Let© ill», štev» 64. V Celiu, četrtek due 2« Juni ja 1921. PavSaEnl franKo. fl^^^H i vWsVsH Kii) _. V ^^^m ^^^H H^B ^^^H fl^^n ^^^H |^BH|HW BBSS w9A Hiane celolctno 120 K, mesečno 10 K. — Oglasi za vsak mm višine stolpca 1 K 20 v. Reklatna med tekstom, osmrtnice in z&hvaie K 150 — PoEamezna slevilka siaHie K 1*20 IzSiaJa vsaK torek, četrtek 1st soboto. Urectuiifvo Sirossmajerjeva ul. st. 1,1/nadstr. Telefon St. 53. UpravništYO Strossmajerjeva ul. St. 1. pritliCje. Telefon St. 65 Račun kr. poštnega Cekovnega urada št. 10.066. Hujskanje. Izves-tno slovensko časopisje ~ nn- slimo tu'predvsem na klerikalno! — je pozabilo na razliko mod pojmoma kritika in hiijskanjc. Nc bomo razmotrivali, ail nainenoma ali nc O tern si bodo pozim- valci našili poutičnih razinev sami napra- vili sodbu. Ako lvdo kako stvar, dogodek ali üc- ianje raziskuje in presoja ncpristransko, se to imcnujc kritika. Ako se pa presoja kaJka stvar ali dogodek v namenu, da se vidi v njem lc slabo, in to z zlobnini na- menom ustineno ali pisnieno dalje Sir!, se Hiienuje to hujskanic. Kritika, zdrava kn- tika je potrebna in kodstna. Mora biti or>- ick'tivna, uepristrans'ka. Mujskanje pa ie škodljivo in uevarno. Z dobro kritiko sc da popraviti marsikaj, s liujskanjein so vse pokvari. Tun podiejšu jc hujskanje, ako so zlorublja nepoueenost naroda, ne- varno pa, ee se vrSi z namenom, v naro- du vzbuditi mržnjo proti eiieniu delu int. šega naroda, pruti državi in njenim preü- S'taviieljem. TaJko se riarod zapeljuje, sla- bi se ugled države in prepreeuie uredilev notramjili razmer v državi. Kolikokrat eitaino v raznih časopisin in čujcnio v gostilniškili pogovorili, da >o Srbi krivi vsega zla, ki .ga še obeutimo. Pozablja se, ali vedonia ali luunenoint zamolčuje, da ic bilo pod Avstrijo, zlasti za Casu. vojne, nepriiiierno slabše. Na- inononia se zuuiolcuje, da je glavni kri- vec današnjih razmer vojna, ki je vsc uničila, in da bo treba še mnogo let, preü- no se yse popravi. Zamoleuje se, da Jc v drugih državah še slabše in da smo zlasti v priineri z Avstrijo in Ogrsko pri nan neprhnerno na boljšem. Pozablja sc, da so Srbi iz bivšc kralievinc največ žrtvo- vali za našo svobodo, da ie bila njihova zenilja opustošena, porušena in izropana, žeiie in deca pobita in poklana, doeini so naši kraji ostali od vojnih ^rozot skoio ned^takneni in so se mno&i nasprotno cc- to obogatili. Ootovo so tudi naSi Jjudie veliko trpcli na frontah, pa niti stotiiiko tcga, kar so pretrpcli Srbi. To vedo do- bro oni naši ljudjc, ki so bili za časa voj- ne v Srbiji. Pozablja se, da so Srbi, ko so osvobodili svojo domovino, zapustlll svoje porusene domove in čnvali mcic naše državc pred sovražniki, ki so nain hofcli po prevratn še odvzeti najlepSc kraje. Zaniolcuje sc, da smo eden narevjj in da nas loci samo vera. Co bi Srbi lio- teli nain lnido, bi isto zadclo tudi nje- Za- nrolčuje sc, da je v edinstvu in slogl naSi naša moe in velieina, sreea in bodoenost n a rod a. DR. MILKO HRASOVEC: Iz Ceija na vrhoye juga- vzhodnih albanskih Alp. (Dalje.) ^ Mesto Ohrid leži deloma na gričku, deioma krog njega tik na bregu jezera. Gnček kronajo razvaline razpalega gradu. Mesto je prav balkansko, sicer pa zelo važno : sedež okrožnih oblasti, ima gimnazijo, lepo 5o!o, bolnico ame- rikanskega rudečega križa, sodiSče, pošlo in brzoiav, velika vojaška skla- dišča ttr razvito trgovino z ribami, ži- vino, tobakorn, vinom in deželnimi pridelki. Od tu vodi glavna cesta čez Strugo, Radolište, Čefasan v Elba::an, DraČ in Valono ter se po tej cesti vrši tudi eel trgovski promet z Albanijo in pristanišči jadranckega morja. Bajno je bogastvo rib tega jezera. Pa ne samo po številu, tudi po kako- vosti ima ohridska riba svetoven sloves. Posebno jegulje, ki jih nalovijo v ne- štetih množinah, so priliubljene. Ko se uredi ribištvo ter napravijo tu tvornice za konserviranje rib, bo jezero blago- Narodu in državi seka težke rane, kfdor draži naš slovenski del naroda pro- ti Srboni. Kakor se najdejo Slovencl m Hrvati, ki ne delujcjo dobro,- tako je go- tovi) tudi med Srbi takih. Tudi rued poll- tiki. Toda obdolževati zato c.elo srbsKo pleme slabih nanicnov. ti nam, govo- riti, da so vsega zla krivi Srbi, to ]c drzno, brezsrainno, podlo lnijskanje, ki so bo na hujskajoeih