Poštnina plačana v gotovini.
V Ljubljani, dne 20. julija 1921.
Glasilo Jugoslovanske Kmetske Zveze
Izhaja vsako sredo ob 5. uri zjutraj. — Cena mu je 30 K na leto. — S Spisi in dopisi se pošiljajo: Uredništvu ..Domoljuba", Ljub-Za inozemstvo 50 K.	g ljana, Kopitarjeva ulica, — Naročnina, reklamacije in inserati pa:
Posamezne številke se prodajajo po 1 K.	M	Upravništvu ,.Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeva ulica.
Veliki »uspehi" samostojnežev.
Samostojneži so v strašnih škripcih. Vsi vrabci po strehah že čivkajo, kako so v Belgradu za Judeževe groše prodali svobodo in samoupravo slovenskega kmeta in jo izročili srbijanskim politikarjem-kapita-listom.
To izdajstvo, ki bo stalo Slovence same vsako leto par sto milijonov kron {uradni dokaz je državni proračun), je tako vnebovpijoče, da bi ga samostojneži radi z vso silo prevpdli,
V ta namen si na vse načine lastijo vsako zaslugo, ki so si jih pridobili drugi in Kmetijski list ima silno neprijetno nalogo, dokazovati, kaj so samostojneži vse dosegli. Tako so »dosegli« prosto žganjekuho, »dosegli« so znižano carino pri izvozu živine (dasi je znano, da so ravno naši poslanci vse svoje sile zastavili v to), zdaj so »dosegli« celo nekaj za naše fante v Negotinu.
Vsi naši vojaki po južnih krajih z liberalnimi oficirji vred priznavajo, da so bili edinole naši časopisi in naši poslanci, predvsem poslanec Brodar, ki so se od začetka zavzemali za naše fante in da so bili ravno liberalci, najboljši prijatelji samostojnežev, tisti, ki so nas zato neprestano napadali, češ da pišemo in delamo proti vojaštvu; pa se pojavi »Kmetijski list« in baha: mi smo dosegli.
Da, hudo peče judeževo izdajstvo, da je treba toliko flajštrov.
Da bodo pa slovenski kmetje tudi od druge strani poznali velike uspehe« samostojnežev, jih par naštejemo:
1.	Slovenski in hrvaški kmet morata plačati 1200 milijonov kron turškim veleposestnikom. Za to so glasovali samostojneži.
2.	Po letošnjem proračunu plačamo Prečani, torej Slovenci in Hrvatje, 3000 milijonov kron več davka kot ga potrebujemo. Tak proračun je predložila vlada, v kateri imajo svojega zastopnika tudi samostojneži.
3.	Po novi centralistični ustavi bomo morali samo Slovenci plačevati par sto milijonov (letos nekaj čez 200 milijonov) davka namesto državljanov po naših južnih pokrajinah. Za to so glasovali samostojneži.
4.	Po novi ustavi imajo vso gospodarsko in politično postavodajo v rokah srbski poslanci. Zato bo naš kmet popolnoma odvisen od milosti iz Belgrada, ki je daleč in gluh v najvišji meri. Za to so glasovali samostojneži.
To so »veliki uspehi« samostojnežev, pa »Kmetijski list« o njih vztrajno molči Že ve, zakaj.
Josip Kremen:
Konstituanta naj izgine!
Poslanci, ki jih je izvolilo ljudstvo dne 29. novembra 1920 in poslalo v Belgrad, so imeli edini in glavni namen: i z -delati novi državi, ki smo jo zgradili v viharju svetovne vojne, ustavo. Ustava je temelj, na katerega zida potem redni državni zbor celotno zakonodajo, je okvir, v katerem deljuje upravni aparat.
Na Vidov dan, dne 28. junija t. 1, je bila jugoslovanska ustava s pičlim številom 13 glasov sprejeta. Vsi vemo, da je ta ustava slaba, ker je centralistična in meče Slovence, Hrvate, Srbe, Arnavte, Turke,
Cigane, Mažare, Nemce, Italijane vse v en koš, ker vemo, da po njej Slovenci in Hrvatje nismo enakopravni, marveč bomo vedno preglasovani od Srbov, ki jih je več. Slaba je ta ustava, ker ne jamči kmetske-mu ljudstvu tistih pravic, ki mu gredo po njegovi odločujoči važnosti in številu, slaba je, ker ščiti peščico bankirjev in denarnih mogotcev, kmetu in delavcu pa nalaga težka davčna bremena, slaba je, ker usuž-njuje katoliško cerkev in hoče s silo za-treti katoliško prepričanje hrvatsko-slo-venskega ljudstva, slaba je, ker ne nalaga ministrom večje odgovornosti, slaba, ker ne dopušča kontrole nad odločujočimi či-nitelji, slaba, ker ne sloni na zaupanju Slovencev in Hrvatov, ki so v ogromni večini odklonili centralizem, slaba je ta ustava od vrha do tal,
fTo niso demagoške besede. Ze danes
se oglašajo vladni listi, ki priznavajo, da: ustava ne odgovarja dejanskim potrebam in da se bo morala spremeniti v bistvenih) določbah,
Toda naj bo ustava kakršnakoli: Sprejeta je in amen! Ko bo prišel čas in na' pravo mesto pravi ljudje, bodo že zasukali tiste paragrafe, da bo prav. Eno pa je gotovo: Konstituanta, ki je dovršila in sprejela ustavo, je izpolnila svojo nalogo inž cilj, čeprav slabo po zaslugi Samostojne-, žev in liberalcev, ki so glasovali za ma-, lenkostno nagrado 250 milijonov dinarjev, turškim veleposestnikom, katere bo mo-< ral plačevati tudi »cnntralizirani« slovenj ski kmet.
Zato naj gre konstituanta spat»! Ta vlada, ki se dobro zaveda, da ji je ljudstvo obrnilo hrbet, pa še ne misli na to. Konstituanto hoče spremeniti v rc-dni državni zbor, da bi tako s pomočjo? žandarjev in bajonetov še naprej slonela1 kot tiger na tilniku delavnega ljudstva. A1 o pravem času kličemo: Razrešite poslan-' ce dolžnosti, razpustite konstituanto in' razpišite takoj volitve za redni državni zbor!
Spomniti moram na tem mestu na ob-! činske volitve v Sloveniji, ki so se vršile? d v e 1 e t i. Dr. Žerjav je bil — kot znano — izdelal občinski volivni red, po katerem je bil dal volivno pravico samo »nobel«i gospem in gospodičnam, da bi tako po občinah treščil »klerikalizem« ob tla. Samo-stojni so že dva meseca prej imeli vsa navodila in volivni red od vlade v rokah, se-stavljali so že »gospodarske« stranke in lovili z lažmi in goljufijami podpise. Pa dr. Žerjava je odnesel vihar. Pod zopetno dr, Brejčevo ljubljansko vlado se je bil izpre-menil občinski volivni red tako, da so< imeli volivno pravico vsi 21 let stari državljani in državljanke. Ta volivni red je bil sprejet od ministrskega sveta in podpisan od prestolonaslednika Aleksandra. Dežela na vlada je bila že vse pripravila za volit* ve n tudi določila dan. Tedaj so vstali liberalni in samostojni intrigantje za hrbtom, volitve so se zavlekle, nato pa je prišla radikalno-liberalna, samostojna vlada, ki je snedla regentov podpis in po svoje prikrojila občinski vol. red, da bi tako ja dobila občine v svoje roke. Pa so se urezali, gospodje! Tepeni so bili pri občinskih volitvah tako neusmiljeno, da gospod mini-
sfer za poljedelstvo mesar Ivan Pucelj po Sloveniji najraje »incognito« (skrivaj) ho-dijo.
Nekaj sličnega nameravajo liberalci v objema samostojnih sedaj. Mesto da bi koj razpisali volitve na podlagi volivnega reda za konstituanto, »pripravljajo« nov volivni red, seveda tak, ki bi pomagal s pomočjo vlade, glavanrstev in žandarjev liberalcem in samostojnim na noge. To je zopet eno novo nasilje, ki ga počenja slovenska svobodomiselna klika v Belgradu.
Kakor nam to ni prav, povemo pa jim, da se ne bojimo nobenega še tako »oštuca-nega« volivnega reda po volji liberalcev-samostojnežev. Naj ga skrpucajo, kakor ga hočejo, samo to naj gledajo, da se zdaj kmalu spravijo od korit, ko je ustava sprejeta in ko so poslanci dovršili svojo nalogo, kmalu naj razpišejo nove volitve za državni zbor, in naše ljudstvo bo že pokazalo, kako obrajta birte in mesarje, ki so 1920. obljubovali kmetom republiko in avtonomijo ter nebesa, potem pa slovensko ljudstvo prodali, Slovenijo pa razkosali kot judje Kristusov plašči
Slovenski kmet je izpregledal. Tudi »gospodje« v Belgradu bodo »izpregledali«. Sodbe se boje, zato se drže korit kot klop za uhom.
Delo naših poslancev.
Poslanec Škulj se je v Belgradu zavzel za naša županstva. Dandanes vlada tak — namreč preobremenjuje občinske urade, da je skoro nemogoče shajati brez nenastavljenega tajnika tudi malini občinam na deželi ne. Sosebno vojaška oblast dajesilnega posla. Zato je poslanec zahteval, ali naj vojno ministrstvo vojaško pisarniško delo v občini izroči posebnim uradnikom pri glavarstvih ali pa naj župane ali tajnike plača za tako zelo naporno delo. Posledica tega nastopa je, da se že pripravlja sprememba v označenem smislu.
Poslanec Škulj je izposloval za nesrečne pogorelce v Knežji vasi izdatnejšo podporo, kar bo zlasti sedaj ob tej draginji delavcev in živil, v največjem delu kaj prav prišlo nesrečni vasi. Isti poslanec se je takoj po grozni nesreči v Danah pri Cerknici, kjer je pogorelo skoro 20 kmetov, zavzel za nesrečne pogorelce in osebno v Belgradu zaprosil pri dveh ministrstvih nujno podporo v živilih in denarju. Doseglo se je izdatnejšo podporo v denarju in upati je tudi v živilih. Velika nespamet pa je tudi to, da so ljudje za tako male vsote zavarovani. Kaj pa danes pomeni 1000 K! Hitro dvignite zavarovalnino, sicer Bog nas varuj in sv. Florjan ali saj veste, nesreča nikoli ne počiva.
