/a jch f siBiciiuu... sic imjirej ma krepiti in širiti sodelovanje ciafističnimi državami, s Sovjet- sko zvezo in z drugimi, ter se («ogibati vsega, kar bi lahko ovi- ev vseh plačancev in naj privoli, da se v Katangi namestijo cariniki in funkcionarji, ki jih je določila osrednja vlada Konga.» Combe sam pa se je vrnil v Katango, iz katere je bil zbežal, in predsedoval seji svoje vlade, s katere so sporočili, da «se boji v Katangi nadaljujejo» ter da so se katanške sile, «ki so zadale hude Izgube sovražniku, porazgubile, zato da začnejo gverilsko vojno proti četam OZN»... šo varnost in varnost svobodnega sveta, s tem da smo začeli ustvarjati moderno narodno obrambo.» O politični onotnoeti -Evropo j© izjavil: «Gre predvsem za združitev zahodne Evrope zaradi njenega gospodarstva, njene politike, njene obrambe, njene kulture, tako da se na ta način ustvari ravnotežje z ZDA in se s tem okrepi zavezništvo svobodnega sveta.» Glede vstopa Velike Britanije v skupno tržišče Je izjavil, da je Zahodna Evropa pripravljena sprejeti Anglijo v to skupnost «brez pridržkov in dokončno». Pri tem je omenil možnost «organiziranja miru in življenja na našem celotnem 'kontinentu z državami Vzhoda», Obljubil je tudi pomoč Francije deželam Afrike, Azije in Latinske Amerike. Na koncu Je de Gaulle izjavil: «Moderna Francija bi lahko imela sto milijonov prebivalcev. Kako zelo bodo torej dobrodošli otroci, ki se bodo pri nas rodili leta 1963.» V Parizu so silvestrovali ob nekoliko boljšerp vremenu kakor je bilo prejšnje dni. Na dan novega leta pa je bila v Parizu zelo gosta megla. Na letališču Orly ni moglo pristati nobeno letalo. V Bordeauxu so izvolili «mis Francijo 1963», ki je 22-letna Muguette Fabris, profesorica matematike. Na Dunaju in v vsej Avstriji se je novo leto začelo z novim mrazom, ki je zajel predvsem vzhodna področja. V Angliji se je novo leto začelo z novimi snežnimi zameti. Računajo, da je zaradi mraza v zadnjih dneh poginilo okoli 2000 glav živine. Vlaki potujejo z velikimi zamudami, Včeraj so vojaški helikop. terji ves dan leteli nad številnimi področji, da pomagajo avtomobilistom, ki so bili v težavah; razen tega so prevažali bolnike v bolnišnice in spuščali živila osamljenim krajem. HAAG, 1. — Blizu Rotterdama se je danes iztiril vlak, potem ko je zavozil v plaz snega. Na srečo ni bilo človeških žrtev. Močan mraz je zelo oviral silvestrovanje. Vse ceste so pokrite z ledom. Po računih nizozemskega meteorološkega urada je bilo lansko leto najbolj mrzlo v zadnjih sedemdesetih letih. BONN, 1. — Skoraj iz vseh večjih mest Zahodne Nemčije poročajo, da so povsod silvestrovali v največjem miru in redu. Zaradi zelo nizke temperature ter zaradi snega in leda je bil cestni promet zelo oviran. NEW YORK, 1. — Prihod novega leta v ZDA je pozdravil zelo hud mraz. V Times Square je okoli 300 tisoč ljudi — približno polovico manj kakor lani — vztrajalo pri temperaturi 13 stopinj pod ničlo samo za toliko časa, kolikor je bilo potrebno, da prisostvujejo tradicionalni novoletni ceremoniji na stolpu Times Building. V Bangoru v državi Maine je sneg ponekod šest metrov visok. Številni potniki so morali pustiti avtomobile na cestah in se zateči v restavracije ob njih ali pa v bližnje hiše. V New Yorku piha močan veter. Na glavni postaji v New Yorku so morali prekiniti promet, ker se je porušil opornik za žice visoke napetosti. Veter je dobesedno odnesel s cest mnogo avtomobilov. Na področju gorovja Adirondack v državi New York je temperatura dosegla 30 stopinj pod ničlo. Kinematografi so zaprti. Časopis «Bangor Daily News» ni danes prvikrat izšel po letu 1899. V Bostonu kaže termometer 18 pod ničlo in piha močan veter. MONTREAL. 1. — Vso Kanado je zajel hladen val. Posebno slabo vreme je v pokrajinah ob atlantski obali. Povsod močno sneži. MOSKVA, 1. — «Pravda» je ob priliki 40-letniee formiranja Zveze socialističnih sovjetskih republik objavila 30. decembra 1962 članek, v katerem je med drugim rečeno, da je Stalin takrat zastopal tezo tako imenovane «avtomatizacij»» pri graditvi ZiSSR. Izdelal je načrt, ki je predvideval vključitev Ukrajine, Belorusije, Azerbajdžan», Gruzije in Armenije v rusko federacijo s pravicami avtonomnih republik. Lenin je bil tedaj bolan v kraju Gorki in ko so mu sporočili Stalinov načrt, je dejal, da Stalin ni upošteval nujnosti, da se uresniči zveza suverenih sovjetskih republik, saj so centralni komiteji komunističnih partij Ukrajine, Belorusije in Gruzije nastopili proti Stalinovemu načrtu. Zaradi tega j« Lenin predložil, da neodvisne sovjetske nacionalne republike ne pridejo v sklop ruske federacije kot avtonomne republike, temveč da se skupaj z rusko federacijo zedinijo v socialistično državo. «Ne smemo uničiti njihove neodvisnosti, temveč ustvariti federacijo enakopravnih republik,» je pisal takrat Lenin, Stalin pa ni hotel pristati na Leninove predloge, toda večina centralnih komitejev je Leninov predlog podprla. Tako se je zgodilo, da je boljševiška partija 18. decembra 1922 sklenila, da se vzpostavi zvezna socialistična država. Vsi centralni komiteji sovjetskih republik so to rešitev spreje-Ji-ia.jiatu j*-vsezvezni konotrej'so-vjetov 30. decembra 1922 sprejel deklaracijo o ustanovitvi Zveze so. vjetskih socialističnih republik. «Pravda» pripominja, da je v dobi kulta Stalinove osebe nastala verzija, da je bil Stalin začetnik in organizator ZSSR, dejansko pa iz dokumentov, ki so jih objavili po 20. kongresu Kp SZ, sledi, da in liti »» tl nfvtn « — J : _ :_• dvig manj poudarjen, investicije so doživele določeno počasnost, piše Colombo. Nato med drugim