samih še bridko maS- eevalo. Naloga nas v-seh je, da delo takili razdirajočili elcmentov oneniogočimo, naloga nas vsch, zlasti naše inteügence po niestih in na deželi, pa je tudi, da na- rod neprestano o pravi resnici poiičuje- nio. Kdor hujska natnenoma proti srbske- mu plemenu, ruši naše narodiio in držav- iH) ediustvo, ruši državo samo. Srbsbi soljak o komu- nizmu. Beogradske novine *Narod« pri- našajo pismo kmetovalca Živote Uro- ževiča iz Vel. Ivanče v beoffradskem okrogu, v katerem pismu pravi kniet o komunizmu sledeče: Za komunistično strankose pri nas pred vojno ni vedelo. Tudi ni obsta- jala začasa strašne evropske vojne. Še le ko je imela Rusija zadati smrtni udarec naSim neprijateljem, je vešča nemška diplomacija prehitela Ruse. Po svojih agentih je organizirala komu- nisti^no boljševi5ko stranko, ki ie z revolueijo razruSila državno upravo, razdrJa edinstvo vojsko, izzvala med- sebojne boje, ropanje in strašno pre- livanje krvi. To |e Nemcem dobro dožlo. Izrabivši ruske medsebojne boje so zavzeli velik del Rusije, ki so p;a iz- ropali. Tedaj so boljše^iki sklenili sra- moten mir v Brestu Litevskem ter izdali svoje zaveznike, tudi nas. Bolj- ševiki so od takrat iz siine in močne Rusije napravili — »ništavilo«. Že ne- koliko let si oddihuje ves svet, ki je bil v vojni, nesrectii ruski narod pa se vojskuje še danes, vojskuje hujše in süasneje nego početkom 1. 1914, ker so takrat na eni strani umirali Rusi, na drugi pa Nemci, Turki in Avstrijci. Danes pa na obeh staneh umirajo Rusi in ni videti konca. Po našem osvobojenju se je pri nas pojavila kornunistična stranka, ka- tere ideja je bila revolueijonarna. To kažejo jasno podatki ministra Draško- viča. Pri zadnjih volitvah je komunis- tična stranka imela uspeh ne le v mestu, ampak tudi na kmetih. Zakaj? slov za cel okoüS ter bo letno dona- šalo težke milijone prebivalstvu in državi. V daljavi opazimo visoke s sne- gom pokrile vrhove albanskih obmejnih Alp in hribov, ki stražijo domovino pred sovražnikom. Ko sem jih gledal, nisem mislil, da bom v kratkem tudi jaz stal s puško v roki v mejnih stre!- skih jarkih na snežnih vrhovih teh Alp. Danes nam je še čelo iasno in veseü smo življenja. Tudi tu najdemo Slovenca — živinozdravnika našega polka. Pristna kranjska duša, ki nam takoj pove, kje bo kaj dobrega dobiti. Tarn se tudi zberemo ter pošteno po- menimo. Prepričani smo, da ostanemo v lepetn Ohridu, kjer se bodemo vsak dan hladili v valovih jezera ter uživali mesto orožnih vaj — letovišče, seve brez lepih znank. Te so skrbno po- skrite v haremih in le tuintam uja- memo med zamreženimi okni črno oko, ki nas zvedavo smotri. Uboge, Člo- veške sužnje! Sicer se pa tudi do njih najde pot, kot nam namiguvajo znanci. Po dobri noči v udobnih posteljnh Začasa evropske vojne so nas napadle tri močne neprijateljske države. Zato so vsi naši ljudje, i stari i mladi, morali biti mobilizirani in vräiti vojne dolžnosti. Vsakdo, ki je 5el od doma, je zapustii hišo, ženo, starce in deco, mnogi, ki ni imel nikogar, je hi?o za- kleni!. Nikogar ni bilo za delo, pričelo je naglo obubožanje naroda, zlasti za časa okupacije, k.p je neprijatelj izčr- pal moč naSega naroda, izropal in od- nesel vse, kar je mogel. Ko smo se vrnili, ki smo ostali živi, na svoje do- move, mnogi niso našli nikogar in ni- česar svojega, mnogi samo pogorišča in ruševine, kjer je stala poprej hiša, vsi drugi pa prazne in zapuščene hiše, narod bos in go!, brez hrane in obleke, brez živine, brez orodja in denarja. Nesreča je. bila v mestih in vaseh. Bilo je stanje, iz katerega ni bilo izheda. Država ni mogla zadovoliiti vseh naših potreb, ker je tudi njeno imetje pro- padlo; država pa je morala največjo pažnjo posvečati opremi vojske, zakaj mir äe ni bil z nikomur sklenjen. Tre- ba!o je ohraniti, kar je büo z velikimi Srtvami pridobljjno. Ta nesreča in beda je dobro po- služila komunistom za agitacijo. Za vso nesrečo in nevoljo so okrivili vlado in državno upravo, in obljubo- vali narodu: če bi prišli oni na vlado, bilo bi v narodu blagostanje, narod bi imel vsega in vsakega in živel bi v največji sreči in blagostanju, ne bilo bi vojne in vojske,, ne bi se plačeval davek, ne bi trebalo mnogo delati, in vsega bi bilo dosti. Vsled nezgod in razmer, v katerih se je narod nahajal, so se mnogi da!i zapeljati i v mestih i vaseh s to komunistično agitacijo. Priprosta, vendar v bistvu resnična in utemeljena sodba srbskega kmeta o boljševizmu! Dogodki v Beogradu. Klub neopredcljcnili. B e o g r a d 3U. inaja. Dalmatinski poslanec dr. Trumbič je osnoval klub nc- oprcdeljenih. Pristopila sta tudi nar. soci- jalista Deržič in Brandner. Dcmisija železn. riiinistra dr. JankoviCa. 