" #   ga k splošnemu. Krog je skle- njen, iz njegovega središèa pa iz- haja poetika, ki je del Zupano- vega in našega `ivljenja, le da je sami brez Suter in Copatov za hojo po Kitajski nikoli ne bi znali artikulirati — pa naj se še tako zagrizeno zakajamo, po- glabljamo v Devinske elegije ali kro`imo okoli Tomšièeve 12. +  , E@ "  F  5 & $ > &% > $6<  $,  0 8  $ ! Mnogi med nami ne bi se- deli ob umirajoèem, razen èe bi bila posredi mastna dedišèi- na. Nasprotno se od izpovedi duhovnika in literarnega kriti- ka, ki na smrtni postelji brani svoje `ivljenje pred samim sabo, ne moremo odtrgati, èe- prav na njej ni niè dobièkono- snega. Zaradi starosti so spo- mini pomešani in slike, ki se mu odvijajo pred oèmi, niso urejene v ‘veliko zgodbo’. Bolaño to naravno danost iz- korišèa za prelom s tradicijo magiènega realizma. Pripove- dovalec ne loèuje veè med glav- no pripovedjo in njenimi stran- skimi rokavi in pravzaprav sploh ni gibalo svoje zgodbe, saj so ga vedno usmerjali drugi, namesto da bi jih kot duhov- nik in kritik vodil on. Zatiska si oèi pred nasilnim totalitariz- mom in se namesto kot opazo- valec izka`e kot pasivni opiso- valec. Vendar njegov izbrušeni slog le navidezno prevladuje nad vsebino. Bolaño s pedant- nostjo kritika izbira besede — in ravno to nam je lahko znak, da ne gre samo za prijetno zvonèkljanje. Kdor ne bo po- slušal samo z enim ušesom, bo zaznal podtone, ki razkrivajo razoèaranje nad neuresnièenii umetniškimi ambicijami in potlaèeno homoseksualnost. Kdor bo ob Sebastianu Urrutii vztrajal do konca, bo bogato poplaèan. #35&$% O cerkveni glasbi je bilo `e veliko zapisanega; ko se na sreèanjih cerkvenih glasbeni- kov debatira o vlogi cerkvene glasbe, kak strokovnjak smelo citira ta in ta èlen motu propri- ja ali konstitucije; od študen- tov teologije se zahteva pozna- vanje poudarkov pomem- bnejših cerkvenih dokumentov … Pa vendar, obstaja nevarnost, da besede ostajajo le besede in ne o`ivijo v `ivljenje, na- tanèneje – v liturgièno `ivljenje Cerkve. V takem primeru bi togo razumevanje liturgièno- glasbenih predpisov lahko aso- ciiralo na judovsko razumeva- nje postave v Jezusovem èasu. Prav to je Jezusova kritika Ju- dom, ko pravi: »Preiskujete Pi- sma, ker mislite, da imate v njih veèno `ivljenje, a prav ta prièujejo o meni. Toda vi no- èete priti k meni, da bi imeli `ivljenje« (Jn 5,39-40). @e ta- krat torej ni bila te`ava v Pi- smih, ampak v zaslepljenosti src. Tudi besedila liturgiènih cerkvenih dokumentov morajo vedno znova biti razumljena kot tista, ki ‘prièujejo o Kristu- su’ in so namenjena lepoti bo- 8     G        &    '$%'%$  ' &3 &  $  Razstavni prostor – hodnik Teološke fakultete enote v Mariboru, januar 2010   " goslu`ja, v katerem je Kristus še posebej navzoè (B 7): tako v duhovnikovi osebi, kakor še posebno pod evharistiènima podobama, nato v zakramen- tih, v svoji besedi in konèno, kadar Cerkev prosi in poje, saj je sam obljubil: »Kjer sta dva ali so trije zbrani v mojem ime- nu, tam sem jaz sredi med nji- mi« (Mt 18,20). Z nekoliko poglobljenim branjem je moè ugotoviti, kako bogati, tehtni in premišljeni so stavki, ki jih be- remo v navodilih Cerkve. Iz `elje, da bi besede navodil o cerkveni glasbi zaèele ‘zveneti’ v tistih, ki se tako ali drugaèe sreèujejo s cerkveno glasbo, bodisi kot verniki, ki jo `ivi- jo, bodisi kot glasbeniki, ki