Silno nespametna za naše kraje je zahteva voj. zakona, da mora na voj, naboru za vsako občino biti polovico odbornikov dotične občine prisotnih. Je slučajev, ko je več odbornikov kot nabornikov. Pa tudi draga je naredba. Skoro vsak odbornik hoče biti plačan za dangubo in zahteva povračilo stroškov, tako da po 1000—2000 kron lahko en dan občina izplača za svoje zastopnike pri naboru. Poslanec Škulj je v Belgradu razložil neumestnost te naredbe 2l
za naše kraje in zahteval, naj ostane pri starem, saj župan lahko ta posel sam odpravi; kot župan mora itak poznati vse občane.
Zahteve slovenskih županov.
Na občnem zboru Županske zveze dne 10. julija 1921 so se sklenile sledeče resolucije: 1, Poslovanja, zadevajoča vojaščino, naj se odvzamejo županstvom in zopet vrnejo okrajnim glavarstvom. Naj se odpravi naredba, da morajo župan, tajnik in polovica občinskih odbornikov hoditi s fanti k naborom. Posebno naj vojaška u-prava spoštuje nedelje in katoliške praznike, da ne bo nastavljala naborov na nedeljo, kakor se to dogaja- —- 2, Pobiranje davkov se naj ne izroči občinam, kakor na Hrvatskem, ampak naj ostane sedanji sistem, vendar mora ljudstvo pri odloče-vanju davkov dobiti upliv in vpogled. Davčna oblast naj plačilne naloge pošilja ob-davčencem naravnost, ne pa potom županstev, kakor so si to zadnji čas izmislili. — 3. Odklanja načrt, da se občinam postavijo od države tajniki, ker je to proti avtonomiji občin. Za tajnika, ki jih nastavlja občina, naj daje država za prene-šeni delokrog podporo- Tudi odklanjamo zahtevo, da bi morale občne razne tiskovine plačevati iz lastnega. — 4. Avtonomni delokrog občine naj bo velik. — 5. Tudi v novem šolskem zakonu se mora občinam priznati vpliv na šolo, a ne samo plačevanje- — 6. Delovanje občine kot mirovno sodišče naj ae priznaj
Po ovinkih.
Nobene stvari ne znajo svobodomiselci bolj kot napraviti hinavski in nedolžen obraz, kadar hočejo izvršiti kakšno hudobijo. Pomislimo samo na centralizem! Samo letošnje proračunsko leto nas bo — Slovence in Hrvate — ta preljubi centralizem stal 3 milijarde kron, ki jih bomo morali plačati pri davkih, kot pa nam je za naše stroške potrebno. Pomislite — tri milijarde v enem letu; to niso mačkine solze. Slovenski in hrvatski kmet to bridko občutita na lastnih žepih.
Toda glej jih samostojneže! Kako hinavske obraze so naredili, ko so glasovali za ta centralizem, ki bo vsako leto požrl par milijard našega premoženja. »Centralizem je potreben za edinstvo, klerikalci zahtevajo avtonomijo, ker hočejo priti do glavne besede v Sloveniji,« S takimi in podobnimi čenčami hočejo opravičiti največje izdajstvo, ki ga je sploh mogel kdo izvršiti nad slovenskim kmetom.
Z istim nedolžnim obrazom hočejo samostojneži in liberalci katoliške Slovence in Hrvate ogoljufati za versko vzgojo otrok v šoli.
Pravijo; »Klerikalci samo vpijejo, da hočemo odpraviti versko vzgojo iz šol. Krščanski nauk bo ostal, in kaj hočete še več? Klerikalci le izrabljajo vero pri politiki.«
Zopet svobodomiseln ovinek, po kate. rem hočejo šolo polagoma narediti pop0]. noma brezversko.
Kako to? Takole:
V šoli se mladina ne samo uči temveč tudi vzgaja. Ni dovolj, da učenci nekaj ve. do, znati morajo tudi prav živeti. Zato mo. ra učitelj otroka v šoli ne samo učiti, da je 2X2 štiri, ampak ga tudi vedno navajati na pravo, pošteno življenje. Pravila za pravo in pošteno življenje pa ima katoličan začrtana edinole v naukih svete katoliške Cerkve, ki ima od Kristusa naloženo dolžnost, da »uči vse narode spolnjevati«, karkoli je Kristus zapovedal.
Zato mora učitelj v vseh predmetih katoliške otroke tako poučevati, da jih navaja na življenje po naukih katoliške vere. Zato je jasno, da nekatoliški učitelj ne more poučevati katoliških otrok, ker jih ne zna vzgajati po katoliškem nauku. Istotako ne svobodomiseln učitelj kakor tudi oče ne bo dal svojega otroka peku učit čevljarstva.
In zdaj jih glej svobodomiselce! Naj-prvo odpravijo iz šole ne ravno veroučnih ur temveč versko vzgojo in postavijo namesto nje sokolsko t, j. brezversko. To se pravi: katehet bo otroka v šoli pač še smel dve uri na teden učiti, da so tri božje osebe, toda učitelj bo ostalih 25 ur na teden otroke smel in moral učiti, naj živi v sokolskem, t. j. brezverskem duhu. To se pravi: ni ti treba držati ne cerkvenih nc božjih zapovedi, sv. maše in sv. zakramentov ne potrebuješ, ni se ti treba ozirati ne na Boga ne na hudiča, temveč živi po sokolsko.
Kaj pa pomenita potem dve uri krščanskega nauka, če je pa vsa ostala vzgoja brezverska! V Ljubljani je neka šola, kjer je velika večina učiteljev brezverska, ki svojega brezverstva tudi v šolskem razredu ne zakrivajo, celo poudarjajo ga nekateri. Katehet je izvrsten, toda vse njegove besede so večinoma bob ob steno,
Katehet uči in skuša vzgajati, brezverski učitelji pa vzgojijo. In ko bo iz naše tako vzgojene mladine prišel brezverski rod, bodo lahko še teh par veroučnih ur vrgli iz šole. Po ovinkih bodo dospeli do cilja.
Tako so delali tudi na Francoskem, Najprej so odpravili versko vzgojo, verouk pa pustili. Vpeljali so takozvano nevtralno šolo. Toda kakšen namen so imeli. Veliki svobodomislec Vivani sam je rekel to-le; »Nevtralna šola je bila vedno la. Morda j|
je bila to potrebna laž..... toda sedaj
je čas, da povemo: nevtralna šola je bila vedno diplomatična laž. Potrebovali smo jo, da smo potolažili tenkovestne «n boječe ljudi. Sedaj pa tega ni več treba; sedaj lahko igramo z odkritimi kartami; nikdar nismo imeli drugega načrta, kakor da ustvarimo neko splošno protiversk° razpoloženje, dejavno, bojevito in napadalno.«
Naši svobodomiselci so v vseh stvareh način boja proti veri povzeli po Francozih, Zato je jasno, da hočejo tudi v šoli P° ovinkih priti do uspehov:
odpravili so versko vzgojo in namesto nje sokolsko;
veronauk bodo za nekaj časa pustili, da bodo »potolažili boječe«. Ko bo pa prišel čas, bodo igrali z odprtimi kartami. Iz ovinkarskega boja proti katoliški veri bodo prešli v očiten in odkrit boj.
Ljudstvo brez vere pa se bo potapljalo v lastnih strasteh in jemalo konec. Dobro pa bodo živeli svobodomiselni voditelji, ki so bili in so še vedno največji izkoriščevalci ljudstva.
Krščanski stariši imajo dolžnost, da preprečijo dušno in telesno propast svojih otrok in s tem propast prihodnjega rodu.
Zato bodo do zadnjega branili versko vzgojo otrok v šoli, zahtevali versko šolo in se najodločneje upirali sokolski kugi, ki potom šole hoče dušno upropastiti njihove otroke in jih moralno podivjati.
Razgled po svetu.
ITALIJA
Najbolj delavni slovenski poslanec v italijan-tki zbornici jo duhovnik Virgilij Cšok. Obiskal je tudi kardinala Gasparrija, papeževega državnega tajnika, katoremu je izročil spomenico, v kateri je nzrečena želja, da naj se ustanovi za Slovence v Italiji samostojna Škofija, ki bodi odvisno naravnost od sv. stoliee in ki naj ima samo domačo duhovščino. Sporcdno s tem naj se ustanovi za primorske italijanske vernike samostojna škofija. Izročil mu jo nadalje spomenico v prilog preganjanim duhovnikom t Tstri, katerim naj so povrno vse izgubljeni iinetjo, za kar naj se zavzame cerkvena oblast. — Poslanec Šček jo nadalje izročil noremu ministrstvu spomonico, v kateri zahteva: 1. Naj sc takoj plača vsa vojna odškodnina. 2. Naj so takoj otvorijo vse neotvorjeno šole. 3. Naj se jetniki, ki trpijo v preiskovalnih zaporih, takoj zaslišijo. 4. Naj se nemudoma razpišejo občinske volitve.
NA RUSKEM je padlo prebivalstvo za 12 milijonov duS. To je končni žegen komunističnega gospodarstva. Ali ni povsod dolžnost poštenih ljudi, da se res udele-žejujojo političnega dela in tako preprečijo, da no pade država in z njo prebivalstvo v take strahovite preizkušnje? — Kolera razsaja v donski pokrajini. Vsak dan zahteva 400 do 500 žrtev. — V Sibiriji, ki jc bila pred vojsko žitnica Evrope, vlada tako velika lakota, da so deloma izseljujejo, doloma od gladu poginjajo.
ZMINEC.
