Izhaja vsak torek in petek: ako je ta dan praznik, pa dan poprej. Veija za ceio leto 8 K, za poi leta 4 K, za četrt leta 2 K. — Naročnina se plačuje vnaprej, na naročbe brez istočasno vp o slan e naročnine se ne ozira. — Posamezne številke po trafikah po 10 v. Pošilja se tudi „Slov. Gospodinja" posebej.
t
|
Z mesečno prilogo
Slovenska Gospodinja
t
i
Dopisi naj se pošiljajo na naslov: Uredništvo „Našega Lista" v Ljubljani. Rokopisi se ne vračajo. — Upravništvo je v Kamniku, kamor naj se izvoli pošiljati naročnino in reklamacije. — Oglasi se računajo tristopna petit-vrsta po 12, 10 in 8 vin. za 1-, 2- oz. 3 krat. za večkrat izdatno znižane cene.
Vsebina: Nikaka sprava. — Politični pregled. — Štajersko: Razno. — Primorsko: Razno. — Kranjsko: Policijske razmere v Ljubljani. Razno. — Gospodarstvo.
Jfikaka sprava.*) **
Slovenski liberalci so imenitna prikazen: če so med seboj, vsi pripoznajo, da je brezmiselno, lišpati se in se delati mladega, novega; na zunaj pa nastopajo, kakor da so le oni zastopniki slovenskega naroda in da pade z njimi naša domovina. Resignirati v svojem srcu na vse, na zunaj pa se kazati drugačnega, se nam zdi ob takem trenotku celo nepošteno, ker so vse moči, po svojih voditeljih, ki si hočejo z njih pripomočjo podaljšati življenje, že v naprej namenjene brezplodnemu žrtvovanju.
S svojim početjem so odbili od sebe slehernega človeka, ki pride pri kaki politični akciji resno v poštev, in če bi hoteli zbrati vse slučaje natolcevanja, oholega preziranja in obrekovanja, ki so ga napisali in zakrivili proti lastnim svojim pristašem, bi se nabrala cela debela knjiga. Prišlo je že tako daleč, da se vsakdo, ki je bil včeraj najhujši njih pristaš, danes z vso silo brani, da bi imel kaj skupnega s to stranko.
Toda, kadar je še napadal „Slov. Narod", glasilo liberalcev, svoje lastne pristaše, ni bilo pri tem prizadetih nikdar toliko oseb, kakor v njegovem boju, ki ga je imel to poletje s slovenskim učiteljstvom.
Učitelj, in zlasti če je to na Slovenskem, je prav usmiljenja vreden človek. Klerikalizem mu je že po svojem programu in bistvu zaklet sovražnik — poglejmo zlasti na Bavarsko, Belgijo, Španijo, kjer vihra najbrezobzirnejši boj proti posvetnim učiteljem, in tudi če so ti še tako pristni klerikalci in jih nadomeščajo z redovniki in redovnicami — liberalci pa so ga rabili samo za štafažo, kakor je prav primerno povedal Rdeči Prapor v petkovi številki. Delali so se učiteljstvu prijaznega, med seboj pa so se mu na tihem smejali. Učitelji so bili najzvestejši pristaši stranke, ali končno so se morale odpreti oči tudi njim.
Učiteljstvo se je vedno izpostavljalo za liberalne voditelje, in ko so zašli ti na svojo pogubonosno pot, je zadela krivda voditeljev v očeh ljudstva tiste, ki so se za to stranko najbolj potegovali. To dejstvo so izrabili kaj hitro tudi klerikalci in zasukali orožje proti učiteljstvu, ki se jim je zdelo edino nevarno kot najzanesljivejši pristaš dr. Tavčarjev in ostalih prvakov. Dr. Šušteršič je bil nesramen dovolj, da je ščuval kmete proti učitelju s tem, češ, kake gradove ima učiteljski stan po slovenskih vaseh. Nesramnost je namreč tičala v tem, da imajo župniki še mnogo večje gradove, ako naj pride že to v politiki kje do resne razprave, a se je imenom župnikov — kajpada so i tu redke častne izjeme — hujskalo po dr. Šušteršiču Proti učiteljstvu s tako nizkimi sredstvi in se
*) Priobčujemo zlasti kot odgovor na tako mnogo-
brojna vprašanja.	Ured.
povsem prezrlo, da so odločeni baš najlepši prostori teh „gradov" — kmetski decil
Ce so izrabljali liberalni prvaki naš učiteljski stan na desetletja, če so jim povrnili z zvestim delom le-ti tisočkrat vse one trohice, o katerih ve povedati „Slov. N.“, da so jih priborili učiteljem — je po človeškem razumu vendar preveč, zahtevati, naj polože tudi naši učitelji zdaj svoje glave pod giljotine, ker bije smrtna ura liberalnim prvakom. Imej svojega prijatelja še tako rad, tak norec vendar ni nihče, da se potopi zato še on, ker je našel njegov prijatelj po lastni nerodnosti smrt v valovih. Nemški pisatelj Peter Altenberg pravi: človeka res rad imeti se pravi, mu delati v pogovorih toliko koncesije in toliko ozirov, da postaneš popolen kretin — in do takega brezpomembnega bitja brez lastne misli in političnega mišljenja so hoteli napraviti naši liberalci slovensko učiteljstvo.
Zahteva po neomejeni udanosti bi imela smisel le tedaj, če bi poginila liberalna kot žrtev boja za slovensko učiteljstvo. Tako pa ni mogoče utemeljiti načina, s katerim je stopil „Slov. Narod" s svojim dr. Tavčarjem in Malovrhom v boj proti učiteljem, ko so le-ti odpovedali brezpogojno poslušnost, drugače, nego z brezmejno ošabnostjo in surovostjo.
