Št. 20.
V Gorici, <lne 14. maja 1897.
„Soča"
izhaja vsak petek o poldne iu velja  s  prilogo  „Gitpi<irikl List' vred po poŠti prejemana ali v Gorici na <loi»   požilja»:n:
vse leto.....gld. i-W,
pol leta......2-20.
'četrt leta.....MO.
Za  tuje   dežele toliko  več,  kolikor je večja poštnina. Delavcem   in   uriiKim   manj   premožnim   novim   naročnikom naročnino   znižamo,   ako se oglase pri upravuišlvu.
„Fri¦¦rec"  izhaja   vsakih !i  dnij  vsak   ilnijji torek in velja za celo leto 80 kr.
»Gospodarski Lisi" izhaja, in se prilaga vsak mesec v oli-sejra V> siranij. Kadar je v petek praznik. izide'n li>
čelrlek.
Tečgy XXVII.
(Izdaja za deželo.)
Oznanila
in ,rOSlAMCL° plačujejo se za pelstopno peti t-vrsto: 8 kr., če se tiskajo 1 krat,
7
Večkrat — po pogodbi,  — Za večjo črke po prostoru.
Posamične številke dobivajo se v lobakarmili v Nunski ulici in v Šolski ulici, v Trstu pri l,&vrcnčiču nasproti velike vojašnice in pri Tipanu v ulici Ponle dftlla Faln-a po 8 kr-
Dopisi pošiljajo naj se uredništvu, naročnina in reklamacijo pa upravnišlvu »Sočo*. — Neplačanih pisem uredništvo no sprejema.  —   Rokopisi se ne vračajo.
Uredništvo in uprnvniSlvo je v Gosposki ulici 9,
Izdajatelj   in   odgovorni   urednik Vinko  Levicnik
, Bog" In narod !"   —
Tiska in zalaga „Gor. Tiskarna" A. Gabriček (odgov. J. Kvmpollč),
V Gorici,  1-2. maja.      j čali, prav ti nočejo ne* videli ne slišali niče;
V"m»Jjo1» je pričela v državnem" zboru | k;ir so J'* P0,,i!,> ****-¦«Ai->i.i i.dioiHio poulič razprava o primorskih r. nujnih predlogov dr. G r c g o r č i f a .in dr. L a-ginje, po'liitt>Et že S. eprila. Ta razprava je pričeta tsikoj potim, ko ji: zbornica prešla o založbi inini^ler.-tvi^n.T^dni-vjir re.l; razprava o triu predlogu je b:la ena najiihar-lit^š.h, kur jih je bilo kdaj v avstrijski po-slan-ki zbornici, vi udar „e bilo veliko živ.di-iiega zanimanja tudi zar.i/pravo o pršu.ortkih odntAijilj.
Prvi je govori! naš po-!,un c dr.  Anion
¦rali. in In vslod s ^odrge proti ii.nn Slovencem, nasprotno p.i poveličujejo i/, muhe v konja vse, kar zapazi/) na 'doteiiski sSr.nii ali kar sami izzovejo vsled nevednosti našega ljudstva n usodno-ti ra/.ndi paragiafov kazenskega zakonika.
Ne pričakujem« torej že ptiselmili ugodnih po-ledie soden;!' velike ra/pi.tve v državnem zlati t), ako ne pride na krmilo k.ika diuga vlada, ki m- bo imela tako Ve/aiiih rok, k,ikoi--m* ima baje grof Madeni do primorskih l.aliov. Ako torej   p   <r   P.adenijeva
<; r i
n r č i
l,tefi«'il.!v.ili    bi    bil   mora! ! *Ulu, Snvoiiei ne bomo po nji   žalovali.
Naši po-lanci pa naj  iniajn pred < ilili« sini> ipla iu:
Gjvar dr. Aiif. Gregorčiča
sprva !e nujnost predloga in ne •»puo.di s» v po Irtibnu-M. Toda v iiaicm p.ii.\:inr;,!ii |
je praksa družen.. ! Ker .-w |«<i-!.uiri !.• r.-tlk« j J«vksi, podpisana v Podgnri od l:»ir, mož. kdaj trotovi, da bo nujno*- t .sprejeta, ko bi imeli dovolj prilik.-, govoriti tudi o VM'h limf.liili podlobiioMih, /al. gade! skuša, o povedati kolikor največ mogočo že pri utemeljevanju nujnosti same. T.«m> delajo -.si poslanci vsili strank, tako je sloni (udi .ir. (1 n^Mirči i\
Ues j.' sicer, t|.i na-, pusJamr jegovoiii dve polut »ti, toda v-I«-*i Itr'.a bi m* !'i<d-se.tmk m- Mitel K.tdiiMi; v govornika, kakor j.' sloni to |»ivutiMiP'nkr.il t-li dr. Iv a t lire in. ki je tiil izvoljen pred-,<dmUm ie p.-, f.jm-razmiiiii nju one večine, v kaini *¦« tudi -U>-vi-tiski in hrvaški po.-i.mci. Predsednik / naposled odlogm! ^»Mirniku cili'» be.uln.