Kakor jo videti, hoče naS samostojnež Žagar aa vsak način slaven postati. Pa tako slavo, mu vsi občani privoščimo. Že pri prvih občinskih volitvah jo temeljito pogorel. To mu ni Slo v glavo in so je pritožil na višjo oblast. Da so bile volitve ovržene, so ne čudimo, saj vemo kakšen veter piha tudi — iz Kranja. Žagar pa naj ve, da zaradi enega svojega hlapca, ki zadnjič ni smel voliti, sedaj še ne bo občina samostojna trdnjava. Smo mu že enkrat povedali, da tak nam županil ne bo. Njegovih sitnosti pa smo bili že med vojsko siti vsi moški in ženske. Ce ne verjame, bo pa videl pri volitvah — že bo sploh skupaj spravil svojo listo. No pa to se bo že naredilo, že bo lo poslal okrog take, ki precej vlečejo n. pr. Mrjanč-nlka. Pa za »vahto« pri skrinjici bo tudi dober, bo pazil, da kdo kake krogljice ne odnese; seveda hiteti bo moral, da ne pride mesto k skrinjici — v luknjo. Občani sedaj vidite. Samostojni so pri nas postavijo — Se bolj se jo pa njihova stranka postavila v Belgradu, kjer je r družbi liberalcev pridobila kancolparagrat in centralizem. Zato pa
občani I Ko bodo hodili samostojni okrog in iskali podpisov in volivcev, tedaj jim kar povejte: Mi smo pristaši SLS, ki sc je borila vedno za pravice ljudstva, za avtonomijo, zato da dobimo Slovcnci to, kar nam gre, ne pa da bi nas drli razni kapitalisti in Puclji, ki so odprli usta Sele takrat, ko so videli, da jim bo to neslo, prej pa še vedeli niso, kje leži Slovenija. Zato pa bomo na dan volitve šli voliti vsi do zanjega in tudi tisti, ki zadnjič niso imeli časa — sedal bodo volitve v nedeljo — in bomo volili SLS in nje pristaše, ki si sami s svojimi rokami poštono služijo kruh in ne bomo poslušali raznih uzinovičev in vojnih dobičkarjev. Tu ne gre nič zato, ali bo zamera ali je ne bo. Tu gro zato, da dobimo dobrega in skrbnega župana, ne pa kakega Mrjanžnika, k%kor se je že enkrat tudi govorilo. Pokažimo na dan volitev, da so ne bojimo Belgrada, najmanj pa kakega Puclia, potem pa če se g. Žagar tudi na vrhu Kurnika >.i glavo postavi. Na svidenje pri volitvah!
IZ SMLEDNIKA.
Pri nas v Smledniku se je ustanovilo potrebno in koristno Gasilno društvo na občno zadovolj-nost, kar pričajo lepi prostovoljni prispevki. Lepa in hvalevredna je vnema dolavccv, ki so zastonj zidali in postavili stavbo. Pri skupni odborovi seji se jo določilo blagoslovljenje doma za 7. avgust. Z veseljem smo pričakovali ta dan; naprošena je bila tudi salezijanska godba, da bi bilo lepše. A nekim nasprotnikom to n ivšeč, povabili so Mengeško godbo, in napovedali plesno vesclico. Umevno, da blagoslov in ples no gre vkup. Zdaj pa Io pridite po dobitke, mi verni smlejci vam bomo že dali take, da jih boste komaj nesli. Salezijanska godba vam ni bila všeč, ker ne proizvaja plesnih točk, zdaj naj vas pa podpirajo plesalci, in Dom vam bo ples blagoslovil.
CERKLJE PRI KRŠKEM.
Samostojna stranka ima vedno svoje samostojne posebnosti, torej ima tudi samostojno sliko, ki je drugi smrtniki ne razumemo. V »Kmetijskem listu« se navaja kot zgled olike SLS moj slučaj pred sodiščem. Gotovo razumejo samostojni pod besedo olika nekaj čisto drugega kakor drugi ljudje. Izmislili so si o meni najneverjet-nejšo laž. To jim Se ni bilo dovolj olikano, zato so Sli s to lažjo še pred sodišče, da zakonito pokažejo svojo oliko. Seveda s tako očividno lažjo niti samostojni pri sodišču ne opravijo nižesar. SodiSže je zaslišalo in — molži. Ampak, prijatelji moji samostojni, nikar ne mislite, da je sodiščo umolknilo za vodno. Pregovor pravi: »Kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade..« Skrbel bom, da boste vi obležali v jami, ki ste jo namenili meni. — Kdor se hoče učiti samostojne olike, naj pridno zahaja v cerkljanski centrum. Tam je visoka šola te vrste olike. Preskrbljena je s profesorji, ki so ia svojo stvar zelo vneti in v njej tudi izurjeni. Za pridobitev te znanosti ni treba preveč brihtnih možganov. Kdor se hože naučiti prazno glavo visoko nositi, tistemu priporočam ta sloveč zavod.	Ivan Baškovič, učitelj.
Z GORENJSKEGA.
V	Tržiču imajo meščansko šolo. Potrebna je bila taka šola za Gorenjsko. A da bo na tej Soli užiteljstvo, ki je nasprotno vsakemu krSčanskcmu duhu, tega nismo mislili. Iz katoliških časnikov pa smo brali žo nebroj dopisov, ki kažejo, kak svobodomiseln duh vlada med učiteljstvom te šole. Saj je ravnatelj te Sole Lajovic, ki je že neštetokrat menjal svojo politično barvo. Sedaj je menda socialni demokrat. Da sc mladina na tej šoli ne bo vzgojila v krščanskem duhu, je jasno. Akademijo prirejajo v Sokolskem domu. Priporoča so mladini brezversko društvo Sokol. Ni čudno, da so starši, ki morajo poSiljati svoje otroke do konžanega 14. leta v Solo, v silni skrbi, kaj bo iz tako vzgojevane mladine. Zato jo več dobrih staršev iz Gorenjskega sklenilo, da ne pošljejo prihodnje leto več svojih otrok v meščansko šolo v Tržiž, dokler bodo vladale take razmere.
SELCA.
V	nedeljo, dne 10. t. m. jc bil izvoljen za župana dosedanji župan Anton Hajnrihar. Ob in vseh pet svetovalcev so pristaSi SLS. Socialisti so s samostojnimi v»ed glasovati za demokrata Antona Klemenžiža. Da so bile volitve Sele sedaj, je vzrok, ker so se socialisti pri občinskih volitvah tako opekli, da so se morali pohladlti s pritožbo. Sestavljena je bila pa tako neopravičeno, da žo bi odgovor demokratske vlado n* to pritožbo pri-
občili, bi se gotovo voditelji socialistov žutili preveč užaljene. — Isti dan je naš nadučitelj slavil sprejem nove ustave s šolsko mladino in bralnim društvom, kojemu je predsednik. Bralno druStvo jo bilo častno zastopano po 15 ali 16 članih in treh godcih. Med njimi so bili skoro sami socialisti, ki so po tihem proslavljali ustavo, zoper katero so glasovali njihovi sodrugi v Bclgiadu. Samostojni odborniki, ki so s posmehom gledali sprevod iz gostilne, so bili zato okregani. Pa resi V Belgradu so njihovi možje glasovali za ustavo, doma se ji pa smejejo! — Vež sreče je imel pa učitelj s šolsko mladino. Otroci tistih staršev, ki so vedeli, zakaj je ta procesija, niso prišli zraven. Zato je bila drugi dan šolska proiskava. Otroci so zato dobili slabši red v pridnosti. Najbrže bo zanaprej naš brihtni nadučitelj naredil v šolskem spričevalu nove podatke: h kateri politični stranki pripada otrok in njegova politična zavednost. Ko bi bili otroci ali vsaj njihovi starši vedeli zakaj učitelj spravlja otroke z zastavicami k procesiji, bi gotovo prišlo komaj 10 otrok. Zanaprej bodo starši bolj pazili, kam spravljajo taki učitelji njihove otroke.
IZ ZGORNJIH PERNIC.
Kam privedejo društva, ki so v nasprotnih rokah, nam dovolj kaže Gasilno društvo v Zgornjih Pernicah. Za 20 letnico so imeli dve nedelji plesno veselico. Da bo pa še bolj držalo, so pa tretjo nedeljo še šolski otroci imeli neko prireditev na Gaščevcm podu in seveda tudi neizogibni ples, godci jim jo kar Gaščev fant. Kako to vpliva na vzgojo šolske mladeži, naj pomislijo starši in tudi drugi v to poklicani. Mladino nam hočejo za< strupiti, to jim je namen. Čuvajte mladino, do« kler še ni prepozno!
POPOTNIK IZ MIRENSKE DOLINE.
Huda vrožina je sicer, pa vendar ne kaže drugega kot po stari navadi palico v roko in hajdi po svetu. Nekaj novic naj ti spet zaupam, »Domoljub«, da jih poveš svojim prijateljem. Na Ce-težu snujejo znova »Izobraževalno društvo«. Tabor, ki se vrši na Zaplazu dne 31. julija, mora roditi kaj sadov tudi na Čatežu. Gotovo se zbudi potem šc sosednji Sv. Križ. Po hladni dolini ob vodi dospem na Mirno. Šolski vrt je posajen s krompirjem in koruzo, včasi pa je bila tu lepa drevesnica, da so se dečki vadili v cepljenju. Pozoren sem na glavna vrata, kjer sta oba podboja zlimana z nekimi listi. Grem pogledat in vidim, da se šola podira in da varujejo sedaj šolo pred razvalinami samostojni volivni plakati. Kdor ne ver-i jame, naj gre pa pogledat, kot nalašž za šolske otroke, ki so tako lepo vsebino lahko brali dan na dan skozi dva meseca. Nadalje zvem, da gosp. nadučitelj iSžejo žasti na sodniji zaradi nekih podpisov. A ljudje pravijo, da je ne bo dobil, ker najlepše šele pride na dan. — Pri tukajšnjem premogovniku je s 15. julijem odslovljenih 44 delavcev in sicer »najslabših«. Pravijo, da je podjetje v krizi. A delavci niso krivi, krivo je vodstvo. Zaradi brezvesnosti vodstva naj nedolžno delavstvo strada. Se bo že zvedelo, kaj je pravi vzrok in kdo je »slab« delavec. Še druga nezgoda: Dne 14. julija je obiskala toža nekaj bližnjih vasi, precej škode je naredila zlasti v vinogradih v Rebri, Žasta-nom, na Debencu in v Dolgi njivi. Mesarji se po naši dolini malo ali pa niž ne brigajo za postavno! ceno mesa. Pri Sv. Trojici si »samostojni« občinski svet dovoljuje lepe pravice. Kar ključavnice trga pri cerkveni hiši in svojevoljno nastanja v njej poŠto. Žalostna gora je vžasi vesela, zato poskrbi katoliški društveni dom. Št. Rupert se pa v zadnjem žasu odlikuje po svojem lepem petju. Kdor hoče slišati lepo šentrupersko petje, pridi 31. julija na Zaplaz. Žal mu ne bo. — Kako je v Št. Janžu, naj povedo sami.
