvo, za kar vneto skrbijo razna kranjska gostišča, vsak večer pa je tudi ples. Viže so prirejene za staro in mlado tako, da so vsi zadovoljni.
Na dokaj vidnem mestu v hali A je mdč videt tud firmo »Iskra«, hkrati pa tudi založene police z izdelki za široko potrošnjo. Prodajalca Dušan Miklič in Marko Veber sta bila kar dobre volje, in to je bil znak, da sta s prodajo zadovoljna. Takole sta dejala: »Vsak dan prodava za okolj 2 in pol milijona din. Iskra daje v času sejma
10% popusta. Vsekakor je posel boljši kot lani, vse pa kaže, da se bo prodaja v naslednjih dneh še izboljšala. Najbolje gredo v denar barvni filtri za televizorje, sesalci za prah in plinske peči.
Sejem bo odprt do 15. avgusta. Za tiste, ki ne stanujejo v Kranju ali kranjski okolici, bo ogled sejma še posebna poživitev, saj ga bodo lahko združili z lepim «le tom na Gorenjsko. Za tiste, ki pridejo s svojimi avtomobili z ljubljanske strani, je najpraktičnejša rešitev voz-nje, da pred kranjskim mostom zavijejo na desno od Iskrini restavraciji in tako) pod mostom na levo, nato vozijo krajši čas ob Savi, prečkajo novi most, tam Pa je sejemski prostor že v-Jen-'	P
Tovarna elektronskih elementov v Horjulu: umerjanje osciloskopov, katerih so na trg poslali že lepo število
Zaključki sestanka 00 ZK v »Avtomatiki«
Osnovna organizacija ZK tovarne ima za potrebno, da v tem trenutku kot osnovni cilj postavlja uresničenje XXI. in XXII. ustavnega amandmaja, ki zagotavljata delovnemu človeku, da s svojim delom, s sredstvi reprodukcije v družbeni lastnini ter s tem, da neposredno in enakopravno z drugimi delovnimi ljudmi v združenem delu odloča o vseh zadevah družbene reprodukcije v pogojih in odnosih medsebojne odvisnosti, odgovornosti in solidarnosti, uresničuje svoj osebni materialni in moralni interes in pravico, da uživa uspehe svojega dela in pridobitve materialnega in družbenega napredka, da na tej podlagi čim popolneje zadovoljuje svoje osebne in družbene potrebe in, da razvija svoje delovne in druge ustvarjalne sposobnosti.
Osnovna organizacija ZK tovarne ugotavlja, da delavsko samoupravljanje v tovarni ni vsklajeno z osnovnimi principi XXI. in XXII. ustavnega amandmaja. Delavsko samoupravljanje tovarne je še vedno na nivoju, ki ne zagotavlja, neposredne angažiranosti neposrednih proizvajalcev. Zadovoljujemo se s togim samoupravnim mehanizmom, t j delavskim svetom, upravnim odborom in nekaterimi komisijami, ki imajo več ali manj samo funkcijo obravnavanja in priprave materiala o določenih problemih. Neposredni proizvajalci w pri obravnavanju vseh teh problemov izključeni. Res v določenih obdobjih skličemo zbore delovnih ljudi, ki so pa bolj informativnega značaja ali pa obravnavajo spremembe raznih pravilnikov, kar je po statutu tovarne obvezno. Na zboru delovnih ljudi postavljajo določena odprta vprašanja, katerih pa po večini ne obravnavajo na samoupravnih organih. Zbor delovnih ljudi celotnega kolektiva je preobsežen in zato tudi neučinkovit. Sktatka ugotavljamo, da je vez med neposrednimi proizvajalci in samoupravnim mehanizmom šibka.
Osnovna organizacija ZK tovarne na podlagi teh ugotovitev meni, da je treba delavsko samoupravljanje tovarne osvoboditi togosti in tehnokratizma ter ga iimbolj približati neposrednim proizvajalcem. Oblika samoupravnega mehanizma tovarne, naj bi bila čim-nolj neposredna, praktična in prilagodljiva razmeram tovarne.
Kot osnovna enota v tem samoupravnem mehanizmu naJ bi bila delovna enota. Delavski svet tovarne kot delegatski sistem bi odloča' o tistih zadevah, katere bi delovne enote odstopile kot skupne za tovarno. Za teševanje posameznih zadev naj bi formirali pri delavskem svetu posebne odbore kot kolektivne izvršilne organe.
Realizacita navedenih zaključkov je vezana na izde-~vo konkretnega predloga, pri katerem je treba upoštevati poleg specifičnosti tovarne tudi ustavne amandmaje.
Osnovna organizacija ZK tovarne predlaga samoupravnim organom tovarne, da osvoji navedene za-'tjučke in sprejme ustrezne sklepe.
Zaradi pomembnosti navedenih zaključkov 00 ZK Avtomatika« je dolžnost vseh komunistov tovarne, da se aktivno vključijo v realizacijo zaključkov. Posebno Pa so za realizacijo odgovorni komunisti na vodilnih m vodstvenih delovnih mestih tovarne ter predstavniki | ttmbeno političnih organizacij.
Razprava na 00 ZK o XXI. in XXII. ustavnem mandmaju je tu pokazala potrebo po analizi, ki naj ¡Tn7*C' so in k^e’ TKxian' P°St°ji za formiranje
U' D) temeljnih organizacij združenega dela.
Polletni finančni rezultati sorazmerno ugodni
(Nadaljevanje s 1. strani)
razmeroma visoka akumula-tivnost teh izdelkov. Pričaku-emo vsaj 95 % izpolnitev proizvodnega načrta, če seveda ne bo več težav pri doseganju ustrezne kakovosti in takšnih problemov z nabavo materialov.
Prodaja, izvoz
Prodaja je v obdobju I—VI. 1972 dosegla 41,3% (po bruto prodajnih cenah), oz. 42,3 % po neto prodajnih cenah od predvidene letne prodaje. Prodaja na domačem trgu je dosegla nekoliko boljši % v odnosu na plan (41,8 oz. 43,2) od izvoza (35,2 oz. 36,4), vendar je bil večji izvoz planiran za II. polletje in imamo realne možnosti za dobro izpolnitev planskih obveznosti. Sicer bi delno oviro pri tem povzročal izvoz kaset na italijanski trg, vendar bi ta izpad le lahko vsaj delno kompenzirali z dodatnimi naročili drsnih uporov za izvaz.
Nabava, uvoz ■
Največje težave in zastoji pri nabavi materiala so bili vsekakor pri uvoznem materialu, saj je material tudi dalj časa ležal na carinskem skladišču brez dinarskega kritja. Izdobava takega materiala je namreč pogojena z odprtjem akreditiva, za kar pa v teh mesecih nikoli nismo imeli pravočasno na razpolago finančnih sredstev. Posledice pa se odražajo tudi v daljšem postopku carinjenja, to pa seveda povzroča odlaganje finalizad je izdelkov iz meseca v mesec, nekompletiraní izdelki vežejo znatna obratna sredstva itd. •
Zaposlenost, proizvodnost in osebni dohodki
V prvem polletju 1972 ugotavljamo rahel porast števila zaposlenih, vendar pa smo se s poprečno 303 zaposlenimi v
I.	polletju skoraj približali planiranemu.
Tudi fluktuacija delavcev ni pretirana, saj je le 1,98 % poprečno zaposlenih v I. polletju prekinilo delovno razmerje. Vrednost proizvodnje na zaposlenega je nižja od planirane za I. polletje 1972, čemur je vzrok le nedoseganje planirane proizvodnje, saj je bilo število zaposlenih še celo za malenkost nižje od plana.
