/Primorski Št. 92 (16.129) letoLIV. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim: / 'driji, do 7. maja 1946 ,jQ v osvobojenerr Ur-r: Bil je edini t,Sr,or ■ sužnjeni Evropi TRST GORICA - Otu mgm m ■% 34132 TRST mm 1 Ul. del Lavatoio 4 TMIvWs . -s-o, FINE CHEMICALS Fax(040) 363918 ^ANCE ?IF"/K ieLMl/533382 ČEDAD - Ul, Ristori Tel. 0432/731190 PETROKEMIJA KEMIJA FARMACEVTIKA KOZMETIKA 1500 UR SSS NEDEUA, 19. APRILA 1998 Pustimo Krasu odprta vrata Jože Koren Današnji občni zbor Kmečke zveze bo potekal v znamenju gesla »Pustimo Krasu odprta vrata«. V teh štirih besedah je zajet zelo širok spekter problemov, predlogov, zahtev in stališč, ki jih je v prid našemu kmetijstvu postavljala in jih postavlja stanovska organizacija slovenskih kmetov na Tržaškem. Minulo razdobje našemu kmetijstvu ni bilo naklonjeno, nasprotno: doživelo je udarce, ki so posebej prizadeli živinorejski in zadružni sektor kar treh temeljnih zadružnih postojank; prizadeli so ga dodatni davčni, birokratski in gospodarski ukrepi, ki hromijo obstoj kmetij; izpostavljeno je težkemu soočanju z nekaterimi občinskimi regulacijskimi načrti, ki ne zagotavljajo v potrebni meri možnosti razvoja kmetijstva; Se vedno mu grozijo omejitve v okviru Široko, preko identificiranih petih zaščitnih območij, začrtanega Kraškega parka brez konkretnih jamstev za kmetijstvo, da omenimo samo glavne negativne postavke, ki resno ogrožajo ta sektor, Ce se te negativne tendence Ue bodo spremenile. Obenem s kmetijstvom neposredno ogrožajo sam zgodovinski življenjski prostor slovenskega človeka, posredno pa tudi naravno °kolje, ki ga je prav kmetijstvo doslej najučinkoviteje ohranjalo. Kmečka zveza v Postavlja v ospredje 1 stencna vprašanja n ravneh, od državi deželnih in krajev shkih z odgovornimi Učni Sloveniji, prel hjanske zveze ke: (QA), kateri je pridi tildi kot avtonomna i Va> pa tudi na ravni sov z Evropsko unijo. Seveda ne gre sa ugotavljanje kri stanja, Id se, široko gl [^okvirja v splošno Kmetijstva zaradi ne 116 kmetijske politiki Pske unije, in posrt Krizo italijanskega ki Va’ vklenjenega v ev spone. Gre vzporedr Za konkretne zahteve 119 primer cimprejšn sničitev Globalnega repitev potrebo struktur, gre za Jrišim potrebam i ,eritorialnih nori Rajanje ambient: Jjtonti itd. Gre skr a se konkretno i Katica, da je kmeti vljenja in ga je t 0 spoštovati, spe Ovijati. VČERAJ V VIDMU / SPORAZUM TREH OBRAMBNIH MINISTROV Italija, Slovenija in Madžarska ustanovile skupno vojno enoto Brigado bo sintezo strateških interesov treh držav - Služilo bo miru in stabilnosti VIDEM - Obrambni ministri Italije, Slovenije in Madžarske so včeraj v Vidmu podpisali sporazum o ustanovitvi skupne, večna-rodne kopenske vojaške enote. Andreatta, Krapež in Keleti so sklep ocenili kot novo pomembno dejanje v tristranskem sodelovanju, gre pa tudi za uveljavljanje skupnih interesov treh držav, ki se soglasno zavzemajo za mir in stabilnost v Evropi. Večnarodna brigada bo nosila oznako MLF (Multi-national Land Force) in bo zagotavljala možnost učinkovitega posega pri zagotavljanju varnosti v tem delu Evrope, slonela pa bo na izkušnjah treh držav. Na 2. strani FORZA ITALIA / ZAKLJUČEK PRVEGA KONGRESA Na trgu za Beriusconija MILAN - Kongres Forza Italia, prvi po 4 letih od ustanovitve stranke, je potrdil s ploskanjem Silvia Berlusconija za predsednika, zaključil pa se je z zborovanjem pred milanskim Duomom, kjer je lider desnega Pola naglasil nevarnost, ki jo predstavlja vladajoča koalicija za svobodo v Italiji. Na kongresu Zelenih je predsednik vlade Romano Prodi odgovoril na Berlusconijevo polemiziranje z izredno negativno oceno kongresa Forza Italia, ker ni imel nobene prave politične in programske vsebine. Ob Berlusconijevo sklicevanje na De Gasperijevo politično dediščino pa se je obregnil bivši predsednik republike Cossiga. Na 2. strani Srečanje glasbenih šol v Naborjetu NABORJET - V Beneški palači v Naborjetu se je v petek zvečer v okviru tradicionalnega 24. srečanja glasbenih šol Gorenjske in zamejstva zvrstilo lepo število gojencev osmih glasbenih šol iz Celovca, Jesenic, Kranja, Radovljice, Škofje Loke, Tržiča in šole Tomaža Holmarja iz Kanalske doline, ki je bila letošnji gostitelj srečanja. Sola Tomaž Holmar je sestavni del dejavnosti kulturnega središča Planika, daluje 'pa pod okriljem Glasbene Matice iz Trsta. Na 16. strani Primorska poje iz Sovodenj v Boljunec GORICA - Pesem nas povezuje v veselih in težkih trenutkih, je ugotovil predsednik ZSKD za Goriško Silvano Semolič na koncertu revije Primorska poje predsinoči v Sovodnjah. Misel je šla na odsotne pevce iz Žage pri Bovcu, ki jih je prizadel potres. Danes se mogočna pevska prireditev seli na Tržaško. Pesem se bo oglasila v Boljuncu v okviru Odprte meje. Na 7. strani DOLINA / VČERAJ ZAČETEK Odprta meja letos s še večjo razsežnostjo DOLINA - S slovesnostjo v dvorani občinskega sveta so otvorili niz Odprtih meja, ki ima letos, 17 let po prvi prireditvi, širše razsežnosti kot sicer, saj sodeluje kar 6 obmejnih občin. Danes bo prost prehod meje, potem ko je to včeraj preprečil dež, popoldne pa bo koncert revije Primorska poje. Včeraj se je začel fotografski ex-tem-pore posvečen Saši Oti. Na 3. strani Zaključek srečanja dnevnikov manjšin TRST - Prvo srečanje predstavnikov dnevnikov evropskih manjšin se je končalo včeraj z obiskom Postojnske jame in Idrije, medtem ko je zaradi slabega vremena žal odpadel obisk partizanske tiskarne Slovenija na Vojskem, kjer so tiskali predhodnika Partizanski dnevnik. Predsinočnjim sta zastopnika krovnih organizacij SKGZ in SSO orisala gostom raznoliko stvarnost slovenske manjšinske organiziranosti, in sicer med sprejemom, ki ga je priredila Zadružna kraška banka na Opčinah. Predstavniki 32 dnevnikov so zasnovali več zamisli za uveljavljanje manjšinske tematike, med katerimi je najpomembnejša ustanovitev skupne tiskovne agencije. Na 3. strani Posvet o kulturniku Josipu Agnelettu V Peterlinovi dvorani je bil včeraj celodnevni posvet z naslovom »Josip Agneletto - slovenski kulturnik in politik v Istri in Trstu (1884-1960)«, katerega namen je bil orisati življenje in delo dr. Agneletta, odvetnika, gospodarstvenika ter političnega in kulturnega delavca med Slovenci v Italiji od začetka stoletja do 60. let. Govor je bil tudi o odnosih med Slovenci in o še marsičem drugem. Konferenco so pripravili Znanstveno-raziskovalno središče RS iz Kopra, Narodna in študijska knjižnica v Trstu, Zgodovinsko društvo za južno Primorsko, Krožek za družbena vprašanja Virgil Sček in Kulturni klub Istria. Na 4. strani OB 5. OBLETNIC delovanja nudimo bajne popuste 20%-30%-40% KOLEKCIJE ZA POSEBNE PRILOŽNOSTI ZENSKA MODA ; MOŠKA MODA FENDI "A11 G. Valentino SALV/01 H KANE’ 11S dS oblačila 0-16 ul. Havla 62 - Trst tel. 040/8324651 2 Nedelja, 19. aprila 1998 z FORZA ITALIA / PREDVIDLJIV ZAKLJUČEK KONGRESA H VIDEM / USTANOVITEV VECNARODNE BRIGADE h Za Beriusconija je svoboda v nevarnosti Prodi in Cossiga polemična z liderjem desnice MILAN - Prvi kongres stranke Forza Italia, ki je pritegnil veC pozornosti zaradi svoje Spektakularnosti in grobih polemik s Prodijem kot pa zaradi vsebine razprave in političnih predlogov, se je zaključil s popoldanskim zborovanjem na trgu pred milanskim Duomom. Z odra je Silvio Berlusconi spregovoril množici, ki jo je po oceni organizatorjev sestavljalo 300 tisoč ljudi (za najbolj zvestega Berlusconijevega novinarja Emilia Fedeja jih je bilo še več), za kvesturo pa manj kot stotisoč. Čakati je bilo treba štiri leta na prvi kongres stranke, ki jo je Berlusconi ustanovil v tesni povezavi s svojim podjetjem Fininvest pred 4 leti in jo je štiri leta vodil kot absolutni gospodar. Na prvem kongresu, ki je izpadel predvsem kot medij- ski dogodek, so ga vsekakor izvolili, pravzaprav ustoličili za predsednika stranke s ploskanjem brez glasovanja. Na kongresu so izvolili tudi Sest članov predsedstva, na-daljnih Sest pa jih bo imenoval sam Belusconi. Relativno omejene notranje polemike, ki so privedle v zadnjem času do odstopa nekaterih uglednih predstavnikov Forze Italie, niso prišle do izraza, pač pa je lider še poostril svoj napad na Prodijevo vlado. Od samega Prodija pa je prejel pravtako oster odgovor, saj je predsednik vlade na kongresu stranke Zelenih ocenil kongres Forze Italije kot prazno zasedanje, kar je zelo vzne-voljilo Berlusconija. Verjetno mu ni bila všeč niti pikra pripomba Fran-cesca Cossige: predsednik Forze Italia se je na kongresu proglasil za novega De Gasperija, Cossiga pa je dejal, da »če je Berlusconi De Gasperi, sem jaz Karel Veliki...« Na zaključnem zborovanju je Berlusconi predstavil svojo dušo show-mana z navdušenim prepevanjem himne, mahanjem v pozdrav publiki in z govorom, v katerem je do skrajnosti naglasil nevarnost, ki naj bi pretila svobodi s strani levičarskega režima. Svojo publiko je nedvomno prepričal, reakcije zaveznikov desnosredinskega Pola svoboščin pa so bile bolj hladne. Nova moda prinaša prav tisto, kar si iskal. Oglej si modne spomladanske novosti Mazzorato, prepričaj se o kakovosti in izredno ugodnih cenah. adidaš SPaldinG Lee n NASH /eansiA/ea/' TRUSSARDI J E A N S Ck nstian D, lor Lovabl# VILLA VICENTINA (UDINE) Tel. 0431/970071 Magistralna cesta TRST - BENETKE MOŠKA, ŽENSKA IN OTROŠKA KONFEKCIJA SPODNJE PERILO Oglejte si naš novi oddelek obutve! ŽZORATO *- FREE Trilaterala odslej stvarnost tudi na vojaškem polju VIDEM - V sodelovanju Italije, Slovenije in Madžarske v okviru Trilaterale je včeraj prišlo do nove pomembne etape s podpisom tristranskega sporazuma o ustanovitvi skupne večnacionalne brigade. Sporazum so ob prisotnosti najvisjih dželnih oblasti v dvorani občinske uprave v Vidmu podpisali obrambni ministri treh držav Beniami-no Andreatta, Alojz Krapež (na sliki med podpisovanjem) in Gyorgy Keleti, pred tem pa je ministrska trojka s spremstvom visokih štabnih oficirjev treh držav obiskala Osoppo, kjer od 14. do 23. aprila poteka skupna vojaška Štabna vaja z imenom TRILOG 98. Nova večnacinalna brigada bo lahka kopenska enota s siglo MLF (Multina-tional Land Force) njen namen pa je povečanje operativnega sodelovanja med oboroženimi silami treh držav, z izboljševanjem medsebojnega poznavanja. Pobuda za večnacionalno vojaško enoto je prišla z italijanske strani in je bila na dnevnem redu pogovorov že na prvem tristranskem srečanju obrambnih ministrov Italije, Slovenije in Madžarske lanskega aprila v Ljubljani. Gre za popolno novost na tem območju Evrope, kajti vojaški koncept treh držav je doslej slonel na principu obrambe lastnega ozemlja, s to enoto pa se odpira regionalno povezovanje tudi na vojaškem področju. Pred podpisom sporazuma je navzoče na slovesnosti pozdravil videmski podžupan in vršilec dolžnosti župana Andrea Montich, ki je dogodek označil kot zgodovinsko pomemben, saj gre sicer za dejanje na vojaškem področju, vendar usmerjeno v krepitev sosedskega prijateljstva ter miru in stabilnosti v tem delu Evrope. Italijanski obrambni minister Ande-ratta je v svojem govoru izpostavil ugotovitev, kako je zgodovina Italijane, Slovence in Madžare dolgo ločevala, danes pa dogodki te tri narode zopet združujejo in razveseljivo je, da bo to združevanje v službi miru in krepitve stabilnosti v Evropi. Andreatta se je laskavo izrazil o alpinski brigadi Julia, kateri pa so, po njegovi oceni, povsem enakovredni slovenski in madžarski vojaki. Andreatta je slovenskemu in madžarskemu kolegu izročil srebrno plaketo z reprodukcijo prve strani sporazuma. Slovenski obrambni minister Krapež je sporazum označil kot sestavni del globalnega sodelovanja med tremi državami, tri vlade pa so s sodelovanjem tudi na vojaškem področju želele ustvariti solidarnost in učinkovitost, ki bo izšla iz sinteze treh različnih izkušenj. Tri države z različno zgodovino, a s skupnim interesom za stabilno in mirno Evropo. Krapež je kolega povabil v Slovenijo na veliko vojaško vajo NATO, ki bo v drugi olovici novembra letos in bo prva tovrstna vaja, ki bo potekala izven meja članic NATO. Tudi madžarski minister Keleti je soglašal s kolegoma o velikem političnem pomenu sporazuma, podčrtal pa je tudi, da tri države s tem dajejo povsem nov odgovor na vprašanje medre-gijske varnosti. Na vprašanja novinarjev, ali bo nova brigada uporabna tudi za naloge v žariščih na Kosovu in morebitnih drugih komplikacijah na Balkanu so trije ministri soglašali, da je treba vztrajati pri diplomatskem reševanju sporov. V turinski stolnici na ogled mrtvaški pit Sveti Sindon TURIN - Od včeraj je v turinski stolnici po 20 letih spet na ogled mrtvaški prt Sveti Sindon, v katerega naj bi odeli Kristusa, ko so ga sneli s križa. V piemontsko prestolnico se mu bo prišel priklonit tudi sam papež, in sicer 24. maja. Prt bo na ogled do prihodnjega l4;,iu y0. predvidevajo, da se bosta svetinji p nila dva milijona vernikov. • „ <=ki Na sliki (telefoto AP): ^rl?eve, nadškof Giovanni Saldarini, tretji z pred mrtvaškim prtom. DOLINA / ODPRTJE LETOŠNJEGA NIZA OBMEJNIH PRIREDITEV Odprta meja utrjuje svoje poslanstvo Danes prost prehod meje, popoldne Primorsko poje Odprta meja je prireditev, ki odpira vrata Evropi narodov: zamisel se je rodila v Dolini in se na prvi pomladni dan leta 1981 uresničila s prijateljskim pohodom čez italijansko-jugoslovansko mejo v Bo-taču. Tedaj je bil dejansko storjen prvi korak po poti, ki vodi v novi svet, kjer ni meja med ljudmi, ki se želijo srečevati, se spoznavati in ustvarjati skupne materialne, kulturne in duhovne dobrine. S kančkom upravičenega ponosa je dolinski župan Boris Pangerc, kot naslednik vseh županov, ki so se od leta 1981 zvrstili na čelu te krajevne uprave in vztrajno spodbujali rast te dragocene pobude, ugotovil, da je prav gotovo tudi prireditev Odprte meje pod vplivom enostavnega, naravnega, a vendar tako zelo dragocenega vsakodnevnega sobivanja ljudi ob meji. Zupan Pangerc je večkrat v svojem govoru poudaril pomembno delo, ki so ga ob uradnem ogrodju opravili prav »navadni ljudje«, njihovo delo pa je temeljilo in še temelji na želji po medsebojnem spoznavanju, v skrbi za ohranjanje človeških vrednot, ki bogatijo in plemenitijo obstoj civilne družbe. Petkova slovesnost pa je bila namenjena še posebno naglasu novih razsežnosti, ki jih je v letošnji izvedbi pridobila pobuda Odprte meje: prvič se namreč zamisel uresničuje v tako širokem časovnem in prostorskem obsegu. Prijateljskemu srčen. Gostom, obiskovalcem, predstavnikom oblasti, je v dobrodošlico ubrano zaigrala trobilna skupina ricmanjske godbeniške šole: osem mladih gojencev je pod vodstvom Fla-via Sgubina kar prevzelo pozornost prisotnih. Vlogo gostitelja je seveda imel dolinski župan Pangerc, ki je posebej pozdravil predstavnike sodelujočih občin, koprsko županjo Ireno Fister, devinsko-na-brežinskega župana Marina Voccija, komenskega župana Jožeta Adamiča, župana Hrpelj-Kozine Vladislava Kreblja in pa miljskega svetovalca Danila Savrona, ki je ob tej priložnosti zastopal sosednjo občinsko upravo. Vabilo na Beko, kjer se je kljub odpadlemu sprehodu od- Ptispevala k oblikovanju današnjega pojmovanja Evrope. V slavnostnem govorniškem nastopu, s katerim je v petek zvečer, v dvorani dolinskega občinskega sveta o tvoril fotošnji niz Odprtih meja, Je povzel bistveno vsebino *e zamisli, ki se je od Bo-taca v letih razširila še na druge mejne prehode in danes soudeležuje kar šest °bčinskih uprav z ob-diočja vzdolž državne dj6je. Petkova slovesnost, kr jo je oplemenitila pe-s®rn ženskega terceta Mu-sica noster amor, je v sku-Poem razmišljanju o po-Jdenu uradnih in »no-Uarijih« meja združila vid-d® predstavnike oblasti in dpravitelje z obeh strani dreje. Za slavnostnim °dUzjem so sedeli župani Sodelujočih občin, kvestor *d prefekt, med.gosti pa Podpredsednik deželnega sv®ta, tržaški podžupan, Predstavništvo slovenske-8® konzulata: nenazadnje P® s° se otvoritvene slove-dosti udeležili ljudje, ki ® na teh območjih uk-drjajo z družbenopolitič--ddi’ kulturnim, športnim ^d gospodarskim življe- Zamisel odprte meje je Pognala svoje korenine v 'dniji, ki je nekdaj pred-(j 'lvljala »mejo na Vzho-u- prispodobo razvodja ®d dvema svetovoma v j^Pobh disharmoniji«. Ta ^utranja napetost, poveza-)>r, 2 nezaupanjem do rirgega«, je popustila sprehodu čez odprto mejo med občinama Dolina in Hrpelje-Kozina se bo v soboto, 2. maja dodalo srečanje med miljsko in koprsko občino na mejnem prehodu Cerei -Božiči, v nedeljo, 10. maja pa bo niz »Odprtih meja« zaključila sorodna prireditev med občinama Komen in Devin-Nabrežina že tradicionalno izvedbo sprehoda čez Mavhinje v Gorjansko. Na petkovem srečanju v sejni dvorani-dolinskega občinskega sveta sta z uradnim pozdravom nastopila tudi prefekt De Fejs in kvestor Santoro. Prvi je izrazil svoje prepričanje, da kljub pomanjkanju zaščitnega zakona problema manjšine ni, saj se rešuje na ravni stikov med oblastmi in ljudmi obeh narodnostnih skupnosti. Kvestor pa je svoje misli predstavil med drugim s prispodobo o tem, kako se je ob svojem prvem prestopu državne meje pravzaprav počutil kot doma. Za zaključek pa je dolinski župan voščil dobremu sosedstvu z deklamacijo Prešernove Zdravice, tudi v italijanskem prevodu župnika Husuja. Zaradi deževnega vremena je napovedani otvoritveni pohod po Dolini Glinščice do Beke včeraj žal odpadel: sicer pa je bil sobotni dopoldanski shod pri sprejemnem centru za dolino Glinščice nadvse živahen in posebno pri- vil drugi del včerajšnje prireditve, je prisotnim podal župan občine Hrpelje-Kozina, ki že tretje leto skupaj z dolinsko oblikuje spomladansko in jesensko izvedbo »Odprte meje«. Včerajšnje srečanje v sprejemnem centru je bilo še posebej zanimiva priložnost za predstavitev nove dejavnosti, ki se že dober mesec dni odvija v prostorih ob občinskem gledališču. S prvim marcem je namreč končno zaživel sprejemni center, ki obiskovalcem nudi vsa možna in potrebna navodila za obisk, ogled in spoznavanje Doline reke Glinščice. Upravlja ga pokrajinski odbor športnega združenja UISP, kot je v imenu le-tega poudaril predsednik Giuliano Gel-ci, gre za pomembno pridobitev bodisi za krajevno upravo, kot tudi za združenje, ki s svojo dejavnostjo uspešno uveljavlja načelo spodbujanja in omogočanja športne dejavnosti v naravi ob spoštovanju narave. O pomembnosti delovanja v tem središču je spregovoril še Paolo Tison, član vsedržavnega vodstva združenja UISP, ki je med drugim poudaril, kako meja ni ovira, temveč dodatna možnost. Vse izražene lepe želje pa so še najprisrčneje prišle do izraza ob živahnih koračnicah, ki jih je s krajšim koncertnim utrinkom pod vodstvom Fio-renza Muscovija zaigral Pihalni orkester Breg. Odprta meja se danes nadaljuje z možnostjo prostega prehoda mejne črte v Botaču, Prebenegu, Dragi in Gročani. Kulturno posebno bogat pa bo današnji popoldan, saj se v niz letošnje Odprte meje uvršča tudi koncert mednarodne revije Primorska poje, ki bo na vrsti v občinskem gledališču v Boljuncu, ob 17. uri, ko se bo v duhu srečevanja in spoznavanja ob meji, predstavilo občinstvu šest primorskih zborov. 2e včeraj se je začel tudi letošnji četrti mednarodni fotografski ex-tempore, posvečen Saši Ota: člani krožka Foto Trst 80 in skupine Mavrični most mladih, so za vpisovanje na razpolago tudi danes, od 9. do 16. ure, v občinskem gledališču v Boljuncu in pa v kavarni Express na Kozini. Damiana Ota SREČANJE / DNEVNIKI EVROPSKIH MANJŠIN Predstavili so jim slovensko manjšino Predsednik ZKB Milič o vlogi zavoda, zastopnika SKGZ in SSO pa o organiziranosti Udeleženci prvega evropskega srečanja dnevnikov v manjšinskih jezikih so predsinočnjim imeli priložnost, da so se pobliže seznanili s stvarnostjo slovenske manjšine. V prostorih openskega glavnega sedeža Zadružne kraške banke jim je predsednik Pavel Milič orisal pomen in vlogo slovenskega denarnega zavoda, o manjšinski organiziranosti in problematiki pa sta spregovorila predstavnika krovnib organizacij. V svojem nagovoru je predsednik Milič zlasti naglasil zakoreninjenost banke v slovenski stvarnosti, in to že polnih 90 let, pa tudi njeno uspešno delovanje, ki prispeva k uveljavljanju celotne skupnosti. Karlo Devetak za Skgz in Sergij Pahor za SSO pa sta gostom iz Evrope orisala razvejano in raznoliko stvarnost manjšine. Pri tem nista skrivala razlik med organizacijama, ki so predvsem zgodovinskega značaja, poudarila pa sta sedanje skupne napore za dosego istega cilja: ohranjanja nacionalne identitete manjšine in premoščanja nemajhnih težav, s katerimi se spopada manjšinska organiziranost. Večer se je zaključil v restavraciji Daneu, kjer so novinarji manjšinskih dnevnikov bili gostje Zadružne kraške banke. Manjšinski novinarji obiskali Postojnsko jamo in Idrijo Uredniki manjšinskih medijev v Evropi, ki so v četrtek m petek sodelovali na tržaškem zasedanju, so včeraj obiskali Slovenijo, kjer so bili gostje Urada vlade za informiranje, Centra za promocijo turizma, mesta Postojna in zavoda Postojnska jama Gostje so si najprej ogledali Postojnsko jamo, nato pa so se udeležili srečanja s predstavniki oblasti. Goste je najprej pozdravil postojnski župan Josip Bajc, ki je orisal glavne značilnosti Postojne, njene kulture in njenega gospodarstva. Direktorica urada za informiranje Marta Kos jim je izrekla dobrodošlico v imenu sloven- ske vlade, nato pa jim je kratko spregovorila o prizadevanju Slovenije za vključevanje v evropske integracijske procese; vsem je tudi izročila gradivo o zaščiti narodnih manjšin v slovenščini. Končno pa je odgovorni za marketing v zavodu Postojnska jama Peter Stefin podal sliko dejavnosti zavoda in njegovega prizadevanja, da bi se število turistov še povečalo ter optimistično poudaril, da v zadnjih letih zanimanje za to slovensko znamenitost stalno narašča. Po kratkem ogledu Predjamskega gradu se je skupina novinarjev odpeljala v Idrijo in si namesto parti- zanske tiskarne Slovenije na Vojskem, ki je bila zaradi pravkar zapadlega snega nedostopna, ogledala tamkajšnji muzej, nato pa se je srečala še s predsednikom Društva novinarjev Slovenije Brankom Maksimovičem. Slednji jim je obrazložil stanje informiranja v Sloveniji in svojo razlago dopolnil s podatki' javnomnenjske raziskave družbe Mediana. Prav njegov nagovor je vzbudil dolgo razpravo in vprašanja gostov o stanju novinarstva v Sloveniji so se kar vrstila. Z včerajšnjim obiskom se je končal tudi neuradni del srečanja urednikov manjšinskih dnevnikov. ALCIONE / OD TORKA DO ČETRTKA Pet novejših slovenskih filmov Pregled organizira družba Progetti d'allegria V Trstu pa nič: v Gorici sodobni slovenski video-filmski produkciji prirejajo vsakoletne prikaze, v Trstu pa ni specifične pobude namenjene slovenskemu filmu. Za družbo veselega imena Progetti d’allegria, ki upravlja kinematograf Alcione, je to povsem nerazumljivo, zato so se odločili, da priredijo Prvi pregled novega slovenskega filma. Kot je povedal Adriano Doronzo, glavni pobudnik tridnevnega prikazovanja petih novejših slovenskih filmov, so želeli odpraviti ta »tržaški nesmisel« in to z lastnimi močmi. Festival FilmVideoMo-nitor, pravi Doronzo, dobiva podporo iz javnih sredstev, mi smo tokrat zbrali nekaj sponzorjev, katerim gre zahvala, in dobili smo pokroviteljstvo slovenskega kozulata v Trstu. Konkretno pa je pri pobudi sodelovala Slovenska kinoteka iz Ljubljane. Na Prvem pregledu novega slovenskega filma, ki bo v kinodvorani Alcio- ne od 21. do 23. aprila, bodo predstavili pet filmov. V torek zvečer ob 22. uri bodo predvajali uspešni film Ekspres ekspres Igorja Sterka, v sredo pa dvakrat Carmen Metoda Pevca, in sicer ob 16. in 20. uri, in Stereotip Damjana Kozoleta ob 18. in 22. uri. Tudi v četrtek bodo dvakrat predvajali dva filma, ob 16. in 20. uri Halgato Andreja Mlakarja, ob 18. in 22. uri pa Outsider Andreja Košaka. Vsi filmi bodo v originalu in podnaslovljeni v angleščini, za ogled filmov pa bo treba na večer odšteti 10.000 lir (skupine imajo popuste). Torkov otvoritveni večer bo slovesnejši, saj se bo začel (ob 20. uri) s koncertom filmske glasbe, nakar bodo prireditelji z vodjo promocije in trženja Filmskega sklada Slovenije Nerino Kocjančič podrobneje predstavili pobudo. Za prireditelje je letošnji pregled poskusni, vendar že pripravljajo naslednjega. bip RAI / SLOVENSKI TV PROGRAM Drevi televizijski film Pogreb Jožeta Babiča V nizu slovenskih filmov, ki jih oddajajo v okviru slovenskih programov deželnega sedeža ustanove Rai, so tokrat ponovno želeli opozoriti na kakovostno filmsko-televizijsko ustvarjalnost režiserja Jožeta Babiča. Maja bosta namreč potekli dve leti od smrti uveljavljenega filmskega in gledališkega režiserja. Obdobje od leta ’59 do leta ’64 je bilo za Jožeta babiča še posebej pomembno s filmskega vidika, saj je takrat ustvaril nekaj svojih najboljših celovečercev. Po petih uspelih preizkušnjah s filmi za veliki ekran se je Babič želel preiskusiti še z malim in leta ’71 posnel televizijski film Pogreb. Čeprav posnet za televizijo je grajen kot film, v katerem s sporom o civilnem ali cerkvenim pogrebom za očeta oz. moža načenja temo generacijskega soočenja med hčerko in materjo. Babič je film posnel po noveli Bena Zupančiča, sad njunega sodelovanja je bil že film Veselica. Kot je že običaj, bodo film, ki traja 64 minut, predvajali najprej danes po večernih televizijskih poročilih, ponovili pa ga bodo v četrtek zvečer ob približno istem času. POSVET / V PETERLINOVI DVORANI Kulturnik Agneletto in Slovenci v Italiji Analiza življenja od prve svetovne vojne do 60. let Življenje in delo slovenskega kulturnika in politika Josipa Agneletta v Istri in Trstu (1884-1960) ter odnosi med Slovenci od prve svetovne vojne do 60. let. O tem in o Se marsičem drugem je bil govor včeraj v Peterlinovi dvorani na celodnevnem strokovnem posvetu, kjer je prišla na dan izrazita osebnost, ki se je vedno borila za sožitje in za združevanje moči. Posvet so pripravili podprli tudi ministrstvo za znanost in tehnologijo RS ter slovensko ministrstvo za kulturo. Udeležence posveta -med katerimi je bil tudi predsednik društva Tigr Karlo Kocjančič - sta pozdravila direktorica Znanstveno-raziskoval-nega centra iz Kopra Lucija Cok ter ravnatelj Narodne in študijske knjižnice v Trstu Milan Pahor, uvodni nagovor pa je imela državna sekretarka v Uradu za Slo- vence po svetu venomer podpiral tovrstne simpozije. Na konferenci, ki so jo povezoval Ivo Jevnikar, Milan Gregorič in Aleksej Kalc, je novinar koprskega tednika Glas Zdravko Vatovec govoril o Agnelettovih istrskih letih, ko je bil v Pazinu odvetniški koncipient in avtor razprav o tamkajšnjem gospodarstvu. Zgodovinarka Milica Kacin Wohinz je orisala soglasja in razhajanja Znanstveno-raziskoval-no središče RS iz Kopra, Narodna in študijska knjižnica v Trstu, Zgodovinsko društvo za južno Primorsko, Krožek za družbena vprašanja Vir-gil Sček in Kulturni klub Istra pod pokroviteljstvom Urada za Slovence po svetu Ministrstva za zunanje zadeve RS, ob občini Koper pa sta ga vence po svetu Mihaela Logar. Kot je povedala, so taka srečanja pomembna, a žal jih je premalo. Nacije delajo posamezniki, je pripomnila, pravilno je torej ovrednotiti osebe, kot je Agne-letto. »Slovenci smo namreč majhen narod,« je izpostavila, »a smo narod velikih ljudi,« tako da bo Urad za Slo- med tržaškim in go-riškim društvom »Edinost« ter njuni liberalni in krščanki duši. Po njenem posegu je zgodovinar Branko Marušič spregovoril o tržaškem društvu »Pravnik« in o delovanju slovenskih pravnikov na Primorskem, zgodovinar Egon Pelikan pa o krščanskih socialcih v Julijski kraji- ni med obema vojnama, o primorski duhovščini, Krekovem zadružništvu in o narodni obrambi. Ravnatelj tržaške Narodne in študijske knjižnice Milan Pahor je občinstvu orisal delovanje Josipa Agneletta na gospodarskem področju v Trstu med obema vojnama in njegovo vlogo v Zadružni zvezi ter Tržaški posojilnici in hranilnici. V imenu Krožka za družbena in kulturna vprašanja Virgil Sček je Nadja Maganja podala poročilo o nastanku, o prvih letih in o delu Slovenske demokratske zveze v Trstu ter o vlogi, ki jo je imel dr. Josip Ange-letto v takratnem političnem življenju tržaških Slovencev. Piero Purini je zatem spregovoril o odnosih med italijanskimi in slovenskimi političnim silami v obdobju 1954-1960, poseben poudarek pa je šel Slovenski demokratski zvezi in Agnelettiju, ki jo v Trstu vodil za 13 iet. Za krožek Sček je Gorazd Bajc analiziral odnos matice do začetkov avtonomnega političnega nastopanja tržaških Slovencev, ki je bil po njegovem mnenju zelo negativen, ker je skušala preprečiti katerokoli politično konkurenco. Simpozij je zaključila zgodovinarka Nevenka Troha s prispevkom o razdelitvi KP STO, ki je združevala velik del italijanskih in slovenskih delavcev, v projugoslovansko »Babičevo« KP STO in »Vidah je vo« KP STO, ki se je povezovala zlasti s KPI. Aljoša Gašperlin ______JUBILEJ STANETA RAZTRESENA_ Prisrčno srečanje s priljubljenim igralcem Slavljenca so počastili predstavniki raznih društev in kulturnih organizacij Ni vedno pomembno število udeležencev. Večkrat zadostuje dobra volja in zavest, da se ljudje s posebnim večerom oddolžijo človeku -igralcu, ki je vse svoje življenje posvetil temu poklicu. Tako smo bili zbrani na petkovem večeru v Gregorčičevi dvorani v Trstu tisti, ki spoštujemo delo Staneta Raztresena, kot igralca, režiserja na naših vaških, odrih, predvsem pa recitatorja Tržaškega partizanskega pevskega zbora in na drugih prireditvah. Ge nas ni bilo toliko na večeru, kot si jih je slavljenec zaslužil, pa ni manjkalo govornikov. Pozdravili so slavljenca v imenu partizanskega zbora njegov predsednik Igor Pavletič, v imenu dramskega odra »Jaka Stoka« s Proseka-Kontovela Zvonka Guštin, za kulturno društvo Ivan Grbec iz Skednja Roža Počkar, za Marijin dom pri Sv. Ivanu Anton Koršič, za pedagoški licej pri Sv. Ivanu prof. Samo Pahor, za partizanski zbor pa še Oskar Kjuder. V imenu bivših in sedanjih gledaliških umetnikov, ki so dolga leta delali in sodelovali z jubilantom, tako na gledaliških odrih, kot tudi na številnih recitacijskih večerih v naših društvih, pa tudi pri režijah v leteli, je jubilantu izrekla čestitke žena pokojnega igralca Joška Lukeša, s katerim sta kot igralca, recitatorja in režiserja sodelovala na številnih naših odrih, prireditvah, proslavah, manifestacijah, ali komemoracijah. Večer je začel jubilant sam, ki je povedal najprej odlomek iz Prešernovega uvoda pesnitvi »Krst pri Savici«, nato še nekaj svojih pesnitev, iz katerih izstopa njegova ljubezen do lepe slovenske besede. Šopki cvetja, pa še pesem »Kolkor kapljic« in prijetna družabnost so zaključili večer z željo, da bi imeli še med seboj našega umetnika Staneta Raztresena. N.L. SKEDENJ / NOČNI POŽAR Sosed rešil iz goreče hiše Svetnega Mila Maggija Prebudil ga je močen vonj po dimu, takoj je zaznal, da mu je požar zaprl že vse možne izhode, zato je odprl okno in priklical na pomoč soseda, ki je pristavil lestev, po kateri je 38-letni Milo Maggi srečno splezal iz goreče hiše. Tako se je za lastnika hiše v Ul. Pane Bianco 72 pravzaprav srečno zaključil nočni požar, ki se je razvil v pritličnih prostorih hiše, nato pa je zajel tudi zgornje prostore, v katerih je spal lastnik, Milo Maggi. Kot že rečeno, je 38-letni moški dovolj hitro reagiral na nevarnost, zahvaliti pa se ima predvsem dobremu sosedu Francu Logarju, ki stanuje v isti ulici v poslopju s hišno številko 76. Tudi on se je namreč hitro znašel in je takoj priskočil na pomoč sosedu v težavah. Kasneje so prihi-teli tudi gasilci, ki še raziskujejo vzroke požara. Domnevajo, da ga je povzročila plinska pečica v pritličju. Vsekakor je požar popolnoma uničil pritlični del stanovanjske hiše, poškodoval pa je tudi zgornje prostore. Nočna nesreča pri delu v škedenjski železarni Iz že ne povsem pojasnjenih razlogov je včeraj ponoči okoli treh 28-letni delavec Gianluca Castelli zdrsnil v kanal, po katerem se pretaka vrelo lito železo. Pri tem se je opekel po desni nogi, kot so kasneje ugotovili zdravniki, je po desni nogi in stopalu zadobil opekline 3. in 4. stopnje. Takoj so ga prepeljali v katinarsko bolnišnico, kjer so ga sprejeli na dermatološkem oddelku. Prva zdravniška prognoza govori o sedmih dnevih zdravljenja, če ne nastopijo komplikacije. Vsekakor bodo poškodovanega delavca, ki je bil zaščiten s predvidenimi oblačili, prepeljali v videmsko bolnišnico, in sicer na specialistični oddelek za resnejše opekline. POBRATENJE Taborniki RMV v Novem Mestu Čeprav včasih preberemo ah slišimo, da nas v Sloveniji ne poznajo in mi nev poznamo Slovenije, se prav tako od časa do časa le kaj prebere o obiskih v Slovenijo oz. iz Slovenije. Tokrat iz obiska v Sloveniji poročajo taborniki RMV. V začetku aprila je 20-članska skupina tabornikov in tabornic iz Trsta in Gorice obiskala vrstnike iz Novega mesta, ki so novembra obiskah naše kraje. Že takrat je prišla na dan želja, da se ponovno srečajo, kajti oboji so bili nad srečanjem izredno navdušeni. Navdušenje pa ni izhajalo le iz dobrega razpoloženja, pač pa tudi iz zadovoljstva, da so Tržačani in Goričani pokazali nekaj svojega drugim in da so drugi odkrili del našega prostora oz. življenja. Prišla pa je na dan tudi želja, da taborniki RMV spoznajo in odkrijejo Dolenjsko. Poleg Gorjanskih tabornikov so v Novem mestu RMVjevce sprejeli tudi novomeški podžupan Zupančič, lokalni radio, časopis in televizija ter častni starešina novomeškega Rodu. Po priložnostnih pozdravnih besedah so si vsi skupaj ogledali razstavo v Dolenjskem muzeju (Kapiteljska njiva), ki je vsem odkrila arheološko bogastvo Dolenjske. Nato so se taborniki sprehodili po Novem mestu, obiskali frančiškanski samostan in knjižnico, nad katero so bili gostje iz Trsta in Gorice še posebno navdušeni. Toda navdušenje je doseglo višek z ogledom prostrane površine z divjimi živalmi. Ker pa so hoteh gostitelji iz Roda Gorjanskih tabornikov pokazati bratom in sestram iz Trsta in Gorice čimveč dolenjskih značilnosti, so se ustavih še na kmetiji, kjer so ponovnemu snidenju nazdravili z domačim cvičkom. Najbolj slovesni trenutek pa je tabornike še čakal. V večernih urah so namreč starešine RGT in RMV pod- pisale listino pobratenja, s katero sklepata vsestransko sodelovanje v prihodnosti, ki bo v znamenju prijateljskih in bratskih odnosov. Naslednjega dne se je odkrivanje Dolenjske nadaljevalo. Kartuzija, Pleterje, Kostanjevica s svojimi razstavami in grad Otočec so bili za marsikaterega tabornika iz Italije pravo odkritje. S krajšo slovesnostjo in izmenjavo daril se je dvodnevni izlet tabornikov RMV zaključil seveda z obvezo, da se jeseni spet obiščejo, saj jim to sedaj narekuje tudi uradni dokument. 