V glasilu ogromne večine slovenskega učiteljstva, Učiteljskem Tovarišu, je bil priobčen pred meseci članek, ki se je pečal — kako drzno 1 — tudi z razsutjem slovenskega liberalizma v obče in posebej še z dr. Tavčarjevo častitljivo politiko. Članek je bil pisan z resnično iskrenostjo in dobro premišljeno tendenco,
resnega uvaževanja vreden---------vendar ni bil
niti dr. Tavčarju niti dejanskemu mnogoletnemu uredniškemu vodji „Slov. Naroda" gospodu Miroslavu Malovrhu po godu.
Končno bi bilo to še razumljivo in vsak razsoden človek bi pričakoval, da prične pobijati Slov. Narod bistvo tega članka, da polemizira z njegovo tendenco in skuša ovreči politično n a z i r a n j e svojega nasprotnika, do česar ima seveda vsakdo pravico, in naj je to učitelj, ali dr. Tavčar, ali Malovrh. Toda nič tega. „Slovenski Narod" je zgrabil za kol in zamahnil po učiteljskem stanu.
Je pač vedno tako. Kadar se kdo prepriča, da podleže nasprotniku, da nima prav, pa postane oseben, razžaljiv, grob. „Slov. Narodu" se je zdela igra zgubljena, če bi se lotil stvari, zaradi katere se je tako razvnel, zato je prijel za osebo svojega protivnika. Ni več apeliral na duševne sile svojih čitatelj e v, ampak na telesne, živalske. Kaj pa da je tak način polemike zelo priljubljen in pri nas zelo v navadi, ker je za njo vsakdo sposoben.
Učiteljski Tovariš je seveda temu napadu primerno odgovoril. Odgovor na tako polemiko, kakor jih zna voditi Sl. Narod z veliko spretnostjo, pa je v vsakem oziru težak. Meniš, da storiš najbolje, če se sam izogneš osebnosti. Ali pokaži „Sl. N.“ lepo mirno, da ti dela krivico, pa ga še bolj razljutiš, kakor z razžalji-vimi, sirovimi besedami, če se je hotel „Učit. Tov." izogniti vsemu, kar se je sploh dalo, bi
storil gotovo najbolje, da na Narodove napade sploh odgovoril ni, držeč se starega gesla: di-sputirati le s tistim, o katerem veš, da ceni resnico, da rad posluša tudi nagibe nasprotnika in končno, da ima toliko časti v sebi, da pri-pozna tudi nasprotniku pravico, če uvidi da sam nima prav.
Ker je torej „Učit. Tov." le odgovarjal „Slov. Narodu", je nastal tak boj, da ga je bilo žalostno gledati. Slovenskemu učiteljstvu, če tudi je bil med njimi kdo, ki je morda še dvomil, je bilo s tem jasno povedano, da mu ne preostane druzega, kakor definitivno se posloviti od liberalcev, tako kakor je storila že vsa akademična mladina in na stotine starih, zvestih pristašev iz vseh slojev.
Kot končana stvar se je torej smatrala ločitev učiteljstva od liberalcev. Kot nekaj samo-obsebi umljivega — saj jim je „Slov. Narod" takorekoč sam pokazal duri!
Kako začudenje torej, ko je naenkrat izšla v „Učit. Tovarišu" in „Slov. Narodu" izjava, v katerej se izraža medsebojno obžalovanje vsled nastalega prepira.
Po načinu izjave je sklepala javnost, da je zavladalo zopet staro politično prijateljstvo med obema. Sumljiv je bil samo Narodov molk, ki bi drugače vse bolj široko pisal ob svoji znani bobneči gostobesednosti.
Osupnjena je bila torej cela javnost in ne manj —- — slovensko učiteljstvo 1
Ker se o postanku te izjave tako vsestranski molči in se skriva vso zadevo v plašč molčečnosti, smatramo kot svojo dolžnost, obrazložiti malo širše, kako je nastala ta izjava, kot dokaz, da ima zgolj oseben značaj in pomen in da o kaki politični smeri te izjave ni niti govora.
11. oktobra t. 1. je bil v Ljubljani shod zaupnikov liberalne stranke. Učitelja Jelenc in Dimnik sta povzročila pri tej priliki silen, buren prizor. Liberalci so izprevideli, da je brez učiteljstva njih stranka obsojena na smrt. Barantanje je pričelo na razne načine. Učiteljska zastopnika se nista udala v prav nobenem drugem oziru, kakor glede osebne poravnave z dr. Tavčarjem, ker se je trdilo, da je napadel v onem silovitem članku učiteljstvo le urednik Miroslav Malovrh brez vednosti dr. Tavčarja.
O kakem „pobotanju" v smislu, kakor se je že nekaj pisalo po nekaterih listih, pa že vsled tega ne more biti govora, ker je ogromna večina slovenskih učiteljev trdno prepričana, da ni mogoče s pobarvanim liberalizmom pod „Sl. Nar." nič več na dan. Glavni urednik Malovrh jo je zavozil z dr. Tavčarjam tako, da ni več izhoda za plodonosno narodno delo. Slovensko učiteljstvo je prav tako prepričano kot vsa trezno misleča javnost, da je ves trud, oživiti stare prvake, zaman, in da se novi struji in novi politiki ni več ustavljati.	L.
Politični pregled.
Avstrijski zunanji minister — odstopi.