Z neto osebnimi dohodki smo dosegli 92.5 % planirane mase OD, so pa v poprečju za 13,4 % višji v primerjavi z istim obdobjem 1971. Malenkostno boljši % pri neto OD je nastal zaradi nižjih prispevkov iz OD, poprečni neto osebni dohodek pa je v obdobju I—VI 197? znašal 1439 din (planiran 1560 din), oz. za 6,3 % nižji od predvidenega, ker tudi proizvodnja
in prodaja nista dosegli planiranega obsega za I. polletje.
Obratna sredstva
Ob primerjavi virov obratnih sredstev z obratnimi sredstvi ugotavljamo, da smo nekako uspeli uravnovesiti vire z obratnimi sredstvi, čeprav obstaja še vedno manjša razlika v korist sredstev. Med viri je 33 % lastnih sredstev v poslovnem skladu, kar pomeni, da si tretjino proizvodnje financiramo sami. V
I.	polletju 1972 so se redni, kot drugi viri, nekoliko znižali, znižala pa so se tudi sredstva. Tudi struktura obratnih sredstev se je spremenila, ker so porasle zaloge nedovršene proizvodnje, delno tudi zaloge materiala, medtem ko zaloge gotovih izdelkov in terjatev do kupcev rahlo upadajo.
Zaloge
Zaloge materiala in drobnega inventarja so se do konca polletja 1972 delno povišale v primerjavi z letom 1971, do konca leta 1972 pa bo verjetno slika ugodnejša, saj bo material, ki je trenutno še na zalogi, ob pričakovani višini planirane proizvodnje, predvsem sprejemno-oddajnih aparatur, uporabljen za proizvodnjo.
Ce obravnavamo zaloge nedokončane proizvodnje, polizdelkov. in gotovih izdelkov skupno, opazimo naraščanje (za 1,37 krat glede na stanje
31.	12. 1971).
Se vedno zaskrbljujoče so terjatve do kupcev. Do konca polletje so se sicer znižale, vendar so poprečno še vedno previsoke. S tem v zvezi je nujno treba z Iskra-Commer-ce doseči izpolnjevanje medsebojne pogodbe glede plačil-
nih pogojev (90-dnevni plačilni rok) in izvajati selektivno prodajno politiko do direktnih kupcev.
Celotni dohodek delitev
Podatki o poslovnem uspehu v I. polletju 1972 kažejo v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta sorazmer. no ugoden porast celotnega dohodka (višji za 26,6 %). Dosegli smo 42,2 % planirane letne višine. Od celotnega dohodka odštejemo porabljena sredstva v višini 7,824.388 din. in tako doseženi dohodek znaša 5,069.710 din ali 41.7% letnega plana.
Ostanek dohodka znaša v
I.	polletju 562.405 din — t. j.
II,	1 % doseženega dohodka ali 4,4 % celotnega dohodka. Ti podatki kažejo, da je bilo poslovanje v I. polletju 1972 v finančnem smislu razmeroma uspešno.
Kazalniki poslovnega uspeha
Iz primerjave osnovnih kazalnikov uspešnosti poslovanja v I. polletju 1972 ugotavljamo, da so v odnosu na isto obdobje lanskega leta vsi pozitivni. Najboljši rezultat izkazuje ekonomičnost —' porast 7,8%, produktivnost in rentabilnost pa sta se povečali za 4,1 %. Razloge za tak porast ekonomičnosti lahko najdemo le v nižje porabljenih sredstvih (indeks 116,8) od porasta celotnega dohodka (126,6). Pri porabljenih sredstvih je na nižji porast vplivala nižja antortizaci a (prejšnje leto pospešena amortizacija), nižji so bili mdi izredni izdatki, nabavoa vrednost realiziranega trgov, skega blaga, materin a in odpadkov.	— M. G. —
Kolorimetri so med zelo uspešnimi izdelki tovarne elektronskih instrumentov v Horjulu, ki jih je trg z zadovoljstvom sprejel	.
DELATI KVALITETNO — DELATI GOSPODARNO ^ VLAGANJE V KAKOVOST SE NAJBOLJE OBRESTUJE KAKOVOST — VIZUM ZA SVETOVNO TRŽIŠČE
če vzamemo v poštev, da je v obratu relejnih enot 349 zapo slenih le 9 moških, tedaj je moč reči, da so ženske v večini kar pa nas ne sme čuditi, saj spretnost ženskih rok povsod pride do veljave
Siti proizvodnjo. Cc dodam, da si bodo v kranjski Iskri pomagali pri odpravi ozkih grl v proizvodnji telefonije s tem, da bodo zaposlili žene in dekleta, za katere v jeseniški občini primanjkuje delovnih mest, tedaj je moč reči, da je bil denar jeseniške občine in Iskre plodno naložen.«
Predsednik poslovnega odbora »Eletktromehanike« — Franc Klemenčič: »Želim, da bodo tisti, ki bodo prišli za nami, besede' predsednika občinske skupščine potrdili in da bodo videli, da to niso le želje, pač pa dejstva. Tu je zdaj 86 zaposlenih, v doglednem času jih bo mogoče sprejeti 300.«
Pletenje kit — tudi domena žensk; spretnost in natančnost je nujna
Odločitev je bila pravilna — Obrat v rekordnem času dosegel oz. presegel predvideno proizvodnjo
Terasasti svet med Radov-no in Savo Dolinko ¡tavzema Biejska Dobrava, ki je pod gospodarskim vplivom bližnjega Javornika iz Jesenic in se je z industrijskim delavstvom zelo povečala. Ob tej, lahko bi rekli idilični vasi, je leta 1970 zrasla nova stavba, plod odličnega sodelovanja jeseniške občine in kranjske Iskre.
31. julija 1970 je bia otvoritev; navzoči so bili predstavniki jeseniške občine in »Elektromehanike« Kranj in vsi zaposleni, ki jih je bilo tedaj 78. Sončen dan, zastave, glasba in dobra volja, dodatno pa še prekrasen razgled' na vrhove Karavank, na nasprotni strani pa očarljiva panorama vasi Blejska Dobrava; vsi zaposleni v belih haljah ... Res, prazničen dan je bil.
Zakaj graditi na Blejski Dobravi?... to so bila vpra-
šanja mnogih. Odgovor je bil kot na dlani: prosta žen-sa delovna sila v jeseniški občini. Razumljivo! Tam je železarna, ki predvsem zaposluje moške. Občina Jesenice je ponudila zgradbo. Poleg dobre volje tudi dejansko in resno sodelovanje, zato tudi odlični rezultati. Vsi skeptiki so v teku leta utihnili, sedanji rezultati pa kažejo, da so presežene tudi vse optimistične želje.