2PP D. Gouthier izvoljen za koordinatorja tržaške Oljke Včeraj so izvolili novega koordinatorja Oljke na Tržaškem: gre za profesorja matematike Da-nieleja Gouthierja. Nasledil je Micheleju Del Benu, ki je prestopil k gibanju Antonia Di Pietra. Na skupščini, ki ji je predsedoval senator Ful-vio Camerini, so obnovili tudi vodtsvo tržaške Oljke: Glede skorajšnji deželnih volitev, na katerih ne bodo predstavili simbola Oljke, so napovedali, da bodo podprli vse tiste kandidate, ki bodo zagovarjali smernice levosredinskega zavezništva. Razstava Matjaža Hmeljaka na Opčinah Pet let po svoji prvi razstavi pri SKD Tabor se Matjaž Hmeljak ponovno predstavlja v Prosvetnsnj domu z nizom s voj P1 zadnjih čmobelih in barvnih grafik. Matjaž Hmeljak poučuje informatiko na tržaški Univerzi od le^a 1975; dela na podroCJu računalniške grahke od D ta 1970. Odprtje razstave bo torek, 21.4.1998, ob 20.3^ O umetniku bo spregov° rila Anna Maria Carmin6 H Gregom. Večer pa bo glasbeno oplemenitil 8 Meola Trio, ki ga sa stavljajo Edi Meola - s.’ Tom Hmeljak - vibrafon Dario Vatovec - ’ Razstava bo trajala 5.5.1998, obiski ob dela ' nikih od 16. do 20. ure- Prav je, da ne pozabimo Včeraj popoldne se ^ začelo v prostorih -ki skega doma »Anton Gramsci« na Pončani P Sv. Jakobu proslavljanj 25. aprila z naslovom »Prav je, da ne pozabim E’ bene non dimenticare Prireditev, ki se zaključila 7. maja, je raj obsegala odprtje raZ ve fotografij in dokum tov, namenjenih nao nim taboriščem. Za zaključek sezone GM koncert Massima Gona Zadnji koncert letošnje abonmajske sezone GM je v celoti posvečen klavirju: v torek se bo v Kulturnem domu v Trstu s klavirskim recitalom predstavil znani goriški pianist Massimo Gon. Na njem bo izvedel nekaj biserov klavirske literature, ki so sad različnih silnic evropskega glasbenega ambienta. VeCer bosta uvedla francoska impresionista Debus-sy in Ravel. Prvi dve skladbi na sporedu bosta De-bussyjevi prva zbirka Images (1905) in Isle joyeuse (1904), v katerih zasledimo avtorjevo tipično raziskovanje vseh možnih zvočnih odtenkov klavirja. V drugem delu veCera bodo na vrsti Slike iz razstave Modesta Musorgskega, ki jih nekateri muzikologi pojmujejo celo kot vzor francoskim impresionistom. Ko so Slike izšle (1874), so povzročile pravi preplah v ruskem glasbenem ambientu, saj so napisane izven vsakršne klavirske dediščine in je njihov doprinos res edinstveno inovahven. Zborovanje o postavitvi spomenika padlim v NOB Jutri bo v dvorani KD »Ivan Grbec« v Skednju javno zborovanje, ki ga organizira Odbor za postavitev spomenika padlim v NOB iz Skednja, Ko-lonkovca in od Sv. Ane. Na dnevnem redu bo poročilo o dosedanji dejavnosh in izvolitev novega odbora. Zborovanje je zelo pomembno, saj zadeva postavitev primernega spomenika padlim za osvoboditev Trsta izpod nacifašističnega režima prav ob vhodu v naše mesto, predvsem pa zahtevo, da se to vprašanje primemo reši v spomin na vse padle s tega območja. N.L. Na Opčinah v četrtek večer posvečen zgodovini Na Opčinah se nadaljuje niz skupnih pobud raznih organizacij. Na pobudo Knjižnice Finko Tomažič in tovariši, Skupine Trst 85, krožkov Istria in Ob peCini-La mpe bodo v četrtek zvečer v openskem Prosvetnem domu predstavili knjigo Rudija Uršiča Ursinija Attraverso Trieste - Un ri-voluzionario pacifista in una cifra di frontiera. O knjigi bo govoril prof. Jože Pirjevec. Trg Venezia 2 (tel. 308248). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. -tel. 573012. Dežurna zdravstvena služba Nočna služba od 20. do 8. me, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. me in praznična od 8. do 20. me. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. S ČESTITKE Po dolgih letih dela si je MATILDA KNEZ zaslužila svojo penzijo. K temu jubileju ji voščimo vse najboljše in še na mnoga leta svoji dragi mož Dušan, sestra Marija in barat Marjan z družinama. Ojlali opala, MATILDE v penzijo je odšla. Mnogo lepih, srečnih dni ji želijo prijateljice in prijatelji vsi. V Trebčah praznuje danes 8. rojstni dan TAJDA MILIČ. Vse najboljše in da bi bila še naprej pridna ji želijo Erika, Bogdan, Bruna, Gigi, Milka, Sergij, Igor, Darja in Katja. Sestrici pošiljata koš poljubčkov Nastja in Aljaž. Iz Nabrežine pošiljata Tajdi za rojstni dan polno vrečo najlepših voščil Janika in Tadjan. Na ljubljanski filozofski fakulteti, na oddelku za sociologijo je doktoriral IGOR ŠKAMPERLE. Svojci in prijatelji mu iskreno Čestitajo. V Prebenegu je včeraj FEDERIKA SAMEC praz- VCERAJ-DANES Danes, NEDELJA, 19. aprila 1998 JELKA Sonce vzide ob 6.13 in zatone ob 19.56 - Dolžina dneva 13.43 - Luna vzide ob 1.55 in zatone ob 11.39 4, Milje - Lungomare Venezia 3. OpCine - Proseška ulica 3 (tel. 215170) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Unita 4 (tel. 365840). Jutri, PONEDELJEK, 20. aprila 1998 BOŽO VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 10 stopinj, zračni tlak 995 mb ustaljen, veter 10 km na uro sever, vlaga 86-odstot-na, nebo oblačno, padlo je 7 mm dežja, morje skoraj mirno, temperatura morja 12,i stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Umrli so: 88-letna Silvia Vidmari, 74-letni Sebastia-no Dapinguente, 88-letna Valeria Franchi, 95-letni Egone Mayer, 90-letni Al-fieri Clausi, 65-letna Maria Rosa Moretti, 64-letni Claudio Cherin, 71-letni David Haddad, 71-letni Claudio Haipel, 90-letna Giovanna Bembich, 87-let-Ua Ulderica Gentili, 84-let-Ua Lucia ParEnzan, 77-let-Ua Giuseppina Mamssi. LEKARNE Nedelja, 19. aprila 1998 Lekarne odprte od 8.30 uo 13.00 Trg Ospedale 8, Ul. Commerciale 21, Trg Unita Milje - Lungomare Venezia 3, OpCine - Proseška Ulica 3. Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Trg Ospedale 8 (tel. '67391). Ul. Commerciale jU (tel. 421121), Milje -Eungomare Venezia 3 (tel. 274998). Opčine - Proseška ulica 3 .(tel. 215170) - s predhod-?un telefonskim pozivom ln z nujnim receptom. Lekarne odprte od 16-00 do 20.30 Trg Ospedale 8, Ul. 'Mninerciale 21, Trg Unita Od ponedeljka, 20. aprila do petka, 24. aprila 1998 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Ginnastica 6 (tel. 772148), Ul. Curiel 7 (tel. 281256). Bazovica (tel. 226210) -s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Ul. Ginnastica 6, Ul. Curiel 2, Trg Venezia 2. Bzovica (tel. 226210) -s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Venezia 2 (tel. 308248). Sobota, 25. aprila 1998 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Ul. Ginnastica 6, U. Curiel 7, Trg Venzia 2, Bazovica. Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Ginnastica 6 (tel. 772148), Ul. Curiel 7 (tel. 281256). Bazovica (tel. 226210) -s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Ul. Ginnastica 6, Ul. Curiel 7, Trg Venezia 2. Bazovica (tel. 226210) -s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Sandra in David sta dobila malega Ivana Z njima se veselijo in voščijo Ivanu vse najlepše v življenju družine Gombač, Kalc in Rojc Draga Maša v ponedeljek boš dopolnila 18 let. Vse najboljše, veliko sreCe in uspehov ti želimo mama, Primož, nona Ana z Miranom novala svoj 5. rojstni dan. Veselja in vsega kar si sama želi ji voščita Marta in Bruno. Tajnik GUIDO je stopil v Abrahamova leta, v vrste 50-letnikov. DOBRODOŠEL!!! Želimo mu zdravja, dobre volje in dosti klopi, zelenega in manj kajenja Paolo, Zoran, Gianni in mlajša Tatjana. Fabio je za nas iz Japonske prinesel veliko Čast. Čestitajo mu Malja, Meri in Marta z družino. DVA ŠTAJERCA sta šla v penzjun. Da be dougo uživala ta štajun jn želi susjdne kntun. KINO ARISTON - 16.00, 18.10, 20.20, 22.30 »Kun-dun«, r. Martin Scorsese. EKCELSIOR AZZUR-RA - 15.00, 16.45, 18.30, 20.15, 22.00 »Anastasia«, risani film. EKCELSIOR - 15.15, Resnična zgodba Dalai Lame in Tibeta KUNDUN režija Martin Scorsese KINO ARISTON Trst KMEČKA ZVEZA ODBOR ZA POSTAVITEV SPOMENIKA PADLIM V NOB vabi na IZ SKEDNJA-KOLONKOVCA-SV. ANE OBČNI ZBOR vabi na DANES, NEDELJA, 19. APRILA 1998 ob 9. uri v Prosvetnem domu na Opčinah JAVNO ZBOROVANJE Dnevni red: 1. Izvolitev predsednika občnega zbora ki bo jutri, 20. aprila 1998 ob 17.30 2. Poročilo predsednika 3. Poročilo tajnika v dvorani KD I. GRBEC - Skedenjska ul. 124 4. Poročilo nadzornega odbora DNEVNI RED: 5. Pozdravi in razprava 6. Volitve 1. Poročilo o pretekli dejavnosti 7. Razno 2. Izvolitev novega odbora V drugem sklicanju - pol ure po prvem - je občni 3. razno zbor sklepčen ob vsakem številu udeležencev. Sledi zakuska UDELEŽITE SE!!! TABORNIKI RMV vabimo vse člane (v kroju), starše in prijatelje na prireditev DNEVA TABORNIKOV v sredo, 22. aprila ob 18. uri v Ljudskem domu v Trebčah SKD FRANCE PREŠEREN - BOLJUNEC vas vabi na zanimivo predavanje, ki bo v gledališču France Prešeren v četrtek, 23. aprila ob 20.30 Novinar MARKO VVALTRITSCH iz Gorice ho govoril o RAZPADU AVSTRO - OGRSKE MONARHIJE IN LETU 1918 NA PRIMORSKEM Vabljeni! DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV in ODBOR ZA NAGRADO VSTAJENJE vabita na PODELITEV NAGRADE VSTAJENJE pisatelju Marku Sosiču jutri, 20. aprila ob 20.30 v Peterlinovi dvorani, Donizettijeva 3 Avtorja in delo Balerina, Balerina bo predstavil prof. Pavle Merku Odlomek iz romana bo podala igralka Lučka Počkaj 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Full Monty«, r. Peter Cat-taneo, i. Robert Carlyle. AMBASCIATORI - 15.30, 17.45, 20.00, 22.15, »La maschera di ferro«, i. Leonardo Di Caprio, Je-remy Irons, Gerard Depar-dieu, John Malkovich, Gabriel Byrne. NAŽIONALE 1 - 15.20, 18.30, 21.45 »Titanic«, i. Leonardo Di Caprio, Kate VVinslet. NAŽIONALE 2 - 15.30 »Anastasia«, risanka; 17.15, 19.45, 22.15 »Jackie Brovvn«, r. Quentin Taran-tino, i. Robert De Niro, Bridget Fonda, Michael Keaton. NAŽIONALE 3-15.15, 17.30, 19.55, 22.15 »Sfera« i. Sharon Stone, Dustin Hoffman. NAŽIONALE 4 - 15.40, 17.10, 18.45, 20.30 »George, re della giungla...?«, i. Brendan Fraser, prod. Walt Disney; 22.15 »Gual-cosa e cambiato« i. Jack Nicholson in Helen Hunt. MIGNON - 15.45, 17.15, 18.50, 20.30, 22.15 »Un topolino sotto sfrat-to«, prod. Števen Spielberg. CAPITOL -16.00 »Flub-ber, un professore tra le nuvole«, i. Robin Wil-liams; 18.00, 20.00, 22.10 »II collezionista«, i. Morgan Freeman, prepovedan mladini pod 14. letom. ALCIONE - 16.45, 18.30, 20.15, 22.00 »II ba-cio del serpente«, r. Ewan Mc Gregor, Greta Scacchi, Pete Postlethvvaite. M_____________IZLETI GeC TOURS priporoča: POLETJE 1998 JE TU IN DALMACIJA VAS VABI... CENA ZA VSE 2EPEI © MEDJGORJE od 1.5. do 3.5.-»-195.000 lir * avtobus iz ŠKOFIJ, nočitev v penzionu, pol penzion, vodič duhovno vodstvo g. Bizjaka... VESELA EKIPA ANIMATORJEV VAS VABI ZA 1. MAJ (29.4. - 3.5.) v NOVI VINODOLSKI 192.000 lir (z avtobusom) TONI VSE/-tel. 0038666-549588 SKD FRANCE PREŠEREN priredi v soboto, 25. aprila izlet na Gorenjsko. Kdor se še želi vpisati naj Cimprej pokliče na tel. št. 228266 ali 228438 ob večernih urah. UPOKOJENCI REPEN-TABRSKE IN ZGONISKE OBČINE ter prijatelji pozor! V nedeljo, 17. maja 1998 bo izlet v lepe in zanimive kraje v Sloveniji. Kdor se hoče udeležiti izleta naj telefonira na tel. št. 327229 (Stana Milic) do 10. maja. Ne bo vam žal. J PRIREDITVE PROSVETNI DOM NA OPČINAH - Gledališka skupina SKD Tabor. V počastitev 30-letnice društva bo danes, 19. aprila ob 18.30 uri uprizoritev narečne komedije RUSA RIGA ČRJEZ UO-GRADE v režiji Igorja Malalana. Igro je spisal prof. Ivan Artač leta 1973, nato pa jo je s sodelavci v opensko narečje prestavila gledališka igralka Leli Nakrstova. Vabljeni ste vsi, brez izjeme! V MARIJINEM DOMU pri Sv. Ivanu, Ul. Brande-sia 27, bo danes, 19. aprila ob 17. uri nastopil dramski odsek prosvetnega društva Standrež z Molierovo komedijo SKOPUH. Toplo vabljeni! SLOVENSKA GLASBENA SOLA - KONCERTNA POBUDA -ROJAN vabi na glasbeno srečanje mladih organistov, ki bo danes, 19. aprila ob 17. uri v župnijski cerkvi v Rojanu. Nastopili bodo Andrej Pegan, Stefan Bembi in Manuel Tomadin, ki so glasbeni študij dokončali na konservatoriju Giuseppe Tartini, ter Barbara Pibernik in Anamarija Štukelj, uCenki prof. Huberta Berganta, ki sta diplomirali na akademiji za glasbo v Ljubljani. Sodeloval bo tudi flavtist Manuel Storopoli. Vabljeni! SKD TABOR OPCINE, PROSVETNI DOM - do 5.5.1998 razstavlja Matjaž Hmeljak svoje grafike. GLASBENA MATICA TRST - koncertna sezona 97-98 - Kulturni dom, v torek, 21. aprila ob 20.30: Massimo Gon, klavirski recital (Debussy, Ravel, Musorgsky). DUO Dasha Dubrovina - violina, Cristina Sancin - klavir, v sklopu pomladanske sezone Openskih glasbenih srečanj v nedeljo, 26. aprila ob 18. uri v Prosvetnem domu na Opčinah. Na sporedu J. Francabc, J. Rodrigo, P. Pessina in J. Brahms. 3 ŠOLSKE VESTI RAVNATELJSTVO DTTZG ŽIGE ZOISA sporoča staršem, da bodo jutri, 20. aprila na podružnici - Canestri-nijeva ploščad 7 - roditeljski sestanki po naslednjem urniku: ob 17. uri za trienij trgovske in geometrske sekcije in ob 18. uri za bienij trgovske in geometrske sekcije. OB PRILIKI 200-LETNICE SOLSTVA NA OPČINAH bomo do 20. aprila 1998 na OS F. Bevk zbirali stare šolske potrebščine, stare zvezke, učbenike, spričevala, dokumente... in spomine na Šolska leta. Za informacije tel. na št. 211119 - gospa Maja. RAVNATELJSTVO ZNANSTVENEGA IN KLASIČNEGA LICEJA F. Prešeren sporoča, da bodo v šolskih prostorih popoldanske govorilne ure v četrtek, 23. aprila (za bienij in klasično), ter v torek, 28. aprila (za trienij znan-stv.) od 18. do 20. ure. URAD SINDIKATA SLOVENSKE SOLE, Ul. Carducci 8, tel./fax 370301, posluje vsak torek in četrtek, od 16. do 17.30. t Nepričakovano nas je zapustila naša draga Marija Konje por. Venturini Žalostno vest sporočajo mož Bruno, mama, sestra, brat, svakinje in nečaki Pogreb bo v torek, 21. aprila ob 12.20 iz mrtvašnice v Ul. Costalunga v nabrežinsko cerkev. Nabrežina, 19. aprila 1998 ZAHVALA Družina pokojnega odv. prof. dr. Franca Škerlja se iz srca zahvaljuje konzulatoma Slovenije in Jugoslavije ter vesm ustanovam in posameznikom, ki so, ob njegovem začasnem pokopu, na kakršenkoli način počastili njegov spomin. Trst, 19. aprila 1998 ZAHVALA Po pogrebu drage mame Marije Kralj vd. Kralj se prisrčno zahvaljujeva vsem, ki so na katerikoli naCin počastili njen spomin. Maša zadusnica bo v sredo, 22. t. m. ob 19.30 v slivenski cerkvi. Simon in Viktoria z družino Slivno, 19. aprila 1998 17. 4. 1997 17. 4. 1998 Ob prvi obletnici smrti dragega moža Danila Sancina se ga z ljubeznijo spominjajo žena Anica in sorodniki Dolina, 19. aprila 1998 OBVESTILO BRALCEM IN NAROČNIKOM Obveščamo Vas, da sprejemamo OSMRTNICE, OKVIRJENE OGLASE, MALE OGLASE, ČESTITKE in nasplošno vsa obvestila v uredništvu Primorskega dnevnika v Ul. Montecchi 6 ali po telefonu 040/7796333 lumi® JAROSLAV HAŠEK DOBRI VOJAK ŠVEJK Režija Stanislav Moša PONOVITVE: danes, 19. t. m. ob 16.00 RED C v sredo, 22. t. m. ob 20.30 RED D v četrtek, 23. t. m. ob 20.30 RED E v petek, 24. t. m. ob 20.30 RED F ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV ZDRUŽENJE PEVSKIH ZBOROV PRIMORSKE ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE ZVEZA CERKVENIH SLOVENSKIH ZBOROV KD FRANCE PREŠEREN BOLJUNEC prisrčno vabijo na koncert mednarodne revije Primorska poje ’98 * jutri, 19. aprila 1998 ob 17. uri v obcinkem gledališču France Prešeren v Boljuncu Nastopili bodo: MoPZ Lopar, ZPZ DU iz Idrije, vokalna skupina Sovodenjska dekleta, MePZ Ru-pa-PeC, MoPZ Jezero iz Doberdoba in MePZ Lojze Bratuž iz Gorice. KD FRAN VENTURINI - Domjo vabi v nedeljo, 26. aprila 1998 ob 20. uri na celovečerni koncert OKTETA ODMEVI v Kulturnem centru Anton Ukmar-Miro □ OBVESTILA OBČINA ZGONIK obvešča, da je občinska knjižnica v Saležu začasno zaprta. PD SLOVENEC organizira danes, 19. t.m., ob priliki odprte meje skupni pohod skozi mejni prehod v Botaču na Beko. Kosilo iz nahrbtnika. Za pijačo bo poskrbljeno. Zbirno mesto ob 10. uri pred Srenjsko hišo v Borštu. SLOVENSKI DIJAŠKI DOM Srečko Kosovel obvešča, da bo Zeleni center danes, 19. aprila odprt. Obiskovalci bodo imeli možnost domačega prigrizka. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV in ODBOR ZA NAGRADO VSTAJENJE vabita jutri, 20. aprila, ob 20.30 na svečano podelitev nagrade VSTAJENJE tržaškemu pisatelju Marku Sosiču za roman Balerina, Balerina. O avtorju in delu bo govoril prof. Pavle Merku, odlomek iz romana bo prebrala igralka Lučka Počkaj. Prireditev bo v Peterlinovi dvorani v Donizettijevi ulici št. 3. ODBOR ZA POSTAVITEV SPOMENIKA PADLIM V NOB iz Skednja- NORD/18 NORD E$T ODHODI SKUPINSKA POTOVANJA S SPREMLJEVALCEM CINQUE TERRE od 1. do 3. maja........Lir 470.000 HOUNDSKA IN EVROPSKE PRESTOLNICE od 9. do 17. maja.......Lir 1.660.000 PRAGA od 13. do 17. maja......Lir 740.000 TURA PO SICILIJI od 17. do 24. maja......Lir 1.290.000 TURA PO PORTUGALSKI od 18. do 25. maja......Lir 1.390.000 TURA PO SEVERNI SARDINIJI od 18. do 23. maja........Lir 920.000 JUŽNA FRANCIJA: PROVANSA od 20. do 24. maja........Lir 715.000 KORZIKA IN SARDINIJA od 24. do 31. maja......Lir 1.410.000 Z VLAKOM V PARIZ od 26. do 31. maja........Lir 650.000 ZA VAS BREZPLAČNO NOVI KATALOG NORDESTVIAGGIEVACANZE Trst - Largo Barriera Vecchia, 15 Telefon (040) 636757-636800 URNIK: 8.30-12.30/ 15.30-18.30 sobota 9-12 ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV pod pokroviteljstvom OBČINE ZGONIK in SKGZ v sodelovanju s KD RDEČA ZVEZDA Moja pesem ni le moja pesem, to je krik vseh nas! v petek, 24. t. m. ob 20.30 v Zgoniku ob 19.30 spominska svečanost pri spomeniku padlim v NOB ob 20.30 Večer partizanskih pesmi in poezij v Sportno-kulturnem centru OMoPZ Rdeča zvezda, Godba na pihala Viktor Parma, MoPZ Vasilij Mirk, MePZ Oton Zupančič, MoPZ Valentin Vodnik, recitatorji Olga Lupine, Nerina Švab, Drago Gorup, Dajana Kočevar, Biserka Simoneta, VeruSka Kuk, Goran Obad, Igor Pison. Priložnostne misli županje Tamare Blažina in predsednika ZSKD Aceta Mermolje. Kolonkovca-Sv. Ane vabi prebivalce teh okrajev, ki jih zanima postavitev spomenika, na JAVNO ZBOROVANJE, ki bo jutri, 20. aprila ob 17.30 v dvorani KD Ivan Grbec (Skedenjska ulica 124). Na dnevnem redu bodo: poročilo o pretekli dejavnosti, izvolitev novega odbora, razno. Zaradi pomembnosti zborovanja se toplo priporočamo, da se ga udeležite! AGRARNA SKUPNOST BAZOVICA sklicuje v sredo, 22. aprila 1998 redni občni zbor v prostorih Bazoviškega doma ob 21. uri. Dnevni red: poročilo upravnega odbora, poročilo blagajnika, sklep sanacije računov in razno. Upravni odbor poziva člane k polnoštevilni udeležbi. TABORNIKI RMV vabimo vse člane (v kroju), starše in prijatelje na prireditev dneva tabornkov, ki bo v sredo, 22. aprila ob 18. uri v Ljudskem domu v Trebčah. KLUB PRIJATELJSTVA vabi člane in prijatelje v četrtek, 23. t. m. ob 16. uri v dvorano v Ul. Doni-zetti 3 na srečanje s pisateljem Atilijem Kraljem, ki nas bo seznanil s svojo MILI/01 MUJC DARJO SEMPOLAJ 54/A 34011-NABREŽINA 040 / 201169 ■ Električne napeljave: ■ Alarmne naprave tudi brez žične; ■ Automat za odpiranje zunanjih vrat od instalacije do vzdrževanja. zadnjo knjigo v treben-skem narečju UACE NAS. Obenem obvešča, da pripravlja 9. maja zanimiv izlet, informacije katerega bomo javili naknadno. KD IVAN GRBEC - ške-denjska ul. 124 - proslavlja 25. april s predstavitvijo knjige Claudie Černigoj OPERAZIONE FOI-BE v četrtek, 23. aprila 1998 ob 20.30. Uvodno besedo bo imel Sandi Volk. Vabljeni! SKD FRANCE PREŠE- REN - Boljunec vas vabi na zanimivo predavanje, ki bo v gledališču France Prešeren v četrtek, 23. aprila ob 20.30. Novinar Marko VValtritsch iz Gorice bo govoril o RAZPADU AVSTRO-OGRSKE MONARHIJE in letu 1918 na Primorskem. Vabljeni! SKD BARKOVLJE prireja v četrtek, 30. aprila t. 1. na sedežu Sirene POKUŠNJO KRUHA IN VINA. Začetek ob 20.30. Pridelovalci lahko prinesejo vzorce vina, ki jih bo strokovna komisija ocenila v četrtek, 23. in petek, 24. t. m. od 19. do 21. ure na dom Marjana Gregoriča - Ul. Bo veto 32. Tudi občinstvo bo sodelovalo pri ocenjevanju najboljših MLADI V ODKRIVANJU SKUPNIH POTI -MOSP (Ul. Donizetti 3) obveščajo, da bo naslednje srečanje TEČAJA KNJIŽNE SLOVENŠČINE NA VISOKI STOPNJI v petek, 24. t. m. ob 20. uri. SK BRDINA vabi vse člane in prijatelje kluba na družabni večer in društveno nagrajevanje ob zaključku sezone, v petek, 24. aprila ob 20. uri v dom Brdina na Opčinah. Zaželjene so prijave. ZADRUGA NAS KRAS vabi člane na 30. redni občni zbor, ki bo v prvem sklicanju v soboto, 25. ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA OBVEŠČA CENJENE ČLANE, DA BO REDNI OBČNI ZBOR, V DRUGEM SKLICANJU V NEDELJO, 26. APRILA 1998 S PRIČETKOM OB 9.30, V OBČINSKI TELOVADNICI V ZGONIKU S SLEDEČIM DNEVNIM REDOM: 1) Poročilo Upravnega odbora, prikaz in obrazložitev Obračuna z dne 31.12.1997 2) Poročilo Nadzornega odbora 3) Razprava in odobritev Obračuna, poročil in predloga o razdelitvi dobička iz leta 1997 4) Potrditev kooptiranega odbornika in izvolitev štirih članov Upravnega odbora 6) Predpisi zakonskega odloka št. 472, z dne 18.12.1997 o davčno upravnih kaznih pri prekrških, ki bi jih zakrivili zastopniki ali uslužbenci Zadružne banke. Ce se kdo ne more udeležiti občnega zbora, prosimo, da pooblasti izklučno drugega člana. Za vstop v dvorano je obvezno vabilo. GLASBENA MATICA TRST Koncertna sezona 97/98 Klavirski recital MASSIM® (B®H v kulturnem domu v Trstu, v torek, 21. aprila ob 20.30 Na sporedu: Debussy, Ravel in Musorgskij Odprta je garaža na trgu Perugino aprila in v drugem sklicanju v ponedeljek, 27. aprila 1998 v prostorih Kraške hiše v Repnu z začetkom ob 20. uri. KD RDEČA ZVEZDA sklicuje v ponedeljek, 27. aprila 1998 redni občni zbor na sedežu društva v Saležu ob 20.30 v prvem in ob 21. uri v drugem sklicanju. Dnevni red: poročila upravnega odbora, razprava poročil, pozdravi gostov, razprava, izvolitev novega odbora, raz-rešnica staremu odboru in razno. Upravni odbor poziva člane k polnoštevilni udeležbi. KNJIŽNICA FINKO TOMAŽIČ IN TOVARIŠI, SKUPINA TRST 85, KROŽEK ISTRIA in KROŽEK OB PECINI-LA RUPE - v četrtek, 23. aprila 1998 bo zgodovinar prof. Jože Pirjevec predstavil knjigo Rudija Uršiča ATTRAVERSO TRIESTE - Un rivoluzio-nario pacifista in una citta di frontiera. PREDSEDNIK SLOVENSKEGA RAZISKOVALNEGA INSTITUTA sklicuje OBČNI ZBOR v torek, 28. aprila 1998 ob 19. uri v prvem sklicanju in ob 20. uri v drugem sklicanju v sejni dvorani Zadružne kraške banke, Opčine - Ulica del Ricrea-torio 2. KD VALENTIN VOD- NIK vabi slikarje in vse, ki se ukvarjajo z likovno umetnostjo v Bregu, da se prijavijo k tradicionalni razstavi domačih likovnih ustvarjalcev, ki bo v Dolini v okviru letošnje Majence. Vsi, ki vas sodelovanje zanima, se javite ob uri kosila pri gospe Ester (tel. 228562), v skrajnem primeru tudi na ZSKD (Damiana - tel. 635626). KRD DOM BRISCIKI sklicuje redni občni zbor v sredo, 29. aprila 1998 na sedežu društva ob 20. uri v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem sklicanju. VPISOVANJA V SLOVENSKE JASLI bodo potekala do 30. aprila. Za informacije pokličite na tel. št. 826464. SKLAD MITJA CUK nudi POPOLDANSKI DOPOLNILNI POUK iz vseh predmetov in za vse Šolske stopnje, INDIVIDUALNE LEKCIJE iz vseh predmetov in za vse stopnje, ANGLEŠKI TEČAJ - različne stopnje, individualne in skupinske lekcije. Informacije po tel. 040/212289 od pone- deljka do petka v dopoldanskem času. MLADINSKI DOM IN ŽUPNIJA BOLJUNEC zbirata material o zgodovini boljunške cerkve. To so pesmarice, podobice, spominske slike, stari rojstni, mrtvaški in poročni listi, verske podobe, kipci, križi, članki, prti in drugi dokumenti verske vsebine. Ce imate doma kaj takega, vas vljudno prosimo, če nam bi material posodili, da bomo lahko pripravili čim bogatejšo in zanimivejšo razstavo ob 350-letnici letnice nad oltarjem. Hvala. Informacije na tel. 228422. SKLAD MITJA CUK obvešča, da je vsak torek, petek in soboto na razpolago posvetovalnica za vzgojo in razvoj. Informacije od ponedeljka do petka na tel. St. 212289 v dopoldanskem času. SD SOKOL - ZAMEJSKE ŠPORTNE IGRE 98 -25. 6. - 3. 7. 1998. Prijavnice dobite: knjigarna Terčon v Nabrežini, Boris sports club v Briščikih, bar Prosvetnega doma na Opčinah, jestvine Top market v Bazovici, Narodna in študijska knjižnica Trst; Prijavite se lahko tudi po telefonu, na St. 0347-7602835. Prijave sprejemamo do 5. maja 1998. SKD TABOR OPČINE - Ob 200-letnici openske Sole zbira krožek OB PLETENJU SE KAJ stare vezenine naših babic in druga ročna dela za razstavo, ki bo maja v šoli. Dela sprejemamo v Prosvetnem domu vsak četrtek, od 20. do 22. ure do vključno 14. maja. Za informacije pokličite na tel. št. 213945 od 16. ure dalje. KMEČKA ZVEZA obvešča svoje člane, da njeni uradi delujejo z naslednjim urnikom: od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure ter ob torkih in četrtkih od 14. do 16. ure. Ob sobotah so uradi zaprti. MALI OGLASI tel. 040-7796333 * BAR * SLADOLED * POSLOVALNICA TOTOCALCIO TOTIP - ENALOTTO PROSEK 140 - Tel. 225286 VILO ALI KMEČKO HIŠO išče družba S.A.R. Spa v okolici Goriških Brd ali Vrha sv. Mihaela. Ponudbe poslati na Palače Hotel - Corso Italia 63 - 34170 Gorica. Tel. št. 0481/82166, fax 31658. PRODAM Mercedes E 200 letnik ’94 v dobrem stanju. Cena 25.000.000 lir. Tel. St. 0335-6154391. PRODAM Fiat 500 Loterija is. apma ipps BARI 76 67 2 20 44 CAGLIARI 13 36 62 55 65 FIRENCE 85 88 35 86 5 GENOVA 13 4 42 3 8 MILANO 38 17 86 54 83 NEAPELJ 47 50 14 22 53 PALERMO 56 62 41 74 10 RIM 17 90 84 4 14 TURIN 45 23 90 81 86 BENETKE 26 87 57 75 67 Nagradni sklad Edini dobitnik s 6 točkami 45 dobitnikov s 5 točkami 4.215 dobitnikov s 4 točkami 159.051 dobitnikov s 3 točkami 15.809.902.209 lir 11.979.902.900 lir 87.832.800 lir 937.700 lir 24.800 lir ED, letnik ’92, prevoženih 29.000 km. Tel. št. 228821. DRUŠTVENA PRODAJALNA na Opčinah išče moške uslužbence za začasno namestitev. Tel. 213274. GOSPODIČNA išče delo kot hišna pomočnica. Tel. 040/830452 (ob urah kosila). V PREBENEGU prodam novejšo dvonadstropno hišo z vrtičem, garažo in parkirnim prostorom po zanimivi ceni. Tel. št. 040-228100 ali 040-232404. RESTAVRACIJA v Trstu išče natakarico in pomočnika v kuhinji, minimum 22 let, z vozniškim dovoljenjem, tudi neizkušena za sezonsko poletno delo. Pisne ponudbe poslati na Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6 - 34137 Trst, pod šifro »Restavracija«. PRODAM MOTOR Suzuki Big 800, letnik ’91, v odličnem stanju, rabljen 3 mesece letno. Tel. na št. 637548 v večernih urah. PRODAM domače belo in črno vino po ugodni ceni. Tel. St. 225115. OSMICO je v Logu odprla Kmetija KOMAR. Toči belo, črno in vitovsko. Za prigrizek nudi domačo slanino. PAHOR MARIO je v Jamljah odprl osmico. Toči belo in črno vino ter nudi domač prigrizek. OSMICO ima v Storjah odprto do 26. aprila Franc Jelušič. OSMICO ima Frandoli v Slivnem. Toči odlično belo in črno vino. OSMICO je v Sama-torci odprl Max. OSMICO sta odprla v Križu Zmaga in Severino Sedmak. Toplo vabljeni! OSMICO je odprl Boris Skerk, Praprot. OSMICO je odprl Miro Žigon, Zgonik 36. PRI PIŠČANCIH ima odprto osmico Andrej Ferfolja. MILIC je odprl kmečki turizem v Zagradcu. Zaprto ob torkih. Tel. št. 229383. OSMICO je odprl Alojz Milič, Repen 49. Toplo vabljeni! OSMICO je odprl Stu-belj v Šempolaju. pa PKoam F—y bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: AGIP Milje - Trg Caduti per la H' berta Largo Piave Drevored Čampi Elisi 59 Largo Sonnino 10 Trg Sansovino 6 Sesljan - drž.c. 14 SHELL Rotonda del Boschetto Ul. Baiamonti 1 Istrska ulica 212 ESSO Largo Roiano 3/5 0 Opčine - cesta 202 (križišče) Ul. Giulia 2 (pri ljudskem vrtu) IP Riva O. Avgusta 2 Trg Liberta 3 ERG Ul. Piccardi 46 API Ul. F. Severo 2/5 Ul. Baiamonti 48 TAMOIL Ul. F. Severo 2/3 Nabrežje N. Sauro 6/1 , Miramarski drevore 233/1 NOČNE ČRPALKE (self Service) TAMOIL - Ul. F. Severo ESSO - Trg Valmaura 4 AGIP - Istrska ulica AGIP - Miramarski dre • 49 NA AVTOCESTAH (odprte 24 ur) AGIP Devin (sever) Devin (jug) SOVOPNJE / KONCERT ZBOROVSKE REVIJE PRIMORSKA POJE POTRES / KAKO JE BILO PRED 103 LETI Pesem je izzvenela kot izraz solidarnosti S. Semolič (ZSKD) se je v nagovoru spomnil žrtev potresa Ko je »podzemeljska pošast« podivjala Na današnji dan leta 1895je Soča poročala o potresu, ki je porušil Ljubljano in stresel Primorsko Petkov zborovski večer v Kulturnem domu v So-vodnjah je zaokrožil niz treh koncertov v okviru 29. zborovske revije Primorska poje na Goriškem. Predsinočnji koncert je bil prvi po potresu v Soški dolini in je potekal pod vtisom tega dogodka, tudi zaradi odpovedi udeležbe pevskega zbora iz Žage pri Bovcu, saj živijo pevci na območju, ki ga je hudo prizadel potres. Pokrajinski predsednik ZSKD Silvano Semolič se je v nagovoru pred nabito polno dvorano spomnil naravne ujme. Uvodoma je ugotovil, da se ob takih priložnostih radi pohvalimo z vse večjo udeležbo na reviji, se izkašljamo zaradi problemov v kulturnem delovanju in se potožimo nad politiki, ker pevsko dejavnost še vedno pojmujejo kot rekreacijo bolj kot kulturo. Tokrat pa so, žal, potrebne tudi drugačne misli ob tragediji potresa. V tolažbo naj bo ugotovitev, da je pesem za slovenski narod stalna življenjska spremljevalka v svetlih in temnih obdobjih, s pesmijo smo vedno znali izražati občutke žalosti in veselja. »Zato naj bo tokrat pesem izraz solidarnosti z ljudmi, ki jih je prizadel potres, pa tudi želje in upanja, da bi se nam Cimprej