3-2006
70
3-2006
(AO TAM) in Jernej Vukoti~ ([DLP Mla~ca Moj-
strana), pri `enskah pa Valerija Jesenovec, Polona 
Juri~inec (Akademski AO) in Jasna Pe~jak. Ve~ o 
tekmovanjih je mogo~e prebrati na spletnih straneh 
http://www.ad-pecjak.si/ice/tekme.htm in http:// 
www.ice-climbing.net. 
Izvedbo SPLP so omogo~ili: Planinsko dru{tvo 
Dom`ale, Mobitel d. d., Mizarstvo [tular, Promontana, 
Dumo, Treking {port-Petzl-Charlet Moser, K & K @iri-
Grivel, Atelje G & M, TOM – Tapetni{tvo TR, d. o .o., 
Zlatarstvo Pavlovski \oni, AKEM, d. o. o., Metropool 
biljardnica Kranj, Sokol group, DZS, Slovenska knjiga, 
d. o. o., Rodeo team-O~ala Bolle, Sidarta vodniki, Verti-
kala, d. o. o., Zuba – Matja` Zaluber{ek, s. p., Avtoservis 
Refl ex, Tab, d. d., M..P.I. Me`ica, Mizarski servis Marka 
An`elaka, s .p., Climbersonly Uro{ Perko, Ideja Kogelnik 
Ale{, s. p., [umah avto – [umah Miroslav, s. p., Prislan 
klju~avni~arstvo, Gradbeni{tvo Stane, Bhs Avtomeha-
nika Ov~jak, Gradbeni{tvo Ku{tomaj, Trgovina Mojca 
{port, Midra, d. o. o., Prodajalna David, Pre{a pub, 
Peca commerce, El-Kk, d..o.o., Petrol @erjav, Pekarna 
Rednak, Okrep~evalnica M, Kme~ki turizem Kaj`er, 
Gostilna Krebs, Gosti{~e Krivograd, Enduro, Infosys, 
Intertehna. Posebna zahvala postaji GRS Prevalje!
M. P.
7. januarja je v 93. letu starosti na doma~em Koro{kem umrl Heinrich Harrer, 
zadnji `ivi ~lan {tiri~lanske naveze, ki je leta 1938 prva preplezala zloglasno 
severno steno Eigerja. Naklju~je je hotelo, da je za vedno od{el skoraj natanko 
leto dni po smrti Anderla Heckmairja (ta je umrl 1. 2. 2005), vodilnega v 
zmagoviti navezi; Harrer je ve~ino vzpona plezal zadnji. O zgodovini 
vzponov, pa tudi o svojem lastnem vzponu v Eigerju je napisal knjigo 
Beli pajek, ki je bila l. 1984 prevedena tudi v sloven{~ino. Delo prav v 
ni~emer ne zaostaja za bolj znanim Heckmairjevim, morda ga v neka-
terih pogledih celo preka{a. 
Harrer je bil `e od mladih let navdu{en {portnik; najprej se je 
izkazal kot odli~en smu~ar, pozneje pa se je za~el ukvarjati predvsem z 
alpinizmom. Plezal je v raznih predelih Alp, odprl je tudi nekaj prven-
stvenih smeri, v katerih {e danes precej plezajo, npr. v severozahodni 
steni Zahodne Cine (V) in ju`ni steni Punte Grohmann v Sassolungu 
(V).
Harrer je svojo `ivljenjsko katarzo do`ivel ob izbruhu 2. svetovne 
vojne leta 1939. Takrat se je kot ~lan odprave na Nanga Parbat zna{el 
v Pakistanu in Angle`i so ga kot »sovra`nega« dr`avljana internirali. 
Ve~krat je sku{al pobegniti iz ujetni{kega tabori{~a in kon~no mu 
je skupaj s Petrom Aufschnaiterjem tudi uspelo. V 627 dneh sta 
prehodila 2000 km in se zna{la v Lhasi, prestolnici takrat {e svo-
bodnega Tibeta. Harrer se je kmalu zbli`al z mladim dalajlamo, 
verskim in posvetnim voditeljem te skrivnostne de`ele, in postal 
njegov `ivljenjski mentor. Ob spoznanju miroljubne in spravljive 
lamaisti~ne fi lozofi je se je tudi povsem spremenil. Zagrizeni nacist, 
poln fobij in fanatizma, je spoznal popolnoma nasproten `ivljenj-
ski vzorec in ga sprejel za svojega. Do svojih zadnjih dni je ohranil 
iskreno prijateljstvo z dalajlamo in se z njim redno sre~eval. Svoje 
bivanje v Tibetu je mojstrsko opisal v knjigi Sedem let v Tibetu.
Pozneje je Harrer postal svetovni popotnik, obiskoval je neznane 
de`ele (Aljasko, Borneo, Novo Gvinejo, Kongo, Himalajo), o njih 
veliko pisal in tudi posnel {tevilne dokumentarne fi lme.
Z njim odhaja eden zadnjih predstavnikov t. i. »herojskega alpi-
nizma«, ki je razvojno dosegel vrh v tridesetih letih prej{njega stoletja. 
Novodobne generacije alpinistov v~asih malo zvi{ka gledajo na to 
slavno obdobje zgodovine svetovnega alpinizma. Vendar to po mojem 
mnenju izvira zgolj iz slabe obve{~enosti. Zato bi bil ~as, da se neka-
tera Harrerjeva dela (spet) prevedejo v sloven{~ino.
? Andrej Ma{era µ Tone Wraber
Umrl je Heinrich Harrer
71