Na vemo, ah' so et.mi v« čine dovo! Ja» poslovali proti takemu u,;-:W\tt ^al >\,.<ui predsednika K.tllireina ; od svoje -trata iin*< raiiai povedati, da slov« t.sko plebivai.-tu* 11.1 Priiiior.-keiii iti prieakov.dtt tai4efra pn-Iopaiija od Kboniičm-,:.! [»red^ednika.
K.ij je V/rok lake:i;u po>top.uiju V Ne bi boleli nči dvakrat, tli nir« vplivali na t« oni isti krotri, ki so sp!<di tako ii,ilv(: zavlekli celo razprau> o priinoi>kili odini-ajth. ker jidi je neljttbo, da pridejo na dan v»;i /U>-dejslva, izvršena na vedno prezvestea; {«<-biViilalvii sIou'ti=kt'iii in bnašken: v lih deželah.
Od S aprila do S. utaja je poN.ke! r--; mesie, ka^li vla.ii -s- ci i::e nat.alo, da ii: posltiijla storjene /r< in* vl.sdudi nrrMiinv u<i Primorskem. To radi \eitij.m».»: Toda r.mr-niei.o prcd.-ediiisli« lii se ne ii;;u su.i\» toliko i,zir.iti na vlado, s.: ne d i.i i.a.lo ir; zbiirnUMi« \u":iio hi t.ikak'-trdne 7\. ze. !•;.<-nilen i'o';ak sani je drjai, da ^n,f U a d e n i je bolj Lih ncyo kaj d:»^ ,».•.: zu pjncr.rrkf Ijlovane nima ti.kak^a ste.;, ne didir« v<i:_e. Ali prav radi t<v>'- tle„-!va td na.r.do J-.borntOtei ptvd-od>tvu nekol.k« vee u'/..r<M s--na razne stranko parlazncntarne \t-i'.ii\: uv^> na ždje '^tofa llaib-inja. :>'.: tnor-t.i i:> 16 LMii"r'ii ktnli.t. Ak« so i«udo p;>!iav-j;d; taki f-ini od strani pfovl-ied?tv.:, borjio prisiljeni \pi-aJali: ali je i/.\ul.eno to |,redseii-.l.vo ud desnico ali ud leuo?: Zakaj lorej J;,k despo-lizein nasprult jro^.onuku desr-ke, ko so iusc-i: vsi levičarji najširšo prostost besed j r:
V soboto torej je priCela do',/.*> pričakovana razprava o pr:niiu>k:b'jd:;oša;;h. i>a-i;e!> nadaljnje. — Mi pritie.-em.'. >knpi.o vse govore »aš":h pns|,,ia-»-v in n;orda tudi ::..•• sprotniknv in jih razširimo v U).(j(K) i/.ti«ih sneti narodom v korist ,sl -inini* zavodom. l)rnj:iV'1 ilobičksi za zdaj skoro ne pričakujemo od te svzfir.no.
Iti kako tudi! Vsi mo^čt merodajni stroji delujejo proti slovanskemu prelivalslvu; naj {jovoritno mi še tako dokazane resnico, vendar smo le mi lažniki, opruvijivci in na-tolcevalci. Tudi naš poslanec dr. A. G* > e-gorčie je te»i ljudem iu ia/.nik in ot.j-eko-valec, a njejiov sobotni jrovor jo sama hž. Tako kriče vsi labouski listi, tako trd»; (udi razni dostojanstveniki, tudi vsi znani gospodje v Gorici. Naravnost v nebci kričeča krivica je to, da gospodje Le danes razglašajo za laž iu pretiranost vso dokaze, katere je navajal dr. Gregorčič o »ečuvenih odnoSajili na Primorskem.
Prav v tem, kar smo povedali v zadnjih vrsticah, Uči vsa grozovilosd škandaloznih pii-morskih odnošiijcv. Ljudje, ki so za to tukaj,
\ državueni zboru.
V !-'. seji državne-a zbora dno K. I. m., in sirer v razpravi o nujnosti predlogov ^¦l>de piimnr-kib la/.iiar, jo govoril naš J.o^ai.ec   (po biv.opi-uoiu zapi-uikill takode:
.Iz 1ii»im1iI.i pivdio-ra je ivzvi.luo, da ,,o  j.ti  tlldl  lil^ell.   Tli   e,le   Za   llllll^oiteVlIll.l
'..M-«i,vjin,.i, ki so se izvila v iNiimuski, a t<; lie Mile bili, da bi se s t dd.ll piedlo-oill pokopalo po poslmueiii redu, ampak je potrebno, da m> i-.le;,'a lidiuio t. vsemi možnimi l.l\ijt..«ji. ].•¦ obžidovaii je. da morem ie le dane,- iiienieijili la predlo^,, da-i je bi! uložeu ze pred jeduiui uieseei>in. Ni mi navada, da bi uadie^nv.d vi.-oko zbornieo z nujnimi piodlogi, kajti v vsej \|, sesiji sem piodložil ie- dva nujna predlogi, ki >t 1 govorila o bodi iu ki A.\ s-.' tmli redila v kratkem e.isn, Ako torej prihajam sedaj nujnim predlogom |io-ijli^ke važnosti, more bili uverjeiia visoka zbornica, da imam dovolj razloga za to. (Tako je!)