spet pridružili in tudi sami zapeli pesem radosti«, je zaključil Semolič. Pevski program večera so nato sooblikovali moški pevski zbor Rdeča zvezda iz Saleža pod vodstvom Rada Miliča, mešani pevski zbor Slavec iz Solkana, ki ga vodi Marjan Ciglič, moški pev- ski zbor Kazimir Nanut iz Kanala pod vodstvom Klemena Nanuta, mešani pevski zbor Peter Jereb iz Cerknega pod vodstvom Vanje Lampeta in mešani pevski zbor Zdravko Munih z Mosta na Soči z zborovodkinjama Mirjam Klinkon in Urško Rutar. Nastopom, ki jih je občinstvo nagradilo s to- plim ploskanjem, je sledila se prijetna domača družabnost. Na sliki (foto Bumbaca) pevci zbora Rdeča zvezda iz saleža V nedeljo, 12. aprila, je potres prizadel gornjo Soško dolino in kraje onkraj Julijski Alp. Leta 1976 je potres prizadel predvsem gornjo Furlanijo, zelo hudo je tudi takrat bilo v zgornjem Posočju. Najbrž malokdo ve, da je potres te naše kraje prizadel tudi pred sto tremi leti, takrat ko je bila zelo hudo poškodovana Ljubljana. V Gabrščkov! Soči 19. aprila 1895 (torej točno pred 103 leti) je uvodni članek imel naslov »Naše železnice« in je poročal o gradnji železnic. Takrat se je pričenjala razprava o gradnji Bohinjske proge, kar so na Dunaju dokončno sklenili nekaj let kasneje. Drug naslov na prvi strani Soče je bil »Potres«. Bil je zelo enostaven naslov čez en sam stolpec, pa VOLITVE / ZA DEŽELNI SVET I. Komel kandidat DL Nosilec liste Dem. levice bo M. Degrassi Občinski svetovalec v Gorici Igor Komel (na sliki) je slovenski kandidat na listi Demokratične levice za deželne volitve v goriškem okrožju. Nosilec liste bo v tem okrožju, ki se ujema z ozemljem go-riške pokrajine, dosedanji podpredsednik deželne vlade Michele Degrassi. Na kandidatni listi je skupno sedem kandidatov, kolikor jih lahko največ izvoli goriško okrožje. Poleg omenjenih kandidirajo še deželni tajnik stranke Alessandro Ma-ran, tajnik v Tržiču Enrico Gherghetta, podžupanja iz Krmina Maria Grech, Giuseppe Puntin iz Ronk in Rosarma Terpin iz Slo-vrenca. Kandidatno listo je potrdil pokrajinski odbor stranke, sedaj pa jo mora še deželni. KMEČKA ZVEZA / ZA OLJKARJE Kako do javnih prispevkov za pridelek oljčnega olja Število pridelovalcev oljčnega olja se tudi na Goriškem veča. V glavnem gre sicer za majhne pridelovalce in tudi količine pridelanega olja so še relativno majhne. Pridelovalci pa imajo pravico do denarnih prispevkov iz javnih skladov. Ker je postopek za izplačilo prispevkov (izplačuje jih ustanova AIMA s sedežem v Rimu) kar zapleten, se številni oljkarji iz naših krajev doslej niso posluževah te možnosti. Odslej bodo stvari bolj urejene, napoveduje Kmečka zveza, ki predlaga, da bi se pridelovalci oljčnega olja včlanili v meddeželno združenje AIOMA (»Associazio-ne interregionale olivicoltori medio Adriatico«), Trenutno namreč ni pogojev, da bi ustanovili lastno združenje. Prispevek znaša za manjše pridelovalce, katerih proizvodnja ne presega 500 kilogramov olja, od 12 do 14 tisoč lir za vsako drevo, prispevek za večje pridelovalce pa se izračuna na osnovi dejansko proizvedene količine. Kmečka zveza vabi interesente naj se zglasijo v njenih uradih (ul. Malta 2 - tel. 531644) od ponedeljka do petka od 8.30 do 12. ure. ^ POSVET / SINDIKATI IN PODJETNIKI Odprto soočanje o globalizaciji Posvet bo jutri no Pokrajini v Gorici Poudarek na učinkih na zaposlovanje Sindikalne zveze kovinarjev CISL, CGIL in UIL Prirejajo jutri na sedežu Pokrajine v Gorici posvetovanje o globalizaciji gospodarstva in tehnoloških inovacijah s posebnim ozi-r°rn na novosti in spre-tnembe, ki se pojavljajo v gospodarski strukturi naše nežele, najbolj vidne pa so prav na področju zaposlovanja. , Predstavniki sindikatov 111 predstavniki nekaterih Pomembnih podjetij na Goriškem (Eaton Automo-tjve, Carraro PNH, Fincan-nori, Detroit R.) bodo spre-govorili o naglo spreminjajočih se razmerah v gospodarstvu v tem prede-n razvitega italijanskega severovzhoda, ki obenem Vse bolj postaja središče °doče razširjene evropske skupnosti. Na posvetovanju, ki se bo pričelo ob 9.30 v pokrajinski sejni dvorani, bodo poleg predstavnikov sindikatov kovinarjev iz pomembnejših podjetij na Goriškem, spregovorili inž. Carlo Frigerio, odgovorni za evropske tovarne grupacije Eaton Automotive, predsednik družbe Carraro PNH Mario Carraro, inž. Livio Marchesini ravnatelj služb za načrtovanje in strategijo Fincan-tieri ter dr. Davide Monti-na ravnatelj proizvodnje v podjetju Detroit R. V popoldanskem času je napovedan poseg ravnatelja sindikalnega združenja podjetnikov kovinske stroke Federmeccanica Micheleja Figuratija, zaključni poseg pa bo imel vsedržavni tajnik Fim-Cisl Pier Paolo Baretta. Posvet o mejah v Evropi po Schengenskem sporazumu V goriškem Kulturnem domu se je Edimburga in ISIG iz Gorice, včeraj sklenil dvodnevni posvet o iz- Strokovnjaki iz raznih evropskih vajanju Schengenskega sporazuma držav postavili pod drobnogled zlasti (na sliki - foto Bumbaca), ki je pred vprašanja priseljevanja, dinamike mi-kratkim odpravil meje znotraj Evro- gracijskih tokov, problem nadzora zu-pske unije, hkrati pa zaostril nadzor- nanjih meja EU in druga protislovja stvo nad “zunanjimi” mejami, kakrš- Schengenskega sporazuma, na bo še nekaj let tudi italijansko-slo- Udeleženci seminarja so si ogledali venska meja. Posvet je priredila go- tudi mednarodni mejni prehod Stan-riška Evropeistična akademija v sode- drež - Vrtojba, v Novi Gorici pa obi-lovanju s sociološkima inštitutoma iz skali tamkajšnjo Evropsko hišo. čeprav se je pisanje nadaljevalo v drugih stolpcih na isti strani. Največ pozornosti je bilo seveda namenjene razdejanju v Ljubljani. Nas pobliže zanima, kaj je pisala Soča o potresnih sunkih v naših krajih. Takole piše: »Ne bomo pisali uvoda, kajti vsakomur je še v živem spominu potres v noči od nedelje na ponedeljek. Svoje poročilo moramo zelo stiskati, da povemo kolikor le mogoče podrobnosti. Središče te podzemeljske pošasti je bila naša nesrečna zemljica slovenska, najgrozneje pa je prizadeta naša bela Ljubljana. Drugače pa so čutili to strahovito silo v vseh planinskih deželah skoro do Dunaja, daleč doli v Hrvaško, Bosno in Hercegovino ter v severno Italijo. Dežela goriška je srečno prestala to noč, kajti večjih nesreč nam ni uzročil potres. Strahu pa so prebivalci precej užili. V Gorici smo lajko veseli in zadovoljni, ker tu je bil potres le neznaten nasproti poročilom iz najbližjih krajev, zlasti na Kranjskem. Prvič nas je potres iznenadil točno ob 11.20 zvečer; trajal je kakih 20 sekund, vedno huje in huje. Zemlja je trepetala, poslopja so se tresla, vrata in okna so bobnala, posodje je zvonilo in ropotalo; ljudje so preplašeni bežali iz postelj. Komaj se je polegel prvi strah, preplašil nas je drugi sunek; veliko ljudi je bežalo na ulice, zlasti na trge, kjer je bilo vse živo; tudi iz mesta so bežali bolj boječi ljudje. V ^edni uri so bili štirje sunki. Okoli 2. popolnoči je veliko ljudi šlo zopet k počitku, ali ob 4 in pol jih je zopet spravil potres na noge; temu je sledil kmalu drugi sunek, okoli 7. ure je bil zadnji manjši potres. Nekoji trde, da so Culi majhen potres tudi v ponedeljek okoli 11. ure predpoldne. Vseh sunkov je bilo 7, nekoji pa trde, da jih je bilo čuti 8. Strah je bil velik, dasi pri nas v Gorici nepotreben. Le tu pa tam so opazili pri hišah kako majhno razpoklino; par dimnikov se je zrušilo, s kakega slabega stropa ali stene je padlo kaj ometa, to je vse kar zmoremo poročati o potresu v Gorici. Z dežele smo dobili od vseh strani poročila o potresu; vsa več ali manj soglašajo s tem, da je bil strah med prebivalstvom velik, škode pa ni bilo veliko v celi dežeh. Vraže in prazne vere so igrale še vedno precejšnjo ulogo! V Bolcu in Kobaridu ni nikake škode, le tu pa tam opažajo kako neznatno razpoklino. Enako je v Tolminu. Tu so tudi nekateri stropi pokazali svojo slabost. Najbolj je pa poškodovan VVinklerjev grad, kjer so uradi; močno je razpočila na enem volgu glavna stena. Tu pa tam se je podrl kak dimnik. V okolici Tolmina tudi ni bilo večjih škod. V Podmelcu je precej poškodovano tamošnje novo šolsko poslopje. V Dolenji Tribuši je bil potres že močnejši; tu so se nekateri stropi kar porušili. Vseh sunkov so slišali 14; jeden dopisnik pravi, da so se posula celo nekatera poslopja. Iz Sebrelj nam poročajo, da je poškodovanih veliko hiš, posebno županova hiša je hudo prizadeta; nekateri zidovi so precej omajani in razpokani. Iz Ajdovščine nam poročajo le o velikem strahu, kateri so doživeti prebivalci, škod pa ni; le na kaki hiši se vidijo brezpomembne razpokline. V Sežani in okolici tudi ni nikakih večji škod. V Divači je bilo že huje; najdaljši potres je trajal do 30 sekund, kar je uprav neverjetna trajnost. Stanovalci na kolodvoru so zbežali v železniške vozove. V tamošnji vilenici (podzem. jami) so odpadli nekateri kapniki. Hujše nasledke so doživeli v Trstu. Posamični so bili močnejši; hiše so se močno tresle, pohištvo je ropotalo, padalo na tla in tako plašilo ljudi, ki so napol oblečeni bežali iz stanovanj. V mestnem gledišču je še trajala predstava, ko je potres preplašil občinstvo in razpršil ga na vse strani. Ljudje so prenočiti na prostem. V mestni bolnišnici je nastala velika zmešnjava, kajti bolniki so hoteli zapored ubežati pod milo nebo. Pred zapori so morali pomnožiti straže, ker se je bilo bati, da jetniki porabijo to priliko in pobegnejo. Mnoge hiše so zelo poškodovane, da niso več vame za stanovanje. Strah med ljudstvom je bil tolik, da so mnoge razhločutne ženske kar zbolele. Zdravniki in lekarnarji so imeli delo celo noč.« Do tu dokaj slikovito poročanje Soče o dogajanju na Primorskem. Bralci bodo sami razumeli, da je časopisno poročanje takrat slonelo predvsem na občutkih posameznih dopisnikov, kajti uradnih poročil ni bilo. Marko Waltritsch SV€T SLOVENSKIH ORGANIZACIJ Trst, Gorico, Čedad prireja posvet na temo IDENTITETA IN MANJŠINA ZAVEST IN ODNOSI Z MATICO Petek, 24. aprila, ob 16. uri Mala dvorana Hulturnega centra Lojze Bratuž GORICA NOVICE Orientacijski pohod v Jamljah SKD Kremejnjak iz Jamelj bo v soboto, 25. aprila, v sodelovanju z občinsko upravo iz Doberdoba priredilo 5. orientacijski pohod. Vpisovanje ekip bo pred gostilno Pahor v Jamljah od 12. do 13. ure, odhodi pa se bodo pričeli ob 13.30. Ekipa bo morala šteti od 3 do 5 tekmovalcev/tekmovalk. KonCni lestvici bosta dve: ena za skupine, katerih elani ne presegajo 15 let, druga za vse ostale. Nagradili bodo prve tri skupine vsake lestvice. Vpisnina znaša 10 tisoč lir za vsakega tekmovalca, pri Čemer sta v ceni všteta topli obrok in spominska majica. Podrobnejša navodila bodo tekmovalci prejeli na Startu, sicer pa organizator priporoča težko obutev, žepno svetilko, kompas, meter in za pohod primerno opremo. Tudi letos Praznik frtalje v Rupi Prosvetno društvo Rupa - Pec že hiti s pripravami na niz prireditev, ki se bodo zvrstile od 25. aprila do 1. maja pod naslovom Praznik frtalje. Prireditve bodo v soboto in nedeljo, 25 in 26. t.m., ter 1. maja. V soboto, 25. aprila, bo nastop pevskih zborov, za ples bo igral Zamejski kvintet, priredih pa bodo tudi tekmovanje v pripravi»naj, naj frtalje«. Tudi nedeljski spored bo v znamenju zborovskega petja. Štandrež: v rajonskem svetu spet razprava o industrijski coni Rajonski svet v Standrežu bo jutri ob 21. uri že tretjič razpravljal o regulacijskem načrtu za industrijsko cono, s posebnim ozirom na območje na koncu Ul. sv. Mihaela. Na sejo sta vabljena občinski odbornik za urbanistiko Mattiussi in predsednik Konzorcija za inustrijsko cono Gandin. Glasbeni natečaj »Marcosig«: danes nagrajevanje in koncert V Fogarjevi dvorani (Korzo Verdi 4) bo danes ob 17. uri slovesno nagrajevanje zmagovalcev'v posameznih starostnih skupinah natečaja za gojence violine in violončela iz šol dežel Alpe Jadran. Zmagovalci bodso tudi nastopili na koncertu skupaj z mladinskim orkestrom »Alpe Adria«. Slovesnost ob sinagogi Danes ob 11.30 bo pri sinagogi v Ul. Ascoli slovesnost ob poimenovanju vrta sinagoge po Brunu Farberju, ki je bil kot dojenček odpeljan v uničevalno taborišče Auschwitz. Poimenovali bodo tudi bližnje stopnišče, ki vodi do parkirišča v Ul. Brass, po učenjaku Izaku Reggiu. Služba na občini v Sovodnjah Občinska uprava v Sovodnjah bo na osnovi sklepa odbora št. 67 z dne 15. aprila začasno zaposlila (za štiri mesece) v raCunovostvu knjigovodjo oz. trgovinskega izvedenca, ah osebo z enakovrednim študijskim naslovom. Poleg splošnih pogojev za zapo-shtev v javni upravi se zahteva znanje slovenščine v ustni in pisni obliki in ustrezen študijski naslov. Prošnje je treba vložiti na županstvu do 30. aprila, do 13.30. Podrobnejša pojasnila nudijo na občini. Glas D. Bassi in N. Bassanese Pokrajinsko odbomištvo za enake možnosti prireja jutri ob 17. uri, v okviru niza srečanj Glasovi žensk, srečanje z likovnega področja. Gostji Gabrielle Zia-ni bosta goriška slikarka Dora Bassi, ki sicer živi v Vidmu, in galeristka Nadia Bassanese iz Trsta. Vlom v izložbo v Gradežu Neznani moški je vCeraj v prvih jutranjih urah razbil izložbeno okno zlatarne Orazzero v Gradežu ter odnesel za kakih deset milijonov lir zlatnine ter drugih razstavljenih izdelkov. Njegovo početje je opazil zapriseženi Čuvaj, vendar se je neznanec pravočasno oddaljil. Čuvaj je stekel za njim, vendar pa mu je med zasledovanjem spodrsnilo in je nerodno padel. Tat je to okoliščino izkoristil in izginil vnoCi... NAJVEČJE SREDIŠČE ZA KUHINJE V GORICI KUHINJE • DNEVNE SOBE SPALNICE • OTROŠKE SOBE KAVČI • MREŽE • ŽIMNICE GORICA, ul. Aquileia 46 Tel. 0481 / 52101 O SLOVESNOSTI / V SOBOTO, 25 APRILA Komemoracije ob dnevu osvoboditve Začele se bodo v petek zvečer v Gobrjoh V Pevmi 51. obletnico odkritja spomenika Konec prihodnjega tedna bo tudi na Goriškem v znamenju spominskih slovesnosti ob državnem prazniku. Predstavniki borčevskih organizacij, društev in ob C in so nas obvestili o razporedu slovesnosti. Pokrajinski odbor VZPI/ANPI je ob 25. aprilu izdal posebno številko biltena »Resistenza oggi« (Odporništvo danes), v katerem zavrača poskuse spreminjanja zgodovine in razvrednotenja odporništva. Pokrajinski odbor VZPI pa bo tudi letos priredil 44. kolesarsko dirko na 114 km dolgi progi za pokal Mon-tes. Tudi letos pričakujejo veliko udeležbo kolesarjev iz FJk, Slovenije, Hrvaške in Veneta. Iz županstva v Doberdobu smo prejeli obvesti- lo, da bodo slovesnosti v organizaciji občine, VZPI in društev v soboto, 25. t.m., po sledečem razporedu: ob 10. uri maša za padle v NOB v Doberdobu, ob 11. uri polaganje vencev v Jamljah, ob 11.15 v Dolu, ob 11.30 na Poljanah in ob 11.45 v Doberdobu z nagovorom župana Lavrenčiča in predsednika ZSKD Aceta Mermolje. Sodelovala bosta godba Kras in zbor Hrast. V okvir prireditev sodi tudi orientacijski pohod, ki ga bo ob 15. uri priredilo KD Kremenjak v Jamljah. Slovesnosti v občini Sovodnje se bodo pričele v petek, 24. t.m., ob 20.45 pred spomenikom v Ga-brjah. Naslednjega dne bo polaganje vencev ob 9. uri v Rupi, ob 9.15 na Peci, ob 9.40 v Sovodnjah in ob 10.20 na Vrhu. Slovesnost v Podgori bo prav tako v soboto, 25. t.m., ob 10. uri pred spomenikom padlim v NOB. Vence bodo položili predstavniki borcev, rajonskega sveta in krajevnih društev. Slovesnost bo združena s priložnostim kulturnim sporedom v izvedbi zborov, recitatorjev in nagovorom. V Pevmi pa se bodo v nedeljo, 26. t.m., spomnili obletnice postavitve partizanskega spomenika, prvega v današnjem zamejstvu. Slovesnost v Standrežu bo v soboto, 25. aprila ob 11. uri pred spomenikom padlim v NOB. Prireja jo sekcija VZPI v sodelovanju s KD O. Zupančič. SEJEM / V SOBOTO, 25 T.M, KINO Notalia Estrada na Expomegu Nastop igralke naj bi poživil sejem in pritegnil številnejše obiskovalce Filmska igralka in lepotica iz številnih televizijskih oddaj Natalia Estrada (na sliki) bo s fla-mencom in latinsko ameriškimi plesi poživila otvoritveni veCer go-riškega sejma Expomego v soboto, 25. aprila. Sejem bodo odprli dopoldne, ob 11. uri, lepa španska Črnolaska, ki je na apeninskem polotoku zaslovela s filmom»Il ci-clone«pa bo na sejmišču nastopila istega dne ob 18. uri. S tem spktaklom so želeli organizatorji popestriti 28. izvedbo goriške-ga vzorčnega sejma in privabiti na sejmišče nekaj veC obiskovalcev. Ob raznoliki ponudbi Expomega bo letos sočasno tudi 2. salon prevoznih sredstev in turistične ponudbe»Si viaggiare«, s Čemer skušajo sejmu vtisniti peCat srednjeevro- pske turistične vitrine. Ob že tradicionalni prisotnosti Koroške, Slovenije in raznih turističnih ustanov italijanskega severovzhoda bodo letos prisotni tudi Poljaki iz Kielc in Hrvati iz Umaga. Na sejmu, ki bo odprt do 3. maja, napovedujejo bogato ponudbo tudi drugih dobrin in storitev. POGREBNO PODJETJE Ul. Terza Armata 3 - GORICA Tel. (0481) 30202 POPOLNE POGREBNE STORITVE UPEPELJEVANJA STENSKA OBVESTILA TUDI S SLIKO CVETNI VENCI itd. GORICA VITTORIA 1 15.00- 16.45- 18.40-20.20-22.10 »Full monty«. R. P. Catta-neo. I. Robert Carlyle. VITTORIA 3 15.00- 16.45- 18.40 »Anastasia«. Risani film. 21.00 »Tita-nic«. Laonardo Di Caprio in Kate VVinslet CORSO 15.00-17.15- 19.45- 22.15 »Sfera«. D. Hoffrnan in S. Stone. TR2IC COMUNALE 16.00-18.00-20.00-22.00 »Aprile«. Nanni Moretti. ČEDAD RISTORI 17.00-21.00 »Full monty«. El RAZSTAVE V GALERIJI KULTURNEGA DOMA razstavlja Maria Grazia Persoglia. Razstava bo odprta do 30. aprila (ob delavnikih) od 9. do 13. ure in od 16. do 18. ter med prireditvami. V GALERIJI ARS je odprta razstava del Davida Pintarja. Ogled po umiku Katoliške knjigarne. V GALERIJI »IL MULI-NO« v Ul. Morelli je do 14. maja na ogled skupinska razstava 10 evropskih umetnikov. Umik: 10.00- 12.30 in 15.30-19.00. V DRŽAVNI KNJIŽNICI v Gorici so razstavo topografskih kart in risb stare Gorice podaljšali do 30. aprila. Na Tržaški univerzi je uspešno dokončala študij političnih ved Michela Fajt Z njo se veseli in z zadovoljstvom ji Čestita Standreška klapa moška oblačila .. ul. Carducci 24 tel. 537561 'M PRIREDITVE SKRD JADRO vabi na srečanje s prof. Aldom Ruplom, ki bo v sredo, 22. aprila, ob 20.30 na sedežu društva v Romjanu predstavil svojo knjigo Skice Gorice. Prisoten bo tudi avtor ilustracij Hija-cint Jussa. PRAZNOVANJA OB 1. MAJU V STEVERJANU - 1. maja: koncert TPPZ Pinko Tomažič (ob 16. uri), slavnostni govor (17.00) , ples z ansamblom Kvintet MI (18.00); 2. maja: ples z ansamblom Juke box (20.30) in izvolitev miss in mister Brda; 3. maja: pohod Ste-verjan-GonjaCe-Steverjan (9.30); Igre brez meja (15.00) ; ples z ansamblom Kvintet MI (20.30). KD BRIŠKI GRIČ organizira Igre brez meja (tekmovalno srečanje šport-no-zabavnega značaja). Srečanje spada med prireditve ob Prvem maju v Steverjanu in se bo odvijalo na prireditvenem prostoru v Dvoru, v nedeljo, 3. maja 1998 s pričetkom ob 15. uri. Osemčlanska mešana moštva bodo tekmovala v šestih igrah: ciljanje v krogu, poligon, pikado, zabijanje žebljev, tek v vrečah, vlečenje vrvi. Prijave in informacije pri Maji tel. 884187. 23 OBVESTILA SEKCIJA VZPI/ANPI DOL-JAMLJE priredi 28. aprila v osmici pri Marjo-tu Pahorju v Jamljah družabno srečanje elanov, prijateljev in vseh, ki so radi v veseli in prijetni družbi. Za dobro in veselo razpoloženje bo poskrbel harmonikar Vilko. Srečanje se bo pričelo ob 18. mi. SD SOKOL organizira Zamejske športne igre ’98 od 25. junija do 3. julija 98. Prijavnice dobite v knjižnici Damir Feigel, v Katoliški knjigarni in v športni trgovini K2, lahko pa se prijavite, do 5. maja, tudi po telefonu 0347-7602835. KD OTON ZUPANČIČ organizira šahovsko simultanko. Prijave in informacije: Brasil Bar, tel. 520120. V KULTURNEM DOMU A. BUDALA v Standrežu je vsako sredo, ob 20.30 plesna terapija za odrasle. Vabljeni. KRUT prireja sedemdnevne počitnice na otoku Kreta (od 26.6. do 3. 7.). Informacije in prijave pri Anamariji - tel. 531644. KMEČKA ZVEZA GORICA obvešča odvisne delavce in upokojence, da se za izpolnitev davčnih prijav 730 in 740 lahko poslužujejo njenih storitev. Interesenti se lahko javijo v madih Zveze v Gorici, ul. Malta, 2 vsak delavnik od 8.30 do 12.30 ali se oglasijo na telefonsko številko 531644. KD OTON ZUPANČIČ v Standrežu prireja šahovski tečaj za otroke in odrasle. SreCanja so ob Četrtkih ob 15. uri v domu Andreja Budala na PilošCu. Informacije pri Sari (tel. 537525). SINDIKAT UPOKOJENCEV SPI-CGIL IZ DOBERDOBA obvešča, da je na razpolago za informacije in izpolnjevanje obrazcev 730 in 740 vsak četrtek na sedežu društva krvodajalcev ali v trgovini pri Mili. g_______________IZLETI KD KRAS DOL-POLJANE prireja v nedeljo, 31. maja, izlet v Prekmurje. Vpisovanje in informacije pri Vandi Visintin (tel. 78241) vsak dan razen sobote in nedelje od 17. do 19. ure. Vpisovanje se zaključi 30. aprila. Ej ČRPALKE Danes so na Goriškem dežurne naslednje bencinske Črpalke: GORICA MONTESHELL -Ul. Trieste IP - Ul. don Bosco AGIP - Ul. Aquileia FINA - Korzo Italia TRZIC MONTESHELL -Ul. Matteotti ESSO - Ul. 1. Maggio IP - Ul. Boito FINA - Ul. Cosulich KRMIN MONTESHELL - na drž. cesti štev. 56 GRADIŠČE AGIP - cesta v Marjan ROMKE ERG - Ul. Aquileia FOLJAN AGIP - Ul. Redipuglia ROMANS API - Trg Candussi FOSSALON MONTESHELL - Fossalon PRISPEVKI V počastitev spomina pokojne Gizele Perko daruje hčerka Wilma Bregant 50 tisoč lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Podgo-re. V spomin na Florjana Kobala darujejo svoci 200 tisoč lir za sekcijo VZPI/ANPI Dol-Jamlje. VČERAJ-DANES Podatki iz matičnega urada goriške občine od 11. do 17. aprila 1998. RODILI SO SE: Nico Marino, Francesco Bur-galetta, Davide Basso, Simon Caudek. UMRLI SO: 71-letni Riccardo Zorzehon, 87-letna Olimpia Del Muh 82-letna Geltrude Valantič, 57-letni Sabino Briz-zi, 85-letna Pierina To-masini, 79-letna Anna Jelercic, 81-letna Rosalia Komic, 68-letni Mario Coianiz, 78-letna Flora Cosmini, 61-letna Vin-cenza Gueli, 91-letni Egidio Badin, 91-letni Mario Simonetti, 76-let-na Teresa Perissinotti. POROČILI SO SE: uslužbenec Maurizi° Zupančič in trgovka Angela Vittor. M lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI AL MORO, Carduc-cijeva ul. 40, tel. 530268. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU CENTRALE, Trg R0' publike 16, tel. 410341- POGRgj! Jutri: ob 9.30, Giorgi° Ziani iz splošne bolnlS niče v cerkev sv. Jožefa Stražicah in na glavn pokopališče; ob 11. uri, Mario P01' co iz splošne bolnišnic ^ v cerkev in na pokop3 lišCe v LoCniku. OBLETNICA Pritajeni odmev 18. aDrila 1948 »Ali na tej strani, ali na oni; ali na strani svobode, ali pa na strani levičarskega režima«. Na prvi pogled bi se dalo soditi, da gre za geslo, ki že od nekdaj trohni v ropotarnici zgodovine kot opozarjajoč spomin na najbolj mrka leta hladne vojne, ki se je s padcem Berlinskega zidu vendarle pomirila. Toda v resnici gre za svežo skovanko, v duhu katere je potekal prvi kongres političnega gibanja Forza Italia in ki verno ponazarja politično misel njenega liderja Silvia Berlusconija. »Miliardario ridens«, kot ga ne ravno ljubkovalno imenuje Michele Serra v svojih časopisnih zbadljivkah, se, kot znano, ni odločil naključno, da priredi, s sicer večletno zamudo, svoj prvi kongres ravno v tem Času. Izbral je 18. april, ker predstavlja ta datum veliko prelomnico v zgodovini Italije. Slo je za prve politične volitve v povojni demokratični republiki in za gigantski spopad med dvema političnima silama, Krščansko demokracijo in Ljudsko fronto, ki sta odražali dva različna svetova, dva različna pogleda na družbo, dva svetovna bloka, ki sta bila ravno v tistem Času nekako na višku medsebojne hladne vojne. Takratnih dogodkov se danes še ne da ocenjevati povsem hladno, neprizadeto in odmaknjeno. Slo je paC za odločen in trd spopad med silami, ki imajo svoje deri i c e . Tem seveda ne more biti popolnoma vseeno, kako so mislili, kaj Dušan Kalc počenjali in kako so se vedli njihovi politični očetje, Čeprav je velika večina že pošteno premlela in prebavila tiste Čase ter prišla, Čeprav iz različnih (političnih) zornih kotov, do spoznanja, da so se pogoji bistveno spremenili, da se zgodovine ne da avtomatično prenašati v današnji C as. Skratka, da je petdesetletno obdobje krepko # preobrazilo naše poglede, rešilo nekatere probleme in na stežaj odprlo nove, ki jih je treba reševati z drugačnimi pristopi, da je Sel Cas naprej in da morda ni danes več pričakovati, da bi na demokratičnih volilnih preizkušnjah lahko na ljudske množice delovala gesla, kot na primer tisto, ki ga je skoval sloviti avtor Don Camilla in Peppo-neja Guareschi za zgodovinske volitve 18. aprila 1948: »V volilni zasebnosti Bog te vidi, Stalin pa ne!« Toda vsi očitno ne vidijo teh sprememb v italijanskem družbenem tkivu. Zanje je, kot Ce bi bila zmaga demokristjanskega križarskega scita pred petdesetimi leti Se vedno pod vprašajem in bi Stalin s svojimi hordami Se vedno škilil Cez Urale na nebogljeni apeninski škorenj. V svoji objestni trmi se tudi še niso zavedli, da že kar nekaj Časa pometamo razvaline berlinskega zidu. Sicer bi bilo bolje reci, da sprememb zaradi svoje politične raCunice nočejo videti. Med njimi prednjači Berlusconi, ki je svoje zadnje politične poteze naravnal na datum pred petdesetimi leti ter javno razglasil, da je ta obletnica njegov praznik. M i p r e d -stavlja-mo ljudstvo, ki za svo-b o d o 1 8 . aprila 48, ker se prepoznavamo v njihovih vredno-tah: de- mokraciji, svobodi, Zapadu«, je poudaril v svojem uvodnem govoru na začetku kongresa njegove stranke-podjetja Forza Italia. Berlusconi je ves svoj politični potencial usmeril v zaščito najprej svojih nemajhnih osebnih interesov in nato v zaščito interesov tistih privilegiranih slojev, ki jih seveda silno moti vsakršna interferenca socialno občutljivejših političnih sil, da ne govorimo o sodstvu, ki bi paC moralo biti izključno v njihovi službi. Za uresničitev svojih strateških ciljev se poslužujejo oguljene in na žalost vsem potrebam in načrtom prilagodljive ter zato kar krepko dvoumne fraze - svoboda. Prav tako kot Krščanska demokracija pred 50 leti. Zakaj bi se torej »smejoči se miljarder« ne polastil takratne izkušnje in proglasil »urbi et orbi«, da zmaga dobrega nad zlom tistega 18. aprila ni bila ekskluzivna zmaga De Gasperijeve-ga križarskega ščita, temveč vseh sredinskih sil, to je tistih sil, ki jih seveda danes predstavlja On. Zato dediščina »belega kita«, kot so imenovali Krščansko demokracijo, pravzaprav pritice njemu. Cernu torej ne bi nekdanjega kita pod njegovim »modrim« vodstvom ne priklicali k življenju, ga za silo prebarvali v modro barvo Forza Italia ter ga spustili v italijanski politični ocean, da bi počistil z nadležnim levičarskim planktonom? Resni politiki se seveda takšni politični operaciji smejejo, vendar je ne gre podcenjevati. Obujanje prikazni iz preteklosti je izzvalo na italijanskem političnem prizorišču živahno razpravo. Ob Berlusconijevem prisvajanju 18. aprila v današnje volilne namene, gre nekoliko podrobneje pogledati na takratno volilno izkušnjo, ki je bila navsezadnje tudi krešenje interesov takratnih višjih slojev pod supervizijo ameriškega kapitalizma in imperializma ter italijanskih revnih ter od vojne hudo preizkušenih slojev, ki so verjeli v družbeno pravičnost ter pri tem naivno in v dobri veri jemali za zgled Stalina in Sovjetsko zvezo. Zgodovina je dala prav ameriškemu kapitalizmu, ki se medtem v svojem bistvu ni veliko spremenil, ter odločno obsodila komunizem, ki se je medtem sesul v prah. Hladna vojna je že zdavnaj mimo in se, vsaj v nekdanji obliki, kljub Berlusconijevim potezam, ne more povrniti. Danes ostaja vsekakor veliko vprašanj na raCun 18. aprila 48, ko je KD z 12.741.299 glasovi (48,5 odsto) proti 8.132.047 (31 odsto) zasedla 305 parlamentarnih sedežev proti 131 sedežem Togliat-tijeve KPI in 52 sedežem Nennijeve PSI. Predvsem tisto retorično vprašanje, kaj bi se zgodilo, Ce bi namesto De Gasperija prevladal Togliatti. Bi se po zgledu Češkoslovaške tudi v Italiji, Yalti v brk, utrdil zlepa ali zgrda Stalinov vpliv? Današnji dediči Togliattijeve zapuščine, Ce jim tako lahko rečemo, zagotavljajo, da je takratna levica ali Ljudska fronta sprejemala parlamentarni sistem in bila pripravljena na demokratično soočenje s političnimi nasprotniki, ne glede na zmago ali poraz. V resnici je tedaj vladala velika napetost, kot marsikdo priznava in kot potrjujejo preživeli akteriji takratnega volilnega tekmovanja ter nekdanji dokumenti. Kampanja je bila silno napeta. Amerika je »na Črno« nakazala vagone denarja za italijanske volitve (176 milijonov dolarjev! - medtem ko je SZ poslala Italiji le nekaj starih traktorjev brez nadomestnih delov) in George Marshall je tedaj izjavil, da se bo dotok pomoči takoj ustavil, Ce zmagajo »rdeči«. Nekateri zgodovinarji ob tem trdijo, da je bil ves takratni ameriški denar zametek bodoče »tan-gentopoli«. Angažiral se je celo Hollywood s Frankom Sinatro in drugimi italo-američa-ni na Čelu in ponudil »svobodoljubnim« sonarodnjakom svoj sen in svoj stil. Cerkev je bila drugi bistveni dejavnik uspešne volilne kampanje proti »brezbožnim zatiralcem vere in svobode«. V Ameriki je kardinal Spellman izjavil, da ne more verjeti, da bo italijansko ljudstvo izbralo stalinizem proti Bogu in Sovjetsko zvezo proti ZDA, ki so toliko naredile za Italijo, v Italiji pa so razni »božji megafoni« kot so bili duhovnik Lombardi, ustanovitelj ljudskih odborov Gedda in njima podobni opozarjali preproste ljudi na kazen božjo. Marsikoga je Se prevevalo vojno razpoloženje. Na obeh straneh je bilo tudi nakopičenega veliko orožja, pripravljenega na uporabo, Čeprav se danes nekateri, z Andreottijem vred, ki mu res ne manjka masla na glavi, sprenevedajo, da o tem niso nic slišali in vedeli. Kdor je imel vedeti, je vedel in danes ni veC skrivnost srečanje med demokristjanskim veljakom Giorgiom Tu-pinijem in salojskim veteranom Giorgiom Almirantejem, ki sta imela nalogo, da s sodelovanjem Almirantejevih salojskih fantov pod vodstvom karabinjerskih Častnikov (ob superviziji ameriške CIE) pripravita odpor »svobodoljubnega« ljudstva v primeru poraza. To je bil tudi zametek nekoliko poznejših tajnih formacij »Stay behind« in »Gladio«, ki so bile Se posebno živahne prav v naših krajih, zlasti v Beneški Sloveniji. Po drugi strani se Ljudska fronta, kljub porazu ni poslužila nasilja niti v najbolj vročih trenutkih junijskega atentata na Togliattija, ki je sledil aprilskim volitvam. Morda bo za boljše razumevanje tistega Časa in takratnih izbir poražencev zanimivo videti, kaj je na primer takrat pisal naš dnevnik: »Fronta bo vsekakor spoštovala izid volitev, kakor se je tudi obvezala in bo predstavljala močno in strnjeno opozicijo v rimskem dvodomnem parlamentu ter se Se bolj vztrajno in še z večjim navdušenjem borila za dosego ciljev svojega programa v prepričanju, da ji bo bodočnost dala prav ter da bo s to vsakodnevno in vztrajno borbo pripravila italijanske ljudske množice do tega, da bodo to zvezo med italijanskimi veleindustrijci, bankirji, veleposestniki, vatikanskim cerkvenim terorjem ter mednarodnimi imperialisti razbile ter iznebivši se straha pred to zvezo, ki za njegovo izvajanje ne izbira sredstev, zmagale.« Nekaj pa gre k vsemu temu še dodati. Ena od bistvenih značilnosti takratnih volitev je bila, da so ljudje množično glasovali »proti nečemu« in ne »za nekaj«, to se pravi »proti komunistični nevarnosti« in ne »za Krščansko demokracijo«, kot je med drugimi v teh dneh priznal Indro Monta-nelli. Žal je ta pojav močno zakoreninjen tudi v današnjem volilnem telesu in tudi temu je glavni zglednik in učitelj prav Silvio Berlusconi, ki ga plašijo vse tiste sile, ki bi lahko prekrižale pot divjemu liberizmu. 