13 e o grad 30. maja. Promctni mini- ster dr. Jankovie je poslal Pašiču pisnio, v katerem izjavlja, da vztraja pri svoji demisiji, ker radi raznih nesoglasij ne more delj časa ostati v kabinetu. Seja koustituante 30. inaja. B e o g r a d 30. maja. V današnji sc]i se j- nadaljevala razprava o III. oddelku ustave. Zcmljoradnik Popovič je govorll »Velike Srbije* nastopi za nas celjske bratce črn dan: pri polku nas poraz- dcle na razne bataljone in čete — ločiti se moramo. Šmid grekSvetemu Naumu, lep bel samostan ob jezeru, ki slovi po menihih - zdravnikih ter dobrem vinu. Midva z Brečkom imava smer pod vznožje obmejnih Alp in gora. Ločimo se in obijubirno, da se po dveh mesecih snidemo zopet tu, da potujemo skupno domov. Nikomur iz- nied nas se paČ ni sanjalo, kaj bo v teh mesecih videl in izkusil! S prijateljem Brečkom se zbaševa v dvokolesno kareto, v katero nam naprožefo kar tri mule, ki jih mlad Turčin neusmüjeno tira proti Strugi. Ob obali jezera je naša pot; cele ure daleč najlepži pesek ter voda, ki vabi k sebi. Kaka kopališča bi se lahko tu razvila! Na mnogih krajih vidimo ogromna vodna kolesa, ki jih gonijo ljudje in živali. Ž njimi se navaja voda jezera na okrog ležeča polja, ki jih na ta način zalivajo in namakajo. Med potom nas ujame huda nevihta — prvi dež na dolgi vroči potil zlasti o agrarnem vprašanjn, radikalcc Cošič za vladni naert, kornunist Todoro- vi«5 se je bavil z delavskimi vprasanjl, musli-man Sarailič je za vladni naert. Seia konstituante 31. maja. B e o g r a d 31. maja. V danaSnji se]l konstituante so govorili: zomljoradnlk Vrsalovič, ki je zahteval več jasnostl v nckater.ili elcnili III. odd. ustave; komu- nist Milojkovič je kritikoval stilizacljo III. oddelka, istotako nar. socijalist Der- žič; radiikalec Ivanič jc izjavil, da ta del ustave ne rešuje agrnrnega vprasanja? odškodnina mora biti upravičena; radl- kalee ŽujeviČ se je izjavil za ustavo. Pditične wests, Važna obletnica. Due 31. inaja so pu- tekla 4 leta, kar so v bivseui diuiajskem parlamentu slovenski in hrvatski poslan- ci podali izjavo, znano pod imenom rnaj- niz'ka düklaracij;1., ki je pa Se govorila o »liabsburškem okviru«. Bila je ])a preJ- liodnica kasnejše krfske deklaracije, ki tvori eilj in program našega osvobojenja in ujedinjenja. Dr. Mileiiko Vesiiič. Javili smo smrt velikega našega državnika, ki je kot naS poislanik v Parizu premiuul 28. maja. Ro- jen je bil 1. 1863 v novopazarskem Sand- žaku, študiral je v Beogradu in Alonako- vem, kjer je dovršil pravo. L. 1801 je po- stal Sekretär pri srbskem i>oslaništvu v Carigradu, kjer je 1. 1901 postal poslanlk, a še isto leto je bil poslan kot poslanik v Pariz, kjer je ostal z nialirn presledkoin lansko leto do svoje smrti. Z zgodovino Srbije in naše nove države je Vesnieevo ime tesno združeno. Z viiemo je zastopal vedno naše interese. Opravieenpst oeitka popustljivosti zlasti pri sklepanju rapall- ske pogodbe bo pravilno occnila še le zgodo vina. Jugoslavija in Riinnnijia. Iz Beogra- da poroeajo, da no posvetovanja raül obrambnc zveze med .lugoslavijo in Ru- niunijo imela ugoden uspeh in da bo po- godba v kratkem podpisana. V Bcogradu pricakujejo obisk rumunskega zunaniega ministra Take Jonesca. Zveza je name- njena predvsern obrambi skupnih intere- sov napram Madžarski in Bolgariji. Konferenca nasledstvenili držav v Portorose se prične 15. junija. Zavezniška konicreuca v Boulognl se sestane 7. junija. Kakor že javljeno, ]e na dnevnem rcdu gornješlczko in koro- ško vprašanje. Osrednjo češkoslovaško organizacf- jo v Jugoslaviji ustanove na velikcm zbo- V Strugi se ločimo. Mesto z 10.000 prebivalci ob izviru črnega Drina iz jezera. Jaz moram na sever v Velešte ob črnem Drinu na potu v Debar, Brečko v Radolište na zahod. Ko se javim pri bataljonu, mi povedo, da je poveljnik moje Čete baš tu! Res gakmalu najdem: mlad aktiven podporočnik, Zagrebčan, s katerim naj born sedaj vezan za dolga dva meseca. Vojska spoprijatelji ljudi brzo. Za- upljivo kramljaje se napotiva v kraj namembe, kjer je naša četa. Pokrajinrr tone v zadniih žarkih zahajajočega solnca. Moj spremljevalec in vodnik mi pripoveduje o svojih doživljajih — že 6 mesecev prebiva v teh divjih in nevarnih krajih, kjer si nisi svest niti trenutek svojega življenja. Pred par dnevi napadii so ustaši baš na tem kraju provijantno četno komoro, hoteč jo oropati. Odslej jo čakajo in sprem- Ijajo vsako noč naše patrulje. Črna noč je že, ko nas ustavi več mož, zrastlih kot iz tal; naša straža je, ki skrbno čuva dohod k naSemu ta- borišču. ?tran *. »NOVA DOBAi Žlfcv. 64. rovanju vsch Cehoslovakov v Jugoslav l- ji due 2S. in 29. jiuiija v Osjcku. Radič poKorel. Due 30. inaja se je vr- šil v Zagrehu obehi zbor vcliko zadruzne ortfanizacije Hrvatske in Shivonije, »Hrv. slav- gospodarske.ua društva«. Radie se je z vso vnemo pripravljal, da dobi orga- nizacijo v rokc in je takoj pričetkom zbo- rovaiija uprizoril naravuost odnrne sce- ne. Toila obeni zbor jc z 906 proti 358 glasovoin izrefcel dozdajneuin odboru za- upanje in izvolil nov odbor. Radičcva slava pojenjava. Štajerski deželni /,bor v Gradcu le v svoji seji 31. inaja vkljub ponovnirn od- svetom iz Dnnaja sklenij, z vsenii pros! glasovom soc. demo'kratov, da se vrSi ljudsko glasovanje na Stajerskeni za pn- klopljcnjc k Nemčiji dne 3. julija in sicer oficijelno, ne kakor se je prvotno nami*-- ravalo, da bi izvedle glasovanje ncoflci- jeliio samo političnc starnke. Ker za osta- le nasledstvene državc s tern sčasoma odpadejo obveze senžcrmcnske mirovnc pogodbe, stopa koroško vprašanje za nas v odločilen štadij. Likvidacija ostankov bivše liabsbnrške monarhile se bo izvrš"!- la očivkino žc lctoSnje poletje. Bolgarski notranji minister v Beo- gradu. I>ne 30. maja je prispel v Beograd na povratkn iz Prage boigarski minister za notranjc zadeve Dimitrov. Oblskal je bolgarskega p'jslanika in pa min. pred- sednika Pašiča. Iz njegovih izjav je vide- ti, da Bolgarija želi ožjo prijateljsko polf- tiko med Bolgarijo in Jugoslavijo. Paste1 mn je izjavil, da je tudi on za to, toda Bolgarska mora poprej izvršitr mirovno ¦pogodbo in se pokazati kot lojalna so- seda. Riiski boljševiki hočejo zaneüti splošno svetovno vojno. Ruski komisaf za zunanje posie Čičerin je že 6. febr. tl- razposla! vsem sovjetskim zastopnikom v inozemstvn taino noto, ki je še le scdaj prišla v javnost. V tej noti pravi Čičerfn: Začcti movaiTio s tem, da se poslnžirno narodnostnili sporov za naše svrlie. N'a- sprotujoči si interesi Madžarske in njcnlh sosednih držav inorajo dovesti do oboro- žetiega spopa'da, v katerega bi bila brcz- idvomno zapletena tudi ftalija in ki bi po- vzročil sploSen evrapski kor>.fU>kt. Deto našili zastopniikov mora strcmcti za tem. da poveea in ojači že obsfoječc iiarodnn. stne spore. V taki voini bi se iiaš položat brezdvonino izboijšal. Sedaj potrebnjerno že easa, da pripravimo vse prinierno. V Šestih meseciti bomo pripravljeni In po- tem ne snicmo izgnbiti več nobenc^a časa. Iz Korotana. Angležl in Nerncl v Mežižki do- llni. Ljubljansko »Jutro« prina^a po- ročilo o prodaji velikega rudnika svinca družbe »Bleiberger Bergverksunion* v Mežiški dolini neki angleSki kapitali- stični skupini. Podjetje je pod sekve- strom in'jeprodaja brez zakonite podlage in veljave, zlasti še, ker se jepremena po- sesti vpisala v mdarsko knjigo indeželno desko v — Celovcu, AngleŽi pa so že prišli in zahtevali od naših državnih. organöv predajo obrata. Priredili so tudi banket, k kateremu so povabili vso nemškntarijo. Sploh nastopajo ze!o ob- jestno in v nemškonacijonalnem duhu Naše prebivalstvo je razburjeno. Upa- mo, da bo naša država znala varovati Lajanie turških psov kaže, da smo v vasi. Napotimo. se najprej v tabor, kjer pozdravim svoje vojake z oblčaj- nJm »pomoz Bog, junaei!«, nakar za- grmi eel tabor v odgovoru »Bog ti pomoz!