Pa se vrnimo na dan otvoritve, 31. julija 1970. Citiram nekaj misli; Direktor »Elektromehanike«, sedaj že pokojni Boris Kryštufek: »Sodelovanje z jeseniško občino je bilo odlično; začetek proizvodnje je stekel v rekordnem času.«
Predsednik Občinske skupščine Jesenice — Franc Žvan: »Zadovoljen sem, da nam je uspelo tako naglo postaviti zgradbo in pospe-
Vec od pričakovanja
obrata
Vodja obrata relejnih enot na Blejski Dobravi — Anton Pene je pred kratkim povedal našemu sodelavcu: »V obratu na Blejski Dobravi je zdaj 349 zaposlenih, od tega 330 žensk. Izdelki so po izjavah merodajnih zelo kvalitetni. Ce vzamemo v poštev dejstva, da je velik del proizvodnje namenjen inozemskemu tržišču, predvsem Italiji, potem je pohvala teh kupcev o kvaliteti vsekakor laskava. Pied kratkim smo uvedli še eno Siemensovo enoto, ki poleg prejšnjih dveh izključno dela za inozemsko firmo v Milanu. Kolektiv se zaveda.
odgovornosti in je moč reči, da vsi delamo z eno mislijo, da bi čim bolje opravili dane naloge.«
Direktor za proizvodna področja — Alojz Grčar, dipl, ing. je pred zaključkom tega sestavka dejal: »Odločitev je bila pravilna. Obrat je v zelo kratki dobi presegel optimistične napovedi. Kolektiv je strnjen, naloge 'opravljajo Z| vso odgovornostjo, predvsem pa se držijo določenih rokov, kar je zadnje čase izredne važnosti.	ABC
Ob idilični vasi na Blejski Dobravi je bila v juliju 1970 otvoritev novega Iskrinega relejnih enot, ki je v rekordnem času dosegel izreden vzpon
ISKRA — Blejska Dobrava
PREDLOG OKVIRNEGA PROGRAMA OBČINSKEGA SINDIKALNEGA SVETA KRANJ DO KONCA L. 1972
. I. Nadaljevanje uresničevanja programa ObSS in odborov, sprejetega v začetku leta.
: 2. Občni zbori OOS in s tem v zvezi vsebinske, kadrovske in organizacijske priprave.
7	3. Vsebinske in kadrovske priprave na kongres slo-
venskih sindikatov.
4.	Uresničevanje 21., 22. in 23. ustavnega amandmaja t praksi.
5.	Priprave na volitve v predstavnike organe v občini, republiki in federaciji. S tem v zvezi evidentiranje in razprava o potencialnih kandidatih.
6.	Seminar za predsednike in tajnike OOS pred občnimi zbori.
7.	Ocena — analiza samoupravnih sporazumov.
8.	Ugotovitev aktivnosti OOS v gospodarstvu po prirejenem vprašalniku družbenih dejavnosti.
9.	Priprave na sindikalno šolo I. in II. stopnje.
10.	Predavanje za sindikalni aktiv.
11.	Zaključek letnih športnih iger in priprave na Zimske igre.
12.	Uresničevanje socialnega programa v občini.
Podrobni program za delovno sezono 1972/73 pa bo izdelan v jeseni.
H
»Naprave« Ljubljana
Živahna športna aktivnost
Delovni isspshi in priznanja na področju embalaže
V naši tovarni elektronskih naprav na Stegnah v Ljubljani že nekaj let sem obstaja živahna športna aktivnost, ki se še zlasti odraža na vsakoletnih zimskih in letnih športnih igrah Iskre. Na teh športnih manifestacijah sodeluje vsakokrat tudi lepo zastopstvo športnikov jz tovarne »Naprave«, pa tudi z dostojnimi športnimi rezultati.
Pred časom smo na kratko omenili, da so v obratu tovarne električnih aparatov v Dobrepolju s prostovoljnim delom zgradili odbojkarsko igrišče, ker sc je v zadnjem času za to športno panogo začelo ogrevati lepo število delovcev in delavk. Igrišče zdaj imajo in na njem pogo. stokrat vrvež dokazuje, kako
Zanimanje za šport se odraža tudi v želji, da bi si ob tovarni uredili nekatere športne objekte, pa tudi samoupravni organi se ogrevajo za športno dejavnost, saj so na svoji seji 31. julija ugodno rešili prošnjo za pomoč pri gradnji smučarske skakalnice v Mostecu. Odbor za gospodarske zadeve je v ta namen odobril pomoč v znesku 1.500 dinarjev.
prav je bilo, da so si ga zgradili. Posebno razveseljivo je, da pa igrajo razen mladih, tudi starejši sodelavci.
Z odbojko pa se zanimanje za športno udejstvovanje v Dobrepolju še ne konča. Tudi za balinanje in kegljanje je vse večje zanimanje in s prostovoljnim delom so najbolj goreči pripravljeni po-
Konstrukcija embalaže ima v Iskri že dolgo in bogato tradicijo. Prvi zametki te de-dčjavnosti segajo daleč nazaj v leto 1952, ko je takrat tovarna Iskra v Kranju že spoznala važnost pravilnega pakiranja in ustanovila majhen oddelek za konstrukcijo embalaže.
Prvi začetki so bili težki, saj takrat še nisimo imeli ustreznih predpisov in zato marsikdaj nismo vedeli kakšnim zahtevam mora ustrezati embalaža za občutljive ¡n dragocene Iskrine izdelke. Zato ni čudno, da smo doži. veli marsikatero reklamacijo, ko so se med transportom izdelki poškodovali, prav zaradi neustrezne embalaže. Upoštevanje neprijetnih izkušenj in vztrajno delo pa je rodilo uspehe: ob prodoru Iskre na inozemska tržišča in še zlasti ob prvih poskusih izvoza v prekomorske dežele, smo že bili sposobni naše izdelke tudi primerno embalirati, da so prišli nepoškodovani t roke tudi najoddaljenejšim kupcem.
Po združitvi velikega dela slovenske elektroindustrije v sedanjo ZP ISKRO so se odgovorni faktorji pravilno za-vedah pomena embalaže, zato so leta 1963 oddelek za embalažo kadrovsko ojačali, prevzel pa ga je Zavod za avtomatizacijo. Od tod se je nudila večja možnost za spremljanje razvoja embalaže v razvitih državah, z ogledi specializiranih sejmov in z udeležbo na raznih posvetovanjih in seminarjih. S tem je bilo poudarjeno, da je konstrukcija embalaže sestavni del razvoja slehernega našega novega izdelka.
Razvoju transporta mora nujno, slediti tudi ustrezni razvoj e—balaže. Se vrsto let uporabljamo za transport do naših velikih kooperantov zložljive (ooks) palice in železniške palete, s katerimi
vse večje
magati, da bi čimprej prišli do potrebnih igrišč. Seveda pa je prostovoljno delo pri tem je premalo. Potrebna so tudi finančna sredstva, katerih pa sindikalni organizaciji v obratu primanjkuje. Kljub temu za ti dve panogi najbolj vneti, ne nameravajo vreči puške v koruzo, pač pa upajo, da prošnja na sindikalnem svetu v Grosupljem "za finančno pomoč le ne bo zaman, nekaj pa bodo morda le uspeli dobiti od tovarni, škega odbora sindikata, da bo slednjič le lahko izpolni, li svojo željo po široki športni dejavnosti.
Pri teh stremljenjih jim že-Jimo čim več pomoči in last.
■ ne voije, saj bomo o njifto-tih dosežkih še rajši zapisali kaj- vzpodbudnega.
smo bistveno zmanjšali transportne stroške, v zadnjem času pa uvajamo za prekooce anski transport v Ameriko že tudi kontejnerje.
Istočasno z razvojem našega tržnega gospodarstva so nastale tudi estetske zahteve do embalaže, kj danes ne predstavlja samo zaščite izdelka, ampak tudi nalogo pridobiti kupčevo zanimanje in zaupanje. Zavedamo se, da še tako lep in kvaliteten izdelek ne more vzbuditi zanimanja in zaupanja kupca, če ga prodajajo v neopremljeni škatli iz najslabše lepenke. Nasprotno pa bo za isti izdelek okusno opremljena embalaža iz boljšega gradiva po materialu vzbudila pri kupcu vtis solidnosti in kvalitete. Zato v našem podjetju vse bolj upoštevamo tudi estetsko grafično oblikovanje embalaže.