ZMINEC PRI ŠKOFJI LOKI.
Pravijo, da je sedaj, ko vladajo liberalci vse mogočo na svetu. Ta resnica se jc izkazala tndi v naSi obžini. Ker so občinske volitve za Ik beralce in njih samostojne — coklje tako žalostno izpadle, se je napotil puštalski milijonar znani Do-i bravec, kakor pravijo na Hrvatsko ali celo vi Srbijo, da je nesel koline mosarju ministru Pum lju in znabiti tudi na glavarstvo, ki mu je Slo jako na roko in milostno dovolilo, da bo še enkrat pri volitvah žalostno propadel. Saj pravijo, da celo osel nože iti dvakrat na led, kjer je padel. Nam s« pa zdi žisto prav, da gre Dobravee r drugič pod cepec. Dnti 81. avgusta bomo vsi volivci So enkrat pokazali, da si od takih ljudi, Id so med vojsko
od nadih iuliev. obogateli kratkom*lo ne damo ko*
......... .................
niajidirali. Radovedni smo, čc so samostojni zavarovali svojo stranko in žagarjevc milijone — zakaj lahko se zgodi, da jih vsa pijača in podkupovanje no ho pogasilo. Bomo videli!
ŠPITALIO.
Skoro tri tedne nismo mogli rešiti županske irize. Sedaj jo Izvoljen za župana g. Simon Uč.v kar, posestnik v Beli. On in vsi štirje svetovalci so poštepi katoliški možje in navdušeni pristaši SLS. Na prvi seji novega občinskega odbora smo predložili resolucijo za avtonomijo Slovenije. Resolucija je bila sprejeta soglasno. Vseh šest odbornikov SKS je enoglasno z nami glasovalo in vsi so lastnoročno podpisali izjavo. Tako vidite g. urednik, da imamo pri nas tudi v SKS treznomisleče občinske može, ki gredo vsi v boj za koristi slovenskega delovnega ljudstva brez ozira na njihove koristolovske voditelje.
MOŽJE IN FANTJE IZ SOSEDNJIH PARA OKOLI ZAPLAZA!
Ali ste že pripravljeni za Vaš tabor dne 31. julija? Pohitite 1 Pridite peš ali s prvimi vlaki do postaje Velika Loka ali St. Lovrenc. Počakajte na Čatežu, da od-idemo skupaj, z godbo na čelu. Marijine družbe, Orli in društva, pridite z zastavami! Pridite v obilnem številu, ne bojte se stroškov, ki jih boste imeli k večjemu za vlak ali kako kapljico pijače. Hrano prinesite seboj.
Glavna stvar bo dopoldne v cerkvi in pred cerkvijo. Po litanijah je samo še telovadba brez vstopnine. Veselice ne bo ni-kake, ker je to za nas zahvalna božja pot ža vrnitev iz vojske. — Na svidenje!
Tedenske novice.
Politične.
p Za sprejetje ustave je bil samostoj-aiež Urek odlikovan z redom sv. Save II, razreda.
p Ljubljanski župan A. Pesek je bil od vlade že potrjen. Toda liberalci hočejo na vsak način še vedno preprečiti njegovo potrditev.
p Za odpravo korit se zavzema »Kmetijski list«. Pa ne tako zares. Sicer ne bi samostojneži prodali slovenskega kmeta za korita, h katerim so sedli Pucelj, Urek in zadnje čase celo dr. Vošnjak. Vsa ta korita so zelo mastna. Poleg tega tudi »Kmetijski list pridno zoblje iz koritarskih jasli.
p Samostojnež Urek bo, kakor čuje-imo, odlikovan od rumunskega kralja s Karlovim redom z briljanti, ker zna tako briljantno lagati. Isti red zasluži urednik »Kmetijskega lista«.
p Zapravljajo naš denar in naš ugled-Sedanja vlada krasno gospodari z našim denarjem. Najela je notranje posojilo, ki ga plačuje — po 14 %. Svoj čas je najel kranjski deželni odbor posojilo po — 4%. Pa to so bili pač »klerikalci«, 14 % obresti plačujemo seveda — mi. Neki belgijski list se norčuje iz naše države, češ da je morala zato doma najeti tako drago posojlo, ker ji izven države radi slabega kredita nihče noče posoditi. — V Švici je. naš dinar najniže padel takrat, ko
bila sprejeta centralistična ustava. — aša valuta stalno pada, ker naša libe-ralno-samostojna vlada ne uživa v zunanjem svetu nobenega zaupanja. Tepe ni smo mi. »Kmetijski list« pa piše o »velikih uspehih« samostojnežev s še večjimi črkami. Bog nas varuj taikih samostojnih uspehov!
p Razpoloženje za nove davke dela »Kmetijski list«, ki pravi, da prebivalstvo neče razumeti, da so nove ceste mogoče le z novimi davki. Mi pa mislimo, da bi se dalo precej novih cest narediti s tistimi par sto milijoni kron, ki jih moramo Slovenci vsako leto plačati več v Belgrad kot jih nazaj pride in to po zaslugi samostojnežev, ki so glasovali za centralizem.
p Zakaj dela »Kmetijski list razpoloženje za nove davke- Ker moramo Turkom plačati 1200 milijonov kron, Wrang-lovim vojakom pa, ki so prišli v našo državo, dajemo vsak mesec 24 milijonov kron — vbogajme. Samostojneži so za vse to navdušeni, pa tudi — odgovorni.
p Advokat, voditelj samostojnežev, dr. Vošnjak postane za plačilo, da je glasoval za centralistično ustavo, po kateri nam je vzeta vsaka odločilna beseda, poslanik v Pragi. Imenovan je bil kljub tci..u, da so mu ljubljanski vseučiliški profesorji dokazali, da je javno obrekoval in lag.J. Prav s tem je menda dokazal, da ima najpotrebnejšo lastnost, ki jo po modernih nazorih mora diplomat imeti.
p Znati se mora. Kmetijski list hvali Pašiča, da je znal ustavo preriniti skozi ozka vrata. Pašič je namreč turške veleposestnike in samostojneže privezal na zlato verigo — ki jo bodo plačali naši kmetje — in jih z ustavo vred potegnil skozi ozka vrata- Znati se mora in Pašič zna. Pa tudi samostojni znajo. Saj slovenski kmet rad plača.
p Za Trstom, Reka, za Reko Baroš. Kako nezmožna je sedanja vlada, se vidi iz tega, da smo sedaj celo izgubili edino pristanišče, ki nam je bilo priznano po rapallski pogodbi v severnem Jadranskem morju. Sedaj je slovenska industrija potisnjena čisto v hribe. Živela samostojno-hberalna vlada.
p Edini srbski kmcl. ki je glasoval za protikmetsko ustavo, je bil Nikola Div-ljan. Kmetje-volivci so ga zato pozvali, da odloži svoj mandat. Tudi slovenskim samostojnežem bi se to primerilo, če ne bi imeli za sabo samih birtov, trgovcev, mesarjev in jo':olskih surovin.
Domače novice.
d Kralj Peter je bil 12. julija obhajal 77 letnico svojega rojstva. V ta namen so se ta dan po celi državi vršile razne slav-nosti.
d Rafaelova družba, ki bo skrbela za izseljence, se je zopet poživila. Vsi, ki se mislijo izseliti v Ameriko, naj se obračajo nanjo, da ne pridejo goljufom v roke,
d Zaresne orožne vaje. Med našimi četami in albanskimi ustaši se vršijo krvavi boji. Vstaše zalagajo Italijani z orožjem in municijo.
d Novi kraljevi namestnik Ivan Hribar, znan svobodomislec, sedaj pristaš srbske radikalne stranke, nastopi svojo
službo 1. avgtjsta. Delal bo, kar bo hotel poslušal kogar bo hotel, vladal, kakor bo hotel. Zaikaj po novi centralistični ustavi je njegova dolžnost poslušati samo bel-grajske politike, ki so nas do danes po. znali samo pri — davkih. »Kmetijski list* kljub temu Hribarja navdušeno pozdravlja d Štirje državni prazniki določeni 28! junija, Vidov dan, 12. julija, Petrov dan, 1. decembra, dan ujedinjenja, 17, decembra, Aleksandrov dan.
d Še nas bodo navili. Vlada je sklenila, da bo nagradila tiste davčne uradnike, ki bodo nad vse vestno pobirali davke. Bog daj, da bi bili teh nagrad v največji meri deležni srbski davčni uradniki v Vojvodini. Sicer pa: Zakaj pa ne bi do-bili nagrade tisti, ki davke vestno plačujejo? Zato, ker bi potem vse nagrade dobil slovenski kmet. To pa pc centralizmu ni dovoljeno.
d Novo ministrstvo. Ko si je minist, predsednik Pašič ubijal glavo ali bi Puclja imenoval za ministra vere ali nejevere, je o tem slišala nekaj tudi Pucljeva tetka. V, svoji naivnosti je pa združila vero s po-božnostjo in je vsa vesela rekla svoji prijateljici: Ti, Marjana, ali že veš, kako vi-soko stopnjo je dosegel naš Ivan? V Belgradu ga bodo napravili za pobožne, g a ministra-
d Mariborski župan Grčar je potrjen, čeprav so ga volili tudi komunisti.
d Neverjetno zapravljanje našega denarja. Srbski kmetski list >Selo« poroča, da je vlada odobrila račun 72 milijonov kron za inštalacijo pravoslavnega patriarha v Peči. Pri nas pa dobivajo vsi slovenski duhovniki, vse cerkve, vsi župni uradi na leto dobra dva milijona kron. Slovenski upokojeni duhovnik strada, marsikateri Kaplan mora hoditi raztrgan, brez najpotrebnejšega pohištva jii Dajdoš mnogo — a še žrtvuje za društva, za knjižr nico itd. Sicer pa skoro ne moremo verjeti poročilu »Selac, zakaj 72 milijonov za eno samo slovesnost, to je že nekoliko preamerikansko.