Grof Goluhovski, oni zli duh, ki je uganjal toliko let Slovanom strupeno sovražno politiko, mora vendar narediti drugemu prostor. Grof Goluhovski je tudi tisti, ki je kriv, da nas vse na okrog sovraži in zasmehuje. Od njega imamo samo eno korist: da se je vzdramil ves Balkan, da je začela klicati Ogrska kakor Hrvatska: Proč od Avstrije, proč od Dunaja.
3z odseka za volilno reformo.
Še en korak in volilna reforma v tem odseku bi bila gotova stvar, ali ravno tu se je pričel tak boj, kakor ga še ni bilo, odkar se razpravlja v odseku o reformi. Nemci zahtevajo, naj se obstoječa reforma zagotovi vsaj za 25 let z 2/3 večino glasov t. j. v tej dobi bi ne bilo mogoče nobene izpremembe. Vsa pogajanja do-sedaj so bila brezvspešna. Čehi groze z obstrukcijo.
poljsko-nemška zveza.
Nemci dobe po volilni reformi mnogo preveč poslancev na škodo čehom in Jugoslovanom ; preveč poslancev pa dobe tudi P o-Ijaki na škodo — Ukrajincev, tudi Rutenci ali Malorusi nazvani. Poljaki imajo najmanj 25 krivičnih mandatov. Naravno, da imajo zdaj tako Poljaki kot Nemci poseben interes na tem, da se sedanja volilna reforma če mogoče za zelo dolgo let zagotovi. Zato se je zgodilo, da stopa danes Slovan z Nemcem proti — Slovanom! Poljaki in Nemci hočejo storiti posebno medsebojno zvezo!
Novo ministsrstvo.
Francija dobi novo ministerstvo. Dosedanji ministerski predsednik Sarienne je odstopil, največ vsled resnične bolezni, deloma ker je imel neko jako neljubo zadevo z nekim višjim uradnikom, ki je bil notoričen ničvrednež in odslovljen, a ga je Sarienne baš isti hip povzdignil s častmi, ko ga je Clemenceau pokazal v zbornici, da take ljudi republika sama — kaznuje. Njegov naslednik mu bo skoro gotovo nekdanji socialist, Clemenceau. Kakor poročajo, mu je predsednik republike že naročil, naj sestavi novo listo kabinetnih kandidatov.
Štajersko.
Iz Bobove pri Brežicah. Prejeli smo: V Mihalovcih pri Dobovi se je prigodila velika nesreča. V nedeljo 14. t. m. popoldan je v omenjeni vasi nastal ogenj, ki je v najkrajšem času trem gospodarjem vpepelil vse: poljske pridelke, gospodarska poslopja in tudi stanovanja. Re\r-ščina je tako velika, da se obračamo do vseh usmiljenih src s prošnjo, da bi blagovolili s kakimi doneski priti ponesrečenim družinam na pomoč. Tozadevne pošiljatve naj se blagovolijo nasloviti na podpisani odbor za dobovske po-gorelce. Vsak najmanjši dar se hvaležno sprejme in razglasi v časopisih. Simon Gajšek, nadučitelj ; Anton Pernat, župnik; Ludovik Potočnik, učitelj. Dobova, 17. oktobra 1906.
Z Murskega Polja. Na celem Murskem Polju ne najdeš bržkone niti enega človeka, ki bi bil zadovoljen s politiko in delovanjem naših prvakov. Ogromna večina ljudstva pa sploh niti ne ve, česa bi imelo zahtevati od svojih voditeljev, ker mu je bistvo politike popolnoma neznano. Edini politični pojav v zadnji dobi je bilo pri nas — nabiranje podpisov proti razdružitvi zakona. Na take uspehe so naši politični voditelji res lahko ponosni; še bolj na svojo slogo, ki rodi tako lepe sadove. V tem znamenju prav gotovo — propademo.
Zenska — zdravnik. Na graški bolnici je bila sprejeta neka ženska za zdravnico in sicer je bila prideljena oddelku za šivanje ran in operacije.
Vsled velike bede. Kovač Gradišnik iz Maribora je imel osem nepreskrbljenih otrok a nič zaslužka, zato je vladala v tako mnogobrojni družini velika revščina. Gradišnik si ni mogel
pomagati. Iz obupa se je udal alkoholu. Minuli teden se je obesil v svojem stanovanju na pas. Sin je našel svojega Slletnega očeta že mrtvega.
Poselska bolniška blagajna. Obč. svet v Mariboru se baje ukvarja z vprašanjem, kako ustanoviti mestno bolniško blagajno za posle. Kakor znano, so doslej posli pri bolniških blagajnah le prostovoljno zavarovani, ker jih zakon k temu ne sili. Okrajne bolniške blagajne poslov tudi rade ne sprejemajo v zavarovanje, ker so precej pogosti slučaji obolenja med posli. Tako so često naši posli izročeni največji bedi, ker je dolžnost gospodarja, skrbeti za obolelega posla, vezana na razmerno kratek čas. če se ustanovi mestna bolniška blagajna, bo to za posle velika dobrota, ki bi se naj povsod vpeljala.
Petrolejski vrelec je našel baje dunajski inžener Evgen vit. Jenstein in sicer v Sveči pri Stopicah (okraj Ptuj). Po zatrdilu navedenega inženerja je vrelec tako bogat, da bi se izplačalo njega redno izkoriščanje. Vit. Jenstein namerava osnovati posebno družbo za pridobivanje petroleja.
Celoletno lekarno dobe Rogaške Slatine mesto dosedanje poletne, istotako ostane v Slatini en kopahščni zdravnik črez zimo.