Namen knjižice »Temeljna organizacija združenega dela« je opredeliti cilje, ki naj bi jih uresničili z uveljavljanjem temeljnih organizacij združenega dela. Pri soočanju ustavnih dopolnil s samoupravno prakso v posameznih delovnih organizacijah nastopajo namreč določena vprašanja, ki zahtevajo jasne odgovore. Mednje je . treba šteti predvsem ekonomske, organizacijske, sociološke in pravne vidike ustanavljanja temeljnih organizacij združenega dela, ter tudi proces združevanja dela na samoupravnih osnovah. Pomeni, da gre za proces kakovostnega spreminjanja vsebine odnosov v temeljnih organizacijah združenega dela in med njimi, in da ne gre za proces razdruževanja in ponovnega -združevanja.
Navedeno gradivo so ocenile komisija RS ZSS za samoupravljanje, komisija RS ZSS za ekonomske odnose in ekonomsko politiko in komisija CK ZKS za samoupravljanje kot primeren pripomoček za usklajevanje organizacije poslovanja in samoupravljanja z ustavnimi dopolnil!.
' Doseženi rezultati so nas ohrabrili, da smo se lota 1966 prvič udeležili natečaja »Jugoslov^us y OSKAR za embalažo« in takoj prejeli tri OSKARJE, podobno tudi v letih 1967, 1968, 1969 in 1970. V letu 1970 sicer nismo prejeli nobenega novega OSKARJA, zato pa smo kot prvi Jugoslovani dobili mednarodno priznanje »EVROSTAR«, v ostri mednarodni konkurenci, na razstavi v Parizu.
V 1. 1971 smo se udeležili Š tremi eksponati, za kar smo prejeli tri OSKARJE. Med temi 'tremi, za Jugoslavijo, je bila izbrana embalaža za enoročno električno orodje družine UNI, ki je dobila na ostri mednarodni konkurenci, na razstavi v Barceloni
16.	4. 1972, »EVROSTAR«. To je že drugi »EVROSTAR«« za Jugoslavijo, katerega last je ZP Iskra Kranj.
Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije je knjižico založil in izdal v nakladi
12.000	izvodov.
Naročila sprejema Informativna služba RS ZSS, Ljubljana, Dalmatinova 4.
Slavko Gorše
Neizprosna, dolgotrajna in mučna bolezen je pred dnevi iz delovnega kolek, tiva Tovarne elektronskih naprav na Stegnah iztrgala Slavka Goršeta, prodajnega referenta.
V skoraj dvajsetletnem delu v Iskri, pri katerem je bil vselej vesten, predan in marljiv, si je pridobil mnogo prijateljev, ki bodo še bolj občutili njegovo prezgodnjo izgubo. Najtesneje je bil povezan z vsem dogajanjem v tovarni, vztrajen v kritičnih obdobjih in od srca se veseleč njenih uspehov.
Dobrega tovariša in sodelavca bomo ohranili v trajnem spominu.
Sodelavci iz tovarne »Naprave«
NEPRIZADET
Novinar stoji pred vhodom v tovarno in sprašuje mimoidoče o odločbi, ki prepoveduje točenje alkohola v zgodnjih jutranjih urah in kaj oni mislijo o tem sklepu. Vprašan je bil tudi naš Tone.
Novinar: »Kaj mislite o odločbi, ki prepoveduje točenje alkohola v zgodnjih jutranjih urah; ali je to katerega prizadelo?«
Tone: »Hja — čist sigurn, da jih je przadev. Mene konkretn ni, ker ga jest kar od doma nosili.«
© DELATI KVALITETNO — DELATI GOSPODARNO © VLAGANJE V KAKOVOST SE NAJBOLJE OBRESTUJE
© ALI JE TVOJE DELO VEDNO KVALITETNO? © ZAŠČITNI ZNAK ISKRA — IZPRIČEVALO KAKOVOSTI ©
V obratu v Dobrepolju zanimanje za šport
BARVNI TELEVIZORJI ŠKODLJIVI?
Institut »Boris Kidrič« iz Vinče je v dnevnem časopisju objavil članek o nevarnosti sevanja barvnih televizorjev. El je odgovorila z ostrim protestom, da so te izjave neresnične. Po izjavi El se je zopet oglasil Institut »Boris Kidrič« z izjavo, da je dokazano, da so televizorji za barvni program izvor ioniziranega sevanja. Znano je, da je ionizirano sevanje škodljivo za zdravje. Da bi se to sevanje zmanjšalo pod predpisano dovoljeno mejo, so v barvnih televizorjih izvedene posebne tehnološke rešitve. Strokovnjaki iz Vinče menijo, da je vsaka trditev o neškodljivosti sevanja barvnih TV sprejemnikov, govoriti pa moramo o njihovi večji ali manjši škodljivosti.
IZŠLA JE KNJIŽICA	'
Temeljna organizacija združenega dela
Preživela sem svoj začetek
KULTURNA RUBRIKA
PESMI, PROZA, LIKOVNA UMETNOST, KULTURNA DOGAJANJA
Združenje delavcev — umetnikov
V Kosovski Mitroviči se je
4.	avgusta na IV. festivalu delavcev — pisateljev in pesnikov zbralo 52 avtorjev — vseh narodov in narodnosti naše države.
Festival, ki je trajal dva dni, je bil predvsem delovnega značaja. Razgovor je že prvega dne pokazal na nujnost rešitve problema uveljavljanja ustvarjalcev — delavcev pri nas. Skupno mnenje sodelujočih je, da delavec — ustvarjalec kot posameznik sedaj nikakor ne more prodreti, najsi si še tako prizadeva. Njegov trud ostaja brezuspešen, zakaj uredništva revij in časopisov kakor tudi založniške hiše gledajo najprej in predvsem na IME (titulo), ob tem pa jim niti ni pomembna kvaliteta nekega dela. Delavec ostaja omalovaževan. Množica perspektivnih ustvarjalcev osta. ja pred zaprtimi vrati, čeprav so njihova dela še tako kvalitetna. Založniki s podcenje-. vanjem odklanjajo zbirke delavskih avtorjev.
Zato je bil enotni zaključek, da se edino z osnovanjem ZDRUŽENJA DELAV-
Dolga vožnja z vlakom po Avstriji, Nemčiji in Belgiji nas je močno utrudila. Končno nas je zadnja postaja na
Jutri
Jutri
ne bo več temnih senc, jutri
ne bo več teminh hiš,
jutri
bo sonce
Mokra trava se bo posušila, rože bodo lepše, budilke bodo prebudile ljudi, sonce bo ugasnilo svetilke
Zevljenje bo steklo v novi
dan.
Prosila sem
Prosila sem za kruh,
dali so mi ga.
Prosila sem za vodo,
dali so mi jo.
Prosila sem za sonce,
obrnili so se proč in so bili žalostni.
Sonca mi niso mogli dati.
CEV — PISATELJEV JUGO. SLAVIJE lahko izogne raznim klanskim pregradam, ki sedaj preprečujejo možnost, do katere bi upravičeno moral imeti vsak ustvarjalec polno pravico.
Naloga združenja bo predvsem v omogočanju talentov, četudi so »samo« delavci — brez titul. Ob tem bo združenje izdajalo tudi publikacijo »ROKE«, kjer bodo vsa objavljena dela prevedena v vse jezike naših narodov. Središče združenja se bo kasneje iz Kosovske Mitroviče selilo tudi v druge kraje ostalih republik.
Ob koncu konference prvega dne festivala je bil izbran odbor, ki bo pripravil statut združenja. Finančno pomoč bo združenje izposlovalo pri Zvezi sindikatov Jugoslavije kakor tudi pri vseh delovnih organizacijah države.