d Utonil je na Pasjem brodu 20 letni Ivan Glažar iz Verda pri Vrhniki. Bil je ključavničar pri drž. železnici.
d Brat brata ustrelil. V nedeljo dne 10. julija je v Mengšu Mihael Friškovec ustrelil svojega brata Franceta. Vzrok alkohol in splošna posurovelost.
d Velikanska vročina je nastopila zadnje dni. Toda pri nas je sproti ohladi neurje, ki pride od časa do časa. Iz drugih držav pa poročajo o neznosni suši in vročini, ki povzroča že bolezni. Na Goriškem vlada taka suša, da je letina popolnoma uničena.
d V Ljubljani štrajkajo vsi lesni delav, ci- Zahtevajo večje plače.
d Zvonove, ki jih je svoj čas zaplenila! avstrijska vlada, zahtevata nazaj ogrska in češka vlada. Ogrska jih je že dobila-Naša vlada jih ne bo zahtevala, ker so biJi zaplenjeni katoliškim Slovencem in Hrvatom. Le-td pa po samostojni centralistični Ustavi še v domači državi nimajo nobenih pravic, toliko manj v tuji.
d Strela je ubila. V Smledniku je bil pri nalivu dne 12- julija od strele zadet -8-letni France Bilban, čevljarski vajenec w Št. Valburge. Nesel je na polje dežnike.
d Požar v Železnikih. Dne 7. t- m. )e zgorela streha na hlevu posestnika Košmelja. Škode je povzročil požar 60.00" kron. Košmelj je bil zavarovan samo 1600 kron,
d Rop v mlinu. Mlinarja Franca Kros-la v Dečnem s?lu pri Brežicah sta napadla 7 t. m. zvečer dva nepoznana roparja. Eden napadalcev je vrgel moža na tla in ga držal, med tem pa je drugi plenil po mlinu. Ropar je moral biti domačin, ker je Krošl opazil, da se je v mlinu dobro spoznal. Roparja sta odnesla 2000 K denara, hranilno knjižico Mestne hranilnice v Ljub-Ijani, obleko, srebrno moško in žensko uro ter nekaj drobnarij.
d Kakšna mladina! V kopelji v Kole-ziji so se izvršile razne tatvine listnic in denarnic. Policiji se je posrečilo zasačiti tatove, in sicer šolarčke, med katerimi ima eden celih 9 let. Tatinska družba je izvršila tudi druge tatvine z namenom, da porabi ukradeni denar za zabave in slaščice. Dogovorili so se celo, koliko mora vsaki ukrasti. Obsodbe vredno je, da je neka ženska celo kupila od 9 letnega fantka ukradeno denarnico, vsled česar se bo morala zagovarjati pred sodiščem. Stariši, pazite na svoje otroke!
d Nesreča pri kopanju- V nedeljo 17, t. m. se je kopal v Medvodah v Sori g. Franc Sušnik, član Orla v Medvodah. Pri kopanju pa ga je prijel krč in je utonil. Blag mu spomin!
d Gorelo je 12. t. m. v Mavčičah. Treščilo je najpreje v neki kozolec, potem v neki pod. Oboje je zgorelo. Domača požarna bramba je omejila ogenj.
d 1» Župeče vasi. Dostikrat nam je že bilo žal staroslovanskega gostoljubja, ki je ta narod odlikovalo pred drugimi. Toda pretekle dneve smo imeli priiiko to gostoljubje doživljati med našimi Dolenjci. Ko smo se namreč hoteli po maturi razvedriti, so nas na povabilo preč. g prof. Fr. Omer-ze sprejeli blagi Župeče-vaščani z odprtimi rokami. Ves njihov namen tega prijaznega sprejema je odseval iz ganljivih sprejemnih nagovorov ob številnih mlajih: Naj bi spoznali dobro njihovo srce, da bi lažje v bodočem življenju delali požrtvovalno za svoj narod, le za njegovo dobrobit. Posebno požrtvovalnost in prijaznost so pokazali poleg sorodnikov g. profesorja tudi gg. župnika Kreč in Zust ter g. kaplan Tomazin. — Večina nas niti mogla ni pričakovati take prisrčnosti. Velikega pomena je bilo za nas, da se nam je vtisnila globoko v spo-
; Gospodarski obzornik.
OOOOOTOOOOOOOOOOTOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOODQ	-/->C	C	C C 3000030C 00 OOOOOC 00OOOOOG
min do zdaj neznana dobrohotnost, katere dovolj preconili ne moremo. Bog živi dobro dolenjsko srce in dal Bog, da bi se ta gostoljubnost razširila po vsej jugoslovanski domovini I — Št.-viški abitu-rlentje.
d Umor v Savljah? V Savljah je nenadoma umrla Frančiška Hvastja. Splošno sumijo, da je bila zastrupljena. Sum leti na 27 letnega Miho Kunstlja iz Savel, s katerim je imela znanje. Kunstlja zasledujejo, a ga še niso našli.
d Samomor ali nesreča. Osebni gorenjski vlak, k-f prihaja ob nedeljah v Ljubljano ob pol dvanajsti uri zvečer, je v nedeljo ponoči povozil na progi Vižmarje-Medno neznanega moškega. Po elegantni obleki sodeč, ne pripada delavskim slojem. Na kraju, kjer je ležalo popolnoma razmesarjeno truplo, so našli klobuk in palico. Identitete ponesrečenca še niso dognali- Tudi se še ne ve, če gre za samomor ali za nesrečen slučaj. — Nekateri sodijo, da je to truplo Miha Kunstelja, ki ga policija zasleduje radi umora Frančiške Hva stja na Ježici. Vendar ta domneva najbrže ne bo prava.
d Nova točka v sokolskem programu je menda javno kopanje obojega spola v Adamovi obleki. Kdor ne verjame, naj pride pogledat k reki Krki, ki teče mimo Cerkelj na Dolenjskem, Če bi pa opazovalec upal pripomniti, da to ni spodobno, ga z najgršimi kletvinami in psovkami na-hruli nadebudni mladenič Sokol. Tako s<3 je zgodilo (13. t. m.)!* Čudili smo se, ko je g. učitelj Stoviček priznal, da so njegovi Sokoli divjaki, a danes se ne čudimo več. Zdravo — oziroma bulano!! (Tako ima navado pozdravljati vnete Sokole hudomuš-než iz sosednje vasi.
* Zgodilo pa se je tudi, da je istotain Sokol (menda je sedaj načelnik) napadel domačega g- župnika s kamenjem, g. kaplanu pa grozil, da ga oklofuta, če ne bo Sokolov hvalil. Povedal je to sam.
ZADRUŽNIŠTVO NA ČEŠKOSLOVAŠKEM.
V kratkem času, odkar obstoji Češkoslovaška kot samostojna država, se je razvilo tamkaj zadružništvo, kakor doslej še nikjer drugje. Osrednja zveza češkoslovaških zadrug je izdala letno poročilo, iz katerega je razvidno, da se ni samo pomnožilo število raznih zadrug (konzumnih) društev, produktivnih, nabavnih, stavbnih, stanovanjskih itd.) in njih članov, ampak da se je razširilo tudi polje dela in samo poslovanje. Prinašamo statistiko 1. 1920; in iz 1. 1918:
število članov 1. 1920 : 574 tisoč 200, 1. 1918: 108 tisoč 514;
promet 1. 1920 : 984 milijonov 570 tisoč 005, 1. 1918: 66 milijonov 954 tisoč 450 čehoslovaških kron;
deleži: 1. 1920 : 35 milijonov 216 tisoč 228, 1. 1918: 3 milijone, 946 tisoč 419 češkoslovaških kron;
rezerv, zaklad 1. 1920 : 9 milijonov, 710 tisoč 923, 1. 1918 le 2 milijona, 35 tisoč 738 češkoslovaških kron;
dobiček 1. 1920: 13 milijonov, 510 tisoč 581, 1. 1918 pa 1 milijon, 204 tisoč 100 češkoslovaških kron.
Število članov je torej petkrat večje, promet stiiinajstkrat, Posamezne zadruge spadajo po svo-
jem številu članov med največje v Evropi, tako n. pr. zadruga za Brno ia okolico, ki šteje na 10 tisoč članov.
Kakor so se množile in razvijale posamejne zadruge, tako so se ustanavljali in razvijali osrednji zavodi, ki podpirajo zadružništvo. Med temi je na prvem mestu »Splošna zadružna banka< v Pragi, ustanovljena 1. 1919, danes pa spada že med največje kreditne zavode češkoslovaške republike. Omeniti se mora tudi zavarovalni zavod »Cehosla-vija« in pa podporno blagajno za zadružne nastav-ljence, kateri pripada okoli 10 tisoč oseb. Zadruge so postale lastnice tudi nekaj tovarn in sicer tovarne za cikorijo in milo.
Letošnje leto od 24. junija do 6. avgusta se vrši v Pragi »razstava zadružniškega delac, na kateri bo razvidno delo zadrug z ozirom na kmetijstvo, trgovino, obrt, industrijo itd.
CENE.
g Cene v Zagrebu za 1 kg žive teže: voli 16 do 24 kron, krave 12 do 15 kron, biki 14 do 18 kron, svinje 26 do 33 kron. — Seno 100 kg 200 do 400 kron, detelja 380 do 43Q kron, slama 350 do 420. kroja.
DENAR.
Vrednost tujega denarja.
Denar	11. julija		16.	jul.	18. Jul	
	K	v	K	v	K	V
ameriški dolar	149	50	152	80	153	
avstrijska krona	_	22	_	22		21
češkoslovaška krona	2	07		_	_	
angleški funt	560	_	562	_	552	_
francoski frank	12	08	12	16	_	_
italijanska lira	7	26	—	_	7	15
bolgarski lev	1	32	1	50	—	—
carski rubel	—	—	_	—	—	26
grSka drahma	—	—	8	32	_	—
nemška marka	2	OS	2	16	2	13
rumuiiski lej	2	25	2	29	2	30
Švicarski frank	—	—	—	—	—	—
poljska marka	—	—	—	—	—	—
mažarska krona	—	60	—	55	—	—
ŽIVINA.
g Izvozna carina za živino je sledeča? Konji in kobile belgijske in noriške pasme; v starosti nad 3 leta 1600 kron za glavo;' žrebeta in mladi konji do 3 let belgijske in noriške pasme 800 kron za glavo; konji; kobile, mladi konji in žrebeta vseh drugih' pasem 1000 K za glavo. Goveda in bivoli: živa 1000 za glavo, zaklana 800 kron za' glavo. Prašiči: živi do 50 kg teže so prosti, nad 50 kg 400 kron za glavo; zaklani iO sveže prešičje meso 200 kron za 100 kg.
