3-2006 70 3-2006 (AO TAM) in Jernej Vukoti~ ([DLP Mla~ca Moj- strana), pri `enskah pa Valerija Jesenovec, Polona Juri~inec (Akademski AO) in Jasna Pe~jak. Ve~ o tekmovanjih je mogo~e prebrati na spletnih straneh http://www.ad-pecjak.si/ice/tekme.htm in http:// www.ice-climbing.net. Izvedbo SPLP so omogo~ili: Planinsko dru{tvo Dom`ale, Mobitel d. d., Mizarstvo [tular, Promontana, Dumo, Treking {port-Petzl-Charlet Moser, K & K @iri- Grivel, Atelje G & M, TOM – Tapetni{tvo TR, d. o .o., Zlatarstvo Pavlovski \oni, AKEM, d. o. o., Metropool biljardnica Kranj, Sokol group, DZS, Slovenska knjiga, d. o. o., Rodeo team-O~ala Bolle, Sidarta vodniki, Verti- kala, d. o. o., Zuba – Matja` Zaluber{ek, s. p., Avtoservis Refl ex, Tab, d. d., M..P.I. Me`ica, Mizarski servis Marka An`elaka, s .p., Climbersonly Uro{ Perko, Ideja Kogelnik Ale{, s. p., [umah avto – [umah Miroslav, s. p., Prislan klju~avni~arstvo, Gradbeni{tvo Stane, Bhs Avtomeha- nika Ov~jak, Gradbeni{tvo Ku{tomaj, Trgovina Mojca {port, Midra, d. o. o., Prodajalna David, Pre{a pub, Peca commerce, El-Kk, d..o.o., Petrol @erjav, Pekarna Rednak, Okrep~evalnica M, Kme~ki turizem Kaj`er, Gostilna Krebs, Gosti{~e Krivograd, Enduro, Infosys, Intertehna. Posebna zahvala postaji GRS Prevalje! M. P. 7. januarja je v 93. letu starosti na doma~em Koro{kem umrl Heinrich Harrer, zadnji `ivi ~lan {tiri~lanske naveze, ki je leta 1938 prva preplezala zloglasno severno steno Eigerja. Naklju~je je hotelo, da je za vedno od{el skoraj natanko leto dni po smrti Anderla Heckmairja (ta je umrl 1. 2. 2005), vodilnega v zmagoviti navezi; Harrer je ve~ino vzpona plezal zadnji. O zgodovini vzponov, pa tudi o svojem lastnem vzponu v Eigerju je napisal knjigo Beli pajek, ki je bila l. 1984 prevedena tudi v sloven{~ino. Delo prav v ni~emer ne zaostaja za bolj znanim Heckmairjevim, morda ga v neka- terih pogledih celo preka{a. Harrer je bil `e od mladih let navdu{en {portnik; najprej se je izkazal kot odli~en smu~ar, pozneje pa se je za~el ukvarjati predvsem z alpinizmom. Plezal je v raznih predelih Alp, odprl je tudi nekaj prven- stvenih smeri, v katerih {e danes precej plezajo, npr. v severozahodni steni Zahodne Cine (V) in ju`ni steni Punte Grohmann v Sassolungu (V). Harrer je svojo `ivljenjsko katarzo do`ivel ob izbruhu 2. svetovne vojne leta 1939. Takrat se je kot ~lan odprave na Nanga Parbat zna{el v Pakistanu in Angle`i so ga kot »sovra`nega« dr`avljana internirali. Ve~krat je sku{al pobegniti iz ujetni{kega tabori{~a in kon~no mu je skupaj s Petrom Aufschnaiterjem tudi uspelo. V 627 dneh sta prehodila 2000 km in se zna{la v Lhasi, prestolnici takrat {e svo- bodnega Tibeta. Harrer se je kmalu zbli`al z mladim dalajlamo, verskim in posvetnim voditeljem te skrivnostne de`ele, in postal njegov `ivljenjski mentor. Ob spoznanju miroljubne in spravljive lamaisti~ne fi lozofi je se je tudi povsem spremenil. Zagrizeni nacist, poln fobij in fanatizma, je spoznal popolnoma nasproten `ivljenj- ski vzorec in ga sprejel za svojega. Do svojih zadnjih dni je ohranil iskreno prijateljstvo z dalajlamo in se z njim redno sre~eval. Svoje bivanje v Tibetu je mojstrsko opisal v knjigi Sedem let v Tibetu. Pozneje je Harrer postal svetovni popotnik, obiskoval je neznane de`ele (Aljasko, Borneo, Novo Gvinejo, Kongo, Himalajo), o njih veliko pisal in tudi posnel {tevilne dokumentarne fi lme. Z njim odhaja eden zadnjih predstavnikov t. i. »herojskega alpi- nizma«, ki je razvojno dosegel vrh v tridesetih letih prej{njega stoletja. Novodobne generacije alpinistov v~asih malo zvi{ka gledajo na to slavno obdobje zgodovine svetovnega alpinizma. Vendar to po mojem mnenju izvira zgolj iz slabe obve{~enosti. Zato bi bil ~as, da se neka- tera Harrerjeva dela (spet) prevedejo v sloven{~ino. ? Andrej Ma{era µ Tone Wraber Umrl je Heinrich Harrer 71