IZ ODGOVOROV NA DELEGATSKA VPRAŠANJA
Barjani so postavili tri vprašanja
Prvo se je nanašalo na to, ali ima komisija, ki jo je imenoval izvršni svet mestne skupščine, urejen in nemoten vpogled v dokumentacijo o zadevi Polikem-Galvane?
»Ima. Komisiji je omogočen nemoten dostop do vseh dokumentov s katerimi v zadevi Poli-kem razpolaga občinski upravni organ. Poleg tega je tej komisiji na razpolago tudi dokumen-tacija investitorja.« Tako je odgovoril občinski komite za urejanje prostora in varstvo okolja. Tudi drugo vprašanje - »Zanima nas, kdaj bo-mo in po kakšni poti^bravnavali prostorski iri izvedbeni akt (PIA) Ta pozidavo kompleksa v spodnjem (južnem delu) Ižanske ceste do Ha-uptmanc in naselja Hauptmanca« - je zadevalo ta upravni organ. Sledi odgovor. »Južni del Ižanske ceste je v območju urejanja VK 5/1, naselje Hauptmance pa v območju urejanja VK 4/2. Po dolgoročnem planu občin in raesta Ljub-ljane za obdobje 1986-2000 (Uradnilist 11/86) so za ta območja predpisani prostorski ureditve-ni pogoji, ki pa so bili že sprejeti in so objavljeni v Uradnem listu SRS št. 6/1988. Izdelava in sprejem prostorskih izvedbenih načrtov (zazi-dalni ali ureditveni načrt) za to območje ni predvidena.« Tretje vprašanje pa pravi: »Kdaj bomo obravnavali spremembe in dopolnitve dolgoročnega plana Ljubljana 2000 v zvezi s tra-siranimi cestami za motorni promet po barjan-skem prostoru, zlasti glede podaljška Kardelje-ve ceste?« Po programu mesta Ljubljane je po-stopek druge faze sprememb in dopolnitev dol-goročnega plana mesta in občin Ljubljane pred-viden konec leta 1988. Krajevna skupnost se bo tedaj lahko v fazi javne razprave aktivno vključi-la v ta postopek in posredovala svoje predloge glede plana izgradnje prednoslnih cestnih pre-rezov.
Izgradnja pokopališča na Korenem
Na februarskem zasedanju skupščine je dele-gat KS Horjul podal predlog, da se izgradnja novega pokopališča na Korenem vključi v sred-njeročni program občine do leta 1990. Komite za urejanje prostora in varstvo okolja odgovar-ja, da bo omenjeni predlog ob,ravnavan ob spre-membah in dopolnitvah družbenega plana 1980-1990, glede prostorskega urejanja pa se
za izgradnjo tega pokopališča lahko izdela loka-cijska dokumentacija. Na podlagi razgovora s KSLO pa je financiranje izgradnje vključeno po pogojih KSLO v krajevnih skupnostih po programu komunalne skupnosti za leto 1988.
O trgovini na Igu
Takšen je odgovor občinskega komiteja za urejanje prostora in varstvo okolja.
Krajevna skupnost v svojetn dopisu pravilno ugotavlja, da je lokacija trgovine na Igu predvi-dena na območju zazidalnega načrta za območje VS 236 Ig. Tam je gradnja možna na podlagi lokacijske dokumentacije, postopek za pridobi-tev zemljišča pa lahko teče sporazumno ali pa z razlastitvijo. KS se z razlastitvijo kmetov ne strinja in je zato predlagala gradnjo trgovine na parc. št. 97, k. o. Ig. Za to območje glede gradenj veljajo prostorsko ureditveni pogoji za obraočje Ig, Iška vas in Tomišelj (Ur. 1. SRS, št. 4/85). Na območju S-10, kjer naj bi na željo KS stala trgovina, je predvidena površina za stano-vanja in spremljajoče dejavnosti.
Iz urbanističnega stališča je torej gradnja trgo-vine na tej parceli možna, problem pa predstav-ljajo eventualne pritožbe najbližjih mejašev, ki lahko imajo za posledico odpravo lokacijske odločbe. Drug problem pa predstavlja pridobi-tev zemljišča št. 97, ki ga ima v souporabi 122 oseb ter plačilo za odškodnine za to zemljišče. Upravni organ, pristojen za premoženjsko prav-ne zadeve opozarja na dolgotrajnost tega po-stopka.
Glede na dogovor z dne 28. 3. 1988, na kate-rem so sodelovali tudi predstavniki KS, je ta organ s postopkom že začel.
O dokončni rekonstrukciji ceste Ig—Golo—Rob
Nekoliko bolj obširno je bilo vprašanje KS Golo-Zapotok, ki poleg opisa sedanjega stanja odločno izpostavlja - želimo in zahtevamo kon-kreten odgovor, ki bo vseboval vse argumente in razloge, zakaj se glede rekonstrukcije ceste Ig-Golo-Rob ne uresničuje planski dokument sprejet na vseh zborih občinske skupščine za obdobje 1986-1990. Želimo tudi, da se nam odprto pove, kaj vse je bilo doslej konkretno napravljenega v letu 1986 in 1987zarekonstruk-cijo omenjene ceste!
Nadaljevanje rekonstrukcije ceste Ig, Golo,
Rob, je opredeljeno v srednejročnem planu ob-čine Ljubljana Vič-Rudnik 1986-1990 kot eno izmed prednostnih nalog s področja cestne in-frastrukture v sklopu cestne skupnosti Ljublja-na, katera tudi zagotavlja potrebna finančna sredstva.