« Stanovanje komandirja, ki bode odslej tudi moje, je par korakov od tabdra oddaljeno. Po ozkih stopnicah stopimo v podstrešno predsobo in potem v pravo sobo. Seve je vse sila primitivno — vendar imamo na lesenih stojalih par desk —• ki tvorijo na5o postelj. Mala miza, 1 stol, par polic in žebliev, na katerih visi naše orožje, tvori celo pohištvo. Pa pod streho smo: Čuden cut sigumosti se me poloti, ko si mislim, da sem vendar v zavetju. Po skromni večerji poležemo in dobro zaspimo. Le tuintam nas prebudi turški pes a!i turSka stenica. Ni je hiše v vasi, ki bi ne imela mrcine, ki tuli poniči kot volk. Zategnjeno lajanje turških psov reže mozeg in kosti, po- sebno v teh časih, ko čakamo vsako noč sovražriega napada. Drugi dan si kraj malo bolje ogle- dam. Velika in zelo bogata turška vas na§ nacijonalni in gospodarski interes. Senžermenska pogodba ji nudi za to dovolj možnosti. Kaj po to pomeni y Zonstran Drave prihajajo vesti, da dohajajo v Celovec neprestano plombirani vagoni iz Bavarske, natovorjeni s strelivom, vojaško opremo in strojnicami. Tudi pošilja bavarska organizacija »Orgesch« na Koroško cele svoje oddelke v de- lavce preoblečenih vojakov. Iz Prekmurja. Železniški promel v Preknuirjju. S I. junijem je pričela voziti železnica Alur- ska Sobota—Hodoš. Vzpostavlien je tudi promet med Mursko Soboto in Hermen- dinoni ter Do In jo Lendavo in Zalacgcr- segoni. V Dolnji Lendavi ie dež. vlada od- stavila kot gerenta znancga klerikalneffa agc-mta Sevra. IVIariborske novice. Oklofutani RadiČevec. Na marib. kolodvoru sta se 31. maja skregala ne- ki Markič in Nikolič: Markič je iz- javil, da je Radičevec in republikanec, za kar mu je Nikolič prisolil par krep- kih zaušnic. Torej politični boj z za- ušnicami. Ni nov! Nova Imena mariborskih vojaš- nic. Komanda dravske divivijske obla- sti je odredila, da se prekrste mari- borske vojašnice sledeče: zgradba višje vojne realke v »Kasarno Kralja Petra«, Meljska vojaSnica v »Kasarno presto- lonaslednika in regenta Aleksandra«, artilerijska vojašnica v »Kasarno voj- vode Putnika«, pešadijska vojašnica na Tržaški cesti v »Kasarno vojvode Mišiča«. Ostale vojašnice obdrže doz- dajna imena. Zakaj se vojasnice naen- krat imenujejo kasarne, nam je ne- pojmljivo! Proti vojaškim naborom hujskal je invalid Fr. Palnika v Mariboru. Ob- sojen je na en mesec ječe. Stavbinski delavci v Mariboru so se 30. maja po daljši stavki vrnili na delo, ne da bili dosegli kak uspeh. Celjske novice. POZtV ! 12. junij, dan velike prireditve po- družnice ?»JugosIov. matice«, nam trka že na vrata. Veselični odsek je do sedaj marljivo delal. Oddati ima posa- meznim osebam Že razne funkcije. Da se nam to in še razno drugo delo ne nagnete na zadnje dni, prav lepo pro- simo in pozivamo, da se v četrtek, 2. t. m. ob 8. uri zvečer zberu v »Nar. domu«: 1. celi odbor podr. »Jugoslov. matice«, 2. vsi gospodje (ne gospe!) veseličnega odseka in 3. vsaj po par zastopnikov »Sokola«, »Orla«, »Olep- ševalnega društva«, »Bratstva« i. t. d. Razdeliti nam je blagajničarska in redi- teljska mesta, oskrbeti sredstva za okrašenje »Olazije«, kakor so zastave, mlaji, zelenje in druge dekoracije. Zato lepo prosimo, da se pozvani gospodje prav gotovo udoleže! Poleg tega pa tudi prosimo, da nastopijo vsi celjski pevci. Pravijo, da jih je, ako nastopijo Se gospodje ufitelji, do 200! Gospoda, pridite torej vsi, da bo krepko odme- vala naSa mogočna in veličastna pesem, z zagrizenim, nam sovražnim in ne- varnim prebivalstvo:.n. Oken na hiSah ni — samo strelske izdolbine — niša- nice — kot jim pravijo Srbi. Kdo mi jamči, da ne poči zavraten strel in me pobije ? Na cesti za vasjo je spomenik srbskim vojakom, ki so iib krvoločni vaščani poklali, ko so se bolni in se- stradani umikali v Albanijo! Dokler so hodili mimo ljudje, ki so bili zmožni ge obrambe — se niso upali nanje — na bolnike in zaostale pa so se vrgli ter jih poklali! Rod je ostal isti in marsikateri teh morilcev se danes sprehaja nemoteno po vasi. Največje težave imava midva častnika shrano: niti jajc in mleka za denar ne dobimo, čeprav je vsega v izobilju. Na stotine krav, bivolov, koz in ovc gonijo vsak dan mimo nas na pašo. Kar v dobrem ni 51o, sva s silo dosegla, da so nam morali prodajati živila, ker bi jih sicer s silo vzela. Vojaštvo ima dobrc, tečno in zadostno brano, ki jo vozi komora vsak dan iz Ohrida. Zajutrka sicer ni, za obed in večerjo pa je vedno meso, ki se kuha s prikuho skupaj in daje prav okusno hrano. (Dalje prih.) ki naj konečno vzdrami in prebudi slednjo še zaspano in