PROMET.
g Poštne dopisnice ljubljanske izdaje
ostanejo še vnaprej v veljavi in sicer tako dolgo, dokler se vse ne porabijo. Ker je pa na dopisnici natisnjena znamka le z$!■ 15 par, je potrebno nalepiti še znamko zal 10 par.
g 25 milijonov dinarjev za Baroš in Martinščico. Po načrtu ministra za pra* met je določeno 25 milijonov dinarjev in-vestijskega posojila za popravo luke Ba* roš in Martinščice. Ti milijoni pa so mrtevi kapital, dokler se vprašanje Baroša ne re-. ši. Upamo, da se to vprašanje bliža odločitvi, Za nas je položaj ugoden in če bodo naši diplomati pokazali dovolj sposobnosti in spretnosti, bo zadeva kmalu za nas ugodno rešena.
g Železnica Kočevje — Brod — Mora* vica se je začela trasirati 18. t. m.
DAVKI.
g Plačevanje davkov. Zopet je polna pritožb radi opominjevalnih stroškov, ki jih naprtijo razni davčni uradi že pri prvem nalogu. To je nepravilno, zakaj davčni uradi smejo zaračunati samo poštne) položnice, ki pa stanejo samo nekaj vinarjev. Pritožite se na finančno delegacijo- 1 g Davčne knjižice. »Kmetijski list« kakor rečeno, si v zadnjem času prav posebno nadevlje pavovega perja za zasluge, ki jih nima. Med drugim se baha, ..dal so samostojneži dosegli zopetno uvedbo davčnih knjižic. Davčne knjižice so že dav-i no dovoljene, samo zahtevati se morajo* V tem oziru je že pozimi posredoval po-i slanec Brodar in dosegel uspehe. Glej Domoljub od 13. aprila 1921, št. 15.
g Dohodninski davek se še zmirom pobira po starem, kljub temu, da je že davno odločeno, da se mora pobirati šele od 10.000 dohodkov navzgor. Samostojneži, ki sede v vladi, menda niti tega ne; morejo doseči, da bi se glede davka vsaj to, držalo, kaf je že sklenjeno, In zopet si«
naši poslanci, ki dregajo v vlado, naj napravi red. Ko bo red napravljen, bo prišel »Kmetijski list« in napisal: »Nov velik jispeh poslancev SKS.«
JRAZNO.
g Za pogorelce v Danah je z uspehom posredoval v Belgradu poslanec SLS g. Ikulj. Poslanec Stanovnik je obiskal po-jgorclce.
g Zadružna tvor niča gospodarskih Strojev. Ministrstvo za agrarno reformo je kupilo na Dunaju popolnoma urejeno tvor-nico gospodarskih strojev ter jo namerava premestiti v najkrajšem času v naše kraje. Kje bo postavljena ta nova tvornica, do sedaj še ni rešeno. Za enkrat je predvidenih 50.000 deležev po 50 dinarjev. Člani te zadružne tvornice bi bili v prvi vrsti poljedelci in delavci. Vsak član bo moral plačati 5 din. vpisnine in podpisati vsaj en delež. Podjetje se bo bavilo z izdelovanjem poljedelskih strojev in orodja in z izvajanjem tehničnih del, ki se tičejo gospodarske in lesne industrije.
g Poročilo o stanju po seva v Vojvodi-njL Pšenica. Toča je napravila v odseku Cervenka-Kula in v okolici Sombora iveliko škodo, vendar žetev po količini ne bo slabša kot lanska. Po kakovosti je letošnja pšenica prekosila lansko, ker lepi dnevi in rast in razvijanje prav dobro vplivajo. — Oves. Prerokovanje o slabi letini ovsa se ni uresničilo. Po najnovejših .poročilih se je stanje ovsa izboljšalo in more se reči, da bo žetev srednje dobra. Ječmen je po količini in po kakovosti srednji. — Koruza. Stanje koruze je izvrstno tudi tam, kjer je bila toča,
g Stanje hmeljskih nasadov v Sloveniji. Sele zadnje dni meseca junija nastalo je dolgo zaželjeno poletno vreme, katerega je hmeljska rastlina tako nujno potrebna. V obče se lahko reče, da se je upanje na dobro letino zmanjšalo; pridelali bomo sicer več hmelja nego v minulem letu, pa ne mnogo več, dasi se je ploskev, s hmeljem zasajena, nekoliko povečala. Rastlina je zdrava in brez mrčesa, vendar je videti nekako bolj vitka. Kupčija je popolnoma ukinjena in se za neprodane ostanke nikdo ne zanima.
g Dober pridelek pšenice. Po poročilih iz južne Srbije se je tam žetev zelo dobro obnesla. Snop da 8 do 12 kg pšenice. Ravno tako je ugodna žetev v Banatu. Samo slama je vsled suše majhna in drobna, zato pa je pšenica dobre kakovosti. Mlajev se je pričela.
g Poljedelski svet se je ustanovil v poljedelskem ministrstvu. Dajal bo smernice v poljedelski politiki. Sestoji iz 30 članov, 12 jih imenuje minister iz ministrskih uradnikov, 18 pa razne zadružne 2 veze-
Za naše gospodinje.
Pesin namaz. Četrt kile okisanc ali navadne kuhane pese sesekljaj prav na drobno, primešaj krompir, malo aoll. Jajce, popra, Klico smetane in masla.
šnnktn namaz na ocvrtih rezinah. Razsajaj 250 g puste Sunke in dve trdi jajci, E*»H in popopra) ln nastrži malo oreika. Ijjjpoči kruh v mleku, obrni r raztepenem
W*roBi » iijn&o jU} opeci tu* maol«,. ..
Paradižnike zrežem na štiri dele, drobne čez pol, ter jih nastavim ob zidu na robu štedilnika, da se pri prejšnji toploti osuše. Ko neham kurit, jih pomaknem na sredo plošče. Suhe spravim v škatljice ter pozimi v razne juhe in omake.
Riž z mar oni. (Tudi turška jed.) Skuhaj pol kile maron, olupi, zmečkaj in zredči nekoliko s smetano, skuhaj tudi četrt kile oparjenega riža na mleku in zmešaj z maroni, osladi in stresi v namazano skledo. Raztepi 2 beljaka in žlico sladkorja in raztegni po površju riža in peci, da bo lepo rumeno.
Jesenska setev. Kmet seje žito, naše gospodinje pa kar pozabijo na svojo setev. Jaz sem že vsejala v prekopano zemljo peteršilj ter sem ga zagrabila. Pokrila sem ga tudi z listjem in dračjem, da mi ga ne razkopljejo kure. Čez zimo se bo lepo napel, spomladi pa bo kmalu zelen, dočim ga po spomladni setvi ne morem dočakati dovolj kmalu. Če je dolga jesen, se lahko posadi tudi grah — ki kakor znano tudi ne pozebe — ta pa le na prostor, ki je varen pred miši, ki ga kaj rade najdejo.
Listek.
OOOOOOOCXX30C3000008^800000000000CXX>00<X>6V
Prstan kraljice iz Sabe.
Angleški spisal Rider Haggard. — Poslovenil Franc Poljanec.
(Dalje.)
Neprenehoma sem dirjal po neki strmi poti. Spominjam se, da sem slišal v temi leve rjoveti krog sebe. Spominjam se, da je eden izmed njih skočil na mojega konja in da je uboga žival zarjovela. Potem se pa ničesar več ne spominjam, dokler se nisem zavedel — mislim, da je bilo približno kesneje — ležeč na verandi55 lične hiše; streglo mi je nekaj prijaznih žensk nekega abisinskega rodu na pogled.
»Recite rajši: kot eden izmed izgubljenih izraelskih rodov,« je zbadljivo pripomnil Higgs in puhnil iz svoje velike morske pipe.
»Da nekai takega. Podrobnosti vam povem kesneje. Poglavitno dejstvo je, da se to ljudstvo, ki me je pobralo zunaj svojih vrat, imenuje Abati, živi v nekem mestu, ki se ime-Mur in trdi o sebi, da izhaja od nekega rodu abisinskih Judov, ki so bili pregnani, pa so se pred petsto leti preselili na ta kraj. Na kratko: nekoliko so podobni Judom in žive po neki zelo pokvarjeni judovski veri, so na neki način omikani in duhoviti, toda na poslednji stopnji propadanja vsled križanja — okoli devet tisoč mož znaša njih bojna moč, dasi je pred tremi ali štirimi rodovi znašala dvajset tisoč — in žive v neprestanem strahu, da iih ne iztrebijo Tungi, ki jih obdajajo in žive z njimi v vednem sovraštvu, ker so lastniki čudovite gorske trdnjave, ki je bila nekdaj last tungskih prednikov.«
»Še enkrat Gibraltar in Španija«, je pri-dodejal Orme.
»Da samo s tem razločkom, da Abati tega srednjeafriškega Gibraltarja propadejo,
" Veranda je odprta lopa, uta postavljena k hiši.
26) Gibraltar je najjužnejša točka Španije — ozek polotok, silno naravna trdnjava. L. 1704. so Gibraltar Špancem iztrgali Angleži in ga imajo še danes v rokah, z Gibraltarjem pa tudi moč nad Španijo in celim Sredozemskim morjem. Spanci so se pogosto s silnimi žrtvami trudili, da bi ga nazaj dobili, pa do-siei vedoo brez uspeha.