jo soustvarjajo, bodisi kot štu- dentje, ki jo ‘študirajo’ …, je nastala razstava, ki je trenut- no na ogled na mariborski enoti Teološke fakultete. Preko fotografije Janeza Oblonška in izbranih besedil cerkvenih dokumentov, ki jih je izbrala in nekatere prevedla Cecilija Emeršiè, `elita avtorja razstave izpostaviti brezèasno lepoto cerkvene glasbe in njen globok pomen v okviru litur- gije Cerkve. Preko zapisa ne- katerih èlenov cerkvenih doku- mentov, katerih bogastvo je ne- mogoèe izèrpati, `eli razstava usmeriti njenega opazovalca k samim virom dokumentov, predvsem pa razkriti, da gre pri teh besedilih za veliko veè, kot le navodila. V podobi pa bese- da spregovori še polneje; s tem namenom so stavki koncilskih oèetov, pape`ev in škofov iz- prièani v fotografiji. Orgle, ‘kraljica instrumentov’, vlada- joèa na naših korih, so instru- ment neslutenih lepot in bogas- tva. Fotografije nam razkrivajo njihovo mogoèno zunanjost v veèih razlièicah, in po drugi strani njihovo notranjo struk- turo, njihovo bistvo, srce – pišèali. Vendar ne na statièen naèin, ampak v vsej njihovi raz- nolikosti; fotografije so namreè nastale ob obnavljanju instrumenta, zato je bil mogoè vpogled v najmanjše podrob- nosti le-tega. Po eni strani fo- tografije pritegnejo zaradi teh pod drobnogledom nastalih motivov, po drugi strani pa no- sijo globoko simboliko, ki spre- govori bolje od vsake besede. Fotograf je znal s tankoèutnost- jo izbrati takšne motive, ki po- trdijo samo besedilo èlenov in mu dajo neko novo razse`nost brezèasnosti v današnjem èasu. Gre za hvalospev cerkveni glasbi, ki ostaja nad èasom in prostorom. Nobena umetnost- na zvrst namreè ne vpliva na èloveka tako neposredno kot glasba: pri poeziji odkrivamo lepoto šele, ko doumemo smi- sel besed in njihovo medseboj- no odvisnost; tudi dramska umetnost ne, èeprav se ta glas- beni moèno pribli`uje; tudi ne slikarstvo, kiparstvo in arhitek- tura, kjer je potrebno, da po- samezne sestavine najprej po- ve`emo, preden spoznamo ce- lotno umetnino in njen smisel. Glasba pa, utemeljuje Stanko Trobina v knjigi Slovenski cerk- veni skladatelji, lahko uèinkuje neposredno in v trenutku, s harmonijo, melodijo in rit- mom vstopa v èlovekovo do`ivljanje. Trditev pape`a Pija XII., da se glasba med umet- nostmi najbolj pribli`uje Bo`jemu èešèenju, saj ima »me- sto v obredih samih« (Musicae sacrae disciplina 30), do neke mere izhaja prav iz dejstva nje- ne neposrednosti. Pape` pa za- nimivo nadaljuje z opozorilom, da je prav zaradi tega še posebej potrebno upoštevati navodila. Ne iz `elje po neki omejenosti ali hladnem in ustaljenem redu brez duše, ampak zato, ker ima glasbenik neverjetno moè in s tem odgovornost, da z glasbo bodisi daje vernikom okušati lepoto nebeškega Jeruzalema, bodisi ga zastira pred njihovimi oèmi. Naj ogled razstave obisko- valcu vzbudi vprašanje, koliko cerkvena glasba res spodbuja dr`o, ki jo poudarja sedanji pa- pe` Benedikt XVI., ko pravi: “Èudovita koralna glasba ali glasba Bacha in Mozarta ni stvar preteklosti, ampak `ivi v vital- nosti bogoslu`ja in vere. Èe je vera `iva, potem kršèanska kul- tura ne postaja preteklost, am- pak ostaja ̀ iva in navzoèa. In èe je vera `iva, lahko tudi danes odgovorimo veènemu pozivu psalmista: Pojte Gospodu novo pesem” (Splošna avdienca v dvorani Pavla VI., Vatikan, 21. maja 2008). : 3$D' 7%