10 Nedelja, 19. aprila 1998 NEDELJSKE TEME NEDELJSKE TEME Nedelja, 19. aprila 1998 1 1 TREBENCI SE PRIPRAVLJAj^jjjRTpOMEMBNE OBLETNICE Pestro kulturno življenje vaške skupnosti Vduhu tradicionalne enotnosti in marljivosti trem obletnicam naproti T’n na Kraše, prou na kudnce majhna vas, ki t’n liži, na Primorskin bliz’k Trsta dna sudrt ima Udi: so zavjdne, so Slovence, duhovite, plemenite; so zidarje, malavarje, nje zabite, prou rds nje; Se šaljive so in veseljake, so pej tode didVvne lidjd: zmidr’n skupne, zmidr’n zbrane, vse za dnga, vse za vse, tu so nše tridb’nske lidjd! Kot pravi stara trebenska himna, so Trebenci že iz starih Časov znani po Čutu povezanosti in smislu za skupno delo. Vaščani so očitno ohranili del svoje tradicionalne enotnosti in marljivosti, saj se v letošnji sezoni pripravljajo kar na tri važne obletnice: pred 130 leti se je zaCela v Trebčah redna šolska dejavnost (1868); kmalu za tem so Trebenci poskrbeli za razvoj kulturnega in družabnega življenja, tako da je leta 1887 nastalo pevsko društvo, prvi zametek bodočega kulturnega društva. Pred 85 leti pa je bila ustanovljena godba na pihala Viktor Parma. Tako si bodo morali letos Trebenci res zavihati rokave, saj so priprave na tako pomembno slavje res zahtevne. Da so vaščani zares ohranili smisel za skupno delo, o katerem nam pričajo stari pregovori, nas bodo tudi tokrat prepričali z bogatim praznovanjem, ki ga pripravljajo vse vaške organizacije. Eno najstarejših naselij na Tržaškem Trebče spadajo med najstarejša naselja na Tržaškem, saj so morale nastati že v prvem tisočletju po prvi naselitvi Slovencev. Ta kraj je prvič omenjen približno leta 1300 v nekem seznamu obveznih dajalcev desetine. Iz pripovedovanja starih dedov izvira ime kraja po njegovem ustanovitelju, ki so ga imenovali Trebko. Prebivalci vasi so tako po njem dobili ime Trebčane. Demografski razvoj je bil na začetku zelo poCasen. Po letu 1777, ko je bil izveden prvi popis prebivalstva (243 oseb), pa se opaža počasno naraščanje in to vse do leta 1912. Glavna dejavnost prebivalstva vasi Trebče je bilo kmetijstvo. V vasi je imela pomembno vlogo predvsem živinoreja (govedo in ovčjereja). Iz socialno-ekonomskih razlo- gov so Trebenci morali sed tudi po najemniškem delu. Zaposlovali so se kot gradbeni delavci, razširjena pa je bila tudi “batuda” - to je drobljenje kamenja, ki so ga z vozovi peljali prodajat v Trst. Zenske so nosile prodajat v mesto mleko io druge mleCne izdelke, doma pe so gojile sviloprejko, zaradi cesar je bilo tu veliko murv. Narodno in kulturno osveščanje V 19. stoletju je vse slovansake narode zajel val kulturnega in narodnega preporoda. Tudi v majhnih kraških vaseh se je začelo razvijati kulturno življenje. Trebenci so ta preporod doživeli kasneje, ker niso imeli svojih zastopnikov na strateških mestih, šole so bile do leta 1862 nemške ali italijanske, v vasi je bilo mnogo nepismenih in malo izobraženih ljudi. Razmere so se izboljšale po letu 1868, ko so v Trebčah uradno ustanovili šolo s slovenskim učnim jezikom in dobili prvega slovenskega učitelja. Se prej, oziroma leta 1854, so zgradili “fa-rouž”, ki je veliko pripomogel k razvoju kulturnega življenja na vasi. Leta 1885 so Trebenci poskusili organizirati pevsko društvo, vendar brez uspeha. 13 let kasneje pa je Just Kralj, ki so mu pravili Frkec, zbral skupino mladih pevcev, ki so na binkoštno nedeljo prvič nastopili leta 1898 na vrtu gostilne Pri sku-tenci. Tako so bili postavljeni temelji kulturnega društva Primorec, ki se je vseskozi ukvarjalo tako s kulturnim kot športnim dogajanjem v vasi. Vaščani so nato s skupnimi močmi in s pomočjo Konzumnega društva (1901) zgradili Ljudski dom, kjer so se od leta 1904 dalje odvijale vse kulturne predstave, pevski nastopi in druge vaške prireditve. Leta 1904 je bila v Trebčah ustanovljena tudi Čitalnica, nekaj let kasneje (1910) pa še podružnica Ci-ril-Metodove družbe, knjižnica društva Balkan, Ljudski oder, Tam-buraško društvo ter leta 1913 še godba na pihala Viktor Parma. Prva svetovna vojna je močno prizadela razvejano dejavnost trebenskih društev. Po vojni so vaščani, na pobudo Jereba Kodriča, zopet obnovili družabno življenje. Hud udarec vsem slovenskim kulturnim društvom, tako tudi trebenskemu, pa je leta 1927 zadal fašistični odlok, ki je zatrl vsako dejavnost v slovenskem jeziku. Leto za tem so oblasti zaplenile Ljudski dom, ki je pozneje prešel v posest Občine Trst. Pod vodstvom Danila Kralja se je zato pevski zbor pomaknil v ilegalo: prepevali so v cerkvi in včasih skrivaj tudi na prostem. Trebče so med drugo svetovno vojno morale plačati visok krvni davek. Kljub temu pa so Trebenci takoj po vojni začeli obnavljati vse, kar je uničilo vojno divjanje. Starejši vaščani se še spominjajo učiteljici Milene in Slavice, ki sta se dosledno trudili, da bi nadoknadili, kar je bilo prekinjenega in zamujenega. Septembra 1946 so Trebenci postavili na vaškem trgu spomenik padlim v narodnoosvobodilni borbi. Začelo se je redno kulturno delovanje, ki je iz leta v leto bogatilo življenje vse vaške skupnosti. Hišica od LenCice. KD Primorec si prizadeva za obnovitev naj sta rejše hiše v Trebčah in njeno preureditevv razstavni prostor. DEJAVNOSTI V SEZONI 1997/1998 Razstave: Milena in Milan Bizjak - gobleni, prti in olja na kraško tematiko; Rodbina Benečanove ( gostovanje KD Grad - BaneJ. Zlatka Obed: olja in branje poezij Prireditve: božičnica na pobudo pevskega društva Primorec-Ta bor, družabni večer ob dnevu 8. marca s sodelovanjem žensk iz Trebe, otroško pustno rajanje, izid zbirke trebensKi božičnih in novoletnih običajev Bog vas živi na pobudo osnov ne šole P. Tomažič, koledovanje. Priprave na proslavo 130-letnice šole Letos praznujemo 130-letnico ustanovitve trebenske šole in 20-letnico njenega poimenovanja po Finku Tomažiču. 30. maja bomo na našem šolskem dvorišču priredili velik praznik, na katerega ste vsi vabljeni. Nanj se že sedaj skrbno pripravljamo. Ob tej priliki bomo pripravili tudi razsta- vo starih šolskih predmetov, listin, pričevanj in fotografij. Uredili bomo spominsko sobo posvečeno Pinku Tomažiču in odkrili spominsko ploščo pod njegovo sliko. Vaščani so nam pripovedovali o življenju na šoli nekoč. Otroci so bili revni in niso imeli vseh udobnosti, kot jih imamo mi danes. V šolo so hodili bosi, lačni in že trudni od dela na polju. Pozimi so morali sami kuriti peč. Nosili so drva s podstrešja v učilnico. Nagajivi učenci so ostajali po pouku zaklenjeni v šoli. Tisti bolj hrabri pa so zbežali domov kar skozi okno. Pisali so le v en zvezek, in nalivnega peresa, flomastrov, brisalcev seveda takrat ni bilo. Malico so imeli s seboj le premožnejši učenci. Učitelji so bili zelo strogi. Večkrat je po kakšnih prstih zapela palica. Nedvomno so bili tudi v takih časih otroci veseli, ker je v druž- bi svojih vrstnikov in prijateljev vedno lepo. UCenci 4. in 5. razreda GOS FINKA TOMAŽIČA Na levi sliki trebenski šolarji 2. in 3. razreda leta 1912, na desni pa današnji šolarji, ki so se poklonili spominu Pinka Tomažiča. POVOJNA DEJAVNOST Zakaj Trebencem pravijo, da so... ciganskega izvora? Dolga stoletja so se Trebenci ženili med sabo, kot Cigani. Sami pa trdijo, da so češkega in ne ciganskega izvora. ... batudarji? Ko je kmetijstvo, zaradi posegov industrializacije začelo nekoliko upadati, so Trebence zasmehovali z batudarji, ker so s posebnim kladivom drobili kamenje in ga prodajali v mesto. ... murve? V starih časih so v Trebčah gojili sviloprejko in jo prodajali v Furlanijo. Vsako dvo- rišče je zato imelo po štiri do pet murvinih dreves. Iz teh časov se je ohranil celo rek, v obliki dialoga, ki se glasi: “ Mati, daj mi kruha!” “ Na murvi si ga vzemi!” Tudi kitica v trebenski himni priča, da je bila murva v Trebčah “sveto” drevo: “Mi smo murve, m’čke Črne, Ce zafuc’mo, se use uabrne. ” .... djnde? Ko so Trebenci odgovarjali sosednim vaščanom z “djn de”, so jih ti zasmehovali, ker niso razumeli, da pomeni “djn de” verjetno: (npr.: “Ka rjes fuc’jo mačke na murve?” “Djn de!”) Mlajše generacije so od starejših vaščanov podedovale tradicionalni čut Povezanosti in delavno-sti- Ob pomembnejših Praznikih ali obletnicah s° se zato združile vse aške oranizacije in skuhaj s šolo in župniščem Priredile veliko slavje, eprav je bila dejavnost Posameznih društev ed letom popolnoma ^azliena. Tako so nekate-a skupna praznovanja Postala že tradicija: roško pustno rajanje, v oleženje Dneva slo-^ertske kulture, praznik ; da ob osmem marcu Vq ,rugi. Kulturno društ-i 0 J6 glavni organizira-l r vaškega praznika, na ^aterem sodelujejo vse asLe komponente. Va->. 1 Praznik se odvija v P Vlh junijskih dneh v “Griži”. Izkupiček te prireditve je namenjen vzdrževanju Ljudskega doma, ki so ga obnovili leta 1992. Ko govorimo o trebenskem kulturnem delovanju, ne smemo pozabiti na pevsko društvo Primorec-Tabor, ki je nastalo leta 1985, ob združitvi trebenskega in openskega mešanega pevskega zbora. Zbor Primorec-Tabor je pod vodstvom Matjaža Sčeka v zadnjih letih gojil zelo kvalitetno petje in dosegel na raznih tekmovanjih visoke kvalifikacije. Lansko leto pa je ta zbor prekinil svojo dejavnost. Pevsko društvo je zato usmerilo svojo pozornost v mlajši rod. 2e drugo leto se otroci enkrat tedensko zbirajo v Ljudskem domu in spoznavajo poleg petja tudi glasbo nasploh. Trebenska mladina torej ni hladna do vsega vaškega življenja. Leta 1991 je skupina mladih začutila potrebo po sodelovanju s kulturnimi organizacijami. Priredili so tako nekaj prijetnih večerov in predstav, na katere so se vaščani navdušeno odzvali. Kulturno društvo je kmalu za tem ustanovilo, na pobudo mladinske skupine, dramski krožek, ki si je letos privoščil počitek, ker ima za sabo štiri uspešne in naporne se- Prilogo je pripravila Eva Čuk 85 let godbe Viktor Parma V naši vasi je hvalevredno razvita društ vena dejavnost, ki povezuje veliko število vaščanov v različnih društvenih ljubiteljskih aktivnostih. Med te sodi tudi delovanje vaške godbe, ki letos praznuje 85. obletnico ustanovitve. Godba je bila ustanovljena leta 1913 ob pustnem času, ko so za godbo zavzeti vaščani prosili za pomoč Ferda Majcna. Godba med prvo vojno ni delovala, saj je veliko fantov slo na fronto. Med vojnama je bilo delovanje skromno in vrstili so se razni kapelniki. Druga svetovna vojna je prekinila delovanje, kajti člane godbe je vojna vihra ponesla iz domače vasi v partizane ali v internacijo. Godba je ponovno zaživela v povojnih letih. Kapelniško mesto je prevzel Danilo Kralj, leta 1947 pa za nekaj časa Franc Benčina. Po manjši krizi je godbi prišel na pomoč Sveto Grgič, tako da je laliko proslavila sijajno 50. letnico ustanovitve. Prelomno je leto 1967, ko se je v Trebče vrnil Franc Benčina, ki je poleg vodenja godbe začel tudi s poučevanjem mladine. Vrstili so se razni koncerti in nastopi na revijah. Uspešno pot delovanja pa je prekinila Bencinova smrt, ki je zapeljala godbo v ponovno krizo, a le za nekaj let. Dirigentsko palico je prevzel leta 1982 Rado Škabar, s katerim je godba dosegla različne uspehe. Osrednji dogodek je bil gotovo nastop na 70. obletnici v Dolinkah, ki je privabil veliko občinstva. Sledili so si nato se nekateri pomembni nastopi, a tudi to posrečeno pot je prekinila dirigentova smrt. Nato se je tedanji odbor odločil, da preda taktirko izkušenemu kapelniku Leandru Peganu, s pomočjo katerega so v Trebčah ustanovili tudi Vzhodnokraško godbeniško šolo, ki še danes zelo uspešno deluje. S Peganom se je godba zelo uveljavila, bodisi v Sloveniji, kot v Italiji na raznih državnih tekmovanjih. Naj omenimo 2. mesto na tekmovanju v Bertiolu, 3. mesto na državnem tekmovanju v Novem Mestu ter 2. mesto v Sežani pred enim letom. Kot že rečeno, se godbeniki ta čas pripravljajo na obletnico, kjer bo labko vsakdo poslušal visoko kakovostno glasbo. Jubilej bo .potekal prve dni julija s slavnostnim koncertom domače 8°^e- Manuela Carli Dež je bil sicer neprijeten, vendar blagodejen, saj je vsem prinesel srečo in ne samo prvi kraSki »novici«, kot bi narekoval star italijanski ljudski rek, da je »mokra nevesta, srečna nevesta«. V soboto, 21. septembra 1968 in v nedeljo, 22. septembra 1968 je v Re-pnu in po celem Tržaškem krepko deževalo, vendar pa to ni zmotilo dvojnega slavja, v soboto so v Repnu slovesno odprli Kraško hišo, naslednji dan pa se je v cerkvici na Tabru poročil prvi kraški par. Glavni pobudnik obeh pomembnih dogodkov pa je bil odbor zadruge Naš Kras, ki so jo uradno ustanovili februarja istega leta. Čas je pokazal, da so bile naloge, ki si jih je ob ustanovitvi zadala zadruga, izrednega pomena, saj je Kraška hiša v Repnu ena redkih muzejskih objektov na Krasu, kraška ohcet pa je z leti postala velika etno-loško-turistiCna prireditev, ki v repentabrsko občino prikliče na stotine domačih in tujih gostov. V skoraj tednu dni, kolikor trajajo najnovejše izvedbe ohceti, ki jih v zadnjem obdobju zaradi velikega organizacijskega napora prirejajo vsako drugo leto (kljub zahtevnosti gre še vedno' za ljubiteljsko izvedeno prireditev), najde vsakdo nekaj, kar ga pritegne. Z vsebinskega vidika je seveda najpomembnejše obujanje in prikazovanje starih svatbenih običajev Slovencev s tržaškega Krasa, ob ljubiteljih ljudske kulture pa pri- dejo na svoje tudi sladokusci, saj je na ohceti privlačna tudi enogastronomska ponudba. Tako je z ohcetjo danes, Kraška hiša pa je med dobro obiskanimi muzeji, saj jo na leto obišče povprečno deset tisoč oseb. Rezultat je toliko pomembnejši, ker se zadruga ves čas sooča z velikimi finančnimi težavami. Na osnovi današnjih ocen in spoznanj bi bilo mogoče lahko napovedovati zadrugi oz. njenim pobudam uspeh, pred tridesetimi leti pa je bilo drugače, tudi ljudje so o vrednotenju ljudske tradicije razmišljali drugače. Staro ni bilo sinonim za dragoceno, prej nasprotno, pač pa so stari predmeti Sli dobro v prodajo in marsikdo se je »rešil stare šare« in dobil nekaj prepotrebnih lir za popravilo hišo ali nakup zaželenega »stroja«. Prodajala se je tudi zemlja, prodajale so se stare tipične hiše. Iz prepričanja, da je treba nekaj konkretnega postoriti, se je porodila zamisel o zadrugi. 12. februarja 1968 se je pred notarjem Pellegrini-jem zbralo 30 ustanovnih članov, od teh jih veliko ni več med nami. V ustanovnem aktu med drugim piše, da se bo zadruga zavzemala za ovrednotenje etničnih in naravnih značilnostih Krasa na območju Fur-lanije-Julijske krajine, za pospeševanja delovanja na različnih področjih (ob kulturnem tudi gospodarskem), za promocijo raznih aspektov kraške problematike. Med ustanovnimi na- logami pa je tudi nakup nepremičnin, ki naj bi jih zadruga nudila v uporabo raznim organizacijam za prirejanje najrazličnejših pobud. In kot že rečeno, se je z »nepremičnino«, z nakupom in obnovitvijo Kraške hiše tudi začela tri desetletja trajajoča »dogodivščina« zadruge, dodatno popravilo starodavne tipične domačije (obnoviti je treba streho, ki je pokrita s starimi skrljami) je med glavnimi postavkami praznovanj pomembne oble- »Danes je ljudski praznik, naš dan« »Danes je ljudski praznik, danes je naš dan, kraško svatovanje. In vriskom, ki bodo spremljali ženina in nevesto v svatovski povorki, se pridružuje veselje vseh tistih, ki se zavedajo pomembnosti razcveta zanimanja naših ljudi za našo preteklost, za življenje dedov in pradedov. Pa to ni le zanimanje, je zavzetost, je navdušenje in iz tega navdušenja raste in se krepi zvestoba. Narodova kultura, narodov obstoj je trdno zasidran v tradiciji vsakega ljudstva. Ljudsko materialno in duhovno življenje izoblikuje iz davnin do današnjih dni značaj posameznega naroda.« Tako se začenja uvodnik Draga Pahorja, ki ga je naš dnevnik objavil v nedeljo, 22. septembra 1968, dan po odprtju muzeja Kraška hiša in na dan prve Kraške ohceti (f. Mario Magajna), ko sta si zvestobo obljubila Mira Piščanc in Angel Krmec. Za njima se je v letih poročilo še 18 parov. tnice. O tem bo govor na 30. rednem občnem zboru zadruge Naš Kras, ki bo v ponedeljek, 27. aprila, vodil ga bo Egon Kraus, čigar predsedniški staž se popolnoma pokriva z delovanjem jubilantke. Zametki zadruge segajo v leto ’65, ko je več ljudi »začelo na glas razmišljati« o nujnosti, da bi zaščitili Kras, ne da bi pri tem pozabili na ljudi, ki na njem živijo in ki so v času tudi oblikovali njegovo zgodovino in značilnosti. Kot še danes rad poudarja Egon Kraus, se je tedaj sicer veliko razpravljalo o Krasu, vendar ni bilo pretirane občutljivosti za učinkovito zaščito kraških posebnosti, tudi pri »zaljubljencih« v Kras pa je bilo malo ali nič pozornosti namenjene domačinom. Glede odnosa do Krasa so po njegovem mnenju še danes veljavne ugotovitve in misli, izrečene in zapisane ob odprtju Kraške hiše (o dogodku je zelo obširno poročal naš dnevnik). Po Krausovi oceni so še posebej omembe vredne misli namenjene kraškemu človeku, saj je v pozdravnem nagovoru zbranim na slovesni otvoritvi Kraške hiše večkrat naglasil doprinos kraškega človeka. Tako je med drugim dejal: »Vse, kar nas je tukaj, druži ljubezen do Krasa. Tista ljubezen, ki jo čutimo, ko nas pot zanese na kraške gmajne, v borove gozdiče in na borjače kraških domačij. Naj ta ljubezen ne ostane samo v nas samih. Naj se prenese tudi na druge, ki jim je lepota Krasa še tuja, ki še ne znajo ceniti dobrin našega Krasa. Vendar ne pozabimo kraškega človeka, ki te dobrine ustvarja, ne pozabimo človeka, ki je v odločilni meri pripomogel, da lahko te dobrine tudi uživamo.« Ko se danes spominja časa izpred 30 in več let, Kraus po eni strani ugotavlja, da se tedaj ni nobena slovenska organizacija izrecno posvečala vprašanju zaščite in obenem vsesplošnega ovrednotenja Krasa, po drugi pa ne pozabi povedati, da so ob ustanavljanju zadruge njeno življensko dobo omejevali. Do leta 2000 je bilo takrat videti zelo daleč, zato v ustanovnem aktu piše, da bo zadruga živela do 31. decembra 2000, z možnostjo seveda, da se ji življenje podaljša. Na osnovi dosedanjega dela lahko mimo trdimo, da zadruga ne bo zamrla, tudi zato ne, ker jo še čakajo pomembne naloge. Trideseti občni zbor bo pretežno delovnega značaja, slovesnejše bo proslavljanje tridesete obletnice odprtja Kraške hiše septembra letos. Slavje bo, tako zagotavlja predsednik, pod primerno obnovljeno streho (dobršen del finančnih sredstev so si že zagotovili). Dmgače bodo v njej tudi razvrstili razne pre- dmete, ki sodijo vanjo, vendar jih je bilo doslej preveč za takšno revno domačijo. Pri tem bo verjetno spet priskočil na pomoč Etnografski muzej iz Ljubljane, ki je s tedanjim direktorjem Borisom Kuharjem že sodeloval pri notranjem opremljanju novega muzeja. Kraške ohceti letos, pri organiziranju katere vse bolj tvorno sodeluje krajevno društvo Kraški dom, letos ne bo. Vendar pa priprave nanjo stalno potekajo, če ne drugače s šivanjem noš. Za Kraško ohcet lahko namreč trdimo, da je imela velik zunanji in notranji učinek: v repentabrsko občino in v splošnem v goste k slovenski narodnostni skupnosti je privabila veliko obisko-valecev od blizu in daleč, v okviru manjšine pa je vzbudila večje zanimanje za kulturno dediščino, v katero sodijo tudi noše. Za tridesetletnega predsedni- Rojstvo zadruge Ustanovni člani: Egon Kraus, Dušan Kodrič, dr. Drago Gantar, Boris Možina, arh. Mitja Race, dr. Mitja Bitežnik, dr. Stanislav Oblak, Boris Race, dr. Egon Flo-ridan, Felice Ostrou-ška, Ladi Jazbec, dr. Vladimir Turina, Mario Maganja, Milan Bolčič, Marko Tence, dr. Robert Hlavaty, Mansuet Fonda, Stanko Bole, dr. Etko Križnič, Natalija Kodrič, Silvia Ferluga, Marija Kodrič, Franc Kodrič, Dušan Hreščak, dr. France Tončič, Zora Čok, dr. Milan Starc, Stanko Požar, Jože Guštin in Ladislav Kodrič. Na ustanovnem občnem zboru so člani sprejeli statut zadruge in podpisali ustanovni akt ter izvolili za predsednika Egona Krausa, podpredsednika Dušana Kodriča in blagajnika dr. Draga Gantarja, za predsednika nadzornega odbora je bil izvoljen dr. France Tončič, za člana dr. Mitja Bitežnik in dr. Stanko Oblak, suplenta pa dr. Milan Starc in dr. Etko Križnič. Upravni odbor je takoj dobil pooblastilo za nakup stare hiše v Repnu 31 ter pooblastilo za začetek obnovitvenih del. ka trideset let stare zadruge je torej obračun pozitiven, pomembno pa je, da se p<> samezne pobude še nadalje razvijajo in globje vraščajo v okolje, iz katerega so vzklile, (bip) Beneška prijaznost in soba z zajtrkom V zadnjih letih smo priča pogostemu, zlasti medijskemu razglašanju mita o gospodarsko razvitem in podjetniško uspešnem Severovzhodu Italije. Ta naj bi bil nekakšna lokomotiva ali zgled za ostale predele države, kako v dobi globalizacije osnovati trden model gospodarskega razvoja. Mit o uspešnem italijanskem severovzhodu, katerega del je tudi naša dežela, je kakor vsi miti resničen le delno. Globalni statistični podatki o gospodarski rasti in povprečnem življenjskem standardu so sicer stabilni ali v porastu, vendar statistika in povprečne ocene še zdaleč ne dajejo odgovorov na vsa vprašanja. Predvsem ne razkrivajo, katere so sončne in katere senčne plati medalje. Tako včasih vsi ždimo na občutkih, da bi težko lahko bilo bolje kot je, Ceš, saj je (ali, naj bi bilo) dru- striji (in na Južnem Tirolskem) doživetje. V naši deželi si turizem dejansko šele utira pot (če odmislimo nekatere obmorske centre, kot sta na primer Gradež in Lignano). In vendar ima Furlanija izjemno lepo in zanimivo podeželje. Kljub temu pa turist pride in gre, le redko se ustavi za dalj časa. O tem smo se pogovarjali z gospo Silvio Raccaro, Benečanko, po rodu iz Spetra, ki je pobudnica združenja "Bed and Breakfast" (ali po naše "postelja z zajtrkom"). Združenje si prizadeva ustvariti v naši deželi nov segment turistične ponudbe, ki je drugod že krepko uveljavljen. Gospa Raccaro je prijazna in energična ženska, ki trdno verjame v novo pobudo: "Značilnosti turizma v naši deželi so znane: veliko je zgodovinskih in ambientalnih zanimi- 8°d slabše. Ta posplošen ; ključek deluje kot uspaval tableta in prispeva k temu, Se ne izkoriščajo marsikate Otožnosti razvoja in teh je 1 di v naši deželi še nepričal vano veliko. Vzemimo področje tui Zraa, ki predstavlja za neka dežele območja Alpe ] dran eno najmočnejših gosp darskih postavk. Za nekate: kot je avstrijska Koroška, je fosilna gospodarska panoj s katero je v nekaj desetletj Vzporedno uspelo ohraniti razviti cel kompleks bivaln J1) proizvodnih značilnosti, sicer podlegle posledica Neusklajenega razvoja: pr Ptečena je bila fizična izpi jJOitev gorskih krajev in posl OtCna degradacija prostor . Otetijstvo je bilo ohranjer ln razvito, celo do toliksi ^ere, da je brez večjih trav ^držalo "udarec" vključit ^Vstrije v Evropsko Unij Kologija prostora je doseg ls°ko raven; visoka je ravi Sestinstva in vseh spremljaj i!1 gospodarskih dejavnos i so tako ali drugače povez 6 s turizmom. Se bi lahl astevali, pa niti ni treba, s Praktično vsakdo ve, da so : P°Citnice na podeželju v A vosti, veliko je kulinaričnih dobrot, visoko kakovostna vina pa upravičeno uživajo sloves po Evropi in svetu. Ampak to Se ni dovolj, da bi obiskovalce zadržali v naših krajih. Treba jim je nuditi prenočišča po dostopnih cenah in v stilu pristne podeželske ponudbe, kot jo izvajajo drugod, kjer je sistem "Bed and Break-fast" postal pravi steber". Gospa Raccaro je skupaj z nekaterimi drugimi "zagnanci" ustanovila združenje leta 1995. 2e naslednje leto so doživeli ognjeni krst z množičnim shodom alpincev v Vidmu. Bilo jih je toliko, da je šel hotelski sistem v kolaps in združenje gospe Raccaro je s sistemom oddajanja zasebnih sob z zajtrkom reševalo položaj. »Takrat smo videli, kako je Furlanija slabo organizirana glede nudenja prenočišč. Hoteli seveda tudi stanejo in imajo drago režijo. Vsekakor pa se sistem "Bed and Break-fast" obrača na čisto specifičen sektor turistov, ki se navadno ne poslužujejo hotelov, temveč so raje v stiku z domačini in naravo. Torej konkurenca hotelom ne obstaja. Za tak način turizma je čedalje večje povpraševanje in mi skušamo temu dati konkreten odgovor«. Za ustanovitev združenja se je gospa Raccaro odločila po dolgoletnih izkušnjah na področju organiziranega turizma, zgledovala pa se je po tem, kar so naredili v nekaterih drugih deželah: »S tem se bavijo zlasti v Toscani in na Južnem Tirolskem, lani pa je tudi dežela Lacij sprejela specifičen zakon na področju turizma, da bi se pripravila na naval obiskovalcev, ki je predviden ob jubilejnem letu 2000. Nekaj časa je kazalo da bo tudi naša dežela z Oglejem nekakšna druga točka ob jubileju, ampak sedaj se o tem ne govori več. Skoda, kajti takšno priložnost bi bilo treba izkoristiti,« je prepričana gospa Raccaro. Kot pove že samo ime, prihaja "Bed and Breakfast” iz anglosaških dežel, kjer ima dolgoletno tradicijo. V Veliki Britaniji se je ta formula razvila ob tečajih angleščine, ki jih obiskujejo iz vsega sveta. Na Irskem pa je postelja z zajtrkom postala odločilen dejavnik razvoja množičnega turizma. In zakonodaja pri nas? Glede turizma obstaja okvirni, vsedržavni zakon, potem pa so za to področje pristojne dežele, vsaka po svoji presoji in potrebah. V naši deželi je ta dejavnost urejena po zakonu iz lanskega aprila in je torej formalno priznana. Vendar je možno in potrebno zakon izboljšati, da se zagotovi dodatno možnost razvoja Se zlasti goratim predelom. »Ni naključje, da doslej pri nas te pobude ni bilo, kajti manjkala je ustrezna zakonodaja. Mi smo se kot združenje zgledovali po tem, kar delajo drugod. Gre za to, da se ljudem ponudi to priložnost, ki pomeni lahko dodaten zaslužek in možnost, da se ob takem podeželskem turizmu razvijejo še druge dejavnosti,« je prepričana gospa Raccaro. S svojo aktivnostjo se naravno povezuje tudi z drugimi dejavniki razvoja v Benečiji, kot so krajevne uprave, SDGZ in združenje Invito-Vabilo, ki je v zadnjih letih naredilo nekaj zelo odmevnih in uspešnih akcij za razvoj gostinstva v Nadiških dolinah. Gospa Silvia Raccaro ima veliko zaupanje v uspeh pobude "Bed and Breakfast", čeprav obenem dodaja, da uve- ljavitev te, pri nas nove dejavnosti v turizmu ni tako enostavna: »Treba je ustvariti mrežo družin, ki so pripravljene sprejemati goste, kar pomeni gojiti "kulturo gostoljubja", tega pa ni mogoče uresničiti iz dneva v dan. Naše združenje je sedaj v fazi sa-mopromocije. Ko se bo širše razvedelo, kakšne so možnosti, bodo vsi razumeli, da je to priložnost več za razvoj turizma in z njim povezanih drugih dejavnosti. Vsaj upam, da bo tako, sicer pa naše združenje ponuja zanimive storitve tudi za izseljence. Ce se bo izpopolnila tudi deželna zakonodaja, ni razloga, da ne bi uspeli.« Ni kaj reči, zamisel je vredna vse pozornosti, kot je vredno pozornosti delo ljudi, ki so za uresničitev takih zamisli pripravljeni premagovati vse ovire. Je že res, da se Furlanija poveličuje kot uspešni sestavni del "severovzhodnega čudeža", a senčna plat me- dalje je naprimer v tem, da na lanskem turističnem sejmu v Milanu zanjo ni vedel skoraj nihče, in je tisk to registriral z zgovornim naslovom »Friuli, il grande sconosciuto«. Združenje “Bed and Breakfast” je začelo iz ničelne točke in v nekaj letih je uspelo narediti pomemben kos poti. Dobro vemo, kako je čas odločilen dejavnik ravno v gorskih krajih naše dežele, kjer ga je bilo načrtno ukradenega za cela desetletja. Zgodba o postelji z zajtrkom je v naši deželi šele na začetku in kot vsak začetek potrebuje veliko energije in optimizma, obojega pa ima gospa Silvia Raccaro na pretek. Njeno vztrajno delo daje občutek, da bo uspela. In da združenju, ki sloni na dobri volji in prostovoljnem delu pomagamo iz anonimnosti, dodajmo še njegov naslov: "Bed and Breakfast in Italy, via Sanguarzo 13, 33034 Cividale, tel. 731854, fax 700144. Dobili boste beneško prijaznost in...kaj bi drugega dobili, če ne "sobo z zajtrkom". Dušan Udovič Na fotografijah: na desni Silvia Raccaro; zgoraj zgibanka, s katero ponazarja svojo ponudbo; spodaj pa beneški mlin, v katerem je mogoče dobiti dvoposteljno sobo... z zajtrkom seveda NEDELJSKE TEME Nedelja, 19. aprila 1998 Iz fotografskega albuma prve svetovne vojne Slika 1 Dežela Tridentinska -Južna Tirolska si že dalj Časa prizadeva, da bi razne pomnike prve svetovne vojne izkoristila v turistične namene. Tako že leta organizira vodene izlete po nekdanjih bojiščih, in podobno. Zdaj pa je sklenila predelati v turistične postojanke tudi nekatere izmed impozantnih utrdb, ki so njega dni sestavljale »jekleni visokogorski pas«, prizorišče spopadov med »kazensko ekspedicijo« spomladi leta 1916 in ob koncu vojne pred umikom ostankov avstroogrske armade iz Italije. Tako je deželna uprava zdaj nakazala začetno vsoto 260 milijonov lir za turistično adaptacijo utrdbe »Werk Gschvvend« (Forte Bel-vedere), ki so jo Avstrijci zgradili tik pred vojno na prepadnem robu nad dolino Astico na območju občine Lavarone. Utrdba, ki je nastala v letih 1909-1912 je štela posadko 230 mož in je bila oborožena s tremi večjimi havbicami (mož-narji) in celo vrsto mitraljezov. Med spopadi so jo italijanske topovske granate večkrat zadele in poškodovale, večjih pretresov pa ni doživela. Utrdba stoji na nadmorski vešini 1173 m in do nje je speljana lahko prehodna mulatiera, ki jo bodo predelali v pravo turistično cesto. Zanimivo je, da bo ta izrazito vojaška postojanka vključena v vrsto objektov, ki »označujejo vrednote miru in sožitja med narodi«. Slika 2 Avstrijska vojska rek-virira zvonove. Slika je nastala v Ajdovščini v začetku sovražnosti z Italijo leta 1915. Zvonove sta pri nas obe vojskujoči se strani pridno pobirali na tej in na oni strani, da so jih pretopili v topove. Marsikateri top je pozneje ostal plen sovražnika in so ga ponovno pretopili v zvonove, pri Čemer niso pozabili zabeležiti, da gre za izdelek, nastal iz brona sovražnih topov. Tudi psihološka vojna je pac zahtevala svoje obrede... Slika 3 V Roveretu na Tridentinskem pa imajo poseben zvon, ki so ga vlili leta 1924, in sicer iz brona raznih topov, ki so jih nalašč v ta namen prispevali Italija in vsi njeni zavezniki v vojni 1915-18. Ko je bilo vse pripravljeno za slovesnost in ko so bili vojaki že lepo postrojeni in je cerkovnik potegnil za vrv, je »zavezniški zvon« zapel tako razglašeno, da so ga morali dati še enkrat vliti. Kateri izmed zaveznikov je »pofušal««, niso nikoli dognali. Slika 4 Anton Žigon iz Volčjega grada pri Komnu je bil že izučen krojač, ko ga je Avtroo-grska leta 1914 vpoklicala v vojakom. Dne 1. ju- lija 1919 je fotograf v Ljubljani »ujel« vojaško krojaCnico, v kateri se pet vojakov ukvarja s šivanjem vojaških montur. Anton je v sami sredini skupine. Ob strani slike je poleg datuma še napis: Spomin na svetovno vojno. Anton Žigon se je iz vojne sreCno vrnil domov, leta 1923 pa se je umaknil fašistom ter se vrnil v Ljubljano, kjer si je uredil nov dom in postavil novo, tokrat civilno krojaCnico. Slika 5 Pri zaselku Segeti (ki šteje vsega tri hiše) nedaleč od Lokvice (Opatje selo) je večja kraška vrtača, ki ji domačini pravijo »Dihovec« in ki je na italijanskih vojaških specialkah označena kot »Dolina Oneglia«. Italijanski oficir L. Gaspa- rotto v svojih spominih na prvo svetovno vojno pravi, da gre za najlepšo dolino, kolikor jih je videl na Krasu. »Barake v njej so razvrščene okoli nekakšnega trga, kakor da bi jih postavili p° skrbno izdelanem urbanističnem naCrtu. Tu so se potili infanteristi brigade Novara. Nad vhodom v kaverno, ki ima še en izhod, je velik napis "Novara la forte”. Tu je bil sedež štaba IV. divizije junaškega generala Paolinija... V jami deluje radiotelefonska postaja, ki oddaja po zemlji, z električnimi impulzi Morsejevo abecedo...