Naloga je bila opredeljena v resolucijah o uresničevanju družbenega plana občine Ljub-ljana v letu 1986 ter v letu 1987. V letu 1986 je bila zaključena 3. faza I. etape rekonstrukcije ceste Ig-Golo in sicer v bitogramozu.
Z resolucijo o uresničevanju družbenega pla-na občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1987 je bila opredeljena naloga nadaljevanja rekon-strukcije ceste Ig-Golo-Rob m sicer II. etapa na potezu Golo do križišča za Zapotok v dolžini cca 2400 m.
K realizaciji opredeljene naloge se ni pristopi-lo vsled pomanjkanja finančnih sredstev v cest-nem gospodarstvu, tako v Ljubljani kakor v Slo-veniji.
V letu 1987 so potekale določene aktivnosti v smeri izvajanja nalog za rekonstrukcijo ome-njene ceste in sicer v smeri pridobivanja možnih finančnih sredstev za nadaljevanje rekonstruci-je, kakor tudi v smeri pridobivanja tehnične dokumentacije za tiste odseke ceste, za katere se predvideva da bo le-ta potrebna.
Priprava planskih dokumentov za leto 1988 s strani Skupnosti za ceste Ljubljana je pokaza-la, da v letu 1988 ne bo možno zagotoviti sred-stev za nadaljevanje druge etape rekonstrukcije ceste Ig-Golo—Rob. Glede na tako situacijo v Skupnosti za ceste Ljubljana omenjena cesta ni bila vnešena v resolucija o uresriičevanju družbenega plana občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1988.
Vozni problem Karunove ulice
Že nekaj let se krajani Trnovega pa tudi bližnji sosedje zavzemajo za ureditev Karunove ceste. Ker je število krajanov naraslo že na več tisoč (stanovanjski bloki) in s tem tudi število avtomobilov, je promet iz naselja v smeri mesta (Gradaška, Emonska, Finžgarjeva, Kardeljeva) zelo narastel.
Ob tem pa dve pritlični, zanemarjeni hiši (št. 5 in 14) stojita skorajda na sredini ceste, kar ovira srečanje v dvosmernem prometu. Če bi se odločali za enosmerni promet, bi morali vsi avtomobili pri vožnji iz mesta domov - namesto po zgoraj omenjenih cestah in preko trnovskega mostu v Karunovo skozi dvoje semaforiziranih
križišč (a, Kardeljeva - Finžgarjeva in b, nova Kardeljeva - Riharjeva - Ziherlova) in po Zi-herlovi nazaj v Karunovo. Učinek vsega tega bi bili skoraj 500 metrov daljša vožnja, večja izgu-ba časa in bencina, več ropota in več izpušnih plinov še posebej pred trnovsko bolnico, ki še kako potrebuje čist zrak.
Drug problem predstavljajo šolarji, ki v veli-ketn številu praktično celi dan prehajajo to cesto - predvsem pa ob hiši št. 14 (osnovna šola, vrtec). Čim otrok stopi izza hiše, je na sredini ceste in možnost za nesrečo je takoj. Nekaj nesreč se je že zgodilo. Ali čakamo smrtno?! Ce)a vzhodna stran ceste je brez pločnika!
Ne vem kako, da se sklepa o neki nujnosti Eipprove ulice, ki je brez voznega prometa in skoraj brez pešcev in kjer je ureditev stavb, ki bi zadostile turističnemu vzdušju?
Mislim, da je nujno potrebno urediti Karuno-vo cesto in sicer: za dvosmerni promet, za uredi-tev pločnika na vzhodni strani, za rušenje zane-marjenih stavb sredi ceste - št. 5 in št. 14!
prof. dr. Milan Žumer
PripLs uredništva: Problematika, ki jo izpo-stavlja prof. dr. Žumer je nadvse aktualna in pereča. Zavedajo se jo tako v sami KS Trnovo kot tudi v občinskih upravnih organih. To potr-juje tudi odgovor na delegatsko vprašanje KS Trnovo - z več dopisi je postavila več vprašanj, ki se tičejo prostorskega urejanja soseske VS 1 Trnovo.
Komite za urejanje prostora in vaistvo okolja pa posreduje sledeč odgovor:
Za razrešitev celotne predložene problemati-ke (rušitev objektov Karunova 5, Karunova 14, Trnovski pristan 6a, gradnja ploščadi BC, grad-• nja trgovine Mercator in ureditev dostopov do nje, ureditev parkirišča, gradnja nadomestnih objektov KUD France Prešeren, gradnja druž-benega centra, dokončna ureditev okolice itd.), se je izvršni svet vseskozi aktivno vključeval in organiziral precej sestankov in delovnih dogo-vorov, kjer smo skupaj s predstavniki KS (ki so vedno sodelovali) poizkušali najti najotipljivejše rešitve. Trenutno še vedno potekajo aktivnosti za razrešitev problematike KUD France Preše-ren in ureditve BC ploščadi. Krajani so bili o teh aktivnostih seznanjeni tudi na zboru krajanov - dne 2./3.-1988.
Izvršni svet meni, da bo celotno problematiko KS Trnovo mogoče r3zrešiti le s tesnim sodelo-vanjem z organi KS, ki so uspešno sodelovali tudi do sedaj in so seznanjeni z vsem dogaja-njem v zvezi s to problematiko.