351etno službovanje bistriškega nadučitelja. Nadučitelj na tukajšnji dvojezični ljudski šoli Ivan Kristl je ob koncu minolega šolskega leta stopil po 351etnem službovanju v pokoj. Občinski zastop je možu, ki je 35 let deloval vedno na tukajšnji šoli, izrekel zahvalo po posebni deputaciji.
Primorsko.
Osebne vesti. Premeščeni so: poštni tajnik Karel Czernohorsky iz Trsta v Gradec, oficijal Alojzij C z e r n i c h iz Ljubljane v Pulj, azistent Alojzij Pino iz Metkoviča v Pazin, mornarski podčastnik Blazilin Bobič je imenovan za azistenta, višja oficijala Josip G a m-bert in Alojzij Loj v Pulju sta šla v pokoj. — Koneeptni praktikant pri policijskem ravnateljstvu v Trstu dr. Ivan Lin iger je imenovan za policijskega koneipista.
2000 otrok brez šole. To je tista pravičnost, s katero vlada italjanska večina v Trstu slovensko manjšino. Že 22 let prosijo v Sv. Ivanu pri Trstu za slovensko ljudsko .šolo, pa je ne dobe. Živio zatiralci, pereat pravica!
V Trst pride v kratkem dr. Fort, minister za trgovino, da proučuje v njegovo področje spadajoče razmere na licu mesta.
Jezuitje v Trstu. Tam kjer stoje zdaj neke stare podrtine v Via del Ronco, sezidajo veliko bivališče za jezuite. Napravijo veliko misijonsko hišo, poleg nje veliko cerkev, ki mora biti sezidana do leta 1909.
30 let prosijo Gropajci pri Trstu za šolo, poslali so v tem času že 18 prošenj, zadnjo pred 12 leti — a glej! še danes ni niti prošnja rešena niti sezidana slovenska šola. Zdaj je šel dr. Rybar z nekaterimi Gropajci do namestnika in mu povedal, kako se dela pri naših uradih. Princ je obljubil rešitev prošnje in se čudil, kako to, da se to že ni zgodilo. Ko bi le princ vedel za vse podobne slučaje, gotovo bi se nehal čuditi, ker bi se temu privadil.
Poroka na smrtni postelji. V Trstu je padel 271etni Jožef Krpan 20. sept. pri zgradbi Lloydove ladje „Vorwarts“ skoro osem metrov globoko z odra. Na smrtni postelji se je poročil z Marijo Benič, s katero je živel skupaj. Zapušča dva otročiča.
Kranjsko. Policijske razmere o fijubljam.
Ljubljanske policijske razmere postajajo od dne do dne vzornejše. Vsled nezadostnega šte-1 vila stražništva ni najti često na najbolj frek-ventiranih križiščih stražnikov, in če imaš srečo, lahko letaš od kolodvora do garnizijske bolnice in zopet nazaj in ne naletiš na nikogar.
Stražniki sami so pri najpičlejši dnini — plača se to ne more imenovati — vedno preob-
loženi s službo. Sicer se pa hočemo z razmerami ljubljanskega stražništva svoječasno še izdatnejše pečati.
Kar imamo danes povedati, je to. da so nastale zadnja leta glede prometa razmere, kakor so morda primerne kakemu turškemu gnezdu, ne pa mestu, ki se imenuje stolno mesto Kranjske. Izvzemši fiakarjev sme voziti vsakdo poljubno tudi po najtemnejših ulicah brez luči, kakor mu to drago. Okrajna glavarstva zahtevajo, da imajo kmetje razsvetljene vozove — za Ljubljano tega ni treba. Na deželi ni dovoljeno, da sta pripeta dva voza drug na drugega — v Ljubljani vo-zozijo: mrvo na prvem, drva na drugem, in če je mogoče privezati na drugi voz še kak voziček, zgodi se tudi to, tako da nastajajo celi vlaki na cesti, kar pa ljubljansko policijo čisto nič ne ženira.
Ker je tudi pokanje z bičem izreden glasben užitek, kaže se ljubljanska policija, da ima tudi za tako umetniško proizvajanje svoje razumevanje in ga — vsaj trpi. Ob poslopjih, ki se zidajo na novo, pretepajo podivjani pijanci gramoz in opeko vozečo živino naravnost za stavo, tako da je žival vsa pokrita s klobasami, in včasih tudi z odprtimi ranami — policija pa si zapiše izmed sto slučajev enkrat enega in ga kaznuje potem z ogromno globo ene krone.
Kje drugod se udere cesta, nastavijo se ob udrtini koze, a da bi se skrbelo za to, da se postavi zvečer poleg še luč, kakor zahtevajo to zakonite določbe, tega ni treba. Sploh, luči se pri nas boje — po nekod jih morajo imeti v zimskih jutrih celo mlekarice, pri nas pa so edino fiakarji tako srečni, da morajo imeti luči — ker se smatra fiakarijo kot del mestne — razsvetljave. To ni dovtip, ampak gola istina, kajti mnogokrat fiakar res nadomesti vso cestno razsvetljavo, ki je v Ljubljani tako klaverna, tako pod vsako kritiko stoječa, kakor nikjer drugod. Ne samo, da sama na sebi nezanesljivo in slabo funkcionira, da so obločnice slabe, da se žarnice neredno izmenjujejo, ampak ker so take žarnice sploh preneznatna cestna razvetljava in sodijo kvečem v privatna stranišča. Lojeve sveče bi tudi slabše ne svetile.