« Danes je ta »najlepša« kraška vrtaCa v znatni meri zadelana z odpadki in prav pred vhodom v kaverno z napisom »Novara la forte« so »parkirane« tudi razbitine nekaterih avtomobilov-Za morebitnen obisk se vsekakor priporoča Cas enkrat ob koncu fe' bruarja, ko je Cisti det doline ves bel oCl zvončkov... Elio Fornazarič NEDELJSKE TEME Nedelja, 19. aprila 1998 Z Pred 110 leti so v Nabrežini ustanovili prvo posojilnico V drugi polovici prejšnjega stoletja je bila Nabrežina tista kraška vas, v kateri je bilo največ gospodarskega živžava. V drugih krajih so se ljudje pretežno ukvarjali s kmetijstvom, tisti ob morju še z ribištvom. Nabrežina je sicer bila takrat ob glavni poti, ki je Gorico povezovala s Trstom, pa Čeprav ni tu bilo tiste živahnosti, kot so jo imeli npr. v Sežani ali na Opčinah, kjer je tekla glavna cesta med Kranjsko in Trstom. Ob Nabrežini je bila speljana tudi železnica, to že od leta 1847, ko se je sam cesar Franc Jožef s prvim vlakom po Južni železnici pripeljal iz Ljubljane v Trst. In vendar je imela Nabrežina svojo posebnost: to so bili kamnolomi. Znani so bili že v rimskih časih in seveda tudi pozneje, saj so najbrž tudi marsikatero palačo v Benetkah zgradili s kamnom izkopanem v tem kraju, ne samo z istrskim ali dalmatinskim. Do prave veljave pa so prišli kamnolomi - tako v Nabrežini kot v sosednih krajih -šele takrat, ko s gradili že omenjeno Južno železnico. Za nasipe po Krasu je bilo treba veliko kamenja. Prav tako so ga potrebovali veliko za izgradnjo dveh viaduktov, prvega pri Nabrežini, drugega pri Barkovljah. Kamen je bil seveda potreben tudi za izgradnjo železniške postaje v Trstu, da se omejimo na železnico. Zaradi tega je bilo v štiridesetih letih prejšnjega stoletja v kamnolomih veliko dela za vse domačine, ki so si hoteli zaokrožiti svoj dotlej borni zaslužek na kmetiji ali na ribiški barki, kot tudi za ljudi od drugod. Lastniki kamnolomov so bili domačini, pa tudi podjetniki, ki so sem prišli od drugod, tudi druge narodnosti. Dela je bilo toliko, da je bilo delavcev zelo veliko, ljudje so prihajali iz drugih slovenskih vasi na Krasu in iz sosednje Furlanije. Najbližji sosedje so na delo v kamnolome prihajali vsak dan, prišleki °d bolj daleC, pa so si priskrbeli borno Prenočišče v Nabrežini in se domov Vračali bolj poredkoma. Zato je bilo takrat v Nabreži-ib veliko gostiln in krcem, katerih last-oiki.so poskrbeli tudi za prenočitvene Potrebe gostov - delavcev. Seveda je bilo tu tudi veliko trgovin z jestvinami 111 drugim blagom. Delo v kamnolomih ni prenehalo takrat, ko je bila ^grajena železnica, bo večalo se je, kajti Prav po zaslugi že-laznice so odtlej na-brežinski kamen od-Premljali na Dunaj m od tam v druge t^aje cesarstva, kjer ?° z njim gradili pa-®ce, kot tudi v Trst, Nor so ga natovarjali Jja ladje in vozili tu-dr na druge celine. elavcev je v kam-narski industriji bilo 2elo veliko. Prav zaradi tega velja uvodna ugotovitev, da je na Krasu Nabrežina prednjačila v gospodarskem oziru. Denarja je tu krožilo veliko veC kot v drugih krajih. Nastala je tako potreba po ustanovitvi domačega denarnega zavoda. V Nabrežino se je takrat že priselilo veliko ljudi od drugod. Med njimi sta bila tudi nadučitelj Franc Tomšič in železniški uslužbenec Franc Stupica. Očitno sta moža brala takratne slovenske Časopise in jima je bilo torej znano, da so se drugod na Slovenskem ustanavljale posojilnice, ki so že pokazale svoje prve uspehe. Na začetku osemdesetih let jih je bilo bolj malo. Komaj trinajst jih je bilo v januarju 1883 -predvsem na Južnem Štajerskem - ko je Mihael Vošnjak v Celju ustanovil Zvezo slovenskih posojilnic. Takrat, v januarju 1883, so slovenski politični prvaki v Gorici dali pobudo za ustanovitev Goriške ljudske posojilnice, ki je bila prvi slovenski denarni zavod v Primorju. Leto dni kasneje so slovenski kmetje v KopršCini ustanovili Hranilno in posojilno društvo za Koperski okraj. Dve leti kasneje, t.j. leta 1886, so podobno pobudo sprejeli Tržačani in ustanovili Tržaško posojilnico in hranilnico. Ostalo pa je pri zelo lepi zami-sli, kajti pobudniki te denarne zadruge niso vpisali na sodišču. To so naredili šele leta 1891, zaradi Cesar je pravno vzeto leto ustanovitve Tržaške posojilnice in hranilnice šele 1891. Pridnejši so bili Nabrežin-ci, prav po zaslugi že omenjenega nadučitelja in železničarja. Dne 15. aprila 1888 -v teh dneh mineva torej 110. leto - se je zbrala skupina ljudi in ustanovila Hranilno in posojilno društvo v Nabrežini - Spar und Vorschussverein in Nabrežina. Za načelnika -tako so takrat označevali predsednika - so izvolili Janeza Caharijo. Franc Tomšič je bil njegov namestnik, Andrej Stupica pa blagajnik. V poročilu je bilo omenjeno, da je v odbor bilo izvoljenih še drugih devet ljudi, vendar pa v dosegljivih dokumentih ni drugih imen. Vmaslednjih letih sta se načelnik in pod-nacelnik menjavala, Stupica pa je ostal trdno na svojem mestu veC kot dvajset let. Ni bil le odbornik, marveč dejanski vodja posojilnice, njen uradnik. Poročil se je s pristno Nabrežinko, posloval je na svojem domu sredi Nabrežine, in prav zaradi tega se je med domačini udomačilo ime “Stupčeva posojilnica”. Ustanovitveni akt je bil torej podpisan 15. aprila 1888. Na tržaškem sodišču so ga potrdili že 4. maja, tako da je posojilnica hitro zaživela. Vanj so vložili svoje prihranke tisti ljudje, ki so dotedaj denar hranili doma, in zanj seveda dobili nekaj obresti, ki so takrat sicer bile zelo nizke, le 4, 5 odstotne. Le za en ali dva odstotka so bile višje obresti, ki so jih plačali tisti ljudje, ki so želeli denar na posodo. V Nabrežini se je hitro našlo nekaj takšnih ljudi, ki so za dobljeno posojilo plačali 6-odstotne obresti. Posojila so bila običajno kratkoročna: treba jih je bilo vrniti v štirih mesecih. Caharija in njegovi sodelavci so seveda bili zelo previdni pri dajanju posojil, saj je bilo bančno poslovanje takrat šele v povojih, še zlasti v tako majhnem kraju. Ko so konec leta 1889 naredili skupni obračun za prvo poldrugo leto poslovanja, so ugotovili, da so v tem Času dali 24 posojil v skupni vrednosti 1.029 goldinarjev. Hranilno in posojilno društvo v Mabrcžini regi&trovana zadruga z omejeno zavezo. ^ ^ • ■ ■ RAČUNSKI SKLEP osmo upravno ~W leto 1895. Hranilne vloge se sprejemajo od vsacegn 8e tudi ni ud zadruge, in se obrestujejo po 4‘/, %. Pogojila sc dajejo samo zadružnikom in sicer,na osobtti kredit proti (>% in lin goli hipotekarni kredit proti !>%-» obrestim. Uradni dan: vsako nedelj« eti 1(1. do H. tire predpeldnem. Poraba »istega dobitka leta 1894., ki je znašal. . gld. :i(t l4 Se je tako razdelil: Blagajniku ..... 22 09 Resorvi za leto 1894. . 3" — Za dobre namene . . . :> 0"> gld. 30 14 Poročilo. Posojilnica v Nabrežini imela je prometa 1895. I. gld. 13.835 S2. Pristopilo je k zadrugi 1895. I. 5 novih zadružnikov, izstopilo jih tudi 5 udov tako, da šteje zadruga koncem leta 1895. 69 zadružnikov, kateri imajo v deležih s pri-_____ pisanimi obrestmi...................... i gld. 2.918*30 Hranilnih vlog se je vložilo leta 1895. TOkrat vzdignilo pa se jih je 20krat » « . . . toraj več vložilo zn ......................... Stanje koncem leta 1894. hranilnih vlog 2,559-40 681-91 za leto 1895. kapitnlizovane obresti vlog................... Stanje koncem leta 1895.................................. * Posojil se je dalo v letu 1895.................. » vrnilo pa se jih je v letu 1898. ...................... toraj več izplačalo-za................................... » Stanje posojil koncem lota 1894. ........................... Stanje posojil koncem leta 1895. ........................ » 1.877-49 1.885-46 110-78 3.873-73 '4.928-— 3.313-59 1.014-41 4.777-50" 6.391-91 CASSARU-VCSC* ' ' ::: • Dl kk:"'.:v. rt'"" .7.:.-,sa __ta FOECJiU-itCo v tžMSfiuZIdi m To je bilo veliko. Denar za posojila so namreč dobili iz lastnih sredstev, t.j. iz zaupanih jim hranilnih vlog. Sele v kasnejših desetletjih je marsikatera nova posojilnica lahko hitro pričela dajati posojila, kajti denar si je predčasno vzela na posodo pri drugih bankah, ki so ga tedaj že imele veliko. Nabrežinci takrat te možnosti še niso imeli. Pomagali so si sami. Po začetnih dveh letih je zaupanje v nabrežinsko posojilnico naraščalo. Njen sloves je segel Cez ozke občinske meje - poleg Nabrežine so tu bile še občine Slivno, Sempo-laj, Mavhinje in Devin - tako da so za posojila pričeli prositi ljudje od drugod. Deset let po ustanovitvi posojilnice so v knjigo elanov imeli vpisanih že 136 imen, dejavnih elanov pa je takrat bilo le 102. Da si dobil posojilo, si se namreč moral včlaniti v denarno zadrugo. Marsikdo se je izbrisal, potem ko je odplačal dobljeno posojilo. Zato je razumljiva ta številčna razlika. Hranilnih knjižic so takrat imeli 57, kar pomeni, da je dobra polovica elanov na posojilnici shranjevala svoj denar, druga polovica pa ga je dobila na posodo. Se bolj se je povečalo poslovanje te posojilnice v letih do 1. svetovne vojne. Tja do leta 1914 so v knjigo družbenikov vpisali že številko 434. V letu 1902 so npr. vpisali 23 novih elanov, v letu 1904 še 33. V letu 1905 je novih elanov bilo 35. Nekoliko nižje Številke so beležili v drugih letih. Nabrežinsko Hranilno in posojilno društvo je bilo domena liberalno mislecih ljudi. Se od svojega nastanka so bili včlanjeni v Zvezo slovenskih posojilnic v Celju, ki jo je bil ustanovil in vodil Mihael Vošnjak. Nagibal se je na liberalno stran. Ostali so ji zvesti tudi potem, ko je sredi devetdesetih let bila v Ljubljani ustanovljena katoliška Gospodarska zveza, za katero je dal pobudo Janez Evangelist Krek, in tudi potem ko je dr. Anton Gregorčič leta 1904 v Gorici ustanovil Goriško zvezo gospodarskih zadrug in društev, ki je imela katoliško osnovo, bila pa v hudi konkurenci z ljubljansko Krekovo zvezo. Se bolj so potrdili svojo liberalno miselnost, potem ko so vodilni ljudje slovenske liberalne stranke leta 1907 ustanovili v Ljubljani Zvezo slovenskih zadrug, ki je postala zelo odvisna od liberalnega vodstva. Takrat so Nabrežinci zapustili Celjsko zvezo in se včlanili v to ljubljansko liberalno Zvezo. Na Goriškem - Nabrežina je takrat bila v goriški deželi - je takrat divjal hud boj za ustanovitev in pridobitev novih posojilnic in drugih zadrug. Goriški klerikalci so leta 1908 dali pobudo za ustanovitev Kmečke hranilnice in po-sojilnce v Devinu. Ta je seveda odvzela elane in stranke nabrežinski posojilnici. V letu 1914 so klerikalci šli Se dlje in so v Nabrežini ustanovili Ljudsko hranilnico in posojilnico, v Sempolaju pa Kmečko hranilnico in posojilnico. Razvoj je pokazal, da je že pred vojno v Devinu, po njej pa v Nabrežini in sosednjih krajih, Hranilno in posojilno društvo izgubilo elane in stranke. Voditelji te najstarejše posojilnice v teh krajih niso imeli veC opore predvojnih liberalnih voditeljev. Včlanila se je v tržaško Zadružno zvezo. Resnici na ljubo niso kdovekako dobro poslovale niti tri druge posojilnice, ki so bile včlanjene v Goriški zadružni zvezi, ki je imela katoliško vodstvo. Ta je bila v hudih finančnih težavah in, Se preden so fašistični oblastniki zaradi tega leta 1928 vanjo poslali svojega komisarja, so iz Gorice v vodstva tudi treh včlanjenih posojilnic v Devinu, Nabrežini in Sempolaju prihaj-li pozivi, naj te vrnejo dobljena posojila. To pa je bilo skoraj nemogoče, kajti niti ljudje, ki so bili na posojilnicah dobili denar na posodo ga niso bili sposobni vrniti. Zato so se vse tri katoliške in edina liberalna posojilnica znašle v težavah. Fašisti so to spretno izkoristili in leta 1929 predsednikom in odbornikom vseh štirih posojilnic ukazali, da morajo tri med njimi razpustiti in likvidirati, pri življenju naj ostane ena sama, ki naj vi delovala na celotnem področju takrat že združene velike občine Devin - Nabrežina (vanjo so takrat združili dotlej samostojne občine Devin, Mavhinje, Nabrežina, Sempolaj in Slivno). Fašisti so takrat odločali in vsaj na tem področju še ni bilo mogoCe upirati. 8. decembra 1929 se je zgodilo, kar so fašisti zahtevali. Tistega dne so dopoldne bili razpustitveni občni zbori posojilnic v DeVinu in Sempolaju ter Hranilnega in posojilnega društva v Nabrežini. Sempolajcev sicer ni bilo dovolj na obenem zboru, zato so razpustitev izvedli šele dva meseca kasneje. Popoldne že omenjenega 8. decembra 1929 je bil Se občni zbor elanov Ljudske hranilnice in posojiln-ce v Nabrežini, v katero so se še tistega dne včlanili vodilni ljudje drugih treh posojilnic, in bili tudi izvoljeni v odbor. Pri vsem tem je zanimivo -razloga o tem ni v nobenem dokumentu - zakaj so fašisti ohranili pri življenju Ljudsko posojilnico v Nabrežini in ne Hranilnega in posojilnega društva, ki je bilo starejše. Hranilno in posojilno društvo v Nabrežini je torej poslovalo 41 let. Do razpusta so v knjigo elanov vpisali 480 oseb. V naslednjih letih delujoča nabrežinska posojilnica, za katero lahko uporabljamo izraz “skupna”, je bila torej ustanovljena šele leta 1914. Poslovala je do leta 1994, torej osemdeset let, dokler niso njeni elani sklenili združiti se z opensko posojilnico v današnjo Zadružno krasko banko. Posojilniška dejavnost v Nabrežini je torej stara že 110 let, pa Čeprav tu ni pravne kontinuitete. Hranilno in posojilno društvo je poslovalo le 41 let, potem pa so posojil-niško dejavnost v tem kraju vodili drugi ljudje z drugim imenom. Lahko torej upravičeno govorimo o stodese-tletnici posojilniškega delovanja na nabrežinskem Krasu, ne pa o tolikšni nepretrgani dejavnosti ene same denarne zadruge. Letnica 1888 pa nam zelo jasno pove, da so bili v tem kraju takrat zelo daleko-vidni in podjetni možje. Marko Waltritsch Na slikah: zgoraj: železniška postaja v Nabrežini na stari razlednici (iz zbirke Igorja Tute); levo: računski sklep Hranilnega in posojilnega društva v Nabrežini za leto 1895. Nedelja, 19. aprila 1998 DNEVNE NOVICE NOVICE Zasedanje o severnoirskem mirovnem sporazumu BELFAST - V glavnem mestu Severne Irske Beliastu se je včeraj začelo odločilno zasedanje vodilne protestantske stranke ulstrskih unionistov (UUP) o sprejemu ali zavrnitvi severnoirskega mirovnega sporazuma. Okoli 700 članov strankinega sveta bo glasovalo o določilih omenjenega sporazuma. Glasovanje članov UUP je odločilnega pomena tudi za politično prihodnost predsedujočega stranke Davida Trimbla. V središču Belfesta v bližini kraja zasedanja je kakih 40 nasprotnikov na veliki petek podpisanega mirovnega sporazuma Trimblovim unionistov očitalo "izdajo". Kritike na račun mirovnega načrta so letele tudi iz vrst ulstrskih unionistov. Trimble računa pri glasovanju na podporo približno 70 odstotkov delegatov. Ce bi ga podprlo le kakih 60 odstotkov udeležencev, bi po ocenah opazovalcev to pomenilo konec njegove politične kariere. (STA) Havel uspešno prenesel drugi kirurški poseg PRAGA - Včerajšnji poseg, s katerim so predsedniku Vaclavu Havlu očistili bronhije, je bil uspešno končan. Zdravniki na innsbruški kliniki, kjer se zdravi Havel, so povedali, da so morali čiščenje opraviti, ker se je v delu desnega krila pacientovih pljuč čez noč nabrala sluz, ki je ovirala dihanje. Havla so po posegu prepeljah na urgentni oddelek klinike. (STA) ZDA ne nameravajo namestiti svojih vojakov na Kosovu TIRANA - ZDA na Kosovu ne bodo namestile svojih vojakov, je včeraj po srečanju z vodilnimi albanskimi voditelji v Tirani poudaril namestnik ameriškega zunanjega ministra Strobe Talbott. Albanski parlament je dan prej sprejel resolucijo, v kateri je zahteval namestitev vojaških enot zveze NATO za varovanje albanske manjšine na Kosovu. Talbott je po pogovorih s predsednikom Rexhe-pom Meidanijem in premierom Fatosom Nanom pristavil, da njegova država podpira nadaljevanje mandata vojaških enot ZN v sosednji Makedoniji. Njihov mandat se izteče poleti. (STA) 11 * NABORJET / V BENEŠKI PALAČI 2E 24. SREČANJE Uspeh nastopa glasbenih šol Sodelovanje Gorenjske in zamejstva NABORJET - V Beneški palači v Na-borjetu se je v petek zvečer ob prisotnosti številnih domačinov in gostov odvijalo srečanje glasbenih šol Gorenjske in zamejstva, tokrat že 24. po vrsti. V glasbenih točkah, ki so bile na visoki kakovosmi ravni, se je zvrstilo lepo število gojencev osmih glasbenih šol iz Celovca, Jesenic, Kranja, Radovljice, Škofje Loke, Tržiča in seveda same šole Tomaža Holmarja iz Kanalske doline, ki je bila letošnji gostitelj srečanja. Srečanje je otvoril predsednik slovenskega kulturnega središča Planika Rudi Bartaloth. Ob pozdravu je izrazil zadovoljstvo, da se na teh srečanjih iz leta v leto potrjuje kakovostna rast slovenskega glasbenega šolanja, ki se je v Kanalski dolini začelo pred točno 20 leti na pobudo Salvatoreja Venosija un župnika Maria Gariupa. Od tedanjih prvih korakov je šola kmalu postala sestavni del kulturnega življenja domačinov. Sola Tomaž Holmar je sestavni del dejavnosti kulturnega središča Planika, daluje pa pod okriljem Glasbene Matice iz Trsta. Srečanje sta pozdravila tudi direktor glasbene šole iz Škofje Loke Bogataj in predstavnik Slovenske kulturno gospodarske zveze Viljem Cemo (du) POTRES Se okrog 100 ljudi čaka na vselitev v prikolice Tudi včeraj zabeležili dva lažja potresna sunka KOBARID - Predstavniki občine Kobarid so na včerajšnji novinarski konferenci povedali, da so doslej vselili 163 od skupaj 264 prebivalcev, ki so ostali brez strehe nad glavo. Večji del brezdomcev so namestili v kamp prikolice, približno petdeset pa v bivalnike. Na vselitev v prikolice čaka še 63, v bivalnike pa 38 prebivalcev najbolj ogroženih podkrnskih vasi Drež-niške ravne, Jezerca, Magozd, Drežnica, Kuršič in Km. Škode na objektih še niso začeli ocenjevati. Komisije, ki so bile zadnje dni na terenu, so namreč preverjale zgolj primernost objektov za bivanje. Kobariški župan Pavel Gregorčič je glede na izkušnje po potresu leta 1976 na območju "svoje" občine prepovedal označevanje poškodovanih objektov in priporočal vnašanje po- datkov o poškodbah le v zapisnike strokovnih komisij, je poročal Radio Slovenija. Seizmografi državne mreže potresnih opazovalnic so medtem včeraj ob 12. uri in 15 minut zabeležili potresni sunek iz oddaljenosti 80 kilometrov severozahodno od Ljubljane. Sarišče potresa je bilo na območju Lepene, čutili pa so ga tudi posamezni prebivalci Nove Gorice, je sporočila Uprava RS za geofiziko. Moč potresnega sunka je v nadžariščnem območju dosegla četrto stopnjo po evropski merski lestvici (EMS), lokalna magnituda potresa pa je bila 2, 5. Seizmografi državne mreže potresnih opazovalnic so podoben sunek zabeležili tudi predsinočnjim ob 23. uri in 59 minut. Žarišče potresa je bilo na območju Polovnika, med Kobaridom in Bovcem. (STA) Prevajalci in Tolmači 'S U: jS£,r"V' BF I Z, __* Wtiis -Vi j /-‘"n. N kr) Ztxj IS* Angleščina—Nemščina—Slovenščina^^ \ Šolanje traja 3 leta; obiskovanje predavanj je obvezno. Za dosego diplome mora študent opraviti 21 izpitov in zaključni diplomski izpit. Univerzitetna diploma te šole je priznana na evropski ravni in omogoča zaposlitev v vseh državah Evropske skupnosti. Vpisovanje Pogoj za vpis je diploma višje srednje šole (petletna šola) ali diploma učiteljišča (štiriletna šola). Število vpisanih je določeno. Pogoj je še uspešno opravljeni sprejemni izpit, na katerem mora kandidat s pomočjo testov dokazati, da primerno obvlada oba tuja jezika in italijanščino. Tuji študenti pa bodo morali prej, preden bodo prepuščeni k sprejemnemu izpitu, opraviti še izpit iz poznavanja italijanskega jezika. Mednarodni odnosi Univerza v Vidmu je s tujimi univerzami sklenila mnogo sporazumov, ki nudijo študentom možnost tečajev ali seminarjev na teh univerzah. Na naši univerzi so posebno številni skupni projekti izmenjav docentov in študentov, ki jih vodi Center za razvoj mednarodnih odnosov, to so: Tempus, Leonardo, Socrates in Konvencije. Štipendiranje tujcev In tu je še možnost za štipendije, ki jih Univerzitetni konzorcij vsako leto daje na razpolago tujim študentom, ki obiskujejo univerzitetni sedež v Gorici. Didaktična razporeditev Odredbe za vpis tujih študentov, ki so dosegli študijski naslov v tujini, na univerze in na visoke šole državnih univerz (univerze, univerzitetne inštitute in poliklinike) in druge italijanske univerze. Splošne odredbe za študente sledečih kategorij: 1 za državljane izven Evropske skupnosti; 2 za državljane izven Evropske skupnosti, ki zakonito prebivajo v Italiji z dovoljenjem za bivanje, izdanim enkratno za vsaj eno leto, zaradi odvisnega dela, samostojnega dela, študija ali družinskih vezi, vendar pa ne z zapadlostjo pred 31. decembrom 1997. Postopek in dokumentacija Navodila, ki sledijo, se nanašajo na akademsko leto 1997/98. Za podrobnejše informacije se je treba obrniti na Didaktični oddelek v prvem tednu meseca marca. Časovni rok za oddajo prošenj je običajno določen v prvih mesecih sončnega leta (za leto 1997 je bil na primer od 14. 04. 1997 do 23. 05.1997). Dokumenti, ki jih morajo predložiti tuji študenti v predpisanem roku, so naslednji: 1. prošnja za predvpis (na ustreznem formularju Tujina ali formularju Italija za državljane izven Evropske skupnosti, bivajoče v Italiji) z navedbo enega samega univerzitetnega ali visokošolskega študija in izbranega sedeža univerze. Tako formular za prošnjo kot tu navedeni dokumenti morajo biti izročeni ali poslani na Italijansko predstavništvo v treh kopijah (origanal in dve običajni fotokopiji); 2. zaključno spričevalo o opravljenem študiju na višji srednji šoli v originalu ali pa nadomestni, zakonito Veljavni dokument (nikakor ne fotokoko-pija spričevala). Tistb-kt' imajo pravico, da pošljejri prošnjo na Italijansko predstavništvo, naj priložijo tudi prevod v italijanščino, ki si ga naj priskrbijo sami pri uradnem prevajalcu. Kandidatom, ki živijo v tujini, bo prevode oskrbelo in potrdilo Italijansko predstavništvo tistega kraja. Predstavništvo bo vrnilo kandidatom originale, prevedene in uradno overjene; 3. dve enaki fotografiji, ena od teh overjena; 4. kritje zdravstvenega zavarovanja za morebitno ambulantno zdravljenje in zdravljenje v bolnišnici; 5. za pridobitev vstopnega vizuma v Italijo je potrebno še ustrezno finančno jamstvo (leta 1997 je to bil bančni polog v vrednosti 1.000.000 lir mesečno za dobo 5 mesecev). S Universita deali Studi di Udine Visoka šola za prevajalce in tolmače s sedežem v Gorici ul. Brigata Pavia 25 © 0039 481536584; tajništvo: ul. Italico Brass 25, Gorica, ©0039 48133869 ul. A. Diaz 5, Gorica Chiamata gnatuita- L167-24.14.33 PROGRAMSKA LETNA KONFERENCA n ZLSD: Odprimo ta prostor! Zahteva po realnejši razporeditvi davčnih bremen LJUBLJANA - V Cankarjevem domu v Ljubljani se je včeraj začela dvomesečna programska letna konferenca Združene liste socialnih demokratov (ZLSD), na kateri bodo razpravljali o ključnih temah za prihodnost države, med katere sodijo gospodarska rast in zaposlovanje, reforme socialne države, dostop do zdravja, izobrazbe in stanovanja, razvoj podeželja, regionalizem in lokalna samouprava, denacionalizacija in lastninjenje ter vključevanje v EU. Uvedba dvomesečne konference, na kateri bodo predstavniki stranke preko številnih posvetov, okroglih miz in javnih tribun oblikovali stališča do številnih ključnih problemov Slovenije pred prehodom v novo tisočletje, predstavlja novost ne samo za Združeno listo, ampak tudi za strankarsko politiko na slovenskem. Temeljni vsebinski okvir dela na konferenci pa naj bi predstavljalo iskanje odgovorov na vprašanji, kako krepiti narodno identiteto v pogojih mednarodnega povezovanja in kako urediti slovensko družbo, da bo to družba enakih možnosti za vse. »Združena lista socialnih demokratov (ZLSD) razume politiko kot prostor povezovanja ustvarjalnosti za skupno dobro, zato z današnjo konferenco odpiramo ta prostor«, je uvodoma na dvomesečni programski letni konferenci ZLSD, ki se bo končala 20." junija, poudaril predsednik stranke Borut Pahor. ZLSD želi spremeniti dejstvo, da imajo od uspehov Slovenije eni več in drugi manj, ne glede na njihovo znanje, delo, talent in odrekanje. Kot osnovno sporočilo pripravljenega programskega dokumenta konference z naslovom Za konkurenčno, a solidarno Slovenijo pa je Pahor navedel neizogibnost reform, s katerimi se ustvarjajo nove možnosti. Zatem je kritično ocenil delo vladnih strank, ki po njegovih besedah niso sposobne oblikovati enotne politike in vizije, ampak si zgolj preprosto delijo moč in oblast. To ravnanje si lahko sedanja koalicija neodgovorno privošči zato, ker skoraj ni druge realne alternative, razen volitev. Vsaj kar zadeva ZLSD, ki jo sicer ne zanima oblast za vsako ceno in tudi ne padec vlade za vsako ceno. Pahor je poudaril, "da bo Slovenija samo mizer-no obrobje Evrope, če ne bo krepila znanja in marljivosti ljudi, ki sta poleg lepot naše dežele edini strateški surovini". Nazadnje je pojasnil nekaj stvari glede njihovega odnosa do polpretekle zgodovine ZLSD, ki se naslanja na socialno in nacionalno izročilo OF in partizanstva, ki je zagotovilo naše narodno preživetje. Obenem obsoja narodno izdajstvo ter zavrača komunistični režim kot enopartijski sistem, ki ni dopuščal politične svobode. S pobudo ZLSD za spravo ne gre za odrekanje preteklosti, še najmanj pa NOB, ampak, da bi zmogli to pretekklost razločevati in se naslanjati na tisto,, kar je humano in svobodni. S kritiko povojnega sistema se v istem zamahu ne sme kritizirati tudi NOB, ampak se med tema dvema zgodovinskima dejstvoma naredi ključna razlika, je sklenil Borut Pahor. Glavni tajnik Dušan Kumer je med drugim poudaril, da naj bi ta dvome-sečena konferenca na koncu dala odgovor na vprašanje kaj smo, kaj bi radi bili in ali smo zares lahko tudi bolj prepričljivi za volilce. Vodja poslanske skupine ZLSD Miran Potrč je predstavil dosedanje delo poslancev, ki je vladi predložila 65 poslanskih pobud in vprašanj ter vložila skupno 24 zakonov. Združena lista socialnih demokratov je na konferenci predstavila tudi pobudo vladi za progresivno obdavčenje premoženja. Zahteva realnejšo razporeditev davčnih bremen in uveljavljanje Slovenije kot socialne države. Za progresivno obdavčenje se zavzema zato, da ne bodo obdavčeni tisti, ki so si s svojim delom in o dtrgovanjem zgradili ali kupili hišo ali stanovanje za potrebe svoje družine, temveč da bodo pošteno obdavčeni tisti, katerih premoženje ji® brez vsakega dela omogoča nadaljuj bogatenje. (STA) KMETIJSTVO Nedelja, 19. aprila 1998 KATASTER / NOVI PRAVILNIK Vlada odobrita novosti glede kmetijskih zgradb Najpomembnejši so kriteriji zo priznanje ustreznega statusa Novi pravilnik, ki ga je odobrila vlada pred kratkim, vnaša v norma-tivo katastra kmetijskih zgradb nekaj novosti, ki dopolnjujejo zakon 133 z dne 26.2.94, ki je dober, da ga kmetovalci poznajo. Najvažnejši so rekviziti za določanje katerim zgradbam se prizna status kmečke zgradbe glede na njeno funkcijo in ne veC na osnovi tipologije, kajti do nedavne oznake A 6) ki je bila dodeljena kmetijskim zgradbam), ni veC. (A je skupina. 6 je kategorija). Kateri so ti rekviziti? - Rekvizit posesti. Ta rekvizit ima lastnik hiše, ki obdeluje svoje zemljišče, ali tisti, ki v hiši živi in zemljo odbe-luje na osnovi kake druge reale pravice do posesti (najemnik, uživalec itd), ali kmečki upokojenec, ki se aktivno ne ukvarja več z obdelovanjem zemlje, se pa je temu posvečal prej. - Rekvizit razpoložljivih obdelovanih površin. Kdor živi v hiši mora odelovati nejmanj 1 ha zemlje, ki je katastrsko označena kot kmetijska. V primeru rastlinjakov ali zelo intenzivnih kultur, ali v primem, da je zemlja na goratem območju (kar velja pri nas za celotni Kras), pa se ta površitia zmanjša na 3000 kv. metrov. - Rekvizit obsega letnega prometa. Obseg letnega prometa upravitelja kmetije mora presegati 50% celotnih prejemkov, ki sestavljajo davek na fizične osebe (IRPEF). Od tega pa se odbije prihodek, ki ga Predstavlja kmečka pokojnina. Če je kmetija na goratem območju, se omenjeni odstotek zniža na 25%. Za kmetije, ki na osnovi sedanje zakonodaje niso dolžne voditi knjigovodstva (na nižinskem območju za kmetije, ki ne presegajo petnajst (15) milijonov letnega prometa, za kmetije na goratih območjih pa pet (5 milijonov) se smatra, da je njihov letni promet enak tem vrednostim. - Rekvizit tipologije zgradbe. Za kmečko zgradbo se lahko smatrajo vse zgradbe, ki spadajo v razne kategorije z izjemo tistih, ki spadajo v kategorijo A 1 (luksuzne) in A 8 (vile). - Rekvizit kmetijske zgradbe imajo seveda tudi tiste zgradbe, ki so sredstvo za omogočanje kmetijske dejavnosti (hlevi, kleti, skladišča itd). - Nove zgradbe, ki služijo za bivanje kmečkih družin, ne glede na njihovo tipologijo, bodo katastrsko uvrščene kot vse ostale. To pomeni, da dokler bo v njih živela družina, ki se aktivno ukvarja s kmetijstvom, bodo oproščene davkov, ko bo ali ee bo ta rekvizit odpadel, pa bodo podvržene obdavčevanju kot vse ostale zgradbe, na osnovi katastrske uvršCenosti (censi-mento). Po novi zakonodaji morajo vsi lastniki kmečkih hiš, ki so sedaj izgubile ta rekvizit, ker v njih ne živijo družine, ki se s kmetijstvom ukvarjajo, morajo do konca leta predstaviti na kataster zgradb potrebne rekvizite za vpis v ta kataster. OLJČNA LETINA / NA TR2ASKEM Letos izjemno pičel pridelek Količinski upad zabeležili tudi drugod po državi - Drugače je bilo po svetu Zadnja oljena letina na Tržaškem (1997/98) je bila izjemno slaba (končnih podatkov žal še vedno ni na razpolago,. morda prav zato, ker podatki o količini pri nas pridelanega oljenega olja (extra vergine) sploh niso zanimivi? Toda slabe oljene letine po količini, seveda ne po kakovosti, nismo zabeležili samo pri nas, pac pa tudi v drugih oljenjih območjih v državi. Drugače pa je bilo po svetu, kjer je bila proizvodnja zelo velika, zlasti v Spanji, kar je seveda vplivalo na svetovno tržišče (vključno z italijanskim) spričo konkurenčnosti in torej s padanjem cene. Zanimivi so tudi v tem oziru primerjalni podatki o uvozu in izvozu italijanskih olj za obdobji januar-september 96 in januar-sep-tember 97. Primerjava kaže za koliko se je moral povečati uvoz oljčnega olja v Italijo in za koliko je upadel izvoz. V letu 1997 je uvoz deviškega oljenega olja znašal 246.660 ton v skupni vrednosti 1.208.203 milijard lir, v letu 1996, ko je bila domaCa proizvodnja visoka, pa je uvoz znašal le 80.812 ton v skupni vrednosti 543.124 milijard lir, Nekoliko bolj ugodni so kompleksivni podatki o uvozu različnih kakovostnih stopenj oljčnega olja, saj je uvoz leta 1997 znašal 385.760 ton v skupni vrednosti 1.739.682 lir, leta 1996 pa je znašal le 145.890 ton v skupni vrednosti 898.183 lir. Kot reCeno je visok pridelek oljenega olja v drugih državah-proizvajalkah negativno vplival tudi na gibanje cene oljčnega olja. Po oceni Observatorija Indis-Unioncamere, se je cena oljenega olja extra-vergine v teku leta 1997 znižala v povprečju za 8%, cena navadnega oljenega olja pa celo za 12%, medtem ko je cena semenskih olj raznih vrst ostala praktično nespremenjena. Se bolj negativni so podatki za zadnje tri mesece zadnje oljčne kampanje november 1997 -januar 1998, ko so bile cene pri proizvodnji oljenega olja za okrog 30% nižje od cen v enakem razdobju leto prej. Tako se je napri-mer cena oljenega olja extra- vergine od 8.500 lir v decembru 1996, do istega meseca 1997 znižala za 6.400 lir, do januarja letos pa celo na 5.400 lir. Za tolikšno znižanje cene je treba iti kar trideset let nazaj. - en VINOGRADNIŠTVO / TUDI NOVI NASADI Dežela Furlanija Julijska krajina odobrila pravilnik za prenos pravice do vinogradov Dežela FJK je pred dnevi odobrila pravilnik, ki ureja nove postopke za prenos pravice do vinogradov. Pravilnik sedaj preučuje Računski dvor in bo stopil v veljavo z objavo v Uradnem listu. Pravilnik predvideva, da se lahko dovolijo novi nasadi za vzgojo trt za prodobivanje Cepičev, za zamenjavo trt v zvezi s komasacijo terenov ali za razlastitve in za izvajanje preizkusov. Možno je tudi ustvariti nove nasade v okviru izvajanja naCrta melioracij, ki ga predložijo posamezne kmetije potem ko so dobile ustrezno dovoljenje Evropske unije. Dežela prav v teh dneh pripravlja vlogo, na osnovi katere ji bo Bruselj dovolil še 600 ha za nove nasade, mimo sedaj veljavne omejitve. Za zdaj je najpomembnejša novost v poenostavljenju postopka za prenos pravic za nove nasade. Za prodajo ali nakup teh pravic ne bo treba več k notarju, zadostovala bo osebna izjava, ki jo bo v primeru uporabe treba registrirati na registrskem uradu, podpis pogodbe pa mora biti opravljen pred deželnim funkcionarjem. Če je nakup pravice za nov nasad opravljen izven dežele, bo lahko prodajalec pravice pogodbo podpisal v kraju bivanja v prisotnosti funkcionarja svoje dežele in jo poslal kupcu. Nov nasad mora biti seveda na zemljišču, ki je primemo za sorte za proiz- vajanje kakovostnih vin za tisto območje. Prošnjo v ta namen je treba poslati do 30. junija pred sezono, v kateri se namerava izvršiti delo. V svojem ugovoru k temu pravilniku je Kmečka zveza, kar zadeva tržaško pokrajino, imela nekaj pripomb in je tudi podala nekaj predlogov za njegovo spremembo, Čeprav je celotni program ocenila pozitivno: 1. Najmanjša površina za vinograd, ki je predvidena za dodelitev financiranja, naj se od sedanjega enega ha zmanjša na pol ha za kraške predele in na 0, 2 ha za vse območje tržaške občine (Breg, zgornji Rojan itd.) za dolinsko občino, kjer so vinogradniške površine pretežno na terasah majhnega obsega in kjer je zelo razširjena razpršenost in razdrobljenost zemljiške posesti. 