Sklep vseh je bil, da je edina tako začeta pot pravil, na, saj bo poslej tudi dela-vec-pesnik ali pisatelj imel možnost uveljavljanja na področju kulture.
Marjan
celini malce prebudila iz dremavice in živahno smo se s prtljago preselili na trajekt, ki nas je 3 ure vozil proti angleškemu pristaniču Dover. Tu nas je pričakal gospod Watt, naš angleški vodič in nas povabil na avtobus, ki nas je po osmih urah pripeljal do Oldhama, kjer smo se končno lahko pretegnili in odpočili.
Naš program v Oldhamu je bil prenatrpan. V treh tednih smo si ogledali večino Velike Britanije in njena najznamenitejša mesta: Manchester, Edinbourgh, Yorkschi-re, London, Strattford, Oxford in seveda naše gostitelj-sko mesto Oldham.
Pokrajino Britanije bi lahko primerjali z našo Dolenjsko; povsod so nizki zeleni griči, gozda je zelo malo, na ograjenih pašnikih se pasejo ovce, govedo in konji.
Stara škotska prestolnica Edinburg slovi po svoji zgodovini. Čudovite so stare zgradbe in veličastni gradovi. Slovi pa tudi po Forth mostovih, ki so menda edinstveni na svetu. Obžalovali smo, ker si nismo mogli podrobneje ogledati Nacionalnega vojnega spomenika škotske, saj je prebogat, da bi si ga lahko ogledali v nekaj urah.
Yorkshire ali York je prav
tako zelo staro britansko me-
»Zakaj tej tovarni praviš Iskra?« sem vsa radovedna vpraševala očeta, ko sem bila še majhna deklica in smo se v velikem avtobusu vozili na morje. »Ime ji je pač tako. Tebi je Milena, njej pa Iskra«, mi je potrpežljivo odgovarjal. »Pa zakaj?« sem vztrajala dalje. »Oh nehaj že,« se je oglasila mama in mi v usta porinila kos pomaranče. Utihnila sem, a moja radovednost še zdaleč ni bila potešena. Takrat sem bila majhna, polna vprašanj in niti malo nisem slutila, da bom nekoč tudi sama del teh zidov, ki so se mi pred leti zdeli tako skrivnostni in nedostopni.
Neki moški mi je še kar prijazno potisnil v roke nekakšen papir in rekel: Podpišite, potem boste odšli z menoj.« »Torej, sem sprejeta?« sem rekla in moj glas je prazno zazvenel v sobi. »Sprejeti ste«, je že skoraj nestrpno odgovoril in roka, v kateri je držal svinčnik, se mu je narahlo tresla. »Gotovo si potreben cigarete ali skodelice kave,« sem pomislila in hitro napisala svoje ime.
V sobi, kamor me je odpeljal hip nato, jih je že nekaj čakalo. Tri petnajstletnice so zdolgočaseno bingljale z nogami; na obrazih so jim čepeli pubertetni mozolji in neusmiljeno prodirali skozi plasti pudra. V kotu, ne daleč od njih' je sedela svetlolasa lepotica, si malomarno čistila nohte ¡n na vsake toliko ča-
sto. Vse mesto je s starimi, dobro ohranjenimi ulicami en sam muzej, vendar pa se v preteklost povrneš šele v graščinskem muzeju, ki restavrira res prepričljivo in originalno življenje preteklih stoletij.
Največje mesto Evrope in hkrati glavno mesto V. Britanije, nas je sprejelo v svoj živahni utrip šele zadnje dni našega obiska v Veliki Britaniji. To je preveliko in preranim ivo mesto za en sam obisk. Naša vožnja po mestu z avtobusom nam je sicer omogočila vpogled v življenje velemesta, vendar bi potrebovali mnogo več časa, da bi si ga lahko zapomnili in ogledali. London ima toliko znamenitih poslopij, muzejev, razstav, galerij, gledališč, trgov, cest in četrti, da bi verjetno vse življenje lahko ostali v Londonu, pa ga ne bi spoznali. Za nas ie bil nai-zanimivejši Soho. Piccadilly in muzej voščenih lutk vseh pomembnih zgodovinskih predstavnikov, slavnih državnikov, športnikov, in zvezdnikov. Zanimiv je tudi plane-torium.
Oldham — naše pobrateno mesto je precej večje od Kranja. Ima 110.000 prebivalcev. Je prav tako industrijsko mesto kakor Kranj. Tod je industrija strojništva, elektronike, letalstva, plasti-
sa pogledala dolgina, ki je sramežljivo gledal skozi okno. V sobi je bila tudi starejša ženska, Mirno je čakala. Obraz ji je bil utrujen, gube okrog oči globoke in roke zgarane in razpokane so ji počivale v naročju.
Z enim pogledom sem zajela vse te ljudi in počutila sem se samo. Čeprav je bil dan sončen ¡n je v zraku pokalo od vročine, me je zazeblo. Bala sem se prihodnosti, hotela sem uteči preteklosti ... »Ne smeš obupati, pogum, bori se«, sem si prigovarjala in požirala solze, ki so mi silile v oči.
Potem smo šli. Pomešala sem se med petorico v sobi in skupaj z njimi hitela za moškim, ki je skoraj tekel po hodniku. Srečavali smo ljudi. Modre delovne halje, bele halje, modre halje, mladi obrazi, zgubana čela, drsajoči koraki, lesene coklje ... Opazila sem igrivost v njihovih očeh, saj smo gotovo izgle. dali zelo nerodni in zeleni. »Kaj ste delali včeraj, da danes, ko bi morali opazovati sonce in travo, stopate v ropot in prah tovarne?« so izpraševali njihovi pogledi. Bila sem zamišljena in žalostna. Dekle pred menoj mi je na nos izpustila nihalna vrata. »O, tudi nihalna vrata so tukaj. Treba bo paziti,«' sem pomislila.
Pojavil se je postaven moški, modrih oči, visokega čela. Pravice in dolžnosti delavca so se kar usipale skozi
ke, usnjarstva, tekstila, tapet, peciva in še in še. Ogledali smo si več podjetij, med njimi tudi privatno tiskarno Oldham Cronecle, Rome, Meple, Burlington. Povsod so nas izredno toplo sprejeli. Ogledali smo si tudi šole. So. lanje in način učenja je precej drugačno kot pri nas. Tam se otroci že v vrtcu (od 5 do 11. leta) nauče pisati, v nadaljevalni šoli, kjer so do
17.	leta, pa se uče še poklica. Univerze ali koledži so specializirane višje šole. V šolah imajo delavnice kot so: mizarska, kuhinja, frizerski salon, orodjarna, šivalnica, umetniški oddelek (risanje, kiparstvo, itd.)
Nam, vostorn je bit 1 začetku največji trn v peti — hrana. Nikakor se nismo mogti navaditi na kuhano zelenjavo brez začimb, njihova hrana vsebuje mnogo zelenjave. saidja in peciva. Jedo najmanj 4 krat na dan. Caj z mlekom ob petih se zelo prileže, ker je vsa hrana lahka in nenasitna. Ob čaju ponudijo tudi več vrst peciva.
Angleži so zelo prijetni ljudje. Sloves hladnokrvnosti ne drži, ker se zelo hitro vživijo v okolje. Prej bi lahko rekli, da so brezskrbni, ker se ne razburjajo zaradi vsake malenkosti.
Staša
njegova usta in se mešale z ropotanjem strojev. Potem so nas razporedili po delovnih mestih.