poudarja, da je nujno čimprej doseči popolno zaposlenost, vzpostaviti ravnovesje med deželami z različno stopnjo razvoja, t.j. odstraniti obširna nerazvita področja. Zato je potrebno, da «načrtovanje preide s področja idej in proučevanja, v konkretno operativno fazo». Stalin sc ni strinjal z Leninom o formiranju ZSSR Kardeljeva izjava po povratku v Beograd BEOGRAD, 1. — Podpredsednik zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj se je v nedeljo skupno s soprogo in z ostalimi člani jugoslovanske delegacije vrnil z uradnega obiska v Indoneziji, Indiji in Iraku. Na beograjskem letališču so Kardelja pozdravili podpredsednik zveznega izvršnega sveta Aleksander Rankovič, držav, ni tajnik za zunanje zadeve Koča Popovič, predsednik ljudskega odbora Beograda Miljan Neoričič, številni člani zveznega izvršnega sveta, republiškega izvršnega sveta in visoki funkcionarji državnega tajništva za zunanje zadeve. Kardelj je ob vrnitvi v domovino poudaril koristnost: razgovorov tako o mednarodnih vprašanjih, med katerimi so posebno proučili mednarodna gospodarska vprašanja, kot tudi s področja dvostranskih odnosov Jugoslavije z omenjenimi državami. Vsi ti razgovori, je dejal Kardelj, so potekali v duhu politike miroljubne koeksistence in nepovezovanja z bloki. Tragična smrt mladega slovenskega učitelja : Tržaškega v potopljenem avtomobilu na Silvestrovo v Kopru. Berite obširno poročilo na 2. strani. Novo leto na meji Kot za vsako novo leto, tako so si tudi letos na vseh mejnih prehodih na jugoslovansko • italijanski meji, ki se upravičeno prišteva med najbolj odprte meje v Evropi, obmejni organi obeh sosednih držav izmenjali novoletne čestitke in darila. Na gornji sliki vidimo srečanje obmejnih organov na mejnem prehodu pri Škofijah v trenutku, ko so jugoslovanski uslužbenci prišli na italijansko stran prehoda, nakar so jim italijanski vrnili obisk na jugoslovanski strani. (Citaj podrobno poročilo na drugi strani) >iiiiiiiaiiaiilliiiiiiiiiii«iiiiiiiiiaifa«>i««i*ii«iiiliil«itiiillii«iiBiiiiMiiMiaiiiiiiiMiiMiia*BiiiiiiiaMiiiiiiiaii«iiiiiiiiMiiii«iiiifMiaii«uiitiiaiiiiiaitiiMii«iiiiiiaiMiiiiail|||liaV|ai||t|tlMg|l||ataaBiiiaiiiaiiiaiiiiiiatai««aiMt««i»MMaitimt««M«infl9 U Tant napoveduje v kratkem nove ukrepe za izvajanje svojega načrta v Kongu Combe grozi, da bo dal požgati vso deželo - Predstavnik družbe «Union Minière» bo odšel na razgovore v Leopoldville - Čombe v varstvu konzulov ZDA, Anglije in Belgije NEW YORK, 1. — Glavni tajnik OZN U Tant je objavil poročilo o dogodkih v Katangi. Med drugim poudarja, da «sedaj, ko so boji prenehali in se pozornost lahko zopet premakne na miroljubno akcijo, je moj namen nadaljevati napore za izvedbo načrta za spravo v Kongu». U Tant dodaja, da pričakuje v petnajstih dneh več konkretnih ukrepov, ki bodo pripomogli k izvedbi omenjenega načrta. Dalje pravi, da pričakuje, da bo v čimkrajšem času odšel v Leopoldville predstavnik družbe «U. nion Miniere», da se dogovori z osrednjo vlado o razdelitvi dobička te družbe v tujih valutah. Zatem poziva U Tant Combeja, naj takoj pošlje v Leopoldville poveljnika katanšikih orožnikov, da priseže zvestovo kongoškemu bi Stalin izvršil stvar zedinjenja predsedniku Kasavubuju. Combeja sovjetskih republik po popolnoma poziva, naj sodeluje z OZN za nepravilni poti. 1 eliminacijo vseh plačancev in naj privoli, da se v Katangi razmestijo cariniki in funkcionarji, dodeljeni priseljevalni službi, ki bi jih določila osrednja vlada. Nato poziva U Tant voditelje osrednje vlade in voditelje katanške pokrajinske vlade, naj kolikor mogoče hitro rešijo svoje spore, in poudarja, da morajo imeti katanški voditelji in ka-tanška pokrajina važno vlogo v Kongu zaradi naravnega bogastva Katange. Dalje poziva osrednjo vlado in pokrajinsko vlado v Katangi, naj ustavita vse premike čet v Katangi, medtem ko so v teku prizadevanja za dokončno Titova novoletna poslanica Tudi v prihodnje mora biti poglavitna skrb ohranitev miru (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 1. — Narodi Jugoslavije so tudi letos zelo slovesno silvestrovali. Novoletno razpoloženje je sicer malo pokvarila, posebno ljubiteljem zimskega športa, odjuga, ki pa je na zadovoljstvo uličnih čistilcev zlasti v Beogradu opravila njihovo delo in počistila sneg z ulic. Toda kljub deževnemu vremenu so novo leto zelo veselo pričakali. Predsednik republike maršal Tito je letos prvič silvestroval v Zagrebu v starem dvoru na Radičevem trgu skupno s svojo soprogo, predsednikom sabora Hr-vatske Vladimirjem Bakaričem in številnimi meščani. Opolnoči je maršal Tito najprej čestital novo leto svoji soprogi, zatem pa mu je prvi čestital prvi predsednik prezidija Jugoslavije dr. Ivan Ribar. Na navdušene soglasne čestitke vseh prisotnih je predsednik Tito zaželel vsem, da bi ta noč ostala vsem v najlepšem spominu, da bi tudi v bodoče napori bili kronani z uspehom, da bi bratstvo, enotnost narodov Jugoslavije postalo še trdnejše, da bi se ugled Jugoslavije na svetu še bolj dvignil, da bi se v prihodnjem letu z uspehom končali napori za ohranitev miru na svetu. Po polnoči je maršal Tito na prošnjo mladincev odšel na silvestrovanje v prostore kulturno -umetniškega društva «Jože Vlahovič», zatem pa v Dom Jugoslovanske ljudske armade, kjer je ostal do zgadnjih jutranjih ur. Danes popoldne je maršal Tito s svojo soprogo napravil majhen sprehod po središču mesta in se zadržal nekaj časa v hotelu «Ex-planade». V svoji novoletni poslanici, ki je bila objavljena v novoletni števil- ki vseh jugoslovanskih dnevnikov, pa predsednik Tito poudarja med drugim; «Ko stopamo v novo, 