Tungi pa, ki odgovaraio Špancem, so močni in se množe.«	w
»Dobro torej, kaj se je zgodilo?« je pra, šal profesor,	#
»Nič posebnega. Poizkušal sem pregovo riti te Abate, da bi pripravili pohod, da re. šimo mojega sina, toda oni so se mi v obraz smejali. Sčasoma sem spoznal, da ie samo ena oseba med njimi, ki je bila sploh kaj vredna in ta je slučajno njih dedna vladarica, ki nosi visoko doneči naslov »Valda Nagasta« ali hči kraljev, in '1'akla Oarda ali rožin cvet, resnic, no lepa in duliovita mlada ženska, katere osebno ime je Makeda--«
»Eno izmed imen prve znane sabejske kraljice«, je zamrmral Higgs; druga je bila Belkis«.27)
»Razgovarjal sem se z njo pod pretvezo, da jo zdravim«, sem nadaljeval, »zakaj sicer bi mi bili njih zanikarni dvorni predpisi komaj dovolili približati se taki vzvišenosti. Pri. povedovala mi je, da ima malik Tungov obli. ko kot velika sfinga"2), ali vsaj tako sem raz. bral iz njenega popisa, zakaj sam ga nisem nikdar videl.«
»Kaj!« je zavpil Higs in poskočil, »sfinga v severni osrednji Afriki! Toda na vse zadnje, zakaj pa ne? Pravijo, da so nekateri faraoni imeli stike s tem delom sveta, ali se celo od tam preselili. Mislim, da Makroezi ponavlja to legendo. Domišljam si, da ima ovnovo glavo.«
»Pripovedovala mi je tudi«, sem nadalje« val, »da imajo izročilo ali bolje vrro, ki jo imajo za svojo versko resnico, da ta njih sfinga ali bog, ki ima mimogrede, levjo ne ovnovo glavo, in se imenuje Harmak--«
»Harmak!« je zopet pretrgal Higgs. »To je eno izmed sfinginih imen — Harmakis, bog vzhajajočega solnca.«
»Če bi tega boga«, sem ponavljal, »razdejali, bi narod Tungov, čigar predniki so ga, kakor pravijo naredili, moral oditi iz te de-žele preko velike reke, ki leži proti jugu. Po. zabil sem v tem hipu na njeno ime, mislim pa da mora biti pritok Nilov.«
Svetoval sem ji, da bi bilo najboljše, če bi v teh razmerah njeno ljudstvo poizkusijo malika razdejati. Makeda se ie zasmejala /n dejala, da bi bilo nemogoče, zakaj ta stvar je velika kot majhna gora, in pridodejala, da so Abati že davno izgubili ves pogum in podjetnost in so zadovoljni, da sede v svoji rodovitni in z gorami obdani deželi, se hranijo s povestmi o nekdanji veličini in se bijejo za odlike in visoko doneče naslove, dokler jih ne zgrabi dan usode.
Prašal sem, če je ona tudi zadovoljna, pa mi je odgovorila: »Gotovo ne: toda kaj bi mogla storiti, da preustroji svoj narod, ona, ki fe ni drugega kot ženska in zadnja v brezkončni vrsti vladariev?
»Rešite me Tungov«, je strastno dodala, pa vam dam tako plačilo, kot se vam še ni sanjalo. Staro podzemljsko mesto tam je polno zakladov, ki so bili pokopani z njih staro^ davnimi kralji vred davno, preden smo mi prišli v Mur. Nimamo jih k čemu rabiti, saj nimamo nikogar, da bi ž njim kupčevali; slišala sem pa, da ljudstva tam zunaj v svetu zlato visoko časte?
»Jaz ne potrebujem zlata«, sem odgovc« ril, »jaz hočem rešiti sina, ki je tam-le ujet.'
»Potem«, je dejala hči kraljev, »morate začeti s tem, da nam pomorete razdejati fin* škega malika. Ali ni kakih sredstev za to?«
»Seveda so«, sem odvrnil in sem ji po«' kušal razložiti lastnosti dinamita in drugih še močnejših razstreliv.
»Pojdite v svojo deželo«, je vneto vzkliknila, »in se vrnite s to snovjo in z dvema ali tremi, ki znajo z njo ravnati in jaz jim Pr>* segam vse mursko bogastvo. Samo tako morete pridobiti mojo pomoč za rešitev svojega sina.«
»Prav; in kakšen pa je bil konec?« je P«' šal kapitan Orme.«
«) Kraljica Belkis ie obiskala kralja Salomona.	,,., „
28) Sfinge so kamenita ležeča pravljii« bitja z levjim trupom in (navadnol človesK glavo. Pred vhodom y. templje so lih .včas"1 ležale, cele vrste.,
»Tak-le: Dal! so mi neka} zlata in iprem-
dajajo in ki se jih strašno boje. S temi ljudmi sem varno prepotoval puSčavo do Assu-anas»); pot je trajala več tednov; tam so se utaborili, jaz pa sem jih zapustil pred nekako šestnajstimi dnevi ter jim zapovedal, naj čakajo moje vrnitve. Na Angleško dospel sem danes zjutraj in kakor hitro sem zvedel iz nekega naslovnika z imenom Kje je kdo, ki so mi ga dali v hotelu, sem takoj prišel sem,« »Zakaj ste prišli k meni? Kaj želite, da storim?« je prašal profesor.
»K vam, Higgs, prihajam zato, ker vem, kako globoko se zajemate za vse, kar je starodavnega in zato vam nisem želel samo prvemu dati priliko pridobiti si bogastva, temveč postati slavnim kot človek, ki je odkril najčudovitejše ostanke Davnine, ki so ostali na svetu.«
»S prav posebno verjetnostjo še zraven pridobim svoj odrezan vrat« je godrnjal Higgs.
»Kar se tiče moje želje, kaj naj bi storili«, sem nadaljeval, »želim najti koga, ki pozna razstrelivo in hoče prevzeti nalogo, da fin-škega malika pihne v zrak.«
»Prav, to je dokaj lahko, kakor že koli«, je dejal profesor in s pipino glavico pokazal proti kapitanu Ormeju in dodal: »on je po vzgoji inženjer, vojak in izboren kemik; zna tudi arabski in je bil kot deček v Egiptu — ravno pravi mož za ta posel, če hoče iti.«
Premišljal sem hip, nato pa sem ubogal neke vrste nagon, pogledal kvišku in prašal: »Kapitan Orme, ali hočete, če se stvar da zvesti?«
»Včeraj,« je dejal in malo zardel, »bi bil odgovoril: gotovo ne! Danes pa odgovarjam, da sem pripravljen stvar premisliti — to se pravi, če hoče tudi Higgs iti in mi morete gotove točke pojasniti. Toda opozarjam vas, da se samo sebi v zabavo ukvarjam s temi tremi rečmi, ki jih je profesor omenil, dasi je res, da imam nekoliko izkušnje.«
»Ali bi se vam zdelo neotesano, če bi vas kapitan Orme, prašal, zakaj je Štiriindvajset ur naredilo tako izpremembo v nazorih in načrtih?«
»Nikakor neotesano, ampak samo neprijetno«, je odgovoril in zopet zardel, to pot pa globlje. »Pa ker je najboljše, da sem odkritosrčen, vam bom povedal. Včeraj sem mislil, da sem dedič zelo velikega premoženja po nekem stricu, čigar nevarna bolezen me je privedla iz Južne Afrike preden sem nameraval priti in kot čigar dediča so me vzgajali. Danes sem še le prvič zvedel, da se je lansko leto skrivaj oženil z neko žensko, ki je veliko nižjega stanu kot on, in zapustil otroka, ki bo kajpada dobila vso njgovo last, ker je umrl brez oporoke. Toda to še ni vse. Včeraj sem mislil, da sem zaročen; danes so se mi oči odprle tudi nad to rečjo. Gospodična, je dodal z neko grenkobo, ki je bila voljna vzeti dediča Antona Ormeja ni več voljna vzeti Oli-verja Ormeja, čigar vse premoženje znaša preveč pod desettisoč funtov30!. Malo sramote bo pač zanjo in za njeno sorodstvo, naj bo že kakršnokoli, zlasti ker se ji — kakor sem razumel — že boljše zveze kažejo, Vse-kako je jnena odločitev stvar poenostavila,« in ostal je in šel na drugi konec sobe._
»Taka refi pa človeka ra:;kači«, je sikal Higgs; »nesramno početje!« in nadaljeval je s svojim mnenjem o gospodični, o njenih sorodnikih in rajniku Antonu Ormeju, lastniku ladij v takem jeziku, da če bi bilo tiskano, bi ta zgodba ne bila primerna za družinsko branje. Način izražanja profesorja Higgsa je dobro znan v starinoslovskem svetu, tako da ni treba, da bi potem obstojal,
»Česar ne razumem popolnoma, Adams«, je dejal glasno, ko je videl, da se je Orme vrnil, »in kar mislim, da bi oba rada vedela, kaj je natančno vaš namen pri tem, ko nama slavite te ponudbe.
») Assuan, mesto ob' reki Nilu v južnem (zgornjem) Egiptu.
**) Funt (sterlingov) je angleški denar m ie veljal pred vojsko nekaj nag 24 kron.
(Dalje.^
Najboljša in najsignrnejša prilika za štedenjel
Ljudska posojilnica
v Ljubljani, Miklošičeva cesta It. 6 (tik za
frančiškansko cerkvijo) obrestuje hranilne vloge ln vloge ▼ tekočem računu po
brez odbitka rentnega in invalidnega davka.
Ljudska posojilnica v Ljubljani je največja slovenska posojilnica in je imela koncem decembra 1920 nad 60 milijonov kron vlog in nad K 1,100.000 rezervnih zakladov. Posojila se dovoljujejo na osebni kredit (proti menici), na hipoteke v tekočem računu.
Za razvedrilo.