otrplo duso ter jo potsm prerodi v novem pojmovanju in čustvovanju, kijih probujenim stvarja mlada in krasna, a Se ne docela osvo- bojena in ujedinjena domovina! Kdor cuts, da lahko poje, naj pride k pri- hodnji pevski vaji, ki bode v petek zvečer ob 8. uri v »Narodnem dcrnu«. Zganimo se torej — saj, k'ir storimo dobrega in lepega, bo sedaj vse same naSi sveti stvari — in ne več našim sovragom v prid! Podr. »Jugoslov. matice« v Celju. Zabavni večer »Kola jugosto- venskih sester«. V splošnem je uspel prav dobro. Čulo se je sicer med občinstvom tuintam nekaj rezke kritike, pa to je pri nas Slovencih že uavada, da se izbere brezobzirno vse hibe. se jih maskira nemudoma v strašiia in postavi pied občinstvo. Pri tem se pa kaj rado pripeti, da obrne občinstvo večji del pozornosti na straSila in po- zabi ceniti vse ono, kar je bilo uad vse pričakovanje lepo. Kritika je zdra- va, a biti mora pravična, drugače uni- čuje kulturne težnje, katere gojiti je vendar namen takih prireditev. Nad vse lepa pesnitev je ZupanČičeva »Du- ma«. Deklamovalka j'o je tudi preda- va!a s polnim razumevanjem, le žal prenežno. Ker tudi ni bilo pravo disci- pline v publiki, je premnogi niso ra- zumeli, niti slišali. Gospoditni, ki ima občudovanja vreden spomiti in globo- ki cut za deklamovanje, polagamo na sree, naj se vadi v naprej v ti lepi umetnosti. da nam bo drugič ob dani priliki podala zopet kaj lepega s pol- nim, zveneČim glasoin. Mešan zbor učencev in učenk meščanske 5o!e nam je zapel pod vodstvom g. ravnatelja Serajnika tri nad vse mične pesmice s čudovito simpatičnim in krasnim proizvajanjem. To je za Celje nov po- jav na kulturnem polju, vreden globo- k«iga upoštevanja in visoke cenitve. Prepad, ki loči različna plemena v na- ši mladini, se bo na ta način najložje premostil, navdušenje do lepe pesmi jo bo zedinilo, da bo v prinodnji ge- neraciji več miroljubja in skupnih in- teresov za državo in kuituro, ko v današnji. Mladim pevcem bo ostal ta veCer gotovo v najlepšem spominu, ki jih bo bodril še k večiemu navduSenju za prihodnji nastop. Gospodu ravna- telju Serajniku pa iskreno in globoko priznanje! Čuje se, da priredi ob pri- liki koncert s svojim izvrstnim mladim zborom. Gotovo se že danes veseli vsak tega užitka. Enodejanka ni prišla do prave veljave. Mnogo je motil ne- mir v publiki. Bilo je tudi opažati, da je občinstvo želelo nekaj veselejšega. Seveda se moraupoštevati, da nimamo posebno bogate izbire enodejank. S pripravami vrcd se je stvar nekoliko preveč zav'ekla, a vsaka izkušnja je koristna. Drugič se bode tem ložje izogniti takim hibam. igralci, diletanti, posebno gdč. Testenova pa so v sploš- nem in z malimi izjemami dano si na- logo dobro rešili. Sledil je rajalni pies učenk meščanske sole. Bajna slika je bil ta raj! Človeka je prevzela in ga- nila tolika milina in gracija nežnih deklic. Njihove mamice so bile ne- dvomno nad vse srečne ta hip- Ker ie bilo ravno tako divno, nam je bilo prekratko. To rajanje bi gotovo vsak izmed gledalcev rad občadoval par ur, ki bi mu pretekle kakor minute. rZnak obCutek je imel gotovo sv. AvguStin, ko je poslušal rajsko ptico sto let in je menu, da jo posluša le en dan. Gdč. Plohl pa, ki je sestavila ta raj in umela deklicam vcepiti toliko gra- cije, najglobokejše priznanje in zahvalo! Vspored je zaključila alegorija jugo- slovenskih žen v srbskih, slovenskih, hrvatskih, dalmatinskih, črnogorskih, koroškili in primorskih nošah. Vse se poklanjajo majki Jugoslaviji in ji pro- žajo darove. Ona jih je blagoslavljala z lipovo vciico. Čarobna slika! In v duši, ki se je poglobila v to lepoto, je oslal lep spomin. No-,0 važno gospodarsko pod- jetje v Celju. Dne 28. tm. se je usta- novila v Ceiju s temeljno glavnico po K 3,000.000"—, katerasvota je v ce<- loti subskribirana, delniška družba pod imenom »Javno skladišce in P™™2™ družba, d. d. v Celju«. Namen družbe ie oskrbeti Olavni carinarm v Celju nrimerne pisarniSke, sklad«Sčnc pro- stTe kakor tudi potrebna stanovan,a za nastavljence. Nadaljni namen jenca- rinsko in deklaracijsko posredovanje priocarinjenju carini podvrženega blaga, vskladiščenje ocarinjene robe ter v zvezi s tem špedicijski obrat. Ker je dekla- racijski in carinsko-posredovaJni posel dosedaj še skoro popolnoma nezasto- pan in