1963. leto, lahko z olajšanjem gledamo na minulo nevarno obdobje v letu 1962, ko je človeštvo s strahom gledalo na svojo usodo. Bili smo na robu vojne katastrofe z najstrahotnejšimi posledicami. Pa vendar je tudi tokrat zmagal zdrav človeški razum tistih faktorjev, ki so najodgovornejši za ohranitev miru na svetu. Ves miroljubni svet jim je za to hvaležen in prav ta hvaležnost je zanje najodgovornejša obveznost, da bo tudi v prihodnje njihova poglavitna skrb ohranitev miru, da bodo budno in resno spremljali miroljubne težnje velikanske večine Človeštva in da bo to njihova orientacija v zunanji politiki. Tiste sile, ki zastopajo in ki bodo zastopale politiko miru, poli- tiko miroljubne in konstruktivne koeksistence med narodi, lahko s popolno pravico in zaupanjem računajo na podporo vseh miroljubnih sil na svetu.» «V boju za mir in miroljubno mednarodno sodelovanje, skupaj z neangažiranimi in drugimi miroljubnimi silami na svetu, je politika naše države na mednarodnem torišču prišla v preteklem letu do popolnega izraza, zlasti v OZN. Zaradi tega se je še bolj dvignil u-gled naše države na svetu. Naša zunanjepolitična aktivnost mora bi. ti prežeta s takšno skrbjo, da lahko naši delovni ljudje mirno grade svojo srečnejšo prihodnost v prepričanju, da sadovi njihovega u-stvarjalnega dela ne bodo z ničimer ogroženi. Naša zunanja politika mora biti v skladu z načeli mi-roljubne aktivne koeksistence, z načeli miroljubnega sodelovanja z vsemi državami, ne glede na razlike v družbenih sistemih. V boju za mir je potrebno še bolj vsklajevati naše akcije z akcijami neangažiranih držav in še bolj razširjati paše vsestransko sodelovanje s temi državami. V svo. ii zunanji politiki moramo še na-orei krepiti in razširjati sodelo-vanie s socialističnimi državami, s Sovjetsko zvezo in drugimi, ter s« izogibati vsega, kar bi lahko oviralo pravilne odnose z njimi. Ce bo naša zunanja politika slonela na taksnih temeljih, bomo najbolj prispevali k utrditvi miru na svetu in k ustvarjanju umirje-nosti pri graditvi socializma v državi » «Menimo, da je v današnjem času politika sile, politika urejanja mednarodnih problemov s silo ali z oboroženim abračunevanjem med družbenimi sistemi najreak-cionarnejše pojmovanje, pa najsi pride s katerekoli strani. Zmaga socializma je najbolj zanesljiva v miroljubnem tekmovanju med na. rodi držav z različnimi družbenimi sistemi v njihovem ekonomskem razvoju. Zanikati to, pomeni zastopati stališča, podobna stališčem tistih reakcionarnih kapitalističnih krogov, ki menijo, da lahko z vojno ne le preprečijo, temveč tudi uničijo komunizem in podaljšajo eksistenco kapitalizma. Toda minilo je obdobje klasičnih vojn, ko je ena stran lahko zmagala. V novi svetovni vojni z današnjimi rušilnimi sredstvi bi bili vsi premagani, katastrofa bi bila totalna.» Nato omenja Titova poslanica uspehe v notranjem razvoju FLRJ, vprašanja kmetijstva, pomanjkljivosti v družbenem razvoju in družbenih odnosih, povečanje proizvodnje in izvoza, dalje neke pojave zlasti v književnosti in umet- nosti, kjer je «mnogokaj tujega, nezdružljivega z našo socialistično etiko». Končno poudarja poslanica, da bo prihodnje leto sprejeta nova ustava, ki bo precej olajšala nadaljnji pravilen razvoj celotnega družbenega življenja v Jugoslaviji. Maršal Tito je izmenjal novoletne čestitke s številnimi državnimi poglavarji, med njimi tudi s predsednikom italijanske republike Segnijem, z državnimi poglavarji Avstrije, Belgije, Bolivije, Bolgarije, Burmanske unije, Češkoslovaške, Etiopije, GHne, Gvineje, Jemenske arabske republike, Madžarske, Vzhodne Nemčije, Poljske, ZDA, Sovjetske zveze in s številnimi predsedniki vlad, med njimi s predsednikom alžirske, bolgarske in madžarske vlade in s predsednikom vlade Sovjetske zve-ze Hruščovom. Maršal Tito je prejel tudi številne čestitke diplomatskih zastopstev Jugoslavije v inozemstvu, od najvišjih jugoslovanskih državnih in političnih voditeljev, predsednikov ljudskih skupščin in republiških izvršnih svetov, delovnih kolektivov, družbenih in političnih organizacij in številnih posameznih državljanov. B. B. rejitei sP°ra- tugalsko poziva, naj prekine ta U/Fant poziva Adulo, naj po- uvoz po ozemlju Angole, Južno speši debato za kongoško zvezno Afriko in Belgijo pa tudi, naj ustavo v kongoškem parlamentu ukineta uvoz proizvodov iz Ka-in naj sprejme predloge za spre- tange. membe, ki so jih predložile vse Na koncu poudarja U Tant. da kongoške pokrajine in tudi Ka- je minil čas dolgega čakanja, dol-tanga. Adulo poziva, naj pravič- gih diskusij in namigov na piv po in ucinkqvito izvede ukrepe gajanja, ki so v preteklosti sliv glede nedavne amnestije, ki jo je žila samo Combejevim interesom» razglasila leopoldvilska vlada. U V Londonu je predstavnik Fjjfejjnetičih, ker je maj», prosvetno društvo «Igo Gruden v svojih društvenih prostorih, v Križu pa so priredili silvestrovanje v ljudskem domu. Po mestnih ulicah je bil popoldne in zvečer velik promet, proti polnoči so se ulice spraznile, v prvih jutranjih urah pa so se vesele družbe vračale domov. Letos ni bilo opaziti v mestu takega metanja petard kot prejšnja leta, ker je policija strogo nastopala, v nekaterih predelih mesta, kakor pri Sv. Jakobu, ne pa v središču mesta, so pa po južnjaški navadi metali iz stanovanj skozi okna na cesto prazne steklenice, stare čevlje, cunje, copate itd., tako da so se morali mnogo Tržačanov odšlo na, silvestrovanje v Koper, Portorož, Opa- tijo in Ljubljano ter na Gorenjsko. Na Gorenjsko se je odpravljalo še večje število Tržačanov, a se je marsikdo premislil in je odšel v Istro, ker