Pri skušnji. Profesor: »Recimo, da vas je na železnici v vozu sopotnik napadeL Vi ga po dolgem borenju premagate in skozi okno vržete. Ali bi bili vi kaznivi ali ne?« — Kandidat: »Na vsak način, kajti prepovedano je med vožnjo stvari skozi okno metati.«
Vsak po svoje. Žena: »Ali ni to krivično, da moram jaz varčevati, ti si pa vsega privoščiš?« — On: »Nel Jaz sem s tabo veliko priženil in si lahko marsikaj privoščim; ti pa, ki si mene reveža vzela, moraš varčevati.«
Pri vojakih. Narednik vojaku, ki telovadi na drogu: »Glejte, da se na dvoje ne pretrgate, sicer imam potlej dva taka cepca — pa imam že enega zadostil«
V šoli. Katehet: »Kdor je priden in dobro dela, pride v nebesa; kaj je pa s takim, ki hudo dela?« — Odvetnikov sin: »Takega pa moj oče zagovarja.«
Se huje. A: »Oh, ta sitni revmatizem, zraven me pa še zobje bolčl« — B: »To je malenkosti Jaz sem imel tudi oboje — in razen tega šo nesrečno ljubezen!«
Kakor gospodar, tako hlapec. Baron: »Zdaj, ko sem se jaz oženil, se hočeš tudi ti, 2an? Zakaj?« — 2an: »Imam tudi jaz dolgove, gospod baroni«
Podedovano. Mati: »Kako je to, da ima moj Jožek tako slabo glavo, saj je vendar oče tako brihten?« — Učitelj: »Vzrok je ta, ker se dečki po materi vržejo.«
Kupim
zlato — srebro
staro,	zlomljeno,
F. Čuden — Ljubljana 22. PreSernova ul. 1.
Kupujemo suhe Dobe
priporočamo pa vse vrste semen za poletje in jesen! — Sever & Komp, Ljubljana, Wolfova ulica štev. 12.
Dvonadstropna hiša
z velikim vrtom in vodno močjo, pripravna za vsako obrt se proda. Več pove Franc Ambrož, posestnik ln mesar, Labovče poŠta Komenda.
Varčna gospodinja rabi edino le
GflZELfl MILO
ki je najboljše in najceneje.
POZOR! Kdor hoče trpežne čevlje
naj se obrne na tvrdko, katera jih ima po najnovejših najnižjih cenah. — Marija PoinlC, Ljubljana, Sv. Petra cesta Stev. 1L
Kuharica
išče mesta v žup-nišču. — Nastopi lahko takoj. Naslov se poizve v upravništvu lista .Domoljub' pod številko 2469.
Hlode, ime lo gozdne parcele
kupuje lasna družba Ilirija, Ljubljana, Kralja Petra trg Stev. 8, pred sodnijo.
Pozor!
Reklamno ponudba!
Pozor!
Veljavno samo 20 dni t Radi opustitve moje zalaga ur pošiljam skozi 20 dni vsakemu, kdor mi pošlje izrezek tega oglasa, krasno remontoir uro (za gospode), preizkušeno, 30 ur idočo, s 3 letnim pismenim jamstvom za reklamno ceno od 40 din. mesto 85 din. franko za vnaprej poslani znesek v priporočenem pismu. Ure se odpošlje tako) priporočeno. — Po povzetju se pošilja edino proti naprej plačilu IG dinarjev. '
Skladišče ur Gjuro Pollak
Zagreb, Tkalčičeva ulica 27.
IjnkljM ki bi imela veselje do gospodinjskih del, libllilu stara 12 do 16 let, se sprejme v boljšo trgovsko hišo na Dolenjskem. Vse ugodnosti po dogovoru. Zglasiti se je pismeno do 31. t. m. pod šifro: .Poštena in pridna 63" na upravo lista.
Srednjeveliko posestvo
na Vidmu pri farni cerkvi v Dobrempolju, 15 min. oddaljeno od žel. postaje se prostovoljno proda. Obstoji iz biše, skednja, lepega sadnega vrta, 1 gozdne parcele, 2 senožet in 6 njiv. Več se poizve pri Francu ŽnidarSič, Ponikve štev. 4, pošta Videm - Dobrepol je.
Izredna priložnostna prilika! =
Radi nenadne smrti se proda iz proste roke lepa realiteta, ležeča ob železnici pri Kočevju z hišo ln vsemi gospodarskimi poslopji in nekaj posestva. Na hiši so se vedno izvrševale trg. obrti in sicer gostilna, trafika in trgovina z mešanim blagom. Vsled železniške bližine je pozicija brez konkurence, za vsako podjetje pripravno ln za agilno osebo zlata jama. Realiteta se lahko takoj prevzame. — Mobillje in gospodarska orodja tudi delno, so na! razpolago ter se prodajo zraven. — Pojasnila daje i
Peter Petsche, trg, v Kočevju.
Pohištvo
za vse sloje dovršeno, trpežno linalllitifil AolB ta ceno, kakor tudi vse vrste IO|Jl5llllMI UEM!
prlpo- DDITI CCVPD Lfubllaaa, Gosporret-iocata D Kili A O&IU aka c«sta IS (KolUeJk
ForoC. prstani Double verižice Stenske ure Budilke Že.me ure Uhani Najstarejša trgovina ur, zlatnine in jretrnln« p# ČUDEN
LJUBLJANA 22, Prešernova 1.
Zahtevale ponudbe!
KSi
Volnena, žimnata. židana vseh številk, pošilja najceneje J. Dollnar, Svetie, p. Medvede.
Za sedanjo SGtCV priporočam:
ajdo, kornzo, grahoro in rdečo deteljo.
Fran Pogačnik, Ljubljana, Dunajska cesta 36.
PodleskovobII prešiCkovo ■ivllvvu seme, lipovo, bezgovo in arnika cvetje, norifno ali beludona perje, čemerika in sladke koreninice, tršlikovo lubje i. t. d. kupi vsako množino in po najvišji ceni — Ed. Plšler Vrhnika, Slovenija._
Manufakturne
blago
se kupi najceneje pri Angeloslav Hrastnik, Karlovska cesta 8. Jerančič.
Modna in manufakturna trgovina
V*
URI IVANKI
yy
Ljubljana, Sv. Petra cesta Stev. 29
priporoča cenj. odjemalcem razno blago kakor: cetirje in oiforde za srajce že od 18 K naprej, raznovrstno hlačevino, žamet, sukno in volneno za moške in ženske, kotenino belo in pisano, kambrike, najfineji klot v vseh barvali, kotenino za rjuhe in močno rujavo kotenino, cvith za postelje, odeje, moško in žensko perilo domačega izdelka vedno v zalogi. — Cene zelo nizke, postrežba dobrn.
gJ^ IYli£i - pedgane TfP* stenice - ščurki
in vsa golazen mora poginiti ako porabljate moja najbolje preizkuš. in splošno hvaljena sredstva kot: proti poljskim in hišnim mišim 12 K, za podgane 16 K, xa ščurke, posebne močne vrite 20 K, posebno snočna tinktura za stenice 15 K, uničevalec moljev 10 in 20 K, prašek proti mrčesom 10 in 20 K, mazilo proti uiem pri ljudeh 5 in 12 K, mazilo za uši pri iivini 6 in 12 K, prašek za uši v obleki in perilu 10 in 20 K, tinktura proti mrčesu na sadju in na ze-lcnjadi (unič. rasti.) 10 in 20 K, prašek proti mravljam 10 Ja 20 JC. Preprodajalcem popust
Pošilja po povzetju Zavod za eksport: M. JONKER, Petrinjska uL 3, ZAGREB 1.
I. SM1EL0WSKI, stavbenik
LJUBLJANA. Rimska cesla Si. i
Hodi se dobro žgana opeka proo-orstae hakooostt po dnconlh cenah.
Škode In nadloge
se obvarujete le ako pokončavate miSi navadne in poljske
podgane s „Poginom" škatlja po . . K 6.—
stenice z „Rapidom" steklenica po K 12,— Sčnrke z „Moiinom" škatlja po . . . Iv 6.— Vsa sredstva preizkušeno najsigurneje učinkujejo!
I. C. KOTflR,
drogerija, Ljubljana Wolfova ulica 3. Trgovci popust!	Trgovci popusti
Prvovrstna
ES-KA KOLESA
Najfinejše predvojne kvalitetno blago.
J. GOREČ, Ljubljana
Gosposvetska cesta 14.
MM M
Ljubljana, Krekov trg št 10
kupuje vse vrste
klavno živino in prašiče
po najvišji ceni.
li^ififl
Cosulich-Line
(prej Austro-Amerikana)
Trst - Amerika
prevaža potnike v New-York redno 3 krat v Južno Ameriko po 1 krat mesečno. Pojasnila in prodoja voznih listov.
Simon
glavni zastopnik za Slovenijo. — Ljubljana, Kolodvorska ulica 26.
Odplov brzoparnika President VVilson 2. avgusta 1921.
Angleška parobrodna dražba
CUNARD LINE.
Odprava potnikov I., II. in III. razreda preko TRSTA-REKE in CHERBOURGA v NEW YORK.
Sprejema naročila za prostore na parnikih za Grčijo, Anglijo in Ameriko ter obratno za Jugoslavijo.
Natančna pojasnila daje:
CUNARD LINE,
LJUBLJANA, Kolodvorska ulica 26.
Potrebno in koristno je,
da brez odloga potrdite sprejem denarja, ki Vam prihaja iz Amerike po našem posredovanju potom kr. poštno-čekovnega urada.
Pazite, da boste naznanili pošiljatelju natančni znesek, ki ste ga sprejeli, in dan, ko Vam Je bU izplačan.
Radi mnogih pritožb ameriških rojakov o nesprejemu denarja v stsri domovini in vsled nepotrebnega preiskovanja pri nas ter po poštah, Vas to prosimo. Enake pritožbe so se po strogi preiskavi dosedaj izkazale skoraj v vsakem slučaju kot neopravičene. Večkrat se dobe ljudje, ki posebno sorodnikom radi prikrivajo sprejem poslanega denarja, češ, bo raje še poslal, ker bo mislil, da smo v potrebi. V resnici pa dosežejo nasprotno. Ko se po oficljelni preiskavi pošiljatelj prepriča, da je bil denar pravilno izplačan, izgubi spoštovanje in zaupanje ter mnogokrat dolgo traja, predno se odloči poslati zopet kaki denar. Konečno se obračamo še na one rojake In rojakinje, ki vsled malomarnega poslovanja nekaterih posredovalcev čakajo po več mesecev na poslani denar, da priporočajo svojim sorodnikom v Ameriki pošiljati denar potom naše banke, Točna postrežba — to je vedno bilo in bo ostalo naše geslo.

FRANK SAJCSER STATE BANK
82 CORTLANDT STREET, NEW YORK, N. Y.
JI
V|xdaJ« konzorcij »Domoljub«.
V.
Odgovorni urednik Anton Sninlk y Ljubljani,
Tisk« Jugoslovanska tisk«"*