Ko sem drugo jutro prišla v beli halji, z nekoliko zaspanimi očmi, sem hotela hitro postaviti vrtljivi stol na tla, kajti bil je na mizi, pa mi je zdrsnil iz rok in ne. usmiljeno zaropotal po tleh. Delavke, ki so dremale na svojih delovnih mestih, saj ura še ni bila šest, so se žgoče zazrle vame, padlo pa je tudi nekaj pikrih besed. Vsa rdeča sem hitro pobrala stol, se vsedla in nehote zasovražila ta nesrečni stol.
Srna
Trenutek
Vztrepetala sem ...
Zagledala sem silhueto znano, začula melodijo ubrano tvojih besed.
Zardela sem ...
Zagledala sem tvoj obraz in videla roke, ki so nekoč me grele.
Jokala sem ...
ker videla sem le še senco,
ki je hodila v mraku pred
menoj. .<
Jokala sem .,.
Realnost
Ze bera časa skoraj dvajset let mi šteje,
Že minil mi je šole vlažni
duh,
in sreča mi pošilja žarke
skozi veje
in sama služim si svoj kruh
Večkrat je življenje zmota in prevara so luči, moj tovariš je zvečer samotd in zjutraj strah me prebudi.
Mar morala sem res spoznati vse tegobe rtovih dni?
Mar spoštovani so samo
bogati
ker brez denarja hvale ni?
Edino narava mi upanja ne krati,
le ona mi v srce potrto zre, le ona misel temno mi
pozlati,
in upanje mi novo stke.
Kopljem
Kopljem jeklene kosti za narodov blagor veličastja;
v kelihe jih strojim, v čaše peklenske za vero v naše,
samo naše — delo!
Kopljem v žile, srca razstiram pljuča čez dimnike vseh tovarn sveta.
Kopljem v možgane vesolja —
v vrtenju stružnic
se mi vsemirje,
nov kozmos
svita
Nekaj vtisov iz bratskega Oldhama
fi
Prvo polletje poslovno uspešno zaključeno
(Nadaljevanje z 2. strani)
Naraščanje stroškov nad načrt je sicer še vedno minimalno in delno posledica internih ukrepov? Večjo skrb pa moramo posvečati porastu režijskih stroškov na produktivno uro, posebno v enoti SV naprav, kjer je odstopanje od načrta največje in močno vpliva na operativne kalkulacije pri izdelkih.
V prvem polletju 1972 ugotavljamo prekoračitev planskih stroškov za 2 %. Pri najmočnejši postavki — izdelav-nem gradivu je ta odstotek sicer le 1,5 % višji, pri pomožnem gradivu za izdelavo pa celo 5,8 % višjo od načrta. Povečanje je nastopilo predvsem kot posledica močno povečane interne realizacije (izdelava orodij in predelava polizdelkov), kar se odraža v dvakratnem obremenjevanju stroškov razreda 4, del stroškov pa zaradi povečane nedokončane proizvodnje polizdelkov in izdelkov ostaja na zalogah razreda 6.
Večja odstopanja od načrta in to v smeri povečanja so pri odpisih drobnega inventarja, kjer se je močno povečala poraba. Tudi pri odpisih industrijskega orodja so stroški višji zaradi pospešenega odpisovanja v smislu vodenja zalog po »direct-costing« metodi. Porastu PTT stroškov botruje pridobitev novih telefonskih števiik in povišane tarife PTT uslug. Tudi povečana stopnja prispevka za • zdravstveno zavarovanje je v
Posebno skrb smo v prvem polletju posvetili sanaciji zalog in pri tem smo lahko največ dosegli pri tistih zalogah, na katere lahko vplivamo skoraj v celoti sami.
Zaloge razreda 3 smo po absolutni vrednosti v odnosu na stanje 31. 12. 1971 znižali do 30. 6. 1972 za 17,3 %. Zaloge na razredu 6 so sicer narasle zaradi nedokončane proizvodnje, čeprav so zaloge dejansko vskladiščenih polizdelkov tudi za 8,6 % nižje od začetnega stanja.
Skupne zaloge obeh razredov so tako za 10,3 % nižje kot na začetku leta. Koeficienti obračanja, oz. dnevi vezave so se v letošnjem prvem Polletju izredno izboljšali. Pri razredu 3, kjer je bil ta koeficient lani 2,3, po načrtu 23 1972 pa predviden 2,7, smo dosegli 3,5. Tako smo dosežene dneve vezave 159 V 1. 1971 nt planirane 135 v L 1972, dosegli v prvem polletju s 104.
Pri razredu 6, kjer je bilo stanje že v preteklem letu zelo dnhro j/bolišanje ni tako
realizaciji stroškov močno prekoračila načrt.
Odstopanja navzgor so še tudi pri nekaterih ostalih vrstah stroškov. Tudi ta problematika zahteva podrobno analizo in ukrepe, ki naj v mejah tovarniških možnosti stanje v drugem polletju čim bolj približajo načrtu. Še bolj kot celotni stroški pa zahtevajo podrobno analizo stroški na produktivno uro. Posebno kritično odstopanje je zaradi zmanjšanega števila opravljenih ur v enoti SVN, kjer so ti stroški porasli v strojni delavnici kar za 41,7 4-6 iznad načrtovanih na 1 proizvodno uro, v montaži pa za 14,8 %. Ta enota pa mora zaradi strukture svoje proizvodnje pogosto delati operativne kalkulacije. Takšno odstopanje in bodo morale odgovorne stroškov je zato lahko usodno službe enote temu nihanju posvetiti posebno skrb, oz. poiskati bodo morale rešitve, kako bodo tem nihanjem našle protiutež. Drsna skala obračunavanja, kot je uvedena pri signalnih napravah za železnico jc že ena izmed rešitev.
veliko, vendar vsekakor pomembno. Lanskoletni doseg koeficienta obračanja je bil 15,8, predvidevali smo izboljšanje za 0,1, dosegli pa kar 3, oz. 18,0 v absolutni vrednosti. S tem so doseženi in tudi načrtovani dnevi vezave s 23 zmanjšani na 20. Tako je skupni koeficient obračanja kar za 52,9 % boljši od lanskoletnega, oz. za 29,6 % boljši od načrtovanega.
Poleg odgovornih služb, je k tako ugodnemu rezultatu vsekakor pripomogla tudi strokovna komisija, ki je stanje zalog analizirala, predvidela potrebne ukrepe in skrbela za točno in stalno akcijo v smislu teh ukrepov. Delitev skladišč in natančnejša opredelitev odgovornosti za zaloge je bila eden izmed najmočnejših tvornikov, ki so k uspehu pripomogli in zato bomo morali mogoče še storiti kak korak v tej smeri, da bomo v popolnosti opredelili odgovornosti na tem področju.
Pri kupcih pa nasprotno ugotavljamo gibanja v negativni smeri. Terjatve do kupcev so se do maja izredno povečale in dosegle s tem mesecem naj višje vrednosti.
V juniju so sicer občutno padle, so pa še vedno za 44,7 % višje od začetnih, oz. v povprečju za 31,2 9f>. Ker so se povečale v večji meri kot
Poslovni uspeh je v
V prvem polletju smo dosegli 5012 % letno planiranega celotnega dohodka, oz. 50,5 % dohodka brez zaključenih pogodbenih obveznosti. Pri tem so bili osebni dohodki realizirani s 46,6 %, bruto ostanek dohodka pa s 54,4 %, oz. neto ostanek dohodka z 54,1 %. Doseženo delilno razmerje pri tem je 64 % za osebne doh. in 36 % za ostanek doh., nasproti odnosu 67,5:323 po gospodarskem načrtu. Ti podat-
realizacija, se je koeficient obračanja poslabšal za 11 4$.