Kar se tiče javnih pisoarjev in klozetov, so tudi taki, da jih je lahko vsak človek, ki nima občutka za snažnost, iz srca vesel. V kako škandaloznem stanju se nahaja smrdeči, od rje snedeni pisoar pri šentjakobskem mostu! In potem javni klozeti! Primerjaj jih z dunajskimi — kaka snažnost, kaka elegansa, in vendar ni ondi višje cene za vporabo, kakor v Ljubljani, kjer je pri nekaterih še taka navada, da ne dobiš iz desetice ničesar nazaj, če že ravno naravnost ne zahtevaš. Da je v njih vse zanemarjeno, negustiozno — o tem bi so dalo napisati še posebno poglavje.
Imenitna je v Ljubljani tudi naprava, kako se pobirajo in odvažajo smeti, kako in kdaj se škrope ceste itd. A za vse to kaže napisati poseben članek o zdravstvenih razmerah ljubljanskega mesta, katerega napisati pa je še dovolj časa do prihodnjih volitev.	Dr. L—k.
Bika dež. bolnice v Ljubljani je brez-uvetno Bleiweisov opazovalni oddelek. Kdor bi še dvomil o sposobnosti tega proslulega znanstvenika, naj si gre ogledat tistih par beznic, ki se jim pravi opazovalni oddelek. Priklopili so ga zidajoč bolnico medicinskemu paviljonu: Blei-vveisovi načrti so bili kajpada odločilni. Zato se pa tudi nikjer bolj ne vidi, kakor ravno ondi, kjer je imel odločevati ta žalostni vitez, koliko se razume mož na svojo stroko. Ni treba človeku, da je ravno zdravnik, in vendar uvidi, da je opazovalni oddelek ljubljanski nestvor, kakor ga nima pokazati nobena moderna zgradba. Da ni najti ondi najprimitivnejših zdravstvenih pripomočkov, je umevno samoposebi. Odkod naj bi se tudi vzeli, saj je začetek in konec vsega Blehveisovega znanja „prežgana župa'1. Edina dobrota je še to, da prihajajo na dež. bolnico vsako leto novi sekundariji, od katerih se Blei-weis nauči semtertja kako drobtinico, navadno ime kakega novega medikamenta, potem je pa konec. Od vsakega primarija, vsaj pa medicinskega oddelka je zahtevati najmanj — tako pravijo največji optimisti — vsaj štiriletne
klini č n e 'prakse. V Gradcu n. pr. ga ni na javni bolnici primarija, ki bi ne imel vsaj 61etne prakse, a so drugi z 8 in 121etno klinično prakso. Pri nas zadostuje to, da je sin svojega ■očeta — za vse — za diagnostiko, za konzilije, za terapijo in po vrhu še za živinozdravništvo. Da odločuje potem še tak človek na škodo vsem zavodom, zdravnikom in brezštevilnim bolnikom, to je po mnenju naših politikov še imenitnejše. čuditi se je le, da nima deželni odbor toliko sramu v sebi, in da drži tega moža za vsako ceno kvišku, moža, kateremu se je nesposobnost in ignoranca že neštetokrat javno očitala in tudi dokazala; moža, ki je vsled dogodljajev v blaznici in bolnici diskreditiran nad vsako dopustljivost, in o katerem je izrekel državni zdravnik napram deželnemu referentu besede: če kdo v bolnici ni kompetenten odločevati o medicinskih stvareh, je to njeni vodja. Tem večji pa postaja še škandal, če se pomisli, kako se deželni odborniki, zlasti dr. Tavčar, v svojih medsebojnih zasebnih pogovorih izrekajo o tem dičnem zdravniku opazovalnega in drugih oddelkov. Ge to ni korupcija, potem res ne vemo več, kaj naj se imenuje še korupcija 1 A svaka sila do vremena; tudi tukaj se bo zjasnilo, in če mora s.olnce vziti na — Dunaju I
Iz Železnikov. Že odkar pomni sedanji rod, ima v naši občinski upravi prvo besedo in neomejeno gospodstvo stranka Globočnik-Ko-šmeljov. Ko je zasedla pred nekaj leti pri občinskih volitvah brez boja mesta občinskih odbornikov, si je nekdo izmislil šalo ter pisal v „Gorenjcu11, da je pri občinskih volitvah zmagala „nar.-napredna stranka11. Toda ta družina se nikakor ne more imenovati ne liberalna, ne klerikalna, najmanj pa napredna. Kvečjem bi jo mogli imenovati stranko privilegovanih nazadnjakov. Tem možem se zdi, da imajo že privilegovane sedeže in da so le oni sposobni opravljati posle občinskega odbora. S pomočjo svojih slepih in od njih odvisnih privržencev, so znali premagati vsako njim sovražno gibanje v občini. Zavirali so vsak napiedek v občini. Uprli so se pred leti z vso močjo, da bi se trg po tujih močeh gospodarsko povzdignil, če tudi oni sami niso sposobni pomagati ljudstvu do boljšega socialnega stanja. Nasprotovali so na vse mogoče načine izobrazbi priprostoga ljudstva. Delali so kakor ona dolgouha žival, o kateri se pripoveduje, da je rekla: Toliko časa naj raste trava, dokler jaz živim, potem je pa vse eno, če takoj usahne. Tudi ti gospodje žele, da bi naš trg le še toliko eksistiral, dokler oni žive, da lahko kje gospodujejo, potem je pa vseeno, ako se takoj podere. A svaka sila do vremena, pravi Hrvat. Tudi tukaj je treba, da zakličejo pri prihodnjih občinskih volitvah, ki so v kratkem, zavedni in neodvisni občani tem mogotcem: Do tukaj in ne dalje 1 Komur je kaj mar za obstoj našega trga, ta naj na dan volitve stori svojo dolžnost. Vsi zavedni in neodvisni občani naj z združenimi močmi pokažejo, da se nahajajo v občini možje, ki imajo več smisla za blagor občine, kakor nazadnjaška klika, katera stoji pod okriljem Globočnik-Košmeljov. Za danes naj bo to dovolj. Znabiti prihodnjič kaj več.	Železnikar.