Po letošnjih dižavnozborsiih volitvah je bilo v tržaški okoli«-i neredov iu ne-zakoiiilo.-lij,   katejim.   žal,  ne.  iiioroin oporo-
doroddi med m i rn i 1,1 ^lovi u-kiiu Mii>tvom, v.-.kd.ir zie.-ta u iai.im di/avi, »• ki v.-dkdar gostil,oz.:kuiio; ako ju |uiiia;,i do i//r.'duv iu iiez.ikou.todi med takim pohlovu m ijud^lvom, te.la; se moram vprašati: Kaj se je moralo v. udar dogoditi vs.ga, <la s- ,te razdrazdo to ijii-tu) iu da te /' daio zave-li do kaj l.ic;.g.i'r (i'rav r.s! na de^ni.J
V matiji nit ri se t-e lake ^ vari dogod:!" tudi v Gorici in ;s;r okolici. Cesar ne bi bili •..-;fcd..r pn.al.ovali poprej. J.i/ ne morem tajiti ivsuiii.iii neiedov, toda izj.iv;li moram, tia ;v tia tvh neredih iu luzako.iilo-.l.li Ijii 1-?tvo !•; po malem delu krivo i/. la>iuo miei-j.dlve, iiasprohio motamo pripisati vladi km do, v koi.kor m) .-o neredi in uezakoni-tosii vi.iiio na italijanski strani, k r \w ona ali odobravala ali dopuščala isle; tU bi bila postopala drugače, 1'l bi se biio dogodilo vso fo. h: na ilingi str.ijd — v kolikor so se neredi vtšili n.i slovenske >trani, — je io-le \(čriottu pripisali iiemodi.-niu, s.cpoiaišitemu in iiezakonitemo postopanju vlade. (Ctijte! t:-a;le'.)
.taz Jio lužim italijanskega Ijudsiva radi tega. krivo je toliko kolikor Slovenci, glavna krivda pa je na vladi in nje organih na Primorskem. (Prav res !)
Da pa tulijo dokažem nujnost svojega predloga iu da prepričam visoko zbornico, da je dobro, da se vsprojine ta predlog, dovoljujem si, poseči malo nazaj in se omejujem bolj na mesto in dežel« goriško, ker ne poznam tako dobro razmor v Tr.-lu in v Istri. (Poslanec Spinčič: To storimo že mi!) Zato bodo skrbeli že drugi gospodje. In tu moram poseči za nekoliko let nazaj, ko je nanm-e imel v Gorici veliko besedo mož, ki ne živi več danes. Nikakor se nočem dotikali njegovega spomina, ako trdim, da se ni nikdar trudil za to, da hi veljal avstrijskim palrijotom. (Kujte!) Nikdar ni zatajeval svojega političnega mišljenja iu vsikdar je govoril povsem   odkrito,   kar   želi   in  namenijo, da,
t bi vse videli in po resnici   naprej  poro- 1 bi! je  celo preodkrit,  tako,   da je  zašel v
iKivskrižjo s kazenskim zakonom ri.li poli-tišikoga delovanja svojega in bi bil skoro moral prebili trdo kazen; na tem je imel zahvalili svojo prijatelje da jo nbožal iz preiskovalnega zapora, iu polom, ko je bil obsojen iu coiilimiariimi na so-d let, pripisali jo imel |o Najvišemu poiniloščeiiju, da je mogel zopet  priti v Gorico.
Poprcd |M jo bilo videti v družbi drugih go-po.lov. o.l katerih so morali trpeli nekateri, dočim ko jo eden njih pravočasno potegnil iz zanjke, Možje bil v mestni službi, iu ko se je povrnil v Gorico vslod pomilo-'ščenja, v sprejeli so ga ¦ lam z veseljem in liame.-lili ga zopet kakor mestnega uradniku. .Mož ni bil naklonjen Slovencem po svojem poliliškeill  mišl,ei,jli.
Toda to treba pripozn,.li, iU je bil v uradnem občevanju h Slovenci iiljiideu iu prijazen, biizen v službi iu pravičen, V leni pogledu mu ui smeli cičilali ničesar. Ni se dal moldi v svojih pnliiiškili nazorih iu jo štel lelo, v katerem bi se dogodile lake polil i^ke .spremembo na PrmoiNkem, da no bi Irebalo, /Kisli v iiieslu »,i»nMioiii, bili voščim nemškemu jeziku. Tudi um ui bilo do lega, da bi se njegovi otroci priiM-ili temu jeziku. On jo ndnovarj.il za -\oje idejo, ki, kakor rečeno, niso bile avstrijsko, in v toliko je bil značaj, poštenjak. On je trpel /a