Naše obveznosti do dobaviteljev smo uspevali zadržati približno na začetnem stanju, v juniju pa smo jih celo uspeli zmanjšati za polovico. Tako so naše obveznosti v poprečju za 34,2 % nižje od lanskih in predstavljajo le še četrtino naših terjatev do kupcev'.
ki pa kažejo še naslednje elemente uspešnosti poslovanja: produktivnost na 1 zaposlenega po vrednosti je za 1 % višja od načrtovane in za
12,8	% višja od lani dosežene. Po fizičnem obsegu načrta nismo dosegli in smo za 4,1 % pod planom, vendar pa za 143 % višje kot v preteklem letu.
Dohodek na 1 zaposlenega je za 1,3 % višji od načrta, v
primerjavi z lanskim pa kar za 83 46.
Celotni dohodek na 100 din porabljenih -sredstev je za 2 % pod načrtom, ostanek dohodka na 100 din celotnega dohodka pa za 5,8 % nad načrtom. Tako ugotavljamo, da je tovarna svoje obveznosti, določene z gospodarskim načrtom za 1. 1972 v prvem polletju v veliki meri ugodno izpolnila, čeprav so bili pogoji poslovanja težji kot v istem obdobju preteklega leta. Zelo ugodne rezultate smo dosegli predvsem na področju povečanega obsega proizvodnje in prodaje, v povečanju izvoza, pri znižanju zalog in izboljšanju koeficienta obračanja in pri splošnem poslovnem uspehu, izraženem v celotnem dohodku in ostanku dohodka. Vsi ti elementi pa nam dajejo hkrati pomoč in zadolžitev, da v drugem polletju še uspešneje izpolnimo svoje obveznosti, odpravimo pomanjkljivosti in leto 1972 kar najbolje zaključimo.
■Lr
Stane Abe v pokoju
S prvim avgustom 1.1. je odšel v zasluženi pokoj v Iskra-Commerce Stane Abe, najstarejši Iskraš z evidenčno številko 0001. Od prvih dni Iskre jc bil zvest član kolektiva, vzoren sodelavec, odkrit in
tovariški, zato priljubljen med sodelavci — najprej v kranjski tovarni, pozne, je v oddelku za industrijsko oblikovanje v ZZA in slednjič v propagandni službi v Iskra-Commerce. Medtem ko je v prvem obdobju kot grafik opravljal raznovrstne posle v zvezi s tiskom, oblikovanjem in z osnutki in aranžiranjem sejmov, se je pozneje v celoti posvetil retuši in oblikovanju.
Menimo, da bi mu s temi pičlimi vrsticami ob odhodu v pokoj posvetili premalo pozornosti, zato smo Staneta Abeta zaprosili za obširnejši pomenek, kateremu bomo mesto v našem listu določili v eni izmed naslednjih številk. Do tedaj se bb vselej šaljivi in iskreni tovariš verjetno že vživel V svoje novo — upokojensko okolic.
ISKRA — ELEKTROMEHANIKA KRANJ
Oblikujemo ekipo za delo na področju varstva pri delu. To delo obsega v glavnem naslednja področja: vključevanje varstva v razvojno dejavnost, funkcionalno izobraževanje, periodične preglede in preizkuse delovnih priprav in naprav, ter preizkuse fizikalnih in kemičnih škodljivosti v zvezi z delom, operativno kontrolo varnega načina dela in analitično dejavnost. K sodelovanju vabimo nove sodelavce in
razglašamo prosta delovna mesta
Inženir varstva pri delu
I. in II. v oddelku za družbene zadeve v kadrovski službi tovarne
če vas zanima delo na katerem od omenjenih področij in če imate diplomo II. oziroma I. stopnje tehniške smeri, pošljite pismeno prijavo do 20. avgusta 1972 na naslov: ISKRA — Elektromehanika Kranj, kadrovski oddelek, Kranj, Savska loka 4.
ISKRA — tovarna elementov za elektroniko LJUBLJANA, Stegne 17
razglaša prosto delovno mesto
ADMINISTRATORKE
v kadrovski službi tovarne
Pogoj: nižja strokovna izobrazba z znanjem strojepisja. Interesentke naj se osebno zglasijo v splošni službi tovarne, ali pa pošljejo pismene ponudbe — čimprej.
Za prvo polletje je značilno ugodno gibanje zalog in povečanje njihovega obračanja. Postavitev posebne komisije, ki obdeluje to problematiko skupaj z odgovornimi službami, je bila vsekakor upravičena in potrebna.
celoti zelo ugoden. Takšni rezultati nam dajejo dobro osnovo za celoletno poslovanje in uspešno gospodarjenje.
Pomenek z upravnikom doma v Poreču
Pretekle dni sem se nepričakovano znašel v našem počitniškem domu v Poreču, pa sem priložnost izrabil za kratek pomenek z njegovim upravnikom Stanetom Fortuno. Za spremembo prisluhnimo njegovim besedam. .
Pogled na naš počitniški dom v Poreču
Za začetek letošnje loto-vanjske sezone, bolje pred samim njenim začetkom, sta upravnik Fortuna in »glavni« za roštilj Tone Somrak, morala najprej položiti zrelostni izpit za snažilko. Sama sta namreč očistila beleža vse prostore, ki so jih pobelili. Krona tega prijetnega dela je bilo samoiniciativno upravnikovo čiščenje pročelja doma, ki je zares kar zablestelo, medtem ko prejšnje leto ni manjkalo madežev in nič kaj zgledne sivine na sicer beli teranovi. Priznanje torej za pobudo in težaško delo, saj je dom zdaj vsaj približno urejen. Da sta pa morala prostore po beljenju sama očistiti, so zaslužne tovarišice, ki jim takšno delo pač ni dišalo.
Na vprašanje, kakšno usmeritev je v letošnji sezoni skušal uveljaviti v domu, je upravnik na kratko pojasnil takole: »Skušamo goste, ki
Videl sem Dajlo
»Firbec« me je prignal med letošnjim počitniškim potepom tudi v Dajlo, kjer naj bi v prihodnosti zgradili počitniški center Iskre. Namera, val sicer nisem o tem kaj napisati za naš list, vendar me je v to gnala različnost mnenj o tem, da je tukajšnji svet za tak center neustrezen Jn kaj vem še vse. Nisem sicer strokovnjak s področja geologije, arhitekture in vseh področij, ki pri takšnih odločitvah lahko odloču. joče vplivajo, a kljub temu bom poskusil presoditi stvar tako, kot $em jo videl. Pri vsem tem sem imel srečo, da sem na »terenu« našel člo. voka, strokovnjaka iz Kopra, ki se je tedaj tudi sam ogledoval zemljišče, za katero naj bi nato izdelal nekaj inačic bodočega našega počitniškega centra. Prislinil sem se mu in z njim oblezel celotno zemlji šče, pa seveda na osnovi njegovih pripomb skušal izpopolnili lastne vtise.
■ Teren sam se mi zdi prav primeren za takešn center, saj je dovolj velik in bo na .njem postopno lahko zgraditi vse predvideno. Zaliv, ki naj bi bil največji kamen spotike za nekatere, ki jim morda Daj la ni preveč pri srcu, menim, da le ni tako slab, da bi se v njem ne dalo urediti solidnega kopanja. Tak kakršen trenutno je, zlasti ob cesti, ki bo v perspektivi. postala le lokalna, res trenutno ne_ predstavlja Kdo vc kako uslreznih možnosti za kopanje, vendar pa predvideni nasip obeta naj
plitvejši in zdaj dokaj blaten del povsem odrezati od globljega morja. Na odrezanem plitvem delu bodo z majhnimi stroški lahko uredili igrišče za otroke, peskovnike ta podobno, ali pa z ustrezno minimalno meloracijo tu uredili še otroški bazen. Ostali zaliv, zunaj nasipa pa že sedaj dokazuje, da je tam voda čista in za kopanje povsem ugodna, glede na globino pa tudi primerna za »počitniško mornarico«, kolikor je je že, ali se bo še razvila v vrstah Iskrašev. Nekakšne astronomske vsote, ki so jih navajali nekateri »poznavalci«, da bi bile potrebne, če bi v tem zalivu hoteli vsaj približno zagotoviti solidno kopanje, menim, da ne bodo potrebne in, da je kopanje v tem zalivu možno, dokazujejo že številni okoliški »viken-daši« in prehodni turisti, ki tu le najdejo svoje zadovoljstvo.