Poziv slovenskim odvetniškim in notarskim uradnikom. Društvo slovenskih odvetniških in notarskih uradnikov s sedežem v Celju, II. krajevna skupina Ljubljana nam piše: Kakor čujemo, vršil se bode dne 4. novembra t. 1. občni zbor II. skupine društva slovenskih odvetniških in notarskih uradnikov v Ljubljani. Tovariši, če Vam je kaj na tem, da si zboljšate svoj gmotni položaj, pridite vsi polnoštevilno na ta občni zbor in združite se vendar enkrat že v društvo, ki je prevelike važnosti za Vas in Vaš obstanek! Ali se Vam niso že odprle oči, da od svojih šefov nimate ničesar pričakovati, ako z združenimi močmi ne delujete za svoj in Vaših svojcev blagor? — Na zadnji Svetčevi slavnosti zasledovali ste lahko impozantne govore notarja Hudovernika, Plan-tana in drugih. Ali je menda kedo izmed njih slavil postopanje šefa napram njegovim uradnikom, nejuristom? Notar dr. Schmidinger vzdignil se je raz sedeža ter poživljal notarje, naj
postopajo kot šefi s svojimi kandidati taktno in uljudno, smatrajoč te za svoje prijatelje in tovariše, in da naj ne občujejo ž njimi brezbrižno in breztaktno kot z manjvrednimi uslužbenci. To si je treba zapomniti. Kajti iz tega govora sledi, da smo odvetniški in notarski uradniki, kar nas je nejuristov, v očeh svojih šefov manj vredni uslužbenci, s katerimi se sme brezbrižno in breztaktno postopati. Gospodje šefi pozabili so menda, da je vsak človek vreden svoje službe, če jo opravlja vestno in točno, in naj si bode še na tako nizki stopinji svojega službovanja. Vredni smo tudi odvetniški in notarski uradniki svojega mesta prav toliko kakor šefi svojega. Zatorej, tovariši, vzdramite se vendar že enkrat, in naj ne bode med Vami v bodoče niti jednega, ki bi ne bil član našega društva; pridite polnoštevilno na naš shod oziroma občni zbor dne 4. novembra t. 1. ob 3. uri popoldne v restavracijo bratov Novakovič v Sodnijskih ulicah 1
Prof. Martin Karlin, službujoč na II. državni gimnaziji v Ljubljani je stopil začetkom tekočega šolskega leta v pokoj. Ob tej priliki so mu priredili prijatelji in součitelji prijateljski večer minulo soboto v prostorih hotela Ilirija Ljubljani.
„Grdenje narodno-napredne stranke."
Storil sem velik greh. V hrvatskem listu S 1 o-b o d a, dogovorno z njega glavnim urednikom in izdajateljem, splitskim odvetnikom dr. Josip Smodlako priobčujem ,Pisma iz Slovenije1, kjer skušam podati hrvatskomu občinstvu čim ver-nejšo podobo slovenske politike. Razume se, da bi delal proti svoji vesti, ko bi hvalil slovensko liberalno ali njeno glasilo Slov. N. Pod ta pisma se podpisujem s polnim imenom, česar „Slov. N." dobro znani „—o“ svoj čas ni storil, in zvalil s tem vso odgovornost na uredništvo Slobode. Mislim, da to zadostuje in da je nepotrebno zavračati še posebej očitanja „Slov. Naroda11, da „grdim11 in „napadam11 njega in njegovo stranko: saj mi vsi vemo, kako stoji stvar. Svojega in mnenja najodličnejših slovenskih krogov pa mi ne more nihče braniti povedati, in če imam pred seboj hrvatsko občinstvo.
F. L. Tuma.
Nemška opera v Ljubljani. Omenjali smo že, da se nemške opere s slovensko v umetniškem oziru niti primerjati ne da. Eden naših poročevalcev iz Ljubljane nam piše k temu: čul sem mnogo besed o letošnji nemški operi, kakšna pa je, sem se hotel prepričati na lastno uho. Ponavljali so ravno Fausta, polnega krasnih melodij. Slišal sem svoj čas to opero tudi na slovenskem odru s Pacalom, ki je menda zdaj na dunajski dvorni operi, v naslovni vlogi. Značilno je, da je zlagal Faustov komponist Karl Fran Gounod (izg.: Guno) najprej cerkvene stvari, in šele 41 let star si je pridobil baš s Faustom svoje svetovno ime. (V nekaj letih so jo vprizorili samo v Parizu 1000 krat). Ker mi je bila opera znana in poznam njenega skladatelja tudi po njegovi „Romeo in Julija" ter „Sapphb“, ki je bila njegova prva operna skladba, sem bil tembolj radoveden, kako vspe ta opera na tukajšnjem odru. Seveda sem bil, dasi pripravljen na to, vendar razočaran. Ne vem, ali je kriv ravnatelj — žid, ki dela menda le za lastno korist ali pa nimajo ljudje, ki odločuje pri tem vprašanju, nikakega razumevanja, kaj se mora zahtevati od opernih predstav. Margareta (sopran) se vrhu vsega še besedil ni naučila. Vlogo Siebel je pela neka Horbelt sicer brez napake, a nima prav nič prijetnega glasu. Tenorist Malten je dober samo za nemško gledališče v — Ljubljani. Zbor pa s slovenskim niti primera ni. Ta zbor ni druzega nego — sit venia verbo — pacarija; več kot polovica moških in žensk ni niti ust odprla. Ljubljanski Nemci bi si prav lahko to blamažo prihranili, in če hočejo poslušati opero, bi lahko zahajali v slovensko gledališče.