so prihajala poročila o poledici na cesti za Ljubljano. Kakor Vsako leto so tudi za to novo leto nekatera prosvetna društva priredila prijetno zabavo za svoje člane. Tudi te prireditve so bile povsod dobro obiskane. Tako je prosvetno društvo Barkovlje priredilo silvestrovanje za svoje člane in prijatelje v svojih prostorih v Ul. Cerreto, prosvetno društvo «Škamperle» v dvorani stadiona «Prvi Manufakturna trgovina Dl LENARD0 PROSEK in KRIZ vošči veselo novo leto GOSTILNA «PRI NACETU» KRIZ, št. 15 — Tel. 21-532 želi svojim gostom mnogo dobrega EMPORIO BARRIERA Manufakturna trgovina — Podloge in razno blago TRST — Ul. Oriani št. 7 — Tel. 94-457 Lastnik STOJAN PERTOT vošči svojim cen j. klientom srečno novo leto Vsem svojim cenj. odjemalcem vošči srečno in zadovoljno novo leto 1963 TRST — IH. delTIstria 1 PEKARNA BRATUŽ Telefon 55-319 lune na ifinmuk-i predvaja danes 2. t. m. ob 18. uri film, «VACANZE MATTE» Richarda Powella posnet po romanu LO SCERIFFO SCALZO (BOSI ŠERIF) Igrajo; ELVIS PRESLEY, ARTHUR O’CONNELL, ANNE HELM .n JACK KRUSCHEN paziti pešci in avtomobilisti, ki so šli tedaj mimo. V. ponedeljek na zadnji dan <•1 aUuu. J tli \j gani izmenjali voščila in darila. Ze ob 9. uri zjutraj so si na bloku na Fernetičih predstavniki obmejne policije, cariniki in finance izmenjali voščila in darila. Nato so italijanski obmejni organi povabili svoje jugoslovanske kolege v restavracijo «Pri Albinu», kjer so jim priredili zakusko ter se zadržali v prijateljskem razgovoru. Jugoslovanske kolege sta pozdravila ter jim želela polno uspehov v novem letu dr. Lucio Sestito in dr. Remo Pa-tarino. Načelnik obmejne policije Matina se je zahvalil ter jih povabil v bife na jugoslovanski blok, kjer so tudi Jugoslovani pripravili italijanskim kolegom zakusko. Tu sta pozdravila italijanske goste funkcionarja Matina in Kovačič, ki sta v zdravicah ugotovila prisrčnost odnosov, ki vlada na meji ter izrazila željo, da se medsebojni stiki v prihodnjem letu še okrepijo tudi v korist obmejnega prebivalstva. Kovačič je posebej poudaril, da je mgja med Italijo in Jugoslavijo ena izmed najbolj odprtih mej ne samo v Evropi temveč lahko rečemo na svetu ter da bi se ti odnosi nadaljevali v miru in v korist prebivalstva. Nato so Jugoslovani povabili vse italijanske goste v Sežano v hotel «Triglav», kjer se je novoletni sprejem nadaljeval v prijateljskem vzdušju do 14.30. Podobni izmenjavi čestitk in daril sta bili tudi na blokih na Pesku in škofijah. Na Škofijah sta sprejela goste Džoko, funkcionar obmejne policije ter šef bloka Gojko. Z italijanske strani pa sta bila poleg lepega števila obmejnih stražnikov, financarjev in carine še dr. Giovannoni in šef bloka podčastnik D’Agostini. Tudi tu se je novoletni sprejem nadaljeval v prijateljskem in prisrčnem vzdušju do 7. ure zvečer. <_>b 4.30 na prvi dan leta se je rodil letošnji prvi tržaški otrok, in sicer Claudia Millo. Luč sveta je ugledala v splošni bolnišnici in tehta 3,80 kg. Novorojenka in mati sta obe zdravi. Otrok se je opekel lek, 1-letnega Alessandra Rabarja iz Ul. F. Venezian, ki se je z vrelo vodo opekel v domači kuhinji. Njegov oče je bil namreč postavil na plinski gorilnik lonček z vodo, ker se je hotel obriti. Malček pa je nenadoma segel po lončku ter ga prevrnil. Vrela voda mu je povzročila po obrazu opekline 1. in 2. stopnje. Ozdravel bo v 10 dneh. V stanovanju si je ženska zlomila stegnenico Predvčerajšnjim ob 19. uri zvečer je 66-letna Giuseppina Ronzel por. Fornasiero iz Ul. Scuole nuove 23 precej nerodno padla v domačem stanovanju. Na spolzkem podu m ji je spodrsnilo ter si je pri padcu zlomila desno stegnenico. V bolnišnico, kamor so jo prepeljali z rešilnim avtom RK, so jo sprejeli s prognozo od 60 do 70 dni zdravljenja. Ze priletnejša ženska se ja odločila, da pokliče rešilni avto šele včeraj okoli poldne ,ker hude bolečine, ki jih je padec povzročil, la niso hotele popustiti. Faganel razstavlja v galeriji tična operacija ne bo uspela ta-k0- kot ste sl jo zamislili, prisrčno *n|denje s starim prijateljem. Zdrav-■* dokaj občutljivo. °vOji,KA (od 21.5. riii noeti. Kovalen? jz Ljubljane in Goričanom Balbinp-tom, ki se je končalo z zmago Goričana po točkah. Naslednji dve srečanji Kribar-Mazaglia in Zupančič-Visintin sta se končali z zmago Ljubljančanov po točkah. V kategoriji welter pa je Tržačan Battistuta premagal že v prvi rundi s knock-outom Slaviča z močnim udarcem v jetra. V drugem delu tekmovanja sta se najprej srečala v težki welter kategoriji Prešeren in Bacchetti iz Vidma ter potem še Bitenc in Piani iz srednje kategorije. Obe srečanji je sodišče prisodilo Bac-chettiju oziroma Pianiju po točkah. Pri tem naj omenimo, da je občinstvo proti taki razsodbi živahno protestiralo, ker sta bila Ljubljančana po oceni občinstva v obeh primerih boljša in močnejša od domačinov, Sedmo in zadnje srečanje pa je bilo med komaj 17-letnim Pivkom iz Ljubljane in Confinom, ki sta se pomerila v težki kategoriji. Pivk je že takoj v prvi rundi prešel v napad in ker je bil bolj atletski od nasprotnika, mu je dal tlekaj težkih udarcev. Confin pa je znal vzdržati in v drugi in tretji rundi prešel včasih tudi v napad. Zato so sodniki prisodili vsakemu po eno točko. Tako je bil končni rezultat 9:5 za domačine, ki so bili okrepljeni z elementi iz Vidma in Trsta. Povedati moramo tudi, da med sod- niki ni bilo jugoslovanskih zastopnikov, kot je bilo prvotno na. povedano. Na vsak način je to prvo srečanje z boksarji iz Slovenije prav lepo uspelo in prireditelji so s takim začetkom zelo zadovoljni. Tudi občinstvo se je obnašalo zelo športno. Povratno