Drevje na koščku terena nad zalivom'prav za prav že zdaj predstavlja dobrodošel prostor za kampiranje, medtem, ko bi na ostalem terenu kazalo kar najhitreje ¡zvesti pogozdovalno akcijo (za ce. nejšo izvedbo morda z inno. žično prostovoljno delovno akcijo agilnih že letošnjo jesen!), kajti na zemljišču je le tu in tam kako drevo, »žeja« po prijetni senci pa sredi poletne vročine pri vsakem veli. ka. Prostora je vsekakor dovolj in postopno ga bo mogoče koristno izrabiti za predvidene objekte in šport, na igrišča in na njem urediti
zares prijetno počitniško središče. Odveč se mi zdi tudi pomislek nekaterih, da bo tu preveč Iskrašev na kupu, saj je teren tolikšen, da drug drugemu prav gotovo ne bomo na poti in ob dobri volji bo vsak našel kaj zase ta svoje zadovoljstvo.
Videl sem torej Dajlo in sl ob tem ustvaril podobo, da je bila odločitev za rfakup tega zemljišča, še zlasti spričo znosnih nakupnih cen, umest. na, preostane nam le, da zdaj skušamo najti ta zbrati potrebna sredstva, da bomo zamisel čim prej ta resno za. čeli uresničevati, seveda postopno in po vrstnem redu tako, da bi vsaj delno ¡n po-s-tapno usposabljali bodoči center že od prihodnje počitniške sezone naprej. Vsem pa, ki bodo pri tem imeli od. ločujočo besedo pa še enkrat priporočam — organizirajmo jesensko prostovoljno akcijo za pogozditev terena v Dajli, z ustreznim mediteranskim drevjem in grmičjem, hitro-rastočim, da bo na razpolago dovolj blagodejne sence čim-prej! -
-C.
ZAHVALA
Najlepše se zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem v montaži stikal obrala »Stikala« za prejeta danla in dobre želje ob priliki moje upokojitve.
Pavia Banič
sc tu mi letovanju, vsestransko zadovoljiti. Glede hrane menim, da so zadovoljni, saj je dobra in zadostna tudi za hujše jedce, predvsem pa si prizadevamo, da je pestra. S tem mislim, smo za naše letovalce storili že veliko.«
Manj zadovoljno je govoril o strežnem osebju. S tem je letos še veliko več problemov kot v prejšnjih sezonah! Zlasti to velja za osebje, ki se je prijavilo na razpise. Vse preveč je svojeglavosti, pa tudi neodgovornosti in prav zaradi tega med gosti najbrž precej nepotrebne nejevolje. Ob tem vsa pohvala delavkam iz tovarne v Novi Gorici, ki se svojih dolžnosti v poln; meri zavedajo ta jih tudi z veseljem izpolnjujejo, pa čeprav jc treba največkrat krepko prijeti za delo,'če naj bi bili letovalci zares zadovoljni. Tu je upravnik Fortuna pohvalil pobudo, da bi v sezoni prišle v dom na delo tovarišice iz naših kolektivov, ki so prav gotovo veliko bolj vestne in marljive, kol pa tisti, ki jih kakor koli. snameš tik pred sezono in sc nad njimi prav kmalu razočaraš. Pravočasno bi v bodoče res kazalo najti ustrezno osebje iz naišh tovarn, ne pa zaposlovati »mačka v Žaklju«!
Okrog težav, ki spremljajo delo počitniškega doma v
ZAHVALA
Ob tragični izgubi mojega 15-letnega sina
ROMANA AVGUŠTINA
katerega življenje je tragično ugasnilo na obronkih Triglavskega pogorja, izrekam iskreno zahvalo vsem zaposlenim v obratu urnih mehanizmov v Lipnici za izkazano pozornost ob nesreči, ki so tako dobrodušno priskočili na pomoč. Lepa hvala za venec, denarno pomoč in obilno spremstvo. Hvala tudi socialni komisiji pri sindikalni podružnici »Iskra« Kranj za plemen:to in humano de. narno pomoč. Nad izkazanim tovarištvom in sočustvovanjem vsem še enkrat moja prisrčna hvala.
Julka Avguštin
ZAHVALA
Ob boleči izgubi moje ljube mame
ANGELE ZUPANČIČ
se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem obrata »Stikala« za izraze sožalja, podarjeni venec ta spremstvo na njeni zadnji poti.
Hčerka Jožica Novak
Poreču, se jc upravnik« sprožil zajeten plaz besed. Težav ne manjka. Največje so bile sprva z mesom, slednjič mu jih je uspelo rešiti Preveč lahko ni tudi z ostalo preskrbo kar še zlasti velja za zelenjavo in sadje, vendar upornost, iznajdljivost in dosedanje izkušnje le pomagajo, da gostje teh težav ne čutijo in je njihovo zadovoljstvo s te strani neskaljeno.
Tako kot lani, v naš dom v Poreču zvečer množično prihajajo tudi drugi, domači in še zlasti tuji turisti, ki jih primamlja opojen vonj po Tonetovih umetnijah z rošti-Ija. Dela je kar preveč, če‘ hočejo zadovoljiti vse interesente in prav tej dodatni del javnosti bo pripisati dober poslorai uspeh doma v Poreču. Prav na rbštilju bo temeljil zaslužek, iz katerega bo mogoče za naslednjo sezono v domu to in ono popraviti in izboljšati.
Upravnik Slane Fortuna je pomenek zaključil z edino željo, da bi bili letošnji gosti v domu čimbolj zadovoljni. V to je prepričan, saj mu ob izmenah malone vsak z zadovoljstvom stisne roko v slovo, iz česar povzema, da so bili z bivanjem v Poreču zadovoljni. »To je in bo zame in za osebje, zlasti v kuhinji, najlepše priznanje, vsekakor pa več vredno od nagrade za izredno prizadevanje v pretekli sezoni, ki je še do danes iz leta 1971 nisem mogei zapraviti. Predvsem pa bi bilo želeti, da bi še do ko-nca sezone imeli lepše vreme, manj težav s hladilniki in manj problemov s strežnim osebjem! Skoda pa je, da se ne morete pogovoriti še z gosti, ker so pač raztreseni vsak na »svojem delovnem mestu«.	-J*
ZAHVALA
Ob bridki izgubi moje ljube
mame
ANGELE JUNC
roj. Vidmar
se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem restavracije Iskra v Kranju za izraženo sožalje in poklonjen venec.
Hčerka Martina Benedik
ISKRA- glasilo delovnega kolektiva ZP Iskra Kranj, industrije za eleklromebaniko. telekomunikacije, elektroniko in avtomatiko — Ureiuli uredniški odbor — Glavni urednik: Igor Slavec. Odgovorni urednik: Janez Sil® — Izhaja tedensko — R°!i<> pisov ne vračamo — Našlo» uredništva: ISKRA Ktajj Savska loka 4, telefon 22-.«I« tat 333 - Tisk ta klifei’: »CP Gorenjski tisk« Krati