V Ribnici vprizore ondotni diletantje v nekaj tednih Jurčičeve Rokovnjače. Znana je marljivost ribniških diletantov, zato je gotovo, da uspe tudi ta predstava izborno.
Poštno osobje na ljubljanski pošti pomnože za 9 uradnikov in 6 slug. Bil je pač skrajni čas.
Župan v Novem Mestu Simon pl. Slado-vič odloži z novim letom svoj častni posel.
Trnovo-Bistrica. Z naše postaje je bil premeščen narodni postajenačelnik Ludovik v Hrastnik. Ondotnim Slovencem je gotovo dobro došel. Tukaj je tudi uvedel dvojezične napise.	F. L.
Manj piva kakor lani so zvarili letos na Kranjskem.
Gospodarstvo.
Letošnja žetev. Na razpolago so zdaj poročila ogrskega poljedelskega ministrstva o letošnji mednarodni produkciciji žita, ki kažejo, da je žetev v tem letu za 81 miljonov meter-skih stotov bogatejša nego je bila lani. Izmed posameznih vrst žita so pridelali letos (v miljenih in meterskih stotih): pšenice 949, rži 383, riža 315, ovsa 527, koruze 987. V celem torej dobrih 3160 miljonov meterskih stotov žita. Ker imajo preračunjeno, da porabimo žita do prihodnje žetve za 110—120 miljon. met. stotov manj, bo toliko torej preostalo za zalogo. Lani je bil ta preostanek 91, predlanskim 144 miljon. met. stotov.
Slabe letine na Ruskem. V Rusiji pridelajo od leta do leta manj žita, le malokatera vrsta kaže kak napredek. Izvzemši leto 1904, ki je bilo izvanredno bogato pridelkov, kažejo vse številke, kakor rečeno, nazadovanje. Ako primerjamo popise žetev v vseh 72 evropskih in azijskih gubernijah, vidimo, da so pridelali (številke povedo letnico in miljone v pudih, 1 pud = 16 kg): pšenice 1902 — 976, 1903 — 1019,
1904	— 1104, 1905 - 1057, 1906 — 857; rži
1902	— 1425, 1903 — 1415, 1904-1590, 1905-1143, 1906 — 1137, ovsa 1902 — 826, 1903 — 708, 1904 — 996, 1905 — 829, 1906 — 671; riža 1902 - 450, 1903 - 474, 1904 — 460,
1905	— 461, 1906 — 394; koruze 1902 — 75,
1903	— 79, 1904 — 40, 1905 — 52, 1906 — 75. Razen koruze kažejo torej vse druge vrste tako nizke številke, kakor ne že leta. Vendar pravijo pri nas, da se ruski izvoz pomnoži, vsaj za prvi čas, ker nikdo ne ve, kake razmere nastopijo v Rusiji in zato hiti vse s prodajo.
Cene živine na Nemškem. Ako so veljali v letih 1889—1898 goved, prešiči, teleta in jagajeta vsak po sto enot, je cena v teku zadnjih osmih let tako poskočila, da velja danes taka goveja živina 129, prešiči 126, teleta 143 in jagnjeta 152 enot.
Povišanje diskonta. Diskont imenujemo, kakor znano, pri menjicah one obresti, ki narastejo od onega dne, ko smo kako menjieo kupili in do dne, ko le-ta zapade, splošno pa obresti, ki jih dobimo, če kak račun prej plačamo, kakor smo obvezani. Te obresti so v različnih državah različne, navadno so med 3—4°/0. Vsled vedno večjih kreditnih računov v svetovni trgovini je nastala že davno govorica, da povišajo diskont. Upali pa so, da se vsaj pred novim letom ne poviša, kar se ni izpolnilo. Povod povišanja obresti so dale Združene države Severo Amerikanske, ki so v zadnjem času potrebovale neizmerno mnogo denarja in posojil, tako da so narastle obresti za kratka posojila že koncem avgusta na 12°/o, kasneje celo na 20, 30 in naposled na 40% H Potrebnega zlatega denarja je dajala predvsem Anglija. Tako se je zgodilo, da je v Angleški Banki naenkrat bilo več zlata oddanega, kakor so ga prejemali, zato so v Londonu že 13. septembra zvišali od 3y2 na 4%. Istega dne Saška Banka in malo prej Nemška Državna Banka od 4V2 na 5%. Avstro-Ogrska Banka je zvišala diskont od 4!/2 na 5%- Zvišanje preti tudi v Franciji, kjer je diskont zdaj 3%- Pravijo, da se diskont do konec leta še zviša.