2. Prednosti, predvidene za kraško območje, bi morale biti raztegnjene na vso tržaško pokrajino spričo dejstva, da samo žlahtna kultma in predvsem trta, lahko zagotavljajo na tem teritoriju zadosten dohodek za še sprejemljivo ekonomsko življenje kmetije. 3. Za vso tržaško pokrajino, tako za kraški predel kot za tisti na obalnem bregu in milj-skem, bi bilo potrebno glede na visoke pridelovalne stroške za ustvaritev vinograda, zvišati višino prispevka, -en NOVICE Do konca aprila prošnje za za podporo za oljčno olje Konec aprila zapade rok za predstavitev prošenj za podporo na proizvodnjo oljenega olja za leto 1997/98. Prošnjam, ki jih je treba do tega datuma predstaviti na Združenje AIOMA iz Senigalie (AN), je treba priložiti: original potrdila mod. F. ki ga je izdala oljarna (torklja); kopijo davčne številke (codice fiscale) ali kopijo številke IVA (partita IVA). Oljkarji so za sestavo prošnje vabljeni, da se zglasijo v uradnih urah na sedežu KZ v Trstu in prinesejo s seboj zahtevano dokumentacijo. Organizacijski prispevek je 20.000 lir. (Tajništvo KZ) Skupščina Združenja rejcev V okviru priprav na glavno skupščino Deželnega Združenja rejcev, ki je predvidena za srečo, 29. aprila v kongresni dvorani videmskega velesejma, se bodo v prihodnjih dneh zvrstila delne skupščine elanov združenja v raznih krajih. Sklupščina elanov tržaškega pokrajinskega Združenja rajcev bo v Četrtek, 23. t. m. ob 20.30 v bivšem centru ERSA na Proseku. Vabljeni! Skupščina pridelovalcev mleka V torek, 211. m. z začetkom ob 14.30 bo v bivšem področnem sedežu ERSA v Rivoltu na državni cesti »Napoleonica«, srečanje elanov ARA (Združenje rejcev) in A.pro.la.ca. (združenje sirar-sko - mlekarskih proizvajalcev). Na srečanju bo tekla beseda o dejavnosti obeh združenj, o obnovitvi upravnega sveta ARA, o zgraditvi »Skupne hiše« (Časa comune) za živinorejstvo v deželi, o ugovorih za kvote mleka, o cenah mlekarskih proizvodov in o drugih problemih, ki zadevajo sektor. Srečanju bo prisostvoval prestavnik vsedržavne Italijanske zveze kmetov (CIA) Carlo Bo-nizzi. Srečanje v Vidmu V ponedeljek, 20. t. m. ob 14.30 bo v dvorani pokrajinskega sveta v palači Belgrado v Vidmu srečanje na temo »Priletni v avtonomnem delu v realnosti dežele Furlanije - Julijske krajine. Prireja C.A.P.L.A. (Koordinacija združenja avtonomnih delavcev s sodelovanjem federacij upokojencev Italijanske zveze kmetov in Zveze neporednih obdelovalcev in drugih ustanov. Izpolnjevanje obrazcev 730 Na vseh sedežih Kmečke zveze, v Trstu, na Opčinah, v Nabrežini in Dolini (Kmetijska zadruga) se pospešeno nadaljuje izpolnjevanje davčnih obrazcev 730 in sicer v uradnih urah. Vodstvo KZ prosi svoje elane, da upoštevajo dan in uro sestanka, ki sta jim bila sporočena na dom. Ce tega kdo ne more storiti, naj to sporoči telefonsko vsaj dva dni pred predvidenim sestankom. 0cl 16. stolet Pdnesli iz Pek sam p: > ker je; Polj zdrave olupkom P°zneje o > ga T,usuu e ,Vllo. Zato lir Gojen Zahtev SUojeno Zahteve N7 . • Slei Ul še v Prisilo Ktoi Gojenje krompirja ni zahtevno krompir kupimo vsako leto. Krompir je namreč podvržen virusnim boleznim, katere je z današnjimi sredstvi še zelo težko odpraviti. Če za sajenje krompirja uporabljamo seme, ki ga pripravljamo iz lastnega pridelka, bo prej ali slej obolel za kako virusno bolezen, ki jo pogostokrat prenašajo listne uši. Bolezen pa se prenaša iz leta v leto. Oboleli krompir znatno zmanjša proizvodnjo. Zato je najbolje da semenski krompir kupimo. Slednji je namreč selekcioniran, predvsem pa ni okužen s vimsi. S proizvodnjo semenskega krompirja se bavijo posebni specializirani centri. To je zelo razvidno v severnih evropskih državah, posebno na Nizozemskem, saj je tu letenje listnih uši, ki viruse prenašajo, omejeno. Semenski krompir kupimo kak teden pred sajenjem. Hranimo ga v ne pretoplem prostoru. Nekaj dni pred sajenjem ga lahko silimo. Krompir postavimo pokončno v zaboje, in sicer po eno vrsto v vsak zaboj. Zaboje nato postavimo na pro- stor s primemo svetlobo, kjer naj bo temperatura okrog 15 stopinj C. Krompir na ta način prej vzklije. S pomočjo siljenja tudi izvedemo selekcijo tako, da odstranimo gomolje z belimi in šibkimi klicami. Po navadi gomolje pred sajenjem prerežemo na pol ali na veC delov. Na ta naCin dobimo več rastlin, to pa je odvismo od števila klic na gomolju. Zelo važno je, da to opravimo kako uro pred saditvijo, da se Cez rano tvori nepropustna temnejša plast, ki gomolj brani pred boleznimi. Preden krompir sadimo, pripravimo razorje. Sadimo 5 do 6 centimetrov globoko. Če sadimo preveč plitvo, bo krompir na zgornji strani ozelenel, to pa je škodljivo, ker se v gomolju ustvari strupena snov, solanin. Krompir moramo ob potrebi zalivati, a ne preveč, da ne bi povzročili gnitja. Na začetku rasti zemljo občasno okopljemo, da uničimo plevel. NajhujSi škodljivec je koloradski hrošč, ki ga gojitelji krompirja prav dobro poznamo. Škodljivca moramo stalno nadzorovati. Na liste so požrešne predvsem ličinke, ki so rdečkaste barve: Ker šklodlji-vec pozimi prezimi v zemlji, je nekoliko učinkovito kolobarjenje, na ta način škodo vsaj malo zakasnimo. Prav tako je nekoliko uCinkotvito sajenje ranega kromprija. Naslednje leto tudi ne smemo gojiti ostale plodovke, kot so paradižnik in jajčevec na istem mestu, kjer je bil prej krompir, saj tudi slednje napade hrosc. Ce je mogoče, stalno ročno uničujemo številna rumena jajCeca na spodnji strani listov. Na ta način lahko zelo omejimo napad. Proti hrošCu uporabljamo pripravke na podlagi dimetoa-ta (ROGOR) ali deltametrina -2,35 (DECIS FLOW), ki sta učinkovita tudi proti ostalim žuželkam, kot šo na primer listne uši. Na biološki način zatiramo tudi s prirpavki na podlagi Bacillus thuringiensis (NOVODOR, BACTUCIDE). Če je pomladi toplo in deževno vreme se lahko pojavi zelo nevarna krompirjeva plesen ali peronospora (Phy-tophota infestans). Slednja povzroča potemnitev ter dušenje listov in gnitje gomoljev. Bolezen so prinesli Spanici iz Južne Amerike, a vedar dve stoletji potem, ko so prvič prišli na celino. Ko so namreC v 16. stoletju prvi krompir v Evropo z zelo počasnimi ladjami, je visoka temperatura ob ekvatorju bolezen uničila. Pozneje se s hitrimi ladjami bolezen ni uničila in doslepa v Evropo. Tu se je zelo hitro razširila posebno tam, kjer je postal krompir za prebivalstvo glavna hrana. Na Irskem je na primer zaradi tega umrlo od lakote ah se izseliko na milijone ljudi. Bolezen zatiramo z bakrenimi pripravki ali modro galico. Proti koncu junija rani krompir, posebno v Bregu že lahko poberemo, na kraški planoti to storimo pozneje. Pobran krompir hranimo v temnem in hladnem prostoru. S svetobo krompir postane zelen, v pretoplem prostrou pa prerano vzklije. Pozimi moramo paziti, da krompir ne zmrzne. V shrambi moramo tako odstranjevati morebitne gnile gomolje, da ne okužijo še ostali krompir. dr. Magda Stiuman F' £0 agromeccamca Kmetijski in industrijski stroji PASQUAU - ALPINA - STIHI LOMBARDINI - RUGGERINI TRST (Aquilinia) ul. Flavia di Aguilinia 16/A-B Tel. 040/231736 AGRO/01 * F NOGOMET / ITALIJANSKA A LIGA V ospredju tekma Inter - Udinese Ronoldo je nekoliko prehlajen - Zanimanje za spopad med Brazilcem in Bierhoffom Medtem ko bi moral Juventus dokaj zanesljivo zmagati proti Empoliju, Čaka drugouvrščeni Inter težavno srečanje z Udinesejem, tako da bi se znal zaostanek za TurinCani, ki sedaj znaša točko, nekoliko povečati. Ma-raikdo si veliko obeta od »spopada« med Ronaldom in Bierhoffom, vendar ne gre prezreti tudi zanimivega merjenja med obema trenerjema, Simonijem in Zacchero-nijem, Se zlasti, ker je lansko poletje Zacche-roni bil glavni konkurent za prevzem Merje-ve klopi. »Lahko bi se bil, vsaj glede ne to, kar pišejo Časopisi, to me ne Čudi in me ne moti,« je izjavil včeraj Simoni, »z Zacchero-nijem sva prijatelja, spoštujeva se.« Simoni je pohvalil zlasti Colonneseja, kateremu bo poveril najtežje breme, pazil bo na Bierhoffa. Druga dva, ki bosta »skrbela« za beloCme napadalce, bosta Sartor in West, medtem ko bo v vlogi »libera« igral Fresi namesto Bergo-mija, ki bo počival eno kolo. Mesto izključenega Simeoneja bi moral prevzeti Ze Elias. Ker je VVinter poškodovan, bo vezna vrsta naslednja: Moriero, Cauet, Ze Elias in Zanetil, v napadu naj bi poleg prehlajenega Ronalda spet nastopil Djorkaeff. Na drugi strani se bo Zacdieroni verjetno odločil za povratek k »staremu«: Heleg in Bertotto bosta zelo verjetno igrali od vsega začetka, dvomi pa so glede kril (Pineda ali Bachini) in napada, kjer bi se za Bierhoffom lahko zlašli Jorgen-sen in Poggi ali pa Locatelli. DANAŠNJI SPORED: Atalanta - Fiorenti-na, Bologna - Milan, Empoli - Juventus, Mer - Udinese, Lecce - Parma, Napoli - Sampdo-ria, Piacenza - Bari, Roma - Brescia, Vicenza -Lazio. B liga VČERAJ: Genoa - Verona 1:0 (0:0); DANAŠNJI SPORED: Ancona - Padoa, Castel-sangro - Perugia, Chievo - Lucchese, F. An-dria - Cagliari, Foggia - Monza, Pescara - Tre-viso, Ravenna - Salemitana, Torino - Reggi-na, Venezia - Reggiana. Triestina računa na zmago Triestino Čaka danes srečanje v gosteh, vendar se bo pomerila z zadnjim na lestvici, Ospitalettom, tako da ji zmaga na bi smela uiti. Beruatto in Dossena imata sicer nekaj težav bodisi z obrambno vrsto kot z napadom (Gubellinija muci desno koleno), vendar za Tržačane ne bi smelo priti do neprijetnega presenečenja. Včerajšnji zidi: Pro Šesto - Giorgione 1:1. KOŠARKA / A2 LIGA Tržaški Genertel bi z zmago ubranil 1. mesto Askew šokiral Dinamico Tržaškemu Genertelu se v današnjem zadnjem kolu faze po uri ponuja lepa priložnost, da v play-offu Starta iz najboljšega izhodiščnega položaja - s prvega mesta po rednem delu. V tržaški športni palači se bo Genertel pomeril s Snaiem iz Montecatinija, s katerim sicer nima dobrih izkušenj. Montecatini ne bo prizanesljiv nasprotnik, ker bi mu zmaga prinesla končno 6. mesto. Če bodo Tržačani, za katere bo spet zaigral tudi Američan 0’Bannon, ohranili prvo mesto, bodo v prvem krogu končnice prosti, v drugem pa se bodo pomerili z zmagovalcem Četrtfinalnega dvoboja med 8. in 9. uvrščeno na lestvici. Genertelov tekmec za prvo mesto Bini iz Livorno bo danes gostil Montano iz Forlija. Dinamica je svoje obveznosti v rednem delu prvenstva že izpolnila, tabor goriškega prvoligaša pa je še pod šokom zaradi »afere Askew.« Američan, ki bi moral debitirati v četrtek, je nekja ur pred tekmo pobegnil v ZDA, ne da bi navedel razlogov za ta svoj korak. Askew je sicer znan po svoji nepredvidljivosti, saj je pred leti na podoben način zapustil tako Videm kot Reggio Emilio. Vodstvo Dinamice si prizadeva za povratek Dex-terja Cambridgeja, ki se zdravi v domovini. Kaže, da se bo Cambridge vrnil, a šele čez deset dni. Dotlej bo Dinamica lahko razpolagala samo s Silvestrom Grayjem. MOTOCIKLIZEM / VN MALEZIJE Biaggi in Rossi nista dosegla najboljšega časa Kljub temu sta bila precej optimista pred današnjo dirko PASIR GUDANG - Na zadnjem treningu za VN Malezije je bil v razredu do 500 ccm najhitrejši Avstralec Mick Doohan, ki je prehitel Italijana Maxa Biaggija (honda), zmagovalca prve tekme letošnje sezone. Podobno kot Biaggi ju se je v četrtlitrskem razredu godilo Valentinu Rossiju, tudi on je dosegel drugi čas in bo pred sabo imel Nemca Jurgena Fuchsa (aprilia). Nasploh se dan za Biaggija ni pričel najbolje, že zjutraj mu je skoraj ob zaključku neuradnih poskusnih voženj vozilo zdrsnilo, kar se mu je ponovilo tudi kasneje, med uradnimi vožnjami. Za Avstralcem in Biaggijem bosta Spanec Carlos Checa in Japonec Nanba. Italijanski prvak pa je izjavil, da glede dirke ni zaskrbljen, favorit pa naj bi bil vsekakor Doohan, češ da proga najbolj ustreza njegovim značilnostim. Tudi Valentino Rossi je prvo startno mesto zapravil prav ob koncu, saj ga je Fuchs prehitel, ko so bile poskusne vožnje skoraj zaključene. Uspeh motorjev iz Veneta je dopolnil Capirossi s 3. časom, medtem ko je na četrtem mestu Francoz Olivier Jacque na hondi. V kategoriji do 125 kubičnih centimetrov je Italijan Roberto Locatelli zaman skušal prehiteti Japonca Nobora Uedo. Med tistimi, M so včeraj padli (na srečo padcev ni bilo veliko) je bil tudi Italijan Doriano Romboni (500 ccm), ki si je poškodoval zapestje in ga ne bo na startu. NOVICE KOŠARKA / PO SINOČNJI ZMAGI V PRVENSTVU C LIGE Slovenija melje tekmece JESENICE - Na svetovnem prvenstvu skupine B v hokeju na ledu Slovenija nadaljuje svojo zmagoviti pot proti kvalifikacijam za A skupino. Sinoči je na Jesenicah nadigrala še Nizozemce. Izidi 3. kroga: Poljska - Danska 5:5 (3:1, 1:2, 1:2), Norveška - Ukrajina 2:5 (0:1,1:1,1:3), Slovenija - Nizozemska 6:1 (2:0, 3:0,1:1), VBR - Estonija 4:5. Pompea in CFM sla se maščevala RIM - V drugi tekmi četrtfinale končnice košarkarske Al lige je rimska Pompea z zmago z 78:74 (34:34) izenačila stanje v zmagah proti bolonjskemu Kinderju. Pri Rimljanih je Obradovič dosegel 29 točk, za Kinder jih je dal Sconochini 17, Slovenec Nesterovič 8, Danilovill, Savič pa 15. Stanje 1:1 je tudi med Reggio Emilio in Benetto-nom. CFM je namreč zmagal s 78:76 (37:44). Finale Sisley - Alpitour CUNEO - V finalu za naslov italijanskega prvaka v odbojki se bosta pomerila Sisley iz Trevisa in Alpitour iz Cunea, prva tekma pa bo 25. aprila v Cuneu. Igra se na tri dobljene tekme. V včerajšnji četrti polfinalni tekmi je Alpitour s 3:2 (15:10, 6:15, 13:15, 15:13,15:10) premagal ekipo Lube Macerata. Lube: Rosalba, Held 17 (7+10), Kovač 33 (16+17), Meoni 2 (1+1), Vizzari 19 (1+18), Bachi 13 (6+7), Zorzi 37 (15+22). Alpitour: Pascual 45 (13+32), Ma-strangelo 16 (6+10), Papi 19 (9+10), Galli 17 (4+13), Grbic 12 (10+2), Giretto 3 (0+3), Casoli 22 (9+13). Utah s prvega mesta NEW YORK - Košarkarji Utah Jazza so v ligi NBA na gostovanju premagali Phoenbc Suns s 102:99 in bodo redni del prvenstva končali na prvem mestu, s tem pa bodo imeli v vseh dvobojih tudi prednost domačega igrišča. Marko Milič v dresu Phoenbca ni igral. Union Olimpija prvi finalist POLZELA - Košarkarji Pivovarne Laško so v drugi polfinalni tekmi 1. A SKL v gosteh premagafi Kovinotehno Savinjsko Polzelo z 91:83 (47:44) in tako izenačili izid v zmagah na 1:1. Odločilna tretja tekma bo prihodnjo soboto v Laškem. V finale pa se je že uvrstila ljubljanska Union Olimpija. V drugi tekmi je Krko v gosteh premagala s 79:64 (40:40). Maribor boljši od Vevč MARIBOR - V tekmi 26. kola 1. slovenske nogometne lige je Maribor Teatanin z 2:1 (1:0) premagal Set Vevče: Današnji spored: Primorje - Rudar Mura - Beltinci, Olimpija - Korotan, Publikum - Hit Gorica Barceloni prva tekma BARCELONA - V prvi finalni tekmi rokometne Lige prvakov je Barcelona z 28:18 (10:10) premagala zagrebški Badel 1862. Avstrijska sodnika sta v 2. polčasu izgubila glavo, izključevala Zagrebčane kot za stavo. Prvak je Infond Branik NOVO MESTO - Odbojkarice mariborskega Infon-da Branika so osvojile naslov državnih prvakinj. Novomeški TPV so s 3:1 (16:14, 16:17, 15:7, 15:6) premagale tudi v drugi finalni tekmi končnice. Jodranovci so si tudi matematično zagotovili nastopanje v play-offu Jadran Nuova Kreditna -Gasparini Istrana 81:77 (34:39) JADRAN NUOVA KREDITNA: Franco, Oberdan 19 (5:6 prosti meti, 4:7 met za dve točki, 2:3 met za tri točke), Pregare 28 (10:12, 9:15, 0:2), Slavec 3 (-, 0:2, 1:1), Samec 6 (2:4, 2:5, -), Rauber 9 (1:2,4:4, 0:5), Grbec 8 (2:2, 3:6, 0:1), Hmeljak 8 (2:2, 3:4, 0:1); nista igrala Valente in Guštin; trener: Vatovec; SON: 17, PON: nihče. GASPARINI ISTRANA: Gioseffi 16 (4 trojke), Simoni 10 (2:2, 2 trojki), De Gasperi 2, Modenese 18 (5:7, 1 trojka), Magnone 15 (1:1), Pe-legatti 4, Biasin 12, niso igra-li: Girotto, Vugarda in Gasparini; trener: Rebellato; SON: jadranovcem očitno ni koristil, gostje so nadaljevali bolj zbrano in povedli s 17:21 (v 10’) ter prednost obdržali tudi v prvih minutah 2. polčasa (44:51 v 25’). Zatem je Jadran z obrambo Hmeljaka in koši Pregarca (ki je bil tudi najboljši strelec tekme, medtem ko se je v napadu izkazal Oberdan, v obrambi pa Rauber in Hmeljak) nadoknadil zaostanek in sam povedel (54:53) ter tudi zmagal s sicer manjšo prednostjo (Istrana je zatem dvakrat izenačila, pri 59:59 in 61:61). Čeprav lestvica tega ne kaže, je Istrana solidna ekipa, pri kateri izstopajo zlasti mladi center Magnone (last Benettona) ter playa Gioseffi in Modenese. Trener Vatovec je lahko zadovoljen 20, PON: nihče. SODNIKA: Bel (San Daniele) in Colucci (Videm). S sinočnjo zmago so si ja-dranovci tudi matematično zagotovili nastop v play-offii, sedaj pa si bodo na skupni lestvici skušali še izboriti 3. mesto, ki bi jim omogočalo, da morebitno 3. srečanje play-offa odigrajo na domačem parketu, kar ni zanemarljiva prednost. Za osvojitev 3. mesta pa morajo zmagati vsaj eno od dveh preostalih tekem, ki manjkata do konca regularnega dela prvenstva: najprej se bodo doma pomerili z Italmonfalco-nejem, nakar jih čaka gostovanje v Gorici. Misli tako igralcev kot trenerja Vatovca so gotovo že usmerjene na prihodnja nastopa, mi pa se za trenutek povrnimo k sinočnjemu srečanja, v katerem so gostje, ki si še niso zagotovili obstanka v ligi, začeli odločno in povedli s 6:2, a naši so v 7. minuti rezultat obrnili sebi v prid (17:11). Tedaj je prišlo do nepričakovanega odmora, zaradi okvare na časomeril-nih napravah so tekmo prekinili za 5 minut. Premor H KOŠARKA / MOŠKA D LIGA h Usoden»nori«konec Kontovel proti Legi dolgo časa vodil Lega nazionale - Kontovel 52:47 (28:25) KONTOVEL: Pertot 11 (1:2), Spadoni 3, Turk 11 (4:9), Marko Emili, Ivo Emili 8, Civardi 7 (1:2), Starc 6, Čeme, Godnič 1 (1:2). Tri točke: Pertot 2, Spadini in Turk 1. PON. Civardi (40) in Godnič (40). SON: Kontovel 27, Lega 17. Proti vodilnemu v skupini za obstanek so Kontovel-ci doživeli pekoč poraz. Vpoklic v ekipo vseh razpoložljivih, sil je sicer pomagal, ni pa prinesel prepotrebne zmage v boju za obstanek. Kontovel bo moral zato zastaviti zdaj vse sile, da v preostalih štirih kolih s serijo zmag prepreči nenačrtovan izpad iz lige. Lahko pa rečemo, da ni brez možnosti, če bo zaigral tako kot v prvih 35 minutah sinoči. Za poraz je namreč kriva v bistvu samo brezglava igra v zadnjih minutah. Tekma se je za Kontovel slabo pričela (3:10), vendar so Vremčevi fantje kmalu prebrodili težave, odtlej pa sta se ekipi vse do konca polčasa izmenjavali v vodstvu. V drugem delu je Kontovel zaigral odlično in si priigral pet. Sest točk prednosti. Zal si je Ivo Emili, ki je zaigral po enem letu, zvil gleženj in je moral zapustiti igrišče. Kontovel je še diktiral tempo, nasprotniki pa so zaradi petih osebnih napak izgubili svojega najboljšega igralca Budo. Na koncu je Kontovel žal popustil na vsej črti. Lega je izenačila v 38. minuti (46:46), potem zadela »težko« trojko, Kontovel pa je v napadu izgubil glavo. H PRAVILNIK ŠPORTNIH IGER!?8h vajajo vsi igra^’ ci. V primeru nadaljevanja neodločenega izida tudi P° prostih metih’ velja pravilo GOLDEN KOS-Vsi igralci, ki so zapisani na za pisniku, morajo KOŠARKA Ekipe, ki se udeležijo turnirja, so sestavljene iz največ deset igralcev. Vsaka ekipa mora imeti v spremstvu tudi osebo, katera je na razpolago organizatorjem (npr. sojenje, miza, točke itd.). Vsaka tekma traja dva polčasa po 15 minut čiste igre. V primeru neodločenega izida se tekma podaljša za nadaljnih pet minut. V primeru neodločenega izida po prvem podaljšku, bo sledilo metanje desetih prostih metov. Proste mete iz- obite: isvet- v in Trst: št. MOŠKA B2 LIGA / SINOČI V VERONI Boomerang na poti do A2 lige podit tudi Val Goričani so bili v vodstvu samo na začetku 3. seta Boomerang VR - La Goriziana Kmečka banka 3:0 (15:8,15:11,15:10) LA GORIZIANA KMEČKA BANKA: Feri 1+10, Florenin 3+3, Beltrame 1+7, Snidero 7+32, Cola 4+8, Rigonat 2+2, Visciano 0+0, Cemic, Buzzinelli, Grau-nar, Sulina. Trajanje setov: 22, 28 in 34 minut. Servis (tocke/napake): Val 4/21, Boo-merang 5/15, Blok: Val 4, Boomeragng 13, Napake: Val 10, Boomerang 11. Veronski Boomerang je pobožnim željam valovcev navkljub dokazal, da je trenutno premočen za goriško Sesterko. Po zmagi v pokalu jo je sinoči prepričljivo odpravil še v prvenstvenem srečanju, sodeč po igri, ki jo je pokazal, pa lahko mimo zapišemo, da bo težko kdo preprečil njeno pot v višjo ligo. Navsezadnje je Boomerang tudi edina ekpa v ligi, ki že od vsega začetka ni skrivala načrtov po A2 ligi. Dobršen del prvega seta so valovci prebili v nemočnem spremljanju nasprotnikovih »generalnih vaj« za prihodnjo sezono. Boomerang je povedel kar z 10:0, nato pa še s 13:1. Valov- ci so reagirah, posebno velja to za Sni-dera, a bilo je seveda prepozno za preobrat. V naslednjih dveh setih so valovci nekoliko uravnovesih svojo barko. Priznamo jim lahko celo to, da so iz točke v točko igrali bolje. V drugem setu so bili stalno za petami gostiteljev (6:8, 7:10, 11:13), ki pa vajeti igre niso izpustili iz rok. V 3. setu so valovci zaigrali še bolj borbeno, a tudi bolj preudarno, nagrada za to pa je bilo vodstvo s 6:3. Na površju so se potem obdržali do devete točke, ko je Boomerang spet pritisnil in odločno povedel. Odpor valovcev ni bil slab, po 34 minutah igre pa so morali vendarle razobesiti belo zastavo. »Za vsako osvojeno točko smo se morali pošteno truditi. Lahko reCem, da je rezultat za 90% produkt njihove dobre igre in samo za 10% naših slabosti,« je bil prizanesljiv komentar odbornika Roberta Paolettija po tekmi. Velikih pripomb ni mogel očitno imeti niti trener De Marchi, če vemo, da med tekmo v bistvu ni naredil niti ene menjave. Blok tokrat dokaj neučinkovit ____ŽENSKA B2 LIGA / V REPNU_ Slogašice se se morda ustrašile Predale so se že po prvih akcijah 1. seta Videmčanke upravičile svoje 1. mesto Koimpex Nuova Kreditna -Castenetto Sedie 0:3 (4:15, 9:15, 6:15) KOIMPEX NUOVA KREDITNA: Benevol 2+12, Cok 1+2, Fa-brizi 0+0, Flego, Barbara Grego-ri 1+6, Paola Gregori 1+6, Gruden 0+0, Molassi 1+3, Pertot 0+0, Piccoli, Vincenzi 4+4. Servis (tocke/napake): Koim-pex Nuova Kreditna 0/7, Castenetto Sedie 12/7. Castenetto Sedie je še korak bližji B-l ligi, naša ekipa pa si položaja na lestvici ni uspela izboljšati, še zlasti, ker je tekmo izgubila brez osvojnega seta. Videmska ekipa je vsekakor res dobra, zelo homogena, z izredno obrambo, ki zlepa ne popusti. Če k temu dodamo še oster servis in učinkovit napad, je povsem jasno, zakaj so Vi-demCanke na pvem mestu na lestvici. Če bi hotele upati na uspeh, bi morale slogašice zaigrati brezhibno. To se sinoči ni zgodilo: igrale so povprečno, kar proti taki ekipi ni bilo dovolj. NetoCen sprejem ni omogočal raznolikega napada, udarci pa so bili premalo ostri, da bi lahko presenetili nasprotnikovo obrambo. Pešal je tudi blok. Premalo oster pa je bil tudi servis, s katerim naše igralke niso dosegle niti ene točke. Vtis smo imeli, da so se pravzaprav ustrašile nasprotnic in da zaradi tega niso zmogle nobene reakcije. Predale so se že po prvih akcijah prvega seta in tekma je tako postala dokaj enosmerna. Sicer pa ne gre še obupati, saj Čakajo slogašice v naslednjih kolih dostopnejši nasprotniki, začenši prav s soboto, ko bo na sporedu derbi z mestnim tekmecem SGM Consulting. (INKA) MOŠKA B2 LIGA / Z ZMAGO V NOVENTI PD DEŽELNE LIGE / MOŽKA IN ZENSKA C2 LIGA Koimpex »podaljšal« sezono Slogaši lahko zdaj dohitijo vsaj še sinočnjega tekmeca Črna sobota za vse naše šesterke Zadostno oceno si zasluži samo Soča Unitecno, ki je proti močnemu San Vitu osvojila set Noventa Radovana -Koimpex 1:3 (11:15, 8:15,15:12,2:15) KOIMPEX: Bertocchi 10+22, Božic 4+4, Co-lautti 0+2. Kralj, Populi-ni 12+12, Princi 11+2, RadetiC, Riolino, Stabile 4+15, Strajn 0+0. Servis (tocke/napake): Koimpex 5/14, Noventa Padovana 6/16. Koinpex je končno prišel do novih točk. Zmaga pa mu omogoča, da z zmernim optimizmom zre na nadaljevanje prvenstva. Čeprav je bila tekma izredno pomembna so naši fantje na igrišče stopili povsem sproščeno in z veliko voljo do zmage. Bili so zelo zagrizeni, kar se je poznalo ze pri samem serviranju, saj je prav oster servis velikokrat že v kali zatrl vsak poskus domačinov, da bi pripravili učinkovit napad. Odlično je tokrat deloval tudi blok, kjer se je se zlasti izkazal VValter Princi. Sploh pa so prav vsi Koimpexovi fantje zaigrali taktično zelo zrelo in zlasti v prvih dveh setih skoraj brez napak. V tretjem so nato popustili in dovolili da-maCinom, da so set osvojili. Marsikdo se je že bal, da se bo ponovila situacija, katero smo letos žal že večkrat okusili, ko je bilo treba preiti do za slogaše usodnega tie-breaka, a se je tokrat vse izteke v najlepšem redu. Kopimpex je takoj na zaCetku odločilnega niza pokazal da hoCe zmagati, in je zadnji niz osvojil brez težav. Trener ČaC je bil seveda zelo zadovoljen: »Fante moram pohvaliti, ker so zaigrali dobro in zrelo. Zmaga pa nam dopušča, da upamo dalje. MOŠKA C2 LIGA San Vito - SoCa Unitecno 3:1 (15:7, 14:16, 15:5,15:10) SOCA UNITECNO: Tomšič, Petejan, Feri, Braini, Klede, A. in G. Brisco, Makuc, Battisti, Lutman. San Vito resno razmišlja spodriniti z vrha lestvice Eltor, to pa so na svoji koži sinoči okusili tudi soCani. GotiCevi varovanci sicer niso igrali slabo, a v njihovi igri je bilo preveč nihanj, da bi lahko presenetili močnega nasprotnika, za katerega igrata tudi izkušena podajac Gustinelli in tolkaC Piccinin. San Vito je v prvem setu visoko povedel, SoCa se je pognala v zasledovanje, a bilo je prepozno. Najlepši je bil drugi set, v katerem sta obe ekipi pokazali odlično igro.SoCa je nasprotnika ujela pri deveti točki, po borbeni igri pa set tudi vknjižila. Žal so gostje v tretjem setu zaradi padca koncentracije povsem popustili, zato pa je bil njihov odpor v Četrtem setu spet boljši, a se San Vito ni pustil presenetiti. Bor - Buia 0:3 (6:15, 9:15, 6:15) BOR: Coloni 2+1, Dejan FurlaniC 0+5, Iztok Furla-nic 2+9, Ruttar 0+2, Čuk 4+9, Šušteršič 0+0, Leghis-sa 0+1, Strolego 1+7. Obe ekipi sta zaigrali slabše kot v prvem delu, ko je borovcem uspelo Buii iztržiti set. Tokrat so bili gostje v vodstvu od prve do zadnje točke in pri borovcih se pozna, da ni veC prave motivacije. Najboljši v njihovih vrstah pa je bil sinoči Goran Čuk. Vivil - 01ympia Agra-ria Terpin 3:0 (15:9, 15:10,15:9) OLVMPIA AGRARIA TERPIN: Simon, Janez in Andrej Terpin, Dorni, Ferfolja, Mania, Hlede, Maraž, Sfiligoj, Pintar. 01ympia se ni preveC upirala Vivilu, ki je mogoče zmagal še bolj gladko, kot kažejo delni izidi. »Poskusili smo vse variante, a ni šlo nic od rok,« je povedal Gregor Sfiligoj. Goričani so bili v vodstvu samo v zaCetku 2. seta, potem pa zaradi slabega sprejema in neprodornosti napada niso mogli resneje ogroziti gostiteljev. ZENSKA C2 LIGA 01ympia Kmečka banka - Farra 0:3 (11:15, 10:15, 5:15) Trener Soče Štefan Cotič OLVMPIA KMEČKA BANKA: Corsi 1 + 3, Bulfoni 0+2, Silvana Princi 1+6, Pascolat 2+3, Pitacco 5+5, Vanja Černič 1+0, Skerk 2+3, Cioc-chi 1+0, Lucia Princi 1+2, Mirjam Cemic 1+1. 