srečanje bo po vsej verjetnosti v Ljubljani dne 3. februarja, in sicer v dvorani Gospodarskega razstavišča Oddaja občinskih parcel v najem na Peči Kot smo poročali, bi morala biti v petek dopoldne na Peči draži bena oddaja občinskih parcel v zakup za leto 1963. Do prave draž. be pa ni prišlo, ker so se vsi tisti, ki so doslej te parcele uživali, pogovorili z občinsko upravo in sami prevzeli te parcele v zakup za prihodnje leto. Dogovorili so se, da bodo plačali po 1000 lir za zakup za vsako parcelo, ki jih je 32. Tako se je po uvidevnosti občinske uprave in prizadetih kmetovalcev s Peči zaključil spor, ki jli" že nekaj mesecev razburjal dùhòve na Peči. Taka rešitev je najboljša tudi po mnenju sindikalnih predstavnikov, ki so se tudi zanimali za to vprašanje. Umrl je bivši koncesionar za Fiat Preteklo nedeljo popoldne je umrl v civilni bolnišnici v Gorici 42-letni goriški trgovec Giuseppe Caccin, ki je bil že precej časa hudo bolan. Pokojnik, ki je rodom iz Furlanije, je bil soudeležen pri raznih goriških podjetjih. Med drugim je bil tudi koncesionar za Fiat na Goriškem. V tem svojstvu je bil zapleten v afero podjetja SIMA, ki je prišla tudi pred sodišče in sedaj čaka, da pride do razprave pred goriškim okrožnim sodiščem. Dve smrti zaradi posledic nesreč V goriški civilni bolnišnici sta umrli dve osebi, ki sta bili prejšnje dni žrtvi nesreč. Izdihnil je 27-letni Ivan Krajnik iz Ul. Faiti 62, ki se je ponesrečil v soboto zvečer v Ul. Terza Armata. Povozil ga je s fiatom 600 Valdino Tomasini iz Ronk. Krajnik je peljal kmečki voziček, ki ga avtomobilist v temi ni opazil. Ponesre. čenča so odpeljali v goriško civil- IZIDI AE.I GA ‘Bologna-Napoli 4:2 •Catania-Atalanta 2:0 •Inter-Roma 2:0 •Juventus-Mantova 2:0 •LR Vicenza-Genoa 1:0 •Palermo-Modena 2:2 Torino-*Sampdoria 3:1 ‘Spal-Milan 0:0 Fiorentina-‘Venezia 3:0 BLIG A Bari-Alessandria 1:0 ’ ‘Cosenza-S. Monza 1:0 •Lazio-Cagliari 2:1 ‘Messina-Como 3:1 Pro Patria-‘Lucchese 2:0 ‘Panna-Foggia 1:0 •Sambenedettese-Brescia 1:1 ‘Triestina-Lecco 3:1 • U dinese-Catanzaro 5:0 •Verona-Padova 1:1 Bologna-Napoli (4:2) 1 Catania-Atalanta (2:0) 1 Inter-Roma (2:0) 1 Juventus-Roma (2:0) I LR Vicenza-Genoa (1:0) 1 Palermo-Modena (2:2) X Sampdoria-Torino (1:3) 2 Spal-Milan (0:0) X Venezia-Fiorentina (0:3) 2 Sambenedett.-Brescia (1:1) X Verona H.-Padova (1:1) X Siena-Arezzo (2:2) X Lecce-Potenza (0:2) 2 KVOTE: 13 — 2.557.000 12 — 91.000 lir no bolnišnico, kjer so ga pridržali na zdravljenju zaradi vdrtja prsnega koša, pretresa možganov in ran na levi nogi. Ker so nastopile komplikacije je umrl. Pred enim tednom so sprejeli na zdravljenje s prognozo okrevanja v 30 dneh 59-letno Marijo Komavli iz Vicolo del Guado. Padla je na peč in se opekla po rokah, stegnih in bokih. Ker so nastopile komplikacije je žena umrla. ■lll■lllllllttllllllll|»lll||llll»lllll»llll»■l»l.............. GORIŠKI NOGOMET Juventina je zmagala proti Slovrencu s 3:0 Tik pred koncem je sodnik prekinil tek-mo v Kaprivi, kjer so bili Sovodenjci v vodstvu • Podgora je izgubila v Gradiški Igralci Juventine so preteklo ne , —----------------------------— deljo, kljub teškemu terenu m megli, lepo zaigrali in obdržali doma obe točki. Gostje iz Slo' vrenca so bili''sicer precej močiti nasprotniki, saj se je prvi polčas končal brez gola, vendar pa je večja borbenost in vztrajnost domačinov končno prevladala ih tako se je tekma zaključila z rezultatom 3:0. Gole za Juventino so zabili Pomelli, Petejan in Cijak, ta slednji iz enajstmetrovke. Med domačini so bili vsi dobri, vendar naj še posebej omenimo Cijaka, Marego in napad na splošno, Manj sreče in celo Smolo pa so imeli Sovodenjci, ki so igrali v Kaprivi. Pokazali so lepo igro' in tudi prešli v vodstvo. Smola pa je hotela, da je sodnik tekmo devet minut pred koncem zaključil zaradi pregoste megle, ob rezultatu 2:1 za Sovodenjce. Upamo, da bodo tudi pri ponovnem srečanju naši igralci tako uspešni, kot so bili v nedeljo, da bi malo popravili svoj položaj tudi na lestvici. Veliko zanimanje pa vlada že sedaj za glavno derbi srečanje, ki bo prihodnjo nedeljo v Sovodnjah med Sovodenjci m Juventino. Ver. jetno se bosta oba nasprotnika za to priliko dobro pripravila in upa. mo, da bomo imeli priliko videti lepo in borbeno igro z obeh strani. Naj omenimo še Podgoro, ki je v nedeljo gostovala v Gradiški proti Itali. Tekmo so dibili domačini z rezultatom 2:0, čeprav so tudi Podgorci pokazali lepo in borbeno igro. Z NAVDUŠUJOČ« IKRO NA SPOLZKEM IGRIŠČU! ATLETIKA Triestina s 3:1 (1:0) spravila Lecco na kolena Sadar in Vit (2) strelca za Triestino, Lind-skog iz enajstmetrovke učinkovit za goste Poraz v Padovi je spravil Triestino na noge. Colaussi, kateremu bodo zelo verjetno poverili tehnično vodstvo enajstorice, je pokazal v teh dneh, ko Je začasno prevzel Radiovo prosto trenersko mesto, da je vreden zaupanja. Nekaj dni mu je zadostovalo, da je igralce temeljito pripravil za tekmo z Leccom, ki bi lahko bila tudi usodna za bodočnost tržaškega moštva. Igralci so bili vsi brez izjeme v SAO PAULO, 1. — Francoz B j moud Ameur je zmagal na trad cionalnem Silvestrovem teku I ulicah Sao Paula. Francoz je pr tekel 7,400 km dolgo progo v 22’08’ ter je pustil za seboj PortugaU De Oliveiro, Argentinca Osvalc | Suareza, Nemca Gustava Disse, j itd., medtem ko je bil Italijan A Ionio Ambu šesti. Šole zaprte zaradi škrlatinke Goriški občinski zdravnik dr. Gregorig je odredil, da bodo otroški vrtci in osnovne šole v mestu Gorici zaprti tudi v petek 4. in v soboto 5. januarja. Odredba je potrebna zaradi škrlatinke, ki zelo razsaja med otroki. izredni telesni kondiciji, kar jim je največ pripomoglo, da so z dobro voljo, vztrajnostjo in borbenostjo nadoknadili tehnične pomanjkljivosti. Sicer teh ne bi mogli niti pokazati, ker je bilo razmočeno igrišče nemogoč teren za izvedbo tehničnih fines. Te so prišle včasih tudi do izraza, a so bile prava redkost. So bili trenutki, ko je obstajala nevarnost, da Triestina... klecne. So pa bili tudi taki, ko je kazalo, da bodo Tržačani nasuli sicer dobrim, a precej zmedenim gostom, najmanj toliko žog v mrežo, kolikor so jih bili Tržačani deležni v Padovi. Malo Je namreč manjkalo, da ni Mantovani, živahen in vztrajen ves čas, a premalo na svojem mestu, zaokrožil tik pred zaključkom rezultat s četrto žogo. Dolgo so se igralci Triestine in Lecca gibali po spolzkem igrišču v iskanju primerne poti do mreže. Medtem ko so Tržačani večkrat s Porrom in Vitom ter drugimi motili vratarja tekmecev, je bil Mezzi ■*' tj da brez dela. V 38’ pa so Sani, ki so bili za spoznanje boljši od gostov, končno prisilili Tržačani so spoznali nevarnost, zaradi česar so se pognali v napade, s katerimi so zmedli goste. V 26’ so Tržačani preko Santellija sprožili ofenzivo, ki jo je nadaljeval hitri Vit. Ta je pustil za seboj branilce, izvabil iz vrat Alfierija in žogo usmeril proti mreži. Ta pa se je odbila od vznožja vratnice tort® Vit, je bil takoj pri njej in io je dokončno spravil kamor je apa-. a; Gpstie so še prej, ko je bilo stanje 2:1, prišli do izenačenja, to da sodnik jim gola zaradi off-sida ni priznal. Minila ta nevarnost je prišla drug-napadov, s prišla druga, ki je bila posledica napadov, s katerimi so gostje hoteli prisiliti domačine na delitev «škarjami» silovito poslal žogo v levi kot presenečenega vratarja. Gostje so nemudoma odgovorili, toda tokrat je imel vsak svojega angela varuha, ki mu ni dovoljeval gibanja. V začetku drugega dela igre Je megla dobesedno prekrila igrišče tako, da so se komaj razločevale sence nekaterih nogometašev in Je obstajala nevarnost prekinitve igre. In v 1’ je padel gol, katerega s tribune ni bilo mogoče videti. Tega je dosegel Vit na predložek Mantovanija, ki je tako povečal rezultat na 2:0. Kar niso mogli gostje s protinapadi, to so dosegli iz enajstmetrovke, ki jim jo je sodnik dobesedno daroval. In Lindskog ni zapravil priložnosti ter je spravil Mezzija na kolena. SMUČANJE aiUENCHEN, 1. — Športni VO ja nemške smučarske reprezenta ce Jaeger je zanikal vest, da : namerava olimpijski prvak v no dijski kombinaciji Georg Thon posvetiti izključno ie smučarski skokom. KOŠARKA KJOBENHAVEN, I. — švedsl le v prijateljski tekmi premag» moško reprezentanco Danske 43; (26:20). Srečanje ženskih ekip j se Je končalo z zmago Danske 35;* 2. — 3. — 5. — 6. — 1. Fonica 2. Nilo Blu 1. Cocone 2. ’ Milord 1. Rigel 2. Soula 1. Falesia 2. Fremente 1. Fofò 2. Grisia 1. Peter Pan 2. Formentor KVOTE: 12 — 414.S51 11 — 82.018 10 — 4.492 lir apa ili točk. Dosegli so več kotov, do gola pa le niso mogli priti, pa čeprav so bili že na tem, da le izenačijo. Mezziju je namreč spolzka žoga ušla, toda tržaški vratar se je prisebno pognal za njo in jo ustavil še preden je prišla do bele črte. Rezultat je bil rešen in z njim tudi čast, katero je Triestina bolj potrebovala kot karkoli. . mn,mn»...............immuni Hniniiiniii»iliilinliiiinninnii.i»iii»i NAJBOLJŠE REPREZENTANCE EVROPE Za Češkoslovaško It alila na 2. mesto To seveda le na lestvici revije «France-Footbalf» PARIZ, 1. — Češkoslovaška, kot že njen kapetan Masopust, kat* rega so izbrali za najboljšega igralca leta, se Je uvrstila na prvo ih® sto najboljših moštev Evrope. To na lestvici francoskega športnčP tednika «France-Football», ki je Italiji pripisal drugo mesto. Ta f® vija je sestavila lestvico najboljših evropskih enajstoric, ki je k® kor sledi: 1. ČEŠKOSLOVAŠKA 2. SZ, Zah. Nemčija in Italija 5. Jugoslavija in Madžarska 7. Anglija 8. Španija, švedska in Belgija 11. Vzh. Nemčija 12. Škotska in Bolgarija Cepljenje goveje živine v Sovodnjah Občinski živinozdravnik iz Gorice, i. dr. Vida, ki je obenem občinski živinozdravnik tudi za Ste-verjan in Sovodnje, sporoča, da bo v okviru cepljenja goveje živine v obmejnih občinah našega področja proti slinavki in parkljevki, začel danes 2. t.m. s cepljenjem živine v sovodenjski občini. Cepljenje bo potekalo po naslednjem redu: Danes, 2, januarja v Skrljah in ob glavni cesti skozi Sovodnje. J utri, 3. t.m. v Ul. 24. maja (vas); v petek, 4. t.m. bodo cepili živino v Gabrjah; v soboto, 5. t.m. v Rupi in v ponedeljek, 7. t.m. pa na Peči. Ker je dalo pristojno ministrstvo potrebno cepivo za obmejne kraje brezplačno na razpolago, bodo plačali živinorejci samo po 200 lir na glavo za živinozdrav-nika in po 50 lir za njegovega’ pomočnika. 15. KOLO PRVENSTVA A LIGE Inter nadaljnje pi» zmagoviti pot! Neodločeno med Milanom in Spalom Kot je bilo mogoče že vnaprej predvidevati ni 15. kolo nogometnega prvenstva A lige prineslo nobenih sprememb na vrhu lestvice Inter si Je ohranil vodilno mesto, ker je na kratko obračunal s sicer borbeno Romo. žal se Rimljani niso znašli na Igrišču Interja, ki Je imel v svojih vrstah v Mazzoli, Jairju in Dl Giacomu izredno učinkovit In borben trio. Gostje so imeli priložnost, da z Altafinijem izenačijo, toda prečka jim tega ni dovolila, medtem ko so domačini v drugem delu igre še enkrat spravili odličnega Cudicinija na kolena. Tudi za Juventus je bila nedeljska tekma samo dober sprehod. Gostje iz Mantove niso mogli z ničimer ustavljati napadov Turinča-nov, ki so brez napora spravili celotni izkupiček v žep. Tudi Bologna je obogatela na račun neapeljskih gostov, pa čeprav je šlo težje kot je bilo pričakovati. Bolje se je godilo Fiorentini na beneških tleh, kjer gostiteljem ni dovolila, da bi se preveč razživeli Milan pa je našel v Ferrari pre- trdo kost, da bi Jo lahko oglodal kot so nekateri pričakovali. Igralci Spala so se vztrajno upirali lanskim prvakom, katerim so prepustili samo točko, Torino si je v nedeljskem nogometnem zavrtljaju šel po zmago nič manj kot v Genovo, kjer je bil gost Sampdorie. Precejšnje presenečenje je pripravila Modena, ki je bila na tem, da klone v Palermu, a je dvakrat dohitela domačine in jih tako prisilila na neodločen izid. Catania ;e po dolgem času vendarle prišla do zmage in to na račun Atalante. Pravtako je obogatela tudi Vicenza, ki je imela v gosteh preveč popustljivo Genoo. GAGARIN 38. ;i—i P “"s! CESTA V VESOLJE Zapiski letalca-kozmonavta ZSSR Z zanimanjem sem se seznanil z obširnimi poročili številnih dopisnikov, ki so bili priče pri tej izstrelitvi. Start je bil določen ob osmi uri po newyorškem času. Toda raketa s kapsulo «Mercury» in astronavtom se je dvignila z izstrelitvene ploščadi šele ob desetih in 34 minut. Kapsulo je nosila raketa «Redstone», visoka 25,3 metra Teža kapsule, v kateri je bil človek, pa je znašala eno in pol tone. Alana Sheparda so začeli neposredno pripravljati za polet po polnoči. Potem, ko so ga zdravniki pregledali, je zavzel mesto v kapsuli in ostal v njej kake tri ure in pol in čakal, dokler niso preverili vseh sistematov. Zaradi tehničnih napak se je preverjanje zavleklo, čisto jasno sem si predstavljal Američanovo občutje v kapsuli. Očitno so bile ure čakanja najbolj neprijetne ure v njegovem življenju, ker je ostal sam skupaj s svojimi mislimi. Ko raketa poleti, takrat nimaš več časa za razmišljanje, delati moraš in vse prizadevanje možgan osredotočiti v to, da bi izvedel polet čim boljše. Dobršen del poleta je moral Američan sam kontrolirati «naklone in odklone» letalnega aparata. Tri minute po izstrelitvi «Redstona», se je kapsula ločila od rakete. Štiri minute po izstrelitvi je Alan Shepard občutil breztežnostno stanje, ki Je trajalo kakih pet minut. S tovariši smo kmalu zatem videli dokumentarni film ameriškega tednika o tem poletu. Zame, ki sem že vedel, kaj Je polet v vesolje, so bile zanimive podrobnosti priprav za izstre- litev rakete «Redstone», njen start, polet Alana Sheparda in pristanek kapsule z njim na Atlantskem oceanu v bližini letalonosilke s helikopterji na krovu. Zdaj se je raketa z zvončasto kapsulo na nosu, počasi, kot bi nehote vzela zalet, začela dvigati in čedalje hitreje letela proti čistemu nebu. Pred nami je v grosplanu velik obraz Alana Sheparda v hermošlemu. Njegove tesnobne, begajoče oči. Po postavi in obrazu pilota ves čas drsi sončni blesk, kapsula se silovito vrti. Zdaj je že na oceanskih valovih. Pilota je pobral helikopter. 2e Je na krovu letar lonosilke in v praznično okrašenem avtomobilu, zdaj že govori... Alan Shepard je storil vse, kar mu je omogočila opraviti ameriška znanost in tehnika. To je pogumen človek. Tovariško mu stiskam pogumno roko in želim nadaljnjih uspehov tako njemu kot njegovi družini. Mislim, da se bova slei ko orel tudi lahko srečala . Potovanje v Bolgarijo Je bilo moje drugo popotovanje v inozemstvo. Pred 1. majem me je centralni komite komunistične partije čehoslovaške povabil, naj obiščem čehoslovaško socialistično republiko. Z radostjo sem sprejel povabilo, in, čeprav sem obletel celotno zemeljsko kroglo, do takrat še nikoli nisem bil v tujih deželah. Na Čehoslovaško sem letel z navadnim potniškim letalom «TU-104». Z letalsko vozovnico sem dobil prostor «2a» poleg okna na levi strani. Salone zračne ladje so zasedli študentje iz Združene arabske republike, to-var'1 s Kitajskega in iz Čehoslovaške, prav tako pa tudi skupina sovjetskih turistov, ki je bila namenjena v Italijo. Skratka, v letalu se Je zbrala mednarodna družba. Naše letalo je vodila posadka, ki ji je bil na čelu znani letalec civilnega letalstva in heroj Sovjetske zveze Pavel Mihajlovič Mihajlov. Tu, v letalu, mi je podaril svojo knjigo «10.000 ur v zraku» s prijateljskim posvetilom : «Z najtoplejšimi čustvi za spomin o prvem poletu v tujino od letalca-rojaka. Danes ste vi pri meni potnik v «TU-104», in kdo ve, morda, bom kmalu Jaz potnik pri vas pri poletu na Mesec.» Knjiga je šla iz roke v roko in povsod vzbujala dobro voljo. Pavel Mihajlovič me je povabil v pilotsko kabino. Sedel sem v naslonjač drugega pilota, vzel v roke krmilo in opazo-vaje merilne instrumente popeljal letalo po določeni poti. Tako se mi je prvič zgodilo, da sem sedel za krmilom «TU-104». Nič ne moreš reči, odlično letalo je bil zgradil starešina sovjetskih letalskih konstruktorjev Andrej Nikolajevič Tupoljev. V letalu je vladalo veselo razpoloženje, z vseh strani je bilo slišati šale, ki so jih govorili v različnih jezikih sveta. «Ni vsakomur dano poleteti s prvim kozmonavtom,» se je pošalilo dekle, ki se je odpravljalo v Italijo, «pripovedovala bom o tem, toda nihče mi ne bo verjel. » Takoj nato je dekle zato, da bi potrdila resnico, zaprosila od mene avtogram. Pogledal sem na potnike in se vznemiril: če bom podpisoval vsem, bo, pri moji veri, dela dovolj prav do Prage. «Avtogram ni zame,» je dodala dekle, «temveč za italijanski komunistični časnik .Unità’.» Napisal sem: «Mnogo pozdravov tovarišem iz .Unità’.» In te besede so natisnili v Rimu. «Višina — devet tisoč metrov, temperatura izven letala minus petdeset stopinj,» je sporočila stewardessa Marina Zi-kalina. «Kot v vesolju, mar ne, Jurij Aleksejevič,» me je vprašal prebivalec sirskega mesta Aleppa, črnooki študent Nuri Ge-ston, ko je s težavo iskal ruske besede. «Tam je še hladneje,» sem odvrnil, «toda v kabini «Vzhoda» je bilo toplo. Ogrevala so me čustva prijateljstva vseh svobodoljubnih narodov našega planeta in med njimi tudi var ših rojakov-Arabcev.» Gostoljubno je sprejela svoje goste lepotica zlata Praga, jih zasula s spomladanskim cvetjem, ožarila z radostnimi nasmehi in obdarila z gorečimi stiski rok. Predsednik čehoslovaške socialistične republike Antonin Novotny me je v znamenje visokega priznanja zgodovinske zmage sovjetske znanosti in tehnike pri uresničitvi prvega na svetu človekovega poleta v vesolje, odlikoval s častnim nazivom heroja socialističnega dela. Z občutjem hvaležnosti sem v svetli, starinski dvorani praškega gradu sprejel peterokrako zlato zvezdo, najvišje odlikovanje bratske Čehoslovaške. To odlikovanje po že ustaljeni tradiciji izročajo samo enkrat na leto na predvečer prvega maja. Obiskal sem največjo strojno tovarno v deželi «CKD-Sta-lingrad», se tam srečal z delavci, tehniki in inženirji. Delavci 1 2 1 1 X 1 2 1 2 1' 1 f 7I 14. Avstrija 15. Danska, Sev. Irska, Holflš ska, Romunija, Poljska t Portugalska 21. Francija 22. Wales, Norveška in Švica 25. Eire O«. Francoska športna revija prli minja, da je njena uvrstitev repi zentanc precej drugačna od uj stitve na svetovnem prvenstvu, 8 bi se lahko zdelo kot domišljavi* Je pač samo lestvica razmerja » ki jo nekateri lahko sprejmai drugi pa zopet zavrnejo. Češkoslovaška brez dvoma za*l ži najboljšo mesto predvsem za* di uspehov na svetovnem prv® stvu proti Braziliji. Sicer Je zat ležila tudi poraz, vendar ne v nalnem kolu. Drugo mesto pa pripadlo Sovjetski zvezi, Nem® in Italiji, ki so doživele v 1962.1 tu samo en poraz. Madtem ko * Sovjetska zveza in Nemčija izpa* v četrtfinalu svetovnega prvenst* kar je za francosko revijo pop noma razumljivo, ista opravičili izpad Italije že v izločilnem k® turnirja za pokal Rimet s škand loznim potekom tekme proti & ter pripominja, da je zlata knjil Italije upoštevanja vredna. Peto in šesto mesto pa so Fra* cozi «širokosrčno pripisali» Jug* slaviji in Madžarski ne samo 9 radi uspehov na svetovnem prv®1 stvu, temveč tudi zaradi tekel odigranih v Evropi. Precej nizko 1 letos padla Avstrija, ki je lani * sedla prvo mesto. Letos so se m* rali Avstrijci zadovoljiti s 14. n** stom celo za švedsko in BelgiJ* medtem ko je Francija, ki ni 9 beležila nobene zmage še nižje. so mi podarili, kot bivšemu livarju, lepo izdelani kipec hv»1 ja. Skupaj z drugimi darili sem ga izročil muzeju. Ko sem zapuščal Čehoslovaško, sem občudoval njena J*. lena polja. Celo iz nadoblačne višine, kjer je letel naš «T*’ 104», je bilo videti, kako je kipelo spomladansko delo na likih kvadratih zadružnih posestev. - Med potniki je bilo veliko Francozov, Italijanov, Altieri^ nov in Kubancev, ki so se odpravljali na prvomajske praži11 ke v Moskvo. .■ Kmalu zatem pa sem prejel vabilo centralnega komit®! bolgarske komunistične partije, prezidija narodnega sobrfliU; in ministrskega sveta ljudske republike Bolgarije, naj °~. iščem Sofijo, Plovdiv, Pleven, Varno in druga mesta te cu toče dežele. Delovni ljudje Bolgarije so poslali na tisoče K sem na naslov prvega kozmonavta. Med poletom v Sofijo s0® z zanimanjem prebral nekaj stavkov iz takšnih pisem. Na vilnih kuvertah so bile nalepljene nove znamke z upod®j ljenemi sovjetskimi sputniki zemlje in vesoljskimi ladja**1 Tema o vesolju je čedalje bolj m bolj prodirala v bistvo vsej»*' Letalo je letelo nad koruznimi polji Ukrajine in vil*'' gradi Moldavije. Presekalo je obmejno reko Prut, in k***9 so pod krili vzniknili stolpi romunskih naftnih polj, na 10 pa so splavali spodaj vrtovi Bukarešte z njenim kot sn ^ belim poslopjem novega poligrafičnega kombinata. Mini10 J kaj malo časa in že so se odprle živopisne podobe bol8arS)l pokrajine, dežele gostih sadovnjakov. In že sem v odprtem avtomobilu, skupaj s prvim se“,r<( tarjem centralnega komiteja bolgarske komunistične partlJ Todorom Živkovom in se vozim po ulicah zelene Sofije. . Zjutraj smo bili že v Plovdivu, starinskem traki mestu, ki leži na zelenih gričih. Na enem izmed njih je SF)( menik sovjetskemu vojaku. V Bolgariji mu ljubeče Pra,{ «Aljoška». Po mitingu na centralnem trgu, ki se ga je uoe‘ žilo sto tisoč ljudi in na katerem sem pozdravil prebival. Plovdiva in zaželel uspeha pri njihovi socialistični gi-801^ smo se povzpeli na hribček k Aljoški. K njegovim nogam S® položil naročaj nežnih vrtnic in dolgo gledal kamniti ® sovjetskega vojaka v vojaškem plašču z avtomatom v r (Nadaljevanje sledil \ UREDNIŠTVO: TRST — UL. MONTEUCH1 6-II. TELEFON 93-808 IN 94-638 — Poštni predaj 559 — PODRUŽNICA GOH1CA: Ulica S. Pellico 1-11, Tel. 33-82 — UPRAVA: TRST — UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 — Tel. Št. 37-338 — NAROČNINA: mesečna 650 Ur. — Vnaprel: ee*g letna 1800 lir. polletna 3500 Ur, celoletna 6400 Ur — FLRJ: v tednu 20 din, mesečno 420 din - Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din, polletno «60 din. četrtletno 480 din — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trat 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS, UublJ®*^ Stritarjeva ulica 3-1, telef. 21-928, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 600-14/5-376 — OGLASI: Cene oglasov: Za vaak mm v širini enega »tolpca: trgovski 100, ftnančmvu pravni 150, osmrtnice 120 lir. = Alali oglasi 30 lir beseda, -s Val oglasi ae naročajo pri upravi ___________ Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO -! Izdaja ln tlaka Založništvo tržaškega tlaka, Trat