Plovbene družbe. Prekomorska družba Hamburg-A. merika zviša letos svojo glavnico od 100 na 120 miljonov mark, bremenski SeveronemškiLojd od 100 na 125 milj. mark. Dividende pri prvi so znašale lani 11%, pri drugi 772%.
v
A ___ V V ____ ▲ ____ v V ___ A ____ V
Izborno zalogo vsakovrstnih novih in starih vin v sodih in steklenicah priporoča
Anton Muller
vmoieržee w OomžaSah
------ (Kranjsko).-------
r -- v -- X ---- ▼ -- ----- v -- >
/———
Odlikovana
v Parizu s častnim križcem, diplomo in zlato medaljo.
patentirana v 30 državah.
w Streha prihodnjosti!
iz portland-cementa in peska
Praktična ! “^1	Lepa !
I Trpežnejša in bolj lahka streha, kakor iz ;, vsake druge vrste strešnih opek iz ilovice.
Edini izdelovatelj za Kranjsko:
Janko Traun
izdelovatelj cementnin na Glincah pri Ljubljani.

-OO
-OO
Razpošiljanje blaga na vse kraje svetal
Najcenejša, največja ekspertna tvrdka I
3
9
K. Suttner« Sjubijana ®
priporoča svojo veliko, izborno zalogo finih
“ švicarskih ur =
brilantov, zlatnine in srebrnine v veliki izberi po najnižjih cenah.
UF	daje moje blago res fino in dobro,
bb	je to, da ga razpošiljam po celem
svetu. Na stotine pohvalnih pisem je vsakomur prostovoljno na ogled, da se lahko sam prepriča.
Prosim, zahtevajte veliki novi cenik, ki se pošlje zastonj in poštnine prosto. 26-21
Kakšno lastnost ima
pravi „Frančkov" dodatek k kavi
zraven svojih kakovostnih prednosti ?
Da isti predstavlja izrečen
HCCFOClGn proizvod čistejše kakovosti, ker se je poljedelstvo s : cikorijinimi: koreninami, katere se pri izdelovanju kot surovina porabijo, po velikem naporu ter mnogostranskih žrtev tvrdke Henrik Francka Sinovi upeljalo in udomačilo že tekom nekaterih desetletij tudi v deželi, tako da se pokrije danes že vsa potreba v surovini potom domačega poljedelstva,
Zakonito zavarovano. Vsako ponarejanje in ponatiskovanje kažnjivo.
Edino pravi je
Thierryjev balzam
le z zeleno znamko z nuno.
Staroslaven, neprekosljiv zoper motenje prebavljanja, krče v želodcu, koliko, prehlajenje (katar), prsne bolezni, influenco itd. itd.
Cena: 12 malih ali 6 dvojnatih steklenic ali 1 velika posebna steklenica s patent, zamaškom K 5.— franko.
TMerrvjevo centifolijsko mazilo splošno znano kot „non plus ultra11
za vse še tako zastarane rane, vnetja, poškodbe, ture in otekline vseh vrst. — Cena: 2 lončka K 3*60 franko razpošilja le proti predplači ali povzetju	43
Lekarnar 1 Tliierrj v Pregradi pri Rogaški Slatini.
Brošuro s tisoči zahvalnih pisem zastonj in franko. Dobiva se skoro v vseh lekarnah in medicin, drogerijah.
PFAFF šivalni stroji

so najboljši
za družinsko uporabo. Šivajo, krpajo in vezejo. Neprekosljivi za obrtne namene, šivajo naprej in nazaj.
! Krogljasto ležišče ! Glavni zastopnik
Fr*. TschinkeE
Ljubljana * Kočevje
^MMnitrgS. v gred«.
Tri goldinarje S„P,°“S
toaletnega mila (odpadkov)
z vijoličnim, rožnim, heliotrop, mošusovim, šmarničnim breskvinim itd. duhom.
Razpošilja proti povzetju podjetje Manhattan Budapešta, VII. Bezeredy ul. 3.
Brezskrbno
družinsko srečo garantira najvažnejša knjiga o preoblagodarjenju z otroci. Z nad tisoč zahval, pismi pošilja diskretno proti 90 v. v avstr, postnih znamkah ga. A. Kaupa, Berlin S, W, 296 Lindenstrasse. 50.
-Kr® rvivi	l~*c LITS	1 -v O "V' k 1 dod^vtelc 1< k javi je to vej
neivoclen. izdelek, kntevi je pivinjašol poljedelstvu, kev je z istim v ozki zvezi, znamenite koristi tev nove vi ve zaslnzka.
Da se samore le relativno - skromnemu obsegu v deželi opravljenemu, dosti dobička donašajočemu obdelovanjU cikorije — s katerim je seveda v nekaterih krajih jalibog se pičlo poušitje kavinih surogatov v razmerju — podeliti gosp. sadilcem cikorije sabelj eno večjo razširjenost, želelo bi se, da se ta priznani ter s poljedelstvom tako blizu sprijazneni
narodni proizvod: pravi
„Frančkov" dodatek k kavi,
od gosp. trgovcev, kakor posebno tudi od cenjenih konsumentov kot domači izdelek podpira in se mu da prednost pred izdelkom iz tujedeželnih surovin, pri čemer izvrstna kakovost trgovcu zadovoljnost svojih odjemalcev jamči in njegovemu priporočevanju dela čast.
Pri kupovanju
pravega „Fran C kove g 3“ dodatka k kavi
pa prosimo, da se opazuje velika previdnost ter se tudi služkinjam in kupčevaikam pusti v znožju zaznamovane varstvene znamke in naš podpis dobro zapomniti, kajti naši izdelki se ponarejajo v zelo motljivih — posnemah — ki so na videz enake, od drugih tovarn.
Spoštovanjem
Izdajatelj in odgovorni urednik Hinko Sax v Kamniku.
Lastnina in tisk tiskarne A. Slatnar v Kamniku.