01ympia je naletela na popolnoma Crn dan in doživela pekoč poraz, ki pa mogoCe niti ni tako nepričakovan. Vedeti je namreč treba, da sinoči nista igrali standardni igralki Viviana Zotti in Mery Trapuzzano, poleg tega pa se je ponovila slika iz januarja meseca, ko so Goricanke takoj po prestižni zmagi v deželnem pokalu gladko izgubile proti Vivilu, zdaj pa je do poraza prišlo takoj po slavju v Pokalu treh dežel. »Trenerka je poskusila vse variante, ampak mislim, da tokrat ne bi pomagalo niti, Ce bi zamenjala zapisnicarja, ker nam preprosto ni šlo nic od rok,« je bil ironičen komentar predsednika Bagona. »Verjento smo nasprotnice preveC podcenjevali, pa tudi zagon na treningih je po zmagi v pokalu upadel,« je še resneje dodal. Meuljeva pa je poudarila, da odsotnosti dveh igralk ne moreta opra- vičiti poraza proti slabšemu nasprotniku. »Mislim, da imam na klopi igralke, ki so sposobne igrati na isti ravni,« je dejala. Razen v drugem setu, ko je vodila s 5:0, je 01ympia stalno »lovila« Farro. O slabem dnevu pa pove že podatek o trinajstih zgrešenih servisih. Sicer pa je to poraz, ki GoriCankam v nobenem primeru ne preprečuje, da bi se uvrstile na konCno 2. mesto. Imsa BCC Sovodnje -Cassacco 0:3 (10:15, 13:15, 4:15) IMSA BCC SOVODNJE: Tomšič 2 + 1, Barbara Uršič 3+4, Da-nielis 1+3, Ambrosi 3+7, Paola Uršič 4+4, Zuccari-no 4+1, Humar 3+5, Mi-chela Tomasin Servis (tocke/napake): 5/11. Blok: 2+5. Farra na lestvici krepko zaostaja za va-lovkami, vendar pa njena sinočnja zmaga pravzaprav ni tako presenetljiva, Ce vemo, da so gostiteljice nastopile brez sester Tomasin. Monica je na derbiju z 01ympio dobila rdeCi karton in je bila zato diskvalificirana, Michela pa ima težave s hrbtom. Njuna odsotnost je bila še posebej občutna v napadu in to v ključnih trenutkih. Poleg tega so valovke dokaj slabo sprejemale servis, tako da je bil poraz neizbežen, Farra pa je bila tudi nekoliko bolj motivirana, Čeprav si bo s sinočnjima točkama bržkone kaj malo pomagala. Razplet drugega seta je domačim igralkam odvzel skoraj ves pogum, saj so iz rok izpustile vodstvo s 13:10. Če bi ta set osvojile, bi v nadaljevanju tekme mogoCe nudile nasprotnicam močnejši odpor, težko pa je reci, ali bi jim uspel tudi preobrat. INKA DEŽELNE LIGE / MOŠKA D LIGA Po hudem boju Naš prapor ostaja v D ligi! V odločilni tekmi je s 3:2 premagal neposrednega tekmeca Remanzacca MOŠKA D LIGA Remanzacco - Naš prapor 2:3 (15:12, 7:15,12:15,15:9,13:15) NAS PRTAPOR: Boškin, BevCar, Devetak, Juretic, Korečič, Mucci, Paulin, Po-ktto, Sfiligoj, Miklus, Leghissa, Braione. Najtežje zmage so najslajše. Sinočnji drugi podajaC, čeprav je odličen korektor. To nehvaležno vlogo je sprejel z veliko mero odgovornosti,« je zmago in sezono komentiral VValter Miklus. Val Koimpex - Fiume Veneto 2:3 (15:13,15:8,12:15, 7:15,13:15) VAL: Plesničar, Jelen, Messina, Spiraš, Prichiazzi, Orel, Figelj, FrandoliC. Mladi valovci so se z dobrim nastopom poslovili od prvenstva, v katerem jim ni uspelo ohraniti Cetrtolip------ tuša, na dodatnih tekmah za Pa so po pravem maratonskem boju pote-Snili Brici in tekmeca neusmiljeno potisnili v 1. divizijo. Ce bi tekmo izgubili, bi takšna usoda doletela njih. Naš prapor bi lahko zmagal že v pr-Vem setu, a je bil v konCnici neroden, zato pa je v drugem setu spravil nasprot-aika v kot, boljši pa je bil tudi v 3. setu, Ceprav ni manjkalo dosti, da bi ga Re-tr|anzacco ujel. Žal se je Bricem v Četrtem Setu spet zataknilo, tako da je bilo potrebno odigrati tie break, v katerem ni nobena etipa vodila z več kot dvema točkama Prednosti. Naš prapor je ob menjavi 'grisca vodil z 8:7, toda Remanzacco je bil Po rezultatih 12:10 in 13:12 že na pragu ^age. Tokrat so gostje ohranih jeklene ■ttvce, obrnili rezultat in se nato lahko veselili obstanka. »Uspelo nam je doseči cilj, za katerega šaro si zelo prizadevali. V tem hudem Nu se je dohro odrezala vsa ekipa, ve-nko pohvalo pa si zasluži Diego Poletto, Pa tudi trener Leghissa je vse menjave Ppravil ob pravem Času. Posebej pa je tre-Oa omeniti Maria KoreCiCa, ki je moral le-°s zaradi taktičnih potreb ekipe igrati kot mesto pa bodo skušali vsaj doseči naj-" i izhodiščni položaj za morebitno kasnejše ponovno vključitev v ligo. Vodilni Fiume Veneto bi skoraj presenetili, saj so so vodili z 2:0, zanimo pa je, da so valovci igrali brez treh standardnih igralcev. Gostje so v prvem setu že vodili s 13:12, za preobrat pa sta poskrbela zlasti podajac Luka FrandoliC in tokaC Boris Jelen. V drugem setu se je razigral še Manuel Figelj. Izkušeni gostje so od tretjega seta dalje uprizorili pravcati »show«, glavni žrtvi katerega sta bila predvsem sodnika, ki sta izgubila glavo in gostom odtlej dopustila »umazano« igro, mlade valovce pa je obnašanje gostov zmedlo, zato lahko govorimo o nezasluženem porazu. ZENSKA D LIGA Bor Friulexport - Sgt 3:2 (8:15, 6:15, 15:9,15:5,15:10) BOR FRIULEXPORT: Ažman 12+7, Flego 10+5, Rogelja 1+0, Faimann 9+2, Zorka Miličevič 0+1, Jana Miličevič 6+2, Macho, Zadnik 0+0, Stemad 5+1, Bezenšek 2+1, Sadlovvski. Servis (točke/napake): Bor 12/12, Sgt 14/14. Napake Bor 21, Sgt 14. Boravke so se od prvenstva poslovile z zmago in s končno uvrstitvijo na 4. mesto v skupini, kar pomeni, da se bodo na dodatnih tekmah potegovale za konCno 7. mesto, kar predstavlja za mladega novinca dober rezultat. Trener je na zadnjem srečanju poslal na igrišCe skoraj vse igralke, tudi tiste, ki so manj igrale. Zaradi neuigranosti in podcenjevanje so imele proti ekipi, ki ni zmagala niti ene tekme, precej težav, ko pa so se konCno ujele so nadoknadile zaostanek in zlahka zmagale. Staranzano - Sava 3:1 (15:11, 7:15, 15:2,15:5) SAVA: Babudri 1+4, Furlan 3+2, Kobal 0+0, Kosmina 4+1, Obad 2+0, Sossi 1+5, Spacal 12+10, Starc 1+0. V zadnji tekmi Savi ni uspelo, da bi presenetila Staranzano, ki je moral nujno zmagati, Ce je hotel še upati na napredovanje. Naše igralke so se prva dva seta povsem enakovredno kosale z domačinkami in gledali smo res lepo odbojko na obeh straneh mreže, z veliko lepimi potezami tako v obrambi kot v napadu. Po izenačenju pa se je situacija povsem spremenila. Staranzano je takoj na začetku visoko povedel in predenost obdržal do konca. Sava pa je bila premalo zagrizena, da bi lahko omilila poraz. (INKA) domači šport GRADIŠČE / PREDSTAVITEV TURNIRJA PROMOCIJSKA LIGA Danes Nedelja, 19. aprila 1998 NOGOMET PROMOCIJSKA LIGA 16.00 v Standrežu: Juventina - Monfalcone; 16.00 v Bazovici: Zarja Gaja - Ponziana; 16.00 na Proseku: Primorje - San Luigi 1. AMATERSKA LIGA 16.00 v Križu: Vesna - Edile Adriatica; 16.00 v Sovodnjah: Sovodnje - Futura 2. AMATERSKA LIGA 16.00 v Trstu, Ul. Carnaro: Chiarbola - Breg; 16.00 v Villanovi: Villanova - Primorec; 16.00 v Zagraju: Sagrado - Mladost 3. AMATERSKA LIGA 10.30 v Bazovici: Zarja Gaja - Pieris B; 16.00 v Dolini: Breg B - Campanelle NARAŠČAJNIKI 10.30 v Repnu: Primorje - Lucinico ZAČETNIKI 10.30 v Dolini: Breg - Roianese; 10.30 v Gradišču: Itala San Marco A - Juventina KOŠARKA MOŠKA D LIGA 18.00 v Trstu, 1. maj: Bor Radenska - Inter 1904 NARAŠČAJNIKI 11.30 v Trstu, 1. maj: Bor Friulexport - Pall. Go-rizia ODBOJKA DEŽELNI FINALE DEKLIC 9.30 v Zoppoli: nastopa tudi Sloga Veto DEŽELNI FINALE DEČKOV 9.30 v Sovodnjah: prireja OK Val NARASCAJNICE 11.00 v Dolini: Breg - Sgt 85 TENIS MOŠKA B LIGA 10.00 v Faenzi: Club Atletico Faenza - Gaja Lepo priznanje našemu trenerju Dariu Frandoliču Slovesnost na Občini - Dve tekmi bosta v Doberdobu: Hit Nova Gorica-Altas Mehika in Rijeka - Triestina Ob prisotnosti številnih gostov iz športnega in političnega sveta so na Občini v Gradišču uradno in slovesno predstavili letošnjo izvedbo mednarodnega nogometnega mladinskega turnirja »Mesto Gradišče«, ki bo že 13. po vrsti. Turnir je namenjen igralcem kategorije »naraščajniki«, pričel pa se bo v soboto, 25. aprila in končal 3. maja. Nastopilo bo 16 ekip, šest iz Italije, po ena pa iz Slovenije, Hrvaške, Ukrajine, Nemčije, Mehike, Čila, Argentine in Brazilije. Za nas je še posebej zanimivo dejstvo, da bo dve tekmi na svojem igrišču organizirala tudi doberdobska Mladost, ki jo je na predstavitvi zastopal predsednik Dario Zanier. Ze na otvoritveni dan, torej 25.4., se bosta v Doberdobu pomerila novogoriški HIT in mehiško moštvo Atlas, dan kasneje pa bo na sporedu še dvoboj med Rijeko in Triestino. Obe tekmi se bosta pričeli ob 20.30. Na Občini v Gradišču je bilo tudi nagrajevanje zaslužnih nogometnih delavcev. Posebno priznanje za mladinsko dejavnost »Klop mladih« je prejel pobudnik združenih slovenskih ekip in trener Dario Frandolič in mimo lahko zapišemo, da so člani deželne komisije FIGC s to potezo dosegli zadetek v polno. Frandoliča je predstavil predsednik Pokrajine in goriškega CONI-j a Giorgio Brandolin, ki je izrecno poudaril njegove zasluge za razvoj slovenskega nogometa na Goriškem. Za najzaslužnejšega trenerja članskih moštev je bil, kajpak, imenovan Udi-nesejev trener Alberto Zac-cheroni, čigar prisotnost je še posebej pritegnila pozornost udeležencev srečanja. Med odborniki je priznanje prejel sam Brandolin, med novinarji pa kolega Augusto DelVAngelo. Dariu Frandoliču iz srca čestita SD Mladost, Dober-dobcem pa se prav gotovo pridružujejo tudi ostali vsi naši športni delavci. Obvestila SK BRDINA vabi vse člane in prijatelje kluba na družabni večer in društveno nagrajevanje ob zaključku sezone, v petek, 24. aprila ob 20. uri v dom Brdina na Opčinah. Zaželjene so prijave. ODBOJKARSKO DRUŠTVO BOR vabi na redni občni zbor jutri, 20. aprila ob 20.30 v prvem in 21.00 v drugem sklicu. Dnevni red: poročilo predsednika; 2. razprava; 3. razrešnica staremu odbom; 4. volitve novega odbora; 5. razno. MLADINSKI ODSEK SPDT organizira danes, 19. aprila izlet za osnovnošolce na Sv. Lenart. Zbirališče bo v Trnovci pri gostilni Suban ob 9.30. ŠPORTNI KROŽEK KRAS sklicuje v četrtek, 23. t. m. 23. redni občni zbor, ki bo v Sportno-kultumem centru v Zgoniku ob 20. uri v prvem in v 20.30 v drugem sklicanju. SK DEVIN priredi danes, 19. aprila tradicionalni pohod Memorial Mirko Škabar iz Praprota do Repna. Odhod iz Praprota od 8.30 do 10. ure. Za vrnitev bo poskrbljeno. TPK SIRENA - sekcija športnega ribolova, sporoča, da so se začeli tečaji športnega ribolova za mladino od 7. do 14. leta starosti ob sobotah od 15.30 do 17.30, za odrasle pa ob četrtkih od 20.00 do 21.30. Tečaj bo potekal na društvenem sedežu v Miramarskem drevoredu 32. Za informacije pokličite na tel. številko 414006 (Vojko). H NOGOMET / 3. AMATERSKA LIGA h Kras zaostanka ni nadoknadil Kljub veliki važnosti srečanja je bila igra še kar korektna Kras - S. Andrea 1:2 (1:1) STRELEC za Kras: Skrinj er v 35’ KRAS: Škrinjar, Skrinjer (Norbe-do), Gombač (Vodopivec), Bastianel-li, Angelini, Bratovich, Mauro (Silva-gni), Suc, Mosca, Coccoluto, Chies Igra se je v glavnem odvijala na sredini, prvi pa je povedel S. Andrea, in sicer okrog 15. minute: po napaki, ki jo je Krasovo moštvo naredilo v napadu, so se žoge polastili gostje, ko so zatem Škrinjarja premagali s protinapadom. Do konca polčasa je Kras imel več pobude in svoj trud tudi kronal z lepim zadetkom Skrinjerja. Tudi v drugem polčasu v igri ni prišlo do bistvenih sprememb, najbolj živahno je bilo ponovno na sredini. Kaj kmalu, okrog 10. minute, pa so gostje povedli: potem ko je S. Andrea izvedel strel s kota, je žoga preletela vratarja Škrinjarja in končala do enega od gostov, ki je brez težav zatresel mrežo, saj je bil povsem osamljen. Kras se s porazom ni hotel sprijazniti (z zmago bi na 2. mestu lestvice dohitel prav včerajšnjega nasprotnika), zaostanek je skušal nadoknaditi, zamenjal je tudi dva igralca (vstopila sta Norbedo in Silvagni), vendar so gostje prednost ubranili. Morda so igrali nekoliko bolj zagrizeno, saj jim je le uspeh omogočal, da dohitijo prvouvrščene Campanelle. Glede na pomen srečanja je bila igra še kar korektna, kar je poudaril sam sodnik, ki je pohvalil ekipi. Marsikdo se je tudi bal, kako bo s terenom, in sicer zaradi obilnih padavin zadnjih dni: teren je bil sicer razmočen, vendar igre ni onemogočil, mislili so, da bo še veliko slabše. Ponziana, San Luigi, Monfalcone: na naših igriščih bo res zanimivo Neobremenjeno v Bazovici, boj na nož v Standrežu in na Proseku Zarja/Gaja - Ponziana V Bazovico pride Ponziana, ki ima le dve točki manj od vzhodnokraške ekipe in nima problemov z lestvico. Prav zaradi tega se na bazoviškem pravokotniku obeta lepa tekma. Tržačani so po lanski solidni sezoni dobro igrati tudi letos. V prvem delu so zbrati 23 točk. V nadaljevanju pa so v začetku precej šepati, v prvih štirih tekmah so zbrati le eno samo točko, nato so odločno reagirati, vendar so v zadnjih štirih nastopih ponovno popustili, predvsem v napadu. Priča temu je da so v zadnjih 360 minutah igre dali le en gol. Zato vlada med navijači Zarje/Gaje optimizem, čeprav se zavedajo, da presenetiti Ponziane ne bo lahko. V prvem letošnjem srečanju je bil rezultat 1:1, pri neodločenem izidu pa sta se moštvi razšli tudi lani. Trener Tul ne bo mogel računati na Tognettija in mladega Martinuzzija, oba sta izključena. V vrstah Ponziane pa ne bosta igrala Postogna in Pusich, ki sta prav tako izključena. Primorje - S. Luigi Proseška enajsterica, ki je v 12 tekmah povratnega dela. doživela en sam poraz, bo gostila močni S. Luigi, ki si deti prvo mesto z Monfalconejem. Po nepričakovanem porazu, ki so ga doživeti v Manzanu in delitvijo točk, h kateri jih je prisilila Juventina, morajo Tržačani igrati danes na vse ati nič. Psihološka obremenitev bo zato mnogo večja od Primorja, ki nima problemov z lestvico, saj Prosečani s 41 osvjenimi točkami so sami na četrtem mestu lestvice. V prvem srečanju je Primorje doživelo pravo katastrofo, kljub temu, da so rdeče-rumeni po prvih 45 minutah igre voditi 1:0 z golom Leghisse. V nadaljevanju pa je S. Luigi dobesedno nadigral Prosečane in jim zabil kar pet golov. Pekoč poraz, ki je obenem bil najhujši, ki ga je letos doživelo Primorje se sedaj peče nogometaše proseške enj-sterice, ki se bodo skušali oddolžiti nasprotniku, čeprav se zavedajo, da S. Luigi bo trd oreh. Gostje pa bodo danes morati na igrišče v okrnjeni postavi, ker Alessandro Gior-gi, Amarante in Trevisan so izključeni. Tudi pri Primorju je nekaj problemov, v dvomu sta oba napadalca in sicer Pescatori in Miclaucich in zato se bo trener Bidussi odločil za postvo v zadnjem trenutku. Juventina - MonMcone Štirje zadetki v mreži vodilnega San Lugiija Juventrm žal niso prinesti izboljšanja na lestvici, toda najbolj neomajni v taboru štandreškega moštva nikakor nočejo vreči puške v koruzo. Koliko golov bo potrebnih za zmago proti Monfalconeju, ki se je prav zahvaljujoč Juventini povzpel na vrh lestvice, pa je seveda veliko vprašanje. Nasprotniki so vložiti ogromno sredstev, da bi sestavih konkurenčno moštvo za vrh (govori se o 400 milijonih!), zato v boju za končno prvo mesto nikakor ne mislijo p°' pustiti in želijo klubu povrniti nekdanji lesk. Jasno pa Je’ da mora o zmagi razmišljati tudi Juventina, čeprav ima se vedno iz igre osem igralcem, seznam odsotnih pa je zara' di četrtega rumenega kartona ta teden podaljšal še Braid3, Po vsej verjetnosti se bosta v začetno postavo vrnila Cio vannini in Tabaj. Obrambo bodo pod silo razmer se stavljati vezni igralci, sredino pa napadalci. Drugi izbir m> sicer pa mora moštvo tako in tako igrati ofenzivno. (B-K-J športel bo jutri gostil gimnastičarke ŠZ Bor Gostje jutrišnje Tv oddaje o zamejskem športu Sportel (TV Koper-Capodistria, pričetek ob 22.30)bodo predstavniki odseka športno-ritmične gimnastike SZ Bor. Gledalci si bodoo-gledali prispevke s Pohoda v spomin na Mirka Škabarja v organizaciji SD Devin in s košarkarske tekme moške D lige med Borom Radensko in Interjem 1904. V športu pod Triglavom bo Rok Maver pedstavil Mednarodni festival rokometa v Izoli. Gledalci in gledalke pa so seveda vabljeni, da sledijo tudi priljubljeni kviz oddaji »škrtoc«. 1. AMATERSKA LIGA / V SOVODNJAH IN KRIŽU Vesna bi si lahko predčasno zagotovila napredovanje Sovodnje imajo s Futuro odprte račune - 2. AL: težko za Breg in Primorec, Mladost s pepelko - 3:AL: Zadnji nastopzadovoljnega Breg° ® 1. AMATERSKA LIGA Vesna - Edile Adriatica Križani, ki so na pragu velikega podviga, to je napredovanja v promocijski ligi, igrajo z ekipo, ki se bori za obstanek v lighi in zato kljub temi da imajo na lestvici kar 32 točk več od nasprotnika, verjetno ne bodo imeti kahke naloge. Edile Adriatica, ki je letos startla za visoko uvrstitev je razočarala na vsej črti. V prvem delu prvenstva so Tržačani zbrali le 11 točk in ker v nadaljevalju rezultati se niso izboljšali je vodstvo kluba 1. marca odstavilo trenerja Beorchio in ga zamenjalo z Alessijem. Kljub temu pa ekipa se ni oddaljila iz spodnjega dela lestvice in zato krvavo rabi točke za obsanek v ligi. V prvem srečanju je Vesna zmagala z zgovornim 4:1 z dvema goloma Sirce, Sambaldija in mladega Erbija. Tudi tokrat prvouvrščena Vesna tri kola pred koncem prvenstva ima štiri točke prednosti nad Futuro mora star-tati na zmago s katero bi si lahko tudi predčasno zagotovila napredovanje, saj Futura danes igra v Sovodnjah. Križani pa bodo morali danes posebno paziti na bomberja Dermana, ki z 15 danimi goli je najboljši strelec skupine. Glede postave Vesne ne bi smelo biti večjih problemov, čeprav trener Nonis ne bo moral računati na branilca Giovinija, ki je izključen. Sovodnje-Futura Današnji gost Sovodenjcev še ni izgubil vse upanj, da na vrhu lestvice dohiti Vesno, istočasno pa se mora paziti pred Isonzom, ki ji na 3. mestu sledi s štirimi točkami zaostanka. Čeprav Sovodenjci s svojim položajem na lestvici niso obremenjeni, pa bodo danes bržkone igrali nadvse motivirano. S Futuro imajo namreč odprte račune. Spomin na tekmo izpred treh sezon, ko je Futura igrala v Sovodnjah z neverjetno ihto, čeprav točk ni potrebovala, in prisilila Sovodnje k igranju dodatnih tekme za napreodvanje, je menda še živ. Odprto rano predstavlja tudi poraz z 2:1 iz prvega dela letošnje sezone. Skratka, razlogovo za resen pristop je dovolj, s prestižno zmago pa bi Sovodenjci še oplemenitili prvenst-vop, ki ga imajo za pozitivnega, če ga primerjamo s prvenstvom ostalih dveh ekip, s katerimi je Sovodnje izpadlo iz promocijske lige Cussignac-com in Staranzanom. Njima je usojen dvojniizpad, Sovodenjci pa so se v ligi obdržali brez težav. Sambo je še vedno diskvalificiran, v ekipo pa se bo vrnil Zotti, ki ga je v preteklem kolu nadomestil Marino Peteani. V sredo so Sovodnjeci odigrali tekmo za trening z Marianom (2:AL). Po vodstvu z 2:0 v prvem polčasu so za Sovodnje zaigrale tudi rezerve (in tirje naraščajniki), končni izid pa je bil 2:2. 2. AMATERSKA LIGA Cbiaibola - Breg Brežani, ki so si z zadnjo zmago nad Medeuzzo matematično zagotoviti obstanek v ligi, v predzadnjem prvenstvenem srečanju gredo v goste tržaški Chiarboli, ki je bila na začetku med favoriti, zadovoljiti pa se bo morala z uvrstitvijo na sredini lestvice. Tržačani so izredno slabo začeli, v prvem delu prvenstva so zbrali le 11 točk in zato je na trenerski klopi Cur-zolo zamenjal Liggio. Rezultati so se takoj izboljšali, Chiarbola je namreč v zadnjih sedmih nastopih zbrala kar 19 točk (šest zmag en neodločen rezultat). Plavi bodo torej imeti pred‘sabo razigrano ekipo, ki cilja na zmago. Prav zaradi tega bi se v Bregovem taboru lahko sprijaznili z nedoločenim rezultatom, ki bi predstavljal lep uspeh za enajsterico dolinske občine. Villanova - Primorec V pričakovanju razsodbe disciplinske komisije glede prekinjene tekme Primorec - Roianese (29. marca), ki na žalost po treh tednih ni še ukrepala na podlagi zapisnika sodnika Moscarde iz Trsta, gredo Tre-benci v goste Villanovi,. Povedati moramo, da je ekipa Villanove, ki je na 3. mestu lestvice s točko zao- stanka za vodilno dvojico Natisone -Zaule, na domačih tleh doživela že dva poraza (Roianese, Portuale), sicer s tesnim 1:0. Prav to daje Trebencem nekaj upanja, da bi nadaljevali s pozitivno serijo, ki traja že devet kol (26 točk). Z uspehom bi Trebenci dohiteli današnjega tekmeca, seveda če jim bo disciplinska komisija pripislala zmago s tekme proti Roinaeseju. Glede postave trener Leone tokrat ne bi smel imeti težav, ker ima na razpolago vse nogometaše. Sagrado-Mladost Zadnja dva poraza kažeta, da je Mladost popustila, zadnji 1:7 pa je v moštvu pustil tudi precej slabe krvi. Doberdobci si lahko okus spet popravijo v Zagraju, kjer se bodo pomerili z zadnjeuvrščenim Sagradom, ki je skupaj z Villessejem že izpadel iz lige. V Doberdobu je Mladost zmagala z 2:0. Z motivirano igro lahko uspeh mimo ponovi, tudi ker v moštvu ni težav s postavo. 3. AMATERSKA LIGA Zarja/Gaja B - Pieris B Vzhodnokraška ekipa je po osmih porazih z zmago proti Unionu pokazala, da hoče na dostojen način končati prvenstvo. Lepo priložnost ima že danes proti povrečnem Pieri- su, ki je na predzadnjem mestu lesti^ ce in ima obrambo kot rešeto, saj 1® 22 tekmah dobil kar 72 golov. »Mo- dro - rumeni« so že v prvem srečanj zmagali kar s 4:1. Ker igrajo aj..v0 ma, navijači pričakujejo prepričl)1 zmago domače ekipe. melle Br!ga;.b2teLoz letošnje tila tocKo ic — b nekdanji nogoinf ral dati Camp^ SP“ (Bruno Rupe" dinski nogomet JsH MLADINCI: fuveD' lapriva 0:4. AJINSKI MLADINCA l - Latte Carso 2• ' ■ Domio 5:3. FURLANIJA-JUUJSKA KRAJINA TRST Kulturni dom Slovensko stalno gledališče Danes, 19. t. m., ob 16. uri (red C) ponovitev komedije Jaroslava Hašeka »Dobri vojak Svejk«. Režija Stanislav Moša. Ponovitve: sreda, 22. t. m. (red D), v četrtek, 23. t. m. (red E) in v petek, 24. t. m. (red F), ob 20.30. SSG gostuje jutri, 20. t.m., ob 9.00 in 11.30 v Kopru ter v torek, 21. t.m., v Izoli s predstavo »Peter in volk«. V torek, 21. t. m., ob 19.30 gostuje v Ljubljani (Mestno gledališče) s predstavo »Master Class«. Gledališče Rossetti Stalno gledališče FJK - Gledališka sezona 1997/98 Danes, 19. t. m., ob 16. uri (reda D/G): zadnjic gostuje Teatro Sistina - Garinei & Giovannini »Un paio d’ali«. Režija Pietro Garinei. Nastopata Maurizio Micheli in Sabrina Ferilli. Predstava v abonmaju: odrezek 10 - rumen. Prodaja vstopnic pri blagajni gledališča, možna je tudi rezervacija vstopnic za predstavo I. Bergmana »Scene da un matrimonio«, ki bo na sporedu od 5. do 10. maja; samo abonenti gledališča lahko že sedaj rezervirajo vstopnice za predstavo Monija Ovadie »Perche no?«, ki bo na programu od 12. do 17. maja. Gledališče Verdi Operna in baletna sezona 1997/98 V torek, 21. t. m., ob 20.30 (red A) premierska predstava: G. Puccini »Tosca«. Dirigent Tiziano Severini. Ponovitve bodo: v Četrtek, 23. t. m., ob 20.30 (reda F/B), v petek, 24. t. m., ob 20.30 (izven abonmaja), v nedeljo, 26. t. m., ob 16. uri (red G), v torek, 28. t. m., ob 20.30 (reda B/C), v Četrtek, 30. t. m., ob 20.30 (reda C/E), v soboto, 2. maja, ob 17. uri (red S), v nedeljo, 3. maja, ob 16. uri (red D) in v torek, 5. maja, ob 20.30 (reda E/F). Vstopnice dobite pri blagajni gledališča Verdi: (urnik: 9-12, 16-19 - tel. 6722500 - zaprto ob ponedeljkih) in v Vidmu pri ACAS (Ul. Faedis 20 -tel. 0432 - 470918). Avditorij Muzeja Revoltella Jutri, 20. t.m., ob 18. uri bo prof. Jiirgen Maehder predstavil Puccinijevo opero »Tosca«, katere premiera bo v torek v gledališču Verdi. Predstavili bodo tudi dirigenta, režiserja in pevce, ki sodelujejo pri predstavi. Gledališče Cristallo - La Contrada Danes, 19. t. m., ob 16.30 ponovitev Molierovega dela »II borghese gentiluomo«. Režija Filippo Crivelli. Nastopata Ernesto Calindri in Liliana Feldmann. Gledališče Miela Gledališka prepletanja: danes, 19. t. m., ob 21. uri predstava »A me frega niente«. Kino Alcione 1. Pregled novega slovenskega filma: v torek, 21. t. m., ob 20. uri otvoritev s koncertom filmske glasbe. Sledil bo pozdrav predstavnika Konzulata Republike Slovenije in predstavitev prireditve; ob 22. uri film »Ekspres, ekspres«. Prireditev prireja Progetti d’allegria v sodelovanju s Ciuhom Anthares in pod pokroviteljstvom Konzulata Republike Slovenije v Trstu. TRŽIČ Občinsko gledališče V Četrtek, 23. t. m., ob 11. uri gostovanje gledališča La Contrada z delom R. Kiplinga »II piccolo elefante«. Nastopata Gualtiero Giorgini in Nikla Panizon. GORICA Kulturni dom V petek, 24. t. m., ob 20.30 gledališka šolska predstava: »Palio teatrale 1998«. VIDEM Nuovo Teatro Giovanni da Udine 11., 12., 13., in 14. maja, ob 20.45: gostovanje gledališke skupine Teatro slabile delPUmbria z delom Luigija Pirandella »La ragione degli altri.« Režija Massimo Castri. Nastopa Annamaria Guar-nieri. Teatro Contatto - Avditorij Zanon Danes, 19. t. m., ob 20.30, Compagnia del Centro Servizi e Spettacoli iz Vidma: W. Shakespeare »La guerra delle due rose, capitolo II ovvero: En-rico VI«. Režija Antonio Syxty. LATISANA Gledališče Odeon Do 19. maja bo na sporedu niz predstav »Teatro comico oggi«: V Četrtek, 23. t. m., ob 20.30: Ge-melli Ruggieri »La stirpe dei Ruggieri«. ______________SLOVENIJA__________________ KOPER Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Do 24. t. m. bodo na sporedu Slovenski dnevi knjige. SEŽANA Kulturni center Srečka Kosovela Danes, 19. t. m., ob ob 20. uri: ameriški film »Vesoljski bojevniki« (Starship Troopers). Režija Paul Verhoeven. V torek, 21. t. m., v sredo, 22. t. m. in v Četrtek, 23. t. m., ob 20. uri: ameriški film »Vem, kaj ste zakrivili lansko poletje« (I know what you did last summer). V petek, 24. t. m., ob 2.30: ameriški film »Bolje ne bo nikoli« (As good as it gets)«. V glavnih vlogah nastopata Jack Ni-cholson inn Helen Hunt. NOVA GORICA Primorsko dramsko gledališče Danes, 19. t. m., ob 11. uri (za izven): Amaterski mladinski oder - E. Janikovozky »Le po kom se je vrgel ta otrok«. LJUBLJANA Cankarjev dom Jutri, 20. t. m., ob 11. in 14. uri v Gallusovi dvorani sklepna prireditev za navdušene mlade bralce -Zlata bralna značka. V sredo, 22. t. m., ob 20. uri v Linhartovi dvorani (gledališki abonma in izven): skupina Diversions Dance Company se bo predstavila z delom »How does it feel!«. Mestno gledališče ljubljansko Jutri, 20 t. m., ob 19.30 (izven in konto): gostovanje PG Kranj »Policija«. Mala scena MGL: danes, 19. t. m., ob 20. uri: večer sanšonov z Iztokom Mlakarjem (predstava je razprodana). Ponovitev v torek, 21. t. m., ob 22. uri. SNG - Drama Jutri, 20. t. m., ob 19.30 (izven in konto). N. V. Gogolj »Revizor«. Mala drama: jutri, 20. t. m., ob 20. uri (izven in konto): W. Schvvab »Predsednice«. Mladinsko gledališče V petek, 24. t.m., ob 16. uri (za izven): A. Lind-gren-A. Rozman »Pika«. Režija Veno Taufer. Gledališče Glej V petek, 24. t. m., ob 22. uri in v nedeljo, 26. t. m., ob 21. uri ponovitvi predstave »Limonada«. FURLANIJA-JUUJSKA KRAJINA TRST Glasbena matica - Koncertna sezona 97/98 V torek, 21. t. m., ob 20.30 v Kulturnem domu: recital Massima Gona. Na sporedu Debussy, Ravel in Musorgsky. Gledališče Rossetti Societa dei concerti - Koncertna sezona 1997/98 Jutri, 20. t. m., ob 20.30 koncert Tria Kalichstein, Laredo in Robinson. Na sporedu Haydn, van Beethoven in Schubert. Gledališče Miela »Svobodna glasba«: v soboto, 23. maja, ob 21. uri koncert romunske glasbe z Mariuccio Colegni. Konservatorij »Giuseppe Tartini« Jutri, 20. t. m., ob 20.15 se bodo predstavili gojenci prof. D. Slame, N. Carusija in R. Gessija. Športna palača V soboto, 23. maja, ob 21. uri bo nastopil Alan Parson’s Project - prvič v Italiji. Stadion Grezar V sredo, 6. maja, ob 21. uri koncert rock skupine Iron Maiden - Hellovveen & Dirty Deeds. V nedeljo, 31. maja, ob 21. uri bodo nastopili Simple Min ds. BOUUNEC Občinsko gledališče France Prešeren Danes, 19. t. m., ob 17. uri Mednarodna zborov- ska revija Primorska poje: nastopajo MPZ Lopar, ZPZ DU Idrija, Vokalna skupina Sovodenjska dekleta - Sovodnje, MePU Rupa-Peč, MePZ Jezero - Doberdob, MePZ Lojze Bratuž - Gorica. OPČINE Prosvetni dom - Openski glasbeni veCeri V nedeljo, 26. t. m., ob 18. uri bo nastopil dno Da-sha Dubrovina (violina) in Cristina Sancin (klavir). Na programu J. Francabc, J. Rodrigo, P. Pessi-na in J. Brahms. TRŽIČ Občinsko gledališče Od 21. aprila do 5. junija bo na sporedu Mednarodni festival posvečen Robertu in Clari Schumann »II cielo ha versato una lacrima«. VIDEM Teatro Nuovo Giovanni da Udine 5. maja ob 20.45 gostuje Akademija antične glasbe iz Moskve z delom B. Galuppija »II re pastore«. Dirigent Tatjana Grindenko. 9, maja ob 20.45 gostuje Gledališče Verdi iz Trsta z Puccinijevo opero »Tosca«. Dirigent Tiziano Severini ZOPPOLA (Pordenon) Rototom Danes, 19. t. m., ob 22. uri (dvorana rock) Ozric Tentacles. V Četrtek, 23. t. m., ob 22. uri (dvorana rock) Elio e le storie teše. SLOVENIJA SEŽANA Kulturni center Srečka Kosovela V petek, 24. t. m., ob 18. uri koncert Orkestra Slovenske Vojske. V torek, 28. t. m., ob 20. uri 1. Mednarodni festival kitare Sežana ’98, ki ga prirejata Kulturni center Srečka Kosovela in Glasbena matica. Nastopil bo svetovfio znani kitarist David Russell. Izvajal bo dela M. Ghiulianija, A. Jose in M. Llobeta. NOVA GORICA Primorsko dramsko gledališče Jutri, 20. t. m., ob 20. uri gostuje SNG Opera in balet iz Ljubljane s predstavo S. Prokofjeva »Romeo in Julija«. Kulturni dom V soboto, 25. t. m., ob 20.15 v veliki dvorani koncert Simfoničnega Orkestra Slovenske Filharmonije. Dirigent Marko Letonja; solistka Dunja Vej-zovič (sopran). DOBROVO V BRDIH Grad Dobrovo V petek, 24. t.m., ob 20. uri koncert londonskega kvarteta »The Chilingirian Quartet«. TRENTA Info center TNP Danes, 19. t. m., ob 17. uri Mednarodna zborovska revija Primorska poje: nastopajo Septet Rožmarin - Temnica, Indrijski oktet, DePZ Devin, MePZ St. Maver, Cerkveni pevski moški zbor Zagorski zvon - Zagorje, MePZ Postojna. LJUBLJANA SNG Opera in balet V četrtek, 23. t. m., ob 19.30 (abonma četrtek, izven in konto): I. Stravinski »Oedipus Rex« in C. Orff »Trionfo di Afrodita«. Dirigent LorisVoltoli-ni. Cankarjev dom Danes, 19. t. m., ob 20. mi v Linhartovi dvorani gledališki koncert - Nekoč, bili smo v maju. V spomin Borisu Lesjaku. Avtor glasbe ter dirigent Mojmir Sepe. Jutri, 20. t. m., ob 20.30 se bo v Linhartovi dvorani predstavil Joe Ely (rock, country, flamenko, tex-mex). _______________HRVAŠKA__________________ ZAGREB Stadion 15. maja bodo nastopili Rolling Stones. FURLANIJA-JUUJSKA KRAJINA TRST Miramarski park in muzej sta odprta vsak dan od 9. do 17. ure (grad od 8. do 18. ure). Bivše konjušnice Miramarskega gradu: do 10. maja je na ogled fotografska razstava »Un paese Unico. Italia, fotografie 1900 - 2000«. »Razstavo si lahko ogledate vsak dan od 9.30 do 18.45. Na ogled je tudi razstava: Paul Strand »Un pae- Center II Giulia - Avditorij: na ogled je razstava »Podobe Elettre«. La Staletta (Ul. Giuliani 36): do 27. t. m. je na ogled skupinska razstava na temo »Vonji in barve«. Galerija Tribbio 2 (Piazza Vecchia 8): do 23. t. m. je odprta razstava slik malega formata - Pomlad 1998. Na ogled so izdelki 150 umetnikov. Urnik: 10-12.30, 17.30-19.30, ob praznikih 11-13, zaprto ob ponedeljkih. Avditorij (Ul. Roma): na ogled je razstava »Picasso, Dali, Miro«. Urnik: 10-13, 16-19, ob praznikih 10-13. RONKE Razstavišče letališča: na ogled je razstava Erne Ferjanič Fric. ŠPETER Beneška galerija: na ogled je razstava Vladimira Klanjščka. SEŽANA Kulturni center Srečka Kosovela: na ogled so tapiserije Silve Horvat. Kosovelova knjižnica - pionirski oddelek: na ogled je razstava ilustracij Marjance Jemec-BožiC. Mala galerija: na ogled je razstava slik Ivana-Stojana Rutarja. ŠTANJEL Galerija Lojzeta Spacala: razstavlja Ljubo Bizjak se«. Avditorij Muzeja Revoltella: do 17. maja je na ogled razstava grafičnih in slikarskih del Umberta Verude »Nella Trieste di Svevo 1’opera grafica e pittorica di Umberto Veruda (1968-1904). Danes, 19. t. m., ob 11. uri voden obisk razstave s Prof. Susanno Gregorat. Rižarna: do 15. maja je na ogled fotografska razstava Cristine Nunez posvečena preživelim v nacističnih taboriščih. Urnik ogleda: ob delavnikih 9-18, ob praznikih 9-13, zaprto ob ponedeljkih. Postna palača na Trgu Vittorio Venelo: odprt je poštni in telegrafski muzej. Ogled je možen vsak dan, tudi ob nedeljah, od 9. do 13. ure (zaprto ob praznikih). Za vodene obiske lahko pokličete na tel. (040) 4195148 od 9. do 14. me. Do 2. maja je na ogled fotografska razstava ob 25-letnici društva »Giulio Viozzi«. Palača Costanzi: do 3. maja je na ogled razstava »Gli oggetti del Desiderio - La natura morta oggi«. Občinska razstavna dvorana na Trgu Unita: do 26. t. m. je na ogled razstava »Teratos«. Na ogled vsak dan od 9. do 19. ure. Galerija Cartesius (Ul. Marconi 16): do 30. t. m. )e na ogled skupinska razstava »Alternativa moderne umetnosti«. Urnik: 10.30-12.30, 16.30-19.30. Galerija Lipanjepuntin (Ul. Diaz 4): do 20. maja N odprta razstava slikarja Juana Leal-Ruiza »Good Studio Tommaseo: do 10. maja razstavlja Brigitte Brand. Urnik: od ponedeljka do sobote od 17. do 20. ure. Gledališče Miela: na ogled je razstava Roberta Zuffantija v priredbi Photo Imago. Turistična ustanova (Ul. S. Nicold 20): do 21. t. m. razstavlja Marc o Miot »Moji prijatelji Troll«. SKEDENJ Etnografski muzej: do septembra je na ogled zanimiva razstava o škedenjski železarni. Na ogled je ob torkih in petkih od 15. do 17. ure. OPČINE Prosvetni dom: v torek, 21. t. m., ob 20.30 odprtje razstave Matjaža Hmeljaka. Razstava bo odprta vse do 5. maja s sledečim urnikom: ob delavnikih od 16. do 20. ure. NABREŽINA Župnijska dvorana: še danes, 19. t. m. bo v popoldanskih in večernih urah na ogled tradicionalna velikonočna razstava - 300 risanih pirhov in vrsta slik zelenih planjav. GORICA Galerija ARS - Katoliška knjigarna na Travniku: na ogled je razstavae Davida Pintarja. Goriški grad: do 2. junija je na ogled razstava o arhitektu Habsburžanov - Nicold Pacassiju. Urnik: 10-18, zaprto ob ponedeljkih; na gradu je tudi odprta razstava zemljevidov z devinskega gradu. VIDEM Centro friulano arti plastiche (Ul. Beato Odorico da Pordenone 3): na ogledmso dela slikarja Maria Della Ricca. TOLMEČ (Videirrt PalaCa Frisacco: na ogled je razstava hrvaških naivcev. Urnik: 10.30-12.30, 17-19, zaprto ob torkih. BENETKE Museo del Settecento Veneziano - Ca’ Rezzonico: do 20. maja je na ogled zanimiva razstava porcelana z naslovom »Beneški porcelan 18. stoletja«. Galerija Contini (S. Marco 2765): na ogled so dela umetnika Irvinga Petlina. PalaCa Grassi: do 28. junija je na ogled razstava »Picasso 1917-1924«. MILAN Arheološki muzej: v četrtek, 23. t. m., ob 17. uri otvoritev razstave »II volto di Diocleziano«. Razstava bo odprta vse do 17. maja s sledečim urnikom: 9.30 - 17.30 (v ponedeljek zaprto). ______________SLOVENIJA__________________ PORTOROŽ Avditorij: v soboto, 25. aprila, ob 19. uri otvoritev razstave slikarja Viktorja Birse, ob njegovem 90. rojstnem dnevu. »Maske«. KROMBERK Grad Kromberk: na ogled so lapidarij, galerija starejše umetnosti in kulturnozgodovinski oddelek. Urnik: 8-14, ob nedeljah 13-17, ob sobotah zaprto. AJDOVŠČINA Pilonova galerija (Prešernova ulica 3): odprta je razstava »Ajdovščina 2000«. Razstava je posvečena štirim urbanističnim delavnicam, v okviru katerih so skupine študentov arhitekture obdelovale različne dele mesta. LJUBLJANA Moderna galerija: na ogled je stalna zbirka Moderne galerije; do 2. junija je na ogled razstava Živka I. Marušiča. Mala galerija Moderne galerije: še danes, 19. t. m., razstavlja Ingeborg Luscher. Galerija Dessa (Židovska steza 4): razstavlja Aleš PrinCiC. Galerija CD: do 10. maja je na ogled razstava Luigija Spazzapana. Narodni muzej Slovenije: do 7. junija je odprta razstava dr. Janez Bleivveis in njegov Cas. Muzej je odprt vsak dan, razen ponedeljka med 10. in 18. uro, ob četrtkih do 20. ure. Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stojetju. Muzej je odprt od 10. do 18. ure. RAI 3 slovenski program Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugl) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Ilustrirana pravljica: Noč prihaja bosa TV dnevnik, nato Šport- | na tribuna Film: Pogreb (režija Jože | Babic) RAI 2 §2 RETE 4 ITAUA 1 RAI 1 Aktualno: Euronevvs Nan.: Pacific Station (i. Robert Guillaume, Richard Libertini) Nan.: Thunder Alley • Otroški variete Aspetta la banda! (vodita Alessan-dra Bellini, Marco Del Buono), vmes risanke Variete: Piavo drevo Variete: La Banda dello Zecchino, vmes risanke in na. Skrivnostni svet Alexa Mačka Maša iz Sv. Petra Nabožna oddaja: A sua immagine Aktualna odd.: Linea verde - Zelena Črta - V živo iz narave (vodi Sandro Vannucci) Dnevnik Variete: Domenica in... (vodijo Fabrizio Frizzi, Gian Piero Galeazzi, vmes (16.50) športna odd. Cambio di campo Dnevnik - Flash Šport: 90. minuta Variete: Domenica in... Vremenska napoved Dnevnik Nan.: II Maresciallo Rocca 2 - Smrt poljskega dekleta (It., i. Gigi Proietti, Stefa-nia Sandrelli, Angelo Sotino) Dnevnik Aktualno: TV 7 - Tednik (vodi Romano Tamberlich) Aktualno: Milleunteatro - Hollywood, portret zvezdnika Nočni dnevnik Zapisnik, horoskop, vremenska napoved Sottovoce - Potihoma: Flora Carabella Športna oddaja Pregled družbenega tiska Nan.: Piccolo amore, Otroški variete, vmes Jutranji dnevnik 6.50 Aroma de cafe, 8.00 nan. in risanke ter variete Variete: Jutro v družini Pregled tiska Bim Bum Bam (vodita T. Timperi in S. Nan.: Mister Ed Aktualno: La nostra in- Martone), vmes (7.30, Aktualno: Naturalmente viata Manuela, risanke 8.00, 8.30, 9.00) dnevnik su Rete 4, Eurovillage Šport: NBA Action Nedeljski Disney, vmes Maša Nan.: Supercar risanke Classic Cartoon Aktualno: La domenica Šport: Grand Prix, vmes in nan. Blossom del villaggio, vmes (12.25) Odprti studio B Variete: V družini (11.30) dnevnik Šport: Vodic nogometne- B Dnevnik, Tg2 Motori Nedeljski koncert ga prvenstva, 13.30, M Informacije o politiki in Dnevnik Tg4 Zadnje novice s športnih lilciil parlamentu: Telecamere TV film: Un cuore per ihrišC SP v kolesarstvu: Liege- cambiare (dram., ZDA Glasba: Super Bastogne -Liege ’89, i. J. VVilliams) Nan.: Tequila & Bonetti Komični filmi S. Lamela Film: Duello nell’ atlanti- (i. Jack Scalia) in O. Hardyja co (vojni, ZDA ’57) Risanke: Magoo, Flintsto- Aktualno: Tg2 Dosje (vo- Nan.: Colombo, vmes nes, Alf di Paolo Meucci) (18.55) dnevnik Nan.: Happy Days , 17.30 Vremenska napoved Film: Revenge (dram., Dva policaja v Chicagu Šport: Domenica spint ZDA ’90, i. K. Costner, A. Odprti studio Risanke: Tom in Jerry Quinn, M. Stowe) Nan.: Nash Bridges (i. Dnevnik Tg2 Film: La teta y la luna Don Johnson) RnB Variete: Ci vediamo in (kom., ’94, r. J.J. Bigas Variete: Benny Hill Show TV (vodi Paolo Limiti) Luna, i. M. May) Variete: Mai dire gol Dnevnik, vreme Pregled tiska Nan.: X-Files - Nenavad- Rubrika o protestantizmu ni sumi (i. D. Duchovny, Film: La ragazza sull’ al- G. Anderson) talena (thriller, ZDA ’89, r. G. Hessler, i. Meg Til- B CANALE 5 Športna odd.: Pressing Šport studio ly, Rupert Frazer) Film: Non di questo mon- Glasbena oddaja: Mi ri- do (fant., ZDA ’91, i. Pat torni in mente replay Na prvi strani Hingle, A. Martinez) RAI 3 SP v motociklizmu: VN Malezije 125, 250, 500 cc Jutranji dnevnik Tg5 Nabožna oddaja: Le fron-tiere dello spirito Aktualno: Anteprima Film: Buck - Ai confini del cielo (pust., It. ’91, i. Jesse Alexander) Nan.: Časa Vianello (i. Nan.: Pustolovščine Bri-| sca Countyja # TELE 4 Dober dan, glasba! Raimondo Vianello, San- Nadaljevanka ITIOl Film: Duello alla pištola (vestern, ZDA ’59) dra Mondaini) Kotiček zdravja La sfera di cristallo IMmi Dnevnik ktualno: Geo & Geo Variete: Buona Domenica Nan.: Hardcastle & Mc- Fermata d’ autobus (vodijo Maurizio Gostan- Cormick H*5] SP v motociklizmu zo, Paola Barale, Claudio Laff Movie Deželni dnevnik, vreme, Lippi, Enrico Papi, 1. L' urlo e la furia 14.15 dnevnik del) Nan.: First and Ten Aktualno: Okkupati Nan.: Due per tre - Glasba: Musichiam Športni oddaji: Quelkli che aspettano..., 15.55 Quelli che il calcio... Tenis: Italija - Avstrija Aktualna oddaja Vreme, dnevnik, deželne vesti, športne vesti Variete: On the Road Oddaja o zdravju: Elisir (vodi Michele Mirabella) Športna nedelja Dnevnik, deželne vesti Dnevnik, vreme Variete: Fuori orario, vmes film: II figlio deli’ altro (dram., Kamerun 75, i. David Endene) Aktualna oddaja: Primer Moro Družinske skrivnosti (i. Johnny Dorelli, Loretta Goggi) Variete: Buona domenica (drugi del) Dnevnik TG 5 in vreme Aktualno: Stranamore (vodi Alberto Castagna) Aktualno: Target - Anno zero (vodi Gaia De Lau-rentiis), 23.30 Nonsolo-moda (vodi Alef Jnifen) Aktualno: Parlamento in Nan.: Racconti di mezza-notte - Polnočne pripovedi - Pravica do smrti, 1.00 Dnevnik Nan.: Hill Street, 2.30 Missione impossibile MONTECARLO 19.30, 22.35, 0.55 dnevnik, 12.10,18.15 Šport Papežev blagoslov Film: Un angelo e sceso a Brooklyn (fant., ’57) i Milil II cafffe della domenica Glasba: Forte fortissima Šport: Goleada Film: Una fidanzata p er papa (kom., ZDA ’63, i. Glenn Ford, S. Jones) Film: Gli esclusi (dram., ZDA '62, r. J. Cassavetes) tr Slovenija 1 Napovedniki Ziv žav: Risana nanizanka, 8.25 lutkovna nan. Zvezdica, 9.00 Živahni svet iz zgodb Richarda Scarryja, 9.25 Te-lerime, 9.30 nan.: Pustolovščine (7. ep.) Ozare Nedeljska maša Od opice do opice Obzorja duha Ljudje in zemlja Pomagajmo si Poročila, vreme, šport Vremenska panorama Res je! Film: Der Forsterbuben (Nemčija) Obzornik, vreme, šport Alpe Jadran Po domače Razgledi slov. vrhov Risanka, 19.20 Loto TV Dnevnik, vreme, šport Zoom, 21.30 Oglasi Nan.: Tretji kamen od sonca (ZDA, 1. ep.) Očetje in sinovi Poročila, vreme, šport Film: Barbarossa (ZDA) Razgledi slov. vrhov TV PRIMORKA 13.00 Videostrani Videospot dneva Glasb, odd.: Naj spot Videostrani Film: Raznašalec Časopisov Parada humorja (2. del) Progr. za otroke: Čukec in Rozi (3. del) Film: Zakleti ocean -Skipper Bloody Atlantic Film: NoCniritmi Slovenija 2 Vremenska panorama Napovedniki Teater Paradižnik V vrtincu (pon.) Film: Doombeach (ZDA) Napovedniki TV prodaja Šport Videoring, oglasi TV nadaljevanka: Primož Trubar (Drago Jančar, 3.) Dokumentarna serija: Kibernetska skrivnost Šport v nedeljo Napovedniki @ Koper Film: Devica orleanska (ZDA ’48, r. V. Fleming, i. I. Bergman, J. Ferrer) Film: Dogodivščine na konju (It. ’67, r. A. Žane) Program v slov. jeziku: TV Poper - Kabaretno satirična oddaja TV dnevnik Divje živali Vesolje je... Istra in... Nanizanka: Harry O TV Dnevnik, vreme Športni dnevnik SP v hokeju na ledu: Slovenija - Velika Britanija TV Dnevnik-Vsedanes OVEN 21. 3. - 20. 4.: Ste v precej razburljivem odbobju. Ne iščite zmage na veh področjih. S previsokimi zahtevami škodite sami sebi. Ob nekem dogodku se boste odzvali bahavo. BIK 21.4. - 20. 5.: Pred vami je naporno obdobje. Vse svoje moči boste morali usmeriti v delo, čeprav boste s srcem pri drugih stvareh. Naredili ste napako, ki vas je stala precej živcev. DVOJČKA 21. 5. - 21. 6.: Čeprav vas mamijo spremembe, za zdaj Se ni nastopil čas zanje. Odpotij-te se in uživajte v zatišju, ki je nastalo na delovnem mestu. RAK 22. 6. - 22. 7.: Čeprav si boste želeli timvec Časa preživeti v družbi partnerja in uživati družinsko življenje, v prihajajočih tednih ne boste našli pravega miru. Pred vami je Čustveno naporno obdobje. Radio Trst A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00, 17.00 Poročila; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša iz cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled slov. tiska; 10.00 Mladinski oder; Salomonovi rudniki (dram. V. Rakar, r. I. Buzečan, 1.); 10.35 Veselo po domače; 11.00 Za smeh in dobro voljo; 11.10 Orkestri; 11.30 Nabožna glasba (I. Florjane); 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Srednjeevropski obzornik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Mala scena: Boljše življenje (F. Tomizza, dram. J. Tavčar; 15.15 Iz Krajevnih stvarnosti - Z naših prireditev, nato Glasbeni predah; 17.00 Poročila, Šport in glasba; 18.30 Zabavna glasba; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11.30, 15.10, 17.10 Poročila v slov.; 8.30, 12.30, 18.30 Poročila v ital.; 9.30 Zrno v etru (pon., vsakih 14 dni); 10.30 Nedeljska matineja ali Jutranji val; 14.00 Radio gol. Radio Koper (slovenski program) (SV 549 kHz, UKV 88,6 - 98,1 - 100,3 - 100,6 -104,3-107,6 MHz) 8.30, 10.30, 17.30 Poročila; 12.30, 19.00 Dnevnik; 7.15 Otvoritev, 7,30 Kmetijska oddaja: Striženje ovc; 7.45 Glasb, utrinek;. 8.00 OKC obveščajo; 8.30 Jutranjik, osmrtnice; \^9.30 Pravljica; 10.00-11.00 Primorski kraji in ljudje; 11.30 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 14.00 Du jes?!; 14.30 Šport in glasba; 15.30 DIO; 17.30 Osmrtnice; 19.00 Dnevnik; 20.00 Večer večnozelenih; 22.00 Zrcalo dneva, nato Iz naše diskoteke. Radio Koper (italijanski program) 8.30, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 7.50 Horoskop; 8.05 Ballate e sbaliate; 9.00 Kulturna poročila; 9.30 V knjigarnah; 10.00 Kino-Gledališče; 10.15 Sigla single; 11.00 Ob 11-ih; 12.00 Glasba po željah; 12.30 Šport; 13.40 Bella Bel-lissima; 14.30 Ferry šport; 17.33 Lestvica LP; 18.30 Pripoved; 19.00 F. Schubert; 19.25 Sigla single; 19.30 Dnevnik, Šport; 20.00 RMI. Slovenija 1 5.00, 6.00, 8.00, 9.05, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00. 17.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6,50 Duhovna misel; 7.00 Kronika; 8.05 Igra za otroke; 9.05 Sledi časa; 9.35 Kvizi-bizi; 11.05 Poslušalci čestitajo; 12.05 Na današnji dan; 13.25 Za naše kmetovalce; 15.30 DIO; 16.00 Pod lipo domačo; 17.05 Reportaža; 17.35 Minute za...; 18.05 Igra; 18.35 MPZ V. Vodnik iz Doline; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.00 Zrcalo dneva, vreme, promet; 22.30 Informativna odd, ; 22.40 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 5.00, 6.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.40 Prireditve; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Gori, doli, naokoli; 10.35 Gost; 13.00 Športno popoldne: Gost izbira glasbo, zimzelene melodije, nogomet; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 18.00 Morda niste vedeli; 18.45 Črna kronika; 19.30 Top albumov; 20.00 SP v hokeju; 20.30 Študentski rock'n roli; 21,30 Na piedestal; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Drugi val. Slovenija 3 8.00. 10.00.11.00.13.00.14.00.18.00 Poročila; 8.05 Na poljani jutro; 8.30 Preludij; 9.00 Maša; 10.05 Solisti in orkestri; 10.40 Izbrana proza; 13.05 Slov. madrigalistii; 14.05 Humoreska; 14.35 Operno popoldne; 15.30 DIO, vreme, šport; 15.50 Glasb, miniature; 16.05 S prijatelji glasbe; 18.05 Spomini, pisma, potopisi; 19.30 Cerkvena glasba; 20.00 Sedmi dan; 20.15 Svet glasbe, svet umetnosti; 22.05 Prevodne strani; 23.55 Glasba in napoved sporeda; 0.00 Poročila. Radio Koroška 6.08-7,00 Dobro jutro, Koroškal-Guten Mor-gen, Karnten - Duhovna misel (mag. Klaus Einspieler); 18.00-18.30 Odpade zaradi preds. volitev; 13.30 ORF 2 Film: Vrnitev. M J? LEV 23. 7. - 23. 8.: Zadnje čase ste nekoliko bolj nemimi. Svojo napetost stresate tudi na partnerja, zato se nikar ne čudite, Ce vam v prihodnjem tednu ne bo tako naklonjen kot ponavadi. DEVICA 24. 8. - 22. 9.: Niste vec v tako dobri kondiciji, zato ne bo odveč, Ce se oborožite z dodatnimi vitamini, saj bi vam prav zdaj ljubezen prekrižala delovni načrt v službi. TEHTNICA 23. 9. - 22. TO.: Zadnje Čase ste nekoliko bolj napeti, Čeprav nimate nobenih posebnih težav. Nikar ne zanemarjajte svojih konjičkov. Prepustite se ustvarjalnosti. ŠKORPIJON 23. TO. - 22. TL: Včasih pač ne znate popustiti ob pravem času in prepir je v hisc Ne mislite, da so domači dolžni prenašati vase muhe. Poslušajte druge, kaj vam govore. STRELEC 23.1L-2T. 12.: Pred vami je razgibano obdobje. Lotih se boste novih poslovnih proje tov, ki vam lahko prinesejo lepe vsote denarja. Sicer pa se nad stanjem v denarnici ne morate pritoževati- KOZOROG 22. 12. - 20. L: Dobro se boste počutili, Ce boste le imeli mir in cas zase in za bližnje. Z vnemo se boste lotili vseh aktivnosti-Uspehe boste želi v zasebnem življenju. VODNAR 21. L -19. 2.: Vase ideje vas včasih zapeljejo nekoliko predaleč, toda to še ne pomeni, a jih morate ovreči. Ovire na poti sprejmite kot po a zatelj, kje ste se v svojih predvidevanjih ušteli. RIBI 20. 2. - 20.3.: V vas se bijejo srditi boji- Ug<> toviti morate, kaj je tisto, po čemer hrepenite. sebe prav gotovo ne smete delovati. V veliko po vam bo nasvet prijatelja. RAI 3 slovenski program Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugl) In 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Pisana delavnica (vodi Breda Bertalanic) TV DNEVNIK, nato Športna tribuna RAI 2 © RETE 4 ® RAI 1 Jutranji dnevnik Jutranja oddaja Unomat-tina (vodita Antonella Geriči, Maurizio Losa), vmes (7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik, 7.35 gospodarstvo | Film: 14 giorni a maggio j (dok., r. Paul Hamman) | Dnevnik Pregled družbenega tiska Jutranji Go cart: Risanke Nan.: Lassie Rubrika o židovski kulturi: Sorgente di vita Nad.: Quando si ama, 10.00 Sv. Barbara Racconti di vita Tg2 Medicina 33, 11.15 Dnevnik, vreme Variete: I fatti vostri (vodi M. Giletti) Dnevnik Tg2 Navade in družba, 13.45 Tg2 Zdravje Variete: Ci vediamo in TV 17.15 Poročila Aktuahio: Kronika v živo Vreme, dnevnik, šport Rubrika o izletih in potovanjih Sereno variabile Nan.: Marshall Oddaja o lotu: II Lotto al-le otto Večerni dnevnik Nan.: Inšpektor Derrick (i. Horst Tappert) Aktualno: Avvenimenti -Dogodki - Nanni Moretti M Nad.: Piccolo amore, 6.50 ■ Aroma de cafe M Pregled tiska ■$51 Nad.: Vendetta d’ amore, 9.30 Sei forte, papa, 10.30 Febbre d’ amore Dnevnik Forum (vodi P. Perego) Kolo sreče Dnevnik Nad.: Sentieri - Steze Film: Arabesque (krim., ZDA ’66, r. S. Donen, i. S. Loren, A. Badel) Kviz: OK, il prezzo e giu-sto! - Cena je prava Dnevnik in vreme Variete: Game Boat VeCerni forum Film: Tootsie (kom., ZDA ’82,. r. S. Pollack, i. D. Hoffman, J. Lange) Pregled tiska Film: Metropolitan (kom., ZDA ’89, i. E. Cle-ments, C. Farina) @ CANALE 5 Aktualna oddaja: Verde- Dnevnik, v parlamentu, mattina (vodita Luca Sar-della in Janira Majello) vreme, šport Jaz pišem, ti pises Na prvi strani, vreme Vreme in kratke vesti Jutranji dnevnik Tg5 Nan.: Gospa v rumenem - Aktualna odd. o dobrem Umor je v modi (i. Ange- n a i o počutju: Vivere bene be- la Lansbury) ■fik IX XI u nessere (vodi Maria Tere- Dnevnik, 13.55 Gospo- sa Ruta) darstvo Variete: Maurizio Costan- Aktualni oddaji: Verde- Jutranji dnevnik zoShow mattina na vrtu, 14.35 Oddaja o zdravju: Elisir Nan.: Ciao dottore! - Pla- Gara Giovanna Aktualno: Art’e, 10.30 vi leteči zmaj (i. Ulrich Evropski dnevi Vprašaj, kdo so bili Bea- Reinthaler) Mladinski variete: Solle- tles, 11.00 Vprašanja ob Dnevnik TG 5 tico, vmes nan. Zorro in koncu tisočletja Sgarbi quotidiani risanke (vodita Elisabetta Dnevnik, 12.15 Šport Nad.: Beautiful Ferracini, Mauro Serio), Aktulano: Telesogni, Aktualna oddaja: Uomini vmes nan. Zorro 13.00 11 grillo, 13.30 Me- e donne - Moški in žen- Mladinski dnevnik dia/Mente ske (vodi M. De Filippi) Danes v parlamentu Deželne vesti, dnevnik Aktualna odd. o zdravju: Dnevnik Bellitalia Vivere bene salute Aktualno: Primaditutto UjM Šport: nogomet B in C Nan.: Stefanie - Požar (i. Variete: Colorado (vodi lige, 16.40 karate Claudia Schmutzler, 1.) Carlo Conti) Dok.: Geo & Geo Kronika v živo: Verissi- Vremenska napoved Vremenska napoved mo sul pošto Dnevnik Nad.: Un pošto al sole . B Aktualna oddaja: Verissi- Aktualna tema: 11 fatto Dnevnik, deželne vesti, mo (vodi Cristina Parodi) (vodi Enzo Biagi) deželni šport, vreme H Variete: Tira & Molla Film: Dead Man VValking Od 20. do 20. ure H Dnevnik TG 5 Obsojen na smrt (dram., Aktualna odd.: Report M Variete: Striscia la notizia ZDA ’95, r. Tim Robbins, Blob (vodi Gene Gnocchi in Tul- i. S. Sarandon, Sean Aktualno: Maastricht, ilo Solengbi) Penn, M. Martindale) Italia Film: Fantozzi -11 ritomo Dnevnik Dnevnik, deželne vesti (kom., It. ’96, i. P. Villag- Aktualno: Porta a porta Aktualno: Vent’ anni so- gio, M. Vukotic) (vodi Bruno Vespa) lo ieri Variete: Maurizio Costan- Nočni dnevnik, zapisnik, Šport: Sportfolio zo Show, vmes (1.00) noč- horoskop, vreme Dnevnik, pregled tiska ni dnevnik Aktualno: Tempo Fuori orario Aktualno: Laboratorio 5 ITALIA 1 Otroški variete, vmes nanizanke in risanke Nan.: Supercar Film: 11 mondo e pieno... di papa (kom., ZDA ’67) Šport studio, 12.25 Odprti studio, 12.50 Fatti e misfatti Nan.: Willy, princ z Bel Aira Risanke Risanke: Simpsonovi Variete: Colpo di fulmi-ne, 15.00 Fuego! Nan.: A scuola di filoso-fia Variete za najmlajše, risanke Nan.: Sinbad (i. Zen Ge-sner, G. Buza) Šport studio, 18.30 Odprti studio Nan.: V osmih pod isto streho, 19.30 La tata (i. Juliet Mills) Variete: Sarabanda Dobrodelna nogometna tekma zvezdnikov Film: Una vita al massi-mo (dram., ZDA ’93, i. C. Slater, P. Arquette) Odprti studio, Fatti e misfatti, 1.05 Šport studio Film: 5 malti vanna in guerra (kom., Fr. ’74) S TELE 4 19.00 20.05 16.45, 23.00, 1.30 Dogodki in odmevi Film: General Quantrill Made in Italy Zoom - Svet dela Košarka 21.30 23.30 Šport Zoom - Svet dela 0.00 Film: Sguardi di fuoco (S) MONTECARLO 1 19.25, 22.40, 1.10 Dnev- M Časa , amore e fantasia ^Nanizanka UgAktualno: Soldi soldi Itlilil Film: II filo del rasoio (dram., ZDA ’46) Variete: Tappeto volante Variete: Zap zap Šport: Biscardijev proces Aktualno: II caffe della domenica Film: II miele del diavolo 16.40 18.00 20.45 23.10 1.00 fr* Slovenija 1 8.00 8,55 9.00 9.30 11.10 12.00 12.30 12.45 13.00 13.10 13.15 14.50 16.20 17.00 17.10 17.25 17.30 17.45 18.20 19.05 19.10 19.30 20.00 20.05 21.05 21.55 22.00 22.25 22.30 22.50 23.20 23.35 2.05 Vremenska psanorama Napovedniki TV prodaja Tedenski izbor. Ris. nan.: Cofko Cof, 9.55 Sprehodi v naravo, 10.15 dok. serija: Divje nebo (VB) Dokumentarna serija: Velike pustolovščine (3.) Alpe Jadran Utrip Zrcalo tedna . Poročila, vreme, Šport Napovedniki Tedenski izbor: Ljudje in zemlja, 13.50 Očetje in sinovi Zoom Dober dan, Koroška Obzornik, vreme. Šport Po Sloveniji Oglasi Otroški program: Radovedni TaCek: Škatla Dok. nanizanka: Narava in Človek (VB) Recept za zdravo življenje Risanka Žrebanje 3X3 plus 6 TV dnevnik, vreme. Šport Oglasi Nad.: Savannah (ZDA, i. David Gail, R. Livelv, Ja-mie Luner, Paul Satter-field, 16. del) Gore in ljudje Oglasi Odmevi Univerzitetni razgledi Kultura, vreme, šport Opus Iz slov. ateljejev Kom. SSG iz Trsta: Sedma zapoved, kradi malo manj (Dario Fo) Recept za zdravo življenje TV PRIMORKA 13.00 Videostrani ra Veselo po naše Zdravje in mi: Zlomi kosti Videostrani Danes na Primorskem mro Film: Zakleti ocean reg Film: Snežna past Videostrani Dnevnik TV Primorka Rofij Športni ponedeljek Nogomet: Primorje Ajdovščina - Rudar Velenje Hitove odrske luči Bfn| Dnevnik TV Primorka Slovenija 2 Sl 1.25 Teletekst j® Vremenska panorama TS Napovedniki E Tedenski izbor. Nan.. VVildbach (Nemčija, i. Siegfried Rauch, Horst Kummeth, Alexa Wie-gandt, 6. epizoda) Šport v nedeljo Dok. serija: Veliki miti in skrivnosti 20. stoletja Film: Mister Jerico (VB) Euronevvs TV prodaja Film: Lazar (Poljska) Oglasi Nadaljevanka: Propad (Brazilija, 5. del) TV igrica: Lingo Videoring Oglasi Studio City Oglasi Tok noc tok Pomp Oglasi Brane Rončel izza odra Studio City (ponovitev) Napovedniki IH Koper Euronevvs TeCaj italijanskega jezika Nan.: Harry O Istra in... Program v slovenskem jeziku: Športna mreža Primorska kronika Tv Dnevnik, vreme, šport Otroška oddaja: Ecchecci-manca Slovenia magazine Evropski kulturni magazin: Aliča Na naslovni strani Dnevnik Euronevvs Program v slov. jeziku: Sportel - Oddaja o zamejskem športu in športnikih Športna mreža r '\ Radio Trst A 7.00,13.00,19.00 Dnevnik; 8.00,10.00,14.00, 17.00 Poročila; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Iz četrtkovih srečanj, nato Soft mušic; 9.15 Odprta knjiga: Ballerin.a ballerina (M: Sosič, bere Alda Sosič); 9.40 Pravna posvetovalnica; 10.10 Koncert simfonične glasbe; 11.10 Pogovor z Vlasto Bernard; 11.30 Slov. banke na Prinorskem (pripr. Marko VValtritsch); 12.00 V središču pozornosti; 12.40 Primorska poje: MPZ Igo Gruden; 13.30 Kmetijski tednik; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Na otroškem valu; 15.00 Potpuri; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulkturna kronika, nato Mi in glasba: harmonikar Corrado Rojac; 18.00 Znanstveno raziskovanje: Vodnik skozi zgodovino harmonike; 18.35 Glasba za vse okuse; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 8.30, 12.30, 18.30 Poročila v ital.;11.30, 15.10, 17.10 Poročila v slov.; 10.30 Matineja; 13.00 Samo za Vas - Ostali Trst (pon.); 20.30 Loža v operi - Un palco ali' opera. Radio Koper (slovenski program) 6.30, 8.00, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Potočila; 12.30,17.30,19.00 Dnevnik; 6.15 Primorska poje; 6,30 Osmrtnice; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan; 8.00 Pregled tiska,vreme; 8.15 Na rešetu; 10.45 Pesem tedna; 11.00 Pregled športnih dogodkov; 13.00 Daj, pove, vmes avtomobilska odd.; 15.00 Ob robu igrišča; 15.30 DIO; 16.10 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Bla bla radio; 19.00 Jin-gle; 19.30 Primorska poje; 21.00 Modri abonma; 22.00 Zrcalo dneva; do 0.00 Iz diskoteke Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 8.05 Horoskop; 8.15 3X3; 9.15 Govorimo o; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Sigla single; 11.00 Caro amico ti scrivo; 11.15 Dialogi; 11.45 Mi in vi; 12.55 pesem tedna; 13.00 L'una blu; 13.55 Časa mia časa tua; 14.10 Vivere oggi; 14.45 Tutto scuola; 18.00 Magic bus; 18.45 Ruoli femmi-nili; 19.25 Sigla single; 20.00 Radio Maribor. Slovenija 1 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.45 Dobro jutro, otroci; 8.05 Radio plus; 9.45 Ringaraja; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetisjki nasveti; 15.00 Radio danes; 15.30 DIO; 17.05 Ob 17-ih;18.15 Kultura; 18.20 Svetovna reportaža; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Melodije po pošti; 22.00 Zrcalo dneva, vreme; 22.40 Etnofo- nija; 23.05 Literarni nokturno; 0.00 Poročila. Slovenija 2 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.40 Koledar prireditev; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Strokovnjak svetuje; 11.35 Obvestila; 13.45 Gost, Drobtinice; 14.45 Na visokih petah; 15.30. DIO, vreme, šport; 16.15 Popevki tedna; 17.00 Hip hop; 18.00 Vroči stol; 18.45 Črna kronika; 19.30 Popularnih 40; 21.00 Telstar; 22.00 Zrcalo dneva, vreme; 22.30 V soju žarometov; 23.15 Mala nočna filmska. Slovenija 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 10.05 Kulturna panorama; 11.05 Cas in glasba; 13.05 Repriza; 13.30 Zbori; 14.05 Izobraževalni pr.; 15.00 Pihalne godbe; 15.30 DIO; 17.15 Enciklopedija Slovenije; 17.30 Slov, glasb, ustvarjalnost; 18.45 Kulturni globus; 19.30 Operni koncert; 20.00 Dvignjena zavesa; 20.30 Koncert EBU; 22.30 Komorni studio; 23.55 Glasba in napoved; 0.00 Poročila. Radio Koroška 18.10-19.00 Kratek stik. y Primorski dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik z o.z. - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.o.z. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699, fax 040-773715 Tisk: EDIGRAF. Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28. tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Celovec, VVulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it Prodajno narocninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formam. IVA 20% Cena: 1.500 LIT - 80 SIT Naročnina za Italijo 480.000 LIT Posmi t.r. PRAE DZP št. 11943347 Letna naročnina za Slovenijo 20.000 SIT plačljiva preko D1STRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žira račun 51420-601-27926 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG ZMERNO JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER MEGLA , SREDISCE TOPLA HLADNA SREDISCE ANTI- FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA Sonce vzide ob 6.13 in zatone ob 19.56. Dolžina dneva 13.43. PLIMOVANJE Danes: ob 1.50 najvisje 16 cm, ob 10.02 najnižje -27 cm, ob 18.11 najvisje 18 cm, ob 0.11 najnižje 1 cm. Tutri: ob 4.39 najvisje 9 cm, ob 11.48 najnižje -28 cm, ob 19.07 najvišje 27. cm. (vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije^ OD PONEDEUKA DAUE RAZDELJEVANJE IZKAZNIC ZA NEOBDAVČENO PLINSKO OUE V ponedeljek, 20. aprila, se bo začelo sprejemanje prošenj in istočasno razdeljevanje magnetnih kartic za kontingent plinskega olja oziroma dizelskega goriva po znižani ceni. Razdeljevanje bo trajalo do vključno petka, 15. maja, pravicodo kontingenta pa imajo vsi lastniki (tako zasebniki kot podjetja in ustanove) vozil na dizelski pogon, ki imajo stalno bivališče v tržaški pokrajini in vozilo (tudi motorna kolesa) vpisano v register P RA. Razdeljevanje kartic bo potekalo pri okencih tržaškega avtomobilskega kluba ACI (Ul. Cumano 2) po naslednjem urniku: od ponedeljka do petka med 8.30 in 12. uro ter od 15.00 do 16.30. Obrazci za prošnje so na voljo neposredno pri avtomobilskem klubu in na sedežu Trgovinske zbornice (Borzni trg 14). Trgovinska zbornica pa tudi opozarja, da bodo številna podjetja, ki se ukvarjajo s prevozom blaga in so prošnje oddala že v preteklih mesecih, poklicana po telefonu za dogovor o datumu izročitve magnetne kartice. Kartice - z omejenim kontingentom, ki se bo zmanjševal ob vsakem polnjenju goriva (za zasebnike je na kartici na razpolago 500 litrov goriva, za podjetja pa so glede na vrsto vozila na razpolago različne količine) - bodo razdeljevali ob istočani predložitvi zahtevane dokumentacije, ki je za zasebnike omejena na izvirnik prometnega dovoljenja (ali enakovreden dokument), osebni dokument prosilca in v primeru pooblastila za tretjo osebo tudi dokument lastnika in osebni dokument pooblaščene osebe. Pooblastilo mora biti napisano na nekolkovanem papirju. Precej bolj obsežna je dokumentacija za podjetja in je različna glede na sektor dejavnosti. Vsako podjetje lahko dobi kontingent neobdavčenega plinskega olja za največ 7 vozil, pri čemer obstajajo nekatere izjeme. Te zadevajo proizvodne dejavnosti (industrijski sektor, ki ni vpisan v seznam obrtnikov, je pa vpisan v seznam podjetij pri Trgovinski zbornici s kodeksi Istat od 15 do 37), izposojanje in linijski javni potniški prevoz (z vsaj eno končno postajo v tržaški pokrajini) in podjetja za prevoz blaga, ki bodo lahko dobila neobdavčeno plinsko olje za vsako vozilo. Za podjetja in ustanove velja tudi določilo, da mora biti vozilo, za katerega se zaprosi za kontingent neobdavčenega plinskega olja, »pokrito« z ustreznim vozV niškim dovoljenjem, ki je izdano na ime lastnika ali družabnika, upravitelja, uslužbenca, družinskega sodelavca ali vajenca (to kritje je obvezno za eno vozilo manj kot, znaša skupno število vozil podjetja). Da bi lahko predložili svoje vozniško dovoljenje kot »kritje« za določeno vozilo, morajo biti družabniki vpisani v ustanovnem aktu podjetja ali v knjigi družabnikov podjetja, medtem ko morajo biti uslužbenci, družinski sodelavci ali vajenci vpisani v vpisni register podjetja in v zavod INPS v Trstu. Posamezno vozniško dovoljenje lahko predstavlja »kritje« le za eno vozilo. Da bi lahko dobili kontingent neobdavčenega goriva, morajo biti transportna sredstva, ki so last individualnih podjetij ali družb (vpisana pa na ime posameznih družabnikov), vpisana v knjigo amortizacijskih sredstev. Podjetja, ki se ukvarjajo s prevozom blaga, morajo biti zato, da lahko dobijo kontingent goriva, lastnik ali najemnik ustrezne površine (pokrite ali na prostem), ki je urejena za opravljanje zgoraj omenjeni dejavnosti in tudi točno omejena v ozemeljskih mejah. Ta podjetja morajo biti funkcionalno organizirana za opravljanje prevoza blaga in morajo imeti v tržaški pokrajini svoj glavni in upravni sedež, poleg tega pa so se morala najmanj 12 mesecev pred vložitvijo prošnje za dodelitev neobdavčenega plinskega olja konkretno ukvarjati s to dejavnostjo. To (površina in vsaj 12-mesečno delovanje) pa ne velja za transportna podjetja, ki zaprosijo za kontingent goriva za največ dve vozili, izpolnjevati pa morajo določilo o tem, da je uradni, upravni ali operativni sedež podjetja v tržaški pokrajini. Občasne kontrole s preverjanjem izpolnjevanja zahtevanih pogojev bodo lahko opravljene pri naključno izbranih podjetjih, tudi s pomočjo pregleda taho- grafov in najrazličnejših prevoznih, upravnih ter knjigovodskih dokumentov podjetja /in vozila. Kar zadeva vozila na leasing ali v najemu, morajo biti v prometnem dovoljenju navedeni podatki tako o najemodajalcu kot o najemniku. Ti podatki so lahko navedeni tudi v pogodbi o najemu vozil brez voznika, ov,erjana kopija pogodbe pa mora biti vložena v Pokrajinskem uradu za civilno motorizacijo (v tem primeru, mora biti naje-modajalska dejavnost podjetja razvidna iz registra podjetij). Podjetja morajo za vsa vozila, za katera bodo zaprosila za dodelitev kontingenta neobdavčenega plinskega olja, ob predložitvi prošnje pokazati tudi izvirnik prometnega dovoljenja (ali enakovreden doku: ment) in izročiti njegovo fotokopijo. Poleg tega bodo morala izročiti izvirnik ali kopijo vizure registra podjetij Tržaške zbornice, ki ne sme biti starejša od 6 mesecev. Podjetja, ki se ukvarjajo z izposojanjem vozil z voznikom morajo še posebej predložiti tudi ustrezno licenco. Podjetja, ki se ukvarjajo s prevozom blaga, bodo morala izročiti tudi originalni spisek vozil, za katera se zahteva kontingent goriva (ta ne pride v poštev zgolj za polvleko ali vleko). Temu je treba priložiti izjavo, ki jo podpiše zakoniti zastopnik, in v kateri se potrdi, da so omenjena vozila last podjetja, da so v voznem stanju in da so zavarovana z ustrezno polico R.C. Ta seznam mora biti potrjen na Pokrajinskem uradu za civilno motorizacijo, kar pa ni potrebno za vozila, katerih skupna teža ne presega 60 centov. Poleg tega morajo ta podjetja predložiti tudi fotokopijo prometnih dovoljenj, veljavnih zavarovalnih polic R.C., pooblastila za opravljanje prevoza za tretje osebe ali licence za prevoz blaga za svoj račun vseh vozil, za katera se zaprosi za kontingent oziroma izjavo Pokrajinskega urada za civilno motorizacijo, ki navaja številko pooblastila ali licence (to ne velja za vozila s skupno težo manjšo od 60 centov), vpisa v Vsedržavni seznam avtoprevoznikov blaga za tretje osebe (za podjetja, ki se s tem ukvarjajo), izjavo, ki jo podpiše zakoniti predstavnik, p datumu vpisa v register podjetij pri Tržaški trgovinski zbornici, o kraju glavnega, zakonitega in upravnega sedeža, o lastništvu ali najemu nepremičnin in končno original ali fotokopijo vizure registra podjetij pn Tržaški trgovinski zbornici, iz katere je razvidno, da se podjetje ukvarja z avtoprevoz-no dejavnostjo. V naslednjih letih po prvi odobritvi kontingenta ne bo treba več vlagati nikakršnih dokumentov, če se podatki, ki so navedeni na prvi vlogi, ne bodo spremenili. Vsako spremembo (sprememba občine stalnega bivališča ali sedeža, odselitev iz pokrajine, zamenjava-uničenje-izgub3 posesti ali črtanje transportnega vozila, zapadlost pooblastila ali licence itd.) Je potrebno takoj sporočiti Trgovinski zbor- Imetnik pravice do neobdavčenega pl'ri'j skega olja je dolžan sporočiti vse zgora omenje podatke, poleg tega pa mora takoj javiti morebitno krajo, izgubo ai poškodovanje magnetne kartice. V bodoče bo lahko imetnik kartice s pomočjo terminala POS na kateriko črpalki v tržaški pokrajini spet »napoln"" kartico. To velja tudi za morebitne dodatn dodelitve neobdavčenega plinskega o'J med letom. Ce imetnik kartice med leto3 te ne bo »napolnil«, bo kartica razveljavljena, imetnik pa se bo moral javiti v zborni nih uradih, kjer mu bodo kartico ponovn aktivirali, ali pa jo bo moral vrniti. Poleg tega Trgovinska zbornica op zarja, da bi zaščitila imetnike pred neza* nito uporabo kartice, da je dovoljeno n J več dvakrat dnevno oskrbovanje z 9oriV°ie na črpalkah. Prepovedano je tudi dajanj kartice drugim, oskrba z gorivom P3J možna le za vozila, ki imajo enako regis sko tablico, kot je tista, ki se prikaže na i. minalu POS. Točenje goriva v ročke druge podobne posode ni dovoljeno. Z dodeljevanjem kontingenta ne davčenega plinskega olja upravlja P°s no podjetje Azienda Speciale Trie Benzina Agevolata pri Tržaški trgovi zbornici. tudi