ker je občutljivo za vse pri- vredne kroge tudi skoro popoino po- manjkanje dobrega špedicijskega obrata, se novi družbi obeta dosti in plodo- nosnega dela. Prvi upravni svet tvo- rijo gospodje: predsednik: R Stermecki, veletržec in predsednik Gremija trgov- cev, Celje; podpredsednik: Ing. D, Ra- kusch, veletržec v Celju; člani upravn. sveta: Ivan Ravnikar, Pr. König, Franc Strupi, Dušan Zangger, vsi veletržci v Celju, A. Westen, tovarnar v Celju ter po eden zastopnik sodelujočih zavodov; Posojilnica v Celju (dr. Jos. Sernec), Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Celju (ravn. Mirko Gruden) ter Prva hrvatska štedionica, podružnica Celje. DeČji dan v korist zapuščeni, za- nemarjeni, izprijeni, osiroteli in pohab- ljeni deci celjskega sodnega okraja se priredi v nedeljo dne 5. jtinija. Dopol- dne se vr5i cvetliČni dan, z/ečer pa v Narodnem domu zabavni večer, kojega čisti dobiček je namenjen naši ubogi deci. Društvo za varstvo otrok je po- vsod pomagalo, kjerkoli in koderkoli je izvedelo za zapuščene in zanemar- jene otroke. Če uvidite našo upravi- čenost, podpirajte nas, da z zdru- ženimi rnočmi zmanjžamo gorje ubogih, da posuSimo marsikatero solxo z njih nedoižnih lie, da jih obvarujemo pred pretečim prepadom in jih spravimo na pravo pot, da postanejo po^teni ljudje in koristni člani floveSke družbe. Raz- umljiv je nas klic po pomoči in slišati ga mora vsa javnost. Zato prosimo, da se vsakdo odzove po svoji moči nažemu klicu. Govori sc poCeEJu, da bo prireditev »DeČjega dne« v nedeljo 5. tm. ob 20. uri v celiskem Narodnem domu le za otroke, pa ravno narobe je res. Prireditev bo za odrastle, ie čisti dobiček bo za tiboge otroke. In da pride mladina, ki sodeluje pri veselici, čimprej v posteljo, bo sledil na željo mnogih starišev 2. točki spo- reda (»Otroški pies«), takoj pevski zbor meščanske sole, nakar odide mla- dina, ki ima naslednji dan Sole, — domov. Sploh se bo gledalo na to, da bo celoten program konCan do 10. ure zveČer, zato bomo tudi točno ob 8. uri začeJi. Po končanem vsporedu bo imelo cenjeno občinstvo dovolj prilike poslušati naše vrle sosede — godbe- nike iz Laškega. — Odbor drž. zasč. dece in mladine. Cene mesa v Celju zvišane. Od M. maja naprej so v Ceiju veljavne sledeče cene za meso: goveje: boljše 38 K, slabSe 36 K, tele^je: 28 in 40 K; svinjsko 40 K. Cvetlice na okna in baikone! Ponekod se po mestih razpisujejo na- grade za najlepSe okra?.ena okna in halkone. Naga-mestna uprava žal ni v stanu takih nagrad razpisovati, zato pa naj se zaveda vse naše prebival- stvo, da se dolgočasne mestne hi5e pretvorijo v pravi raj, če so okna in balkoni okraSeni s cvetlicami. Koncert vlolinskega virtuoza V. Burmestra se vrSi v soboto 4. tm. ob 20. uri v mali dvorani hotela Union. Umrl |e v celjski javni bolnišnici v pondeljek 30. maja g. Karl J a n i č, vcleposestnik v Žalcu, po kratki, težki bolezni. Pogreb v sredo 1. tm. ob 5. uri popoldne iz mrtvašnice na mestno po- kopališče. N. v m. p. Pogreb jurista Antona Sivka v Sv. Jurju ob j. ž. (glej med dopisi!) se vrši v petek 3. tm. ob 9. uri dop. Splošno slovensko žensko dru< štvo v Celju prosi vse one svoje čla- nice, ki bi hotele sodelovati pri veselici, ki jo priredi »Jugoslovenska matica« dne 12. tm, da se blagovolijo udele«'*' v četrtek ob 6. uri zvečer sestanKa v Čitalnici. rKQM Stanovanjska m stavbena za- druffa v Celju skHcuje na petek, dne 3 tm v prostore davtne okrajne oblasti sej0 'nadzorstva in načelstva. Člani nadzorstva se zberejo ob 19. uri, Člani načelstva pol ure pozneje, ko se vrši skupna seja. PolnoStevilna udeležba je je vsled predpriprav za občni zbor nujno potrebna. Kopališče »Diana« je s 1. junijem zopet odprta ter vabi v bistre valove Savinje one, ki so že ali hočejo po- stati dobri plavači. TedenskI izkaz kužnih bolezni v eeljskem političnem okraju. V tednu od 23. do 29. maja 1921 je na novo iitev 64 3 'i-l^.j1' ^ M. *•' ^* ^ Stran 3. obolela v političnem okraju Celje ena oseba za kozami in sicer v Trbovljah. Vsega skupaj se je nahajalo v evidenci 5 za kozami bolnih. Umrla je 1 oseba. Za difterijo je umrla 1 oseba v Trbovljah. Diana, kopališka reg. zadruga z o- z. na Bregu pri Celju, iina svoj občiii zbor due 1.3. junija 1921 ob 6. uri zvečer v Po- sojilnici v Celju s sledecim dncvnim rc- dom: i, ictni račun za 1. 1920; 2. tekoči opravki; 3. slucajnosti. Zvišaiije mcsnih cen. !z easopisov >c •ra/vidno, da se jc v Mariboru zvišala cc- na mesu sledecv: volovsko liieso zadnje •kilogram 30 K, spnednje 2H K. — Pri nas v Celju pa stanc ineso od 34— 38 K; pac pa jc Maribor v U. dra^iujsTseni razredu, Celje pa, ki je v vsakem poglcdu dražjc. Pa v nižjem HI. draginjskcm razredi., kar nasi državni nanieščenci občutijo Rot težko krivico. V celisko javtio bolnico so veeraj r tin. pripcljali z avtomobiloin iz Vclcnja rudarja Ivan Javorniika, ki je težko Po- liesreöil. Sesula se je nanj skala preino- ga. Javornik je vdovec s 3 malimi otroci. Ncki drugi rudar je bil pri nesreOi laliko 'poškodovan. Med silno nevihto je pretečeno ne- deljo opoldnc treščilo v s slanio krit ko- zoiuc posestnika Franica Gajšcka p. d. na Vovk'oveni na Ljubeeni. Poslopje je biTo ta'koj v ognju, nevarnost za druga po- sl-f>pja jjijiK) velika- Sosedje so prihitcli na pomoč, a s posebno hvaležnostjo niora- nio omeniti pomoe požarnih brambov- eev, kateri so z nenavadno hitrostjo doSli iz Škofjevasi, (iabcrja in Celja ter srefno' omejili požar le na to poslopje. Za člove- ikoljuhni trud in požrtvovalnost bodl vsem prizadetim izrcčena prisrena livala. Sokolstvo. Bratje Sokoli! V Ljubljani jc podlc- gel kruti usodi naš vrli clan, pravnik br. Anton Sivka. Skažiano mu na poslednjri Poti svoje neomajno bratstvo z vjUKo utieležbo. Pogreb je v petek ob 9. uri do- nolduc v St. Jurjji ob jirž. ž J. Zdravo! - - Senthirski Sokol. EFEKTNA LOTERIJA V KOR1ST ^iRADBE »SOKOLSKECiA DOMA« V NOVEM MESTU. Ministrstvo poljeprivretle i vode Je dovolilo efeiktno luterijo v korist zjfrud.be »Sükols,kega doma« v Novcm inestu pod poikrov-iteljstvoni Mcstne liranilnicc. Lo- terija obsega 200.000 sreek po 1 dinar / 1297 dobitki v skupni vrcdnosti 212.500 fcron. glavna dobiteljica v gotovini 60.000 kroii. Zrebaujc se vrši 2. julija tl. ob 18. uri pod državnim nadzorstvorn v dvora- iii mestnega magis-trata novomeskega. Pozivljamo vse Sokole in prijatcljc sokolstva, da p rid no segajo po teh sreC- kah, ki jili oddaja vako sokolsko drustvo, vsaka narodna trgovina, razni denarnl zavodi in ki sc dobivaio na zahtevo di- rcktno pri Mcstni hranilnici v Novem me- •Mu; le na ta načiii bo uspdi zasiguran. Bodoča zgradba bo v korist in ponos vsega jugoslo'venskega sokolstva. Zdravo! Upravni svct etcktnc loterije. Do pi si, Sv. Juri ob juž. žel. V ljiibljauski boF- nici je tukajšnjenni nadiičitcljii 31. liiaja umrl edini sin, jurist Anton Sivka. Bil jc lUKiarjcu in simpatieen mladcnič. Ttk .pred vstoporn v javno življenjc ga je u- grabila kruta smrt. Trup'o so prepcljali v rojstni kraj. üloboko sožalje težko pri- zadeti rodbini! Žalec. V nedeljo 5. junija priredi tainburaški zbor »Kontrasica< iz Dobrne tamburngki konocrt v dvorani gosp. Rob- leka. Na vsporodu so lepc konccrtne točke. Zacetek ob 20. uri. ]nnož. Na dnevnem redu so sledcče točke: I. Dav- j ki, earina, promet (poroča g. Mohorlč iz | Ljubljanc). 2. Socijalno-obrtne zadeve (poroča g. Franketi iz Ljubljanc). 3. Tz- enaCüiije obrtriega zakona (poroua g. Za- I ložnik iz Celja). 4. Reorgaiiizacija za- j drug, obrlna zborniea (poroča g. Zadra- ! i vec iz Središča). Opozarjanio nase obrt- > ništvo na to važno zborovanje. Zveze z i vlaki so ugodne. Kdor se želi udelcžltT, i naj prijavi takoj svojo udeležbo Trgov- j skeniu in obrtneniu društvu v Ormožu, katerio bo skrbelo za prenočišče. Odhod iz Celja najboljc v soboto popoldne ali zvečer, povratck v nedeljo zvečer. Isti $?išne mišl 12 1(, za podRanelbK, ščurkeposebnomočna vrsta 20 K, posebno inočna tinkturaia stenice 15 K, unitev. nioijev 10in 20 K, prašek proti mrče.sorn 10 in 20 K, tinktura prot! uSem pri IjudeSi 5 in 12 K, mazJlo za «Si pri ži- vlni 5 in 12 K, tjražek za uM v obleki in perMn 10 in 20 K, tinktura protl mrčesu na sadjuin zclcnjadi (unicevalec rastlin) pra- šek proti niravljam 10 in 20 K. Posre- dovalci imajo popust. PoSilja po povzetju Zavod xa eksporl M.Jünkcr, Sagret» 37, VetrlntskSi itUca 9. 556 2 CENE ZMERNE! iilln I»! iiiofiiiQ TiiilOlflii A Ce!jes Kralja Pe^r« ce : se priporoča za : [ mnogobrojen obisk. I IPOSTREŽBA TOČM\i Sllavöeno in galati«* terifsKo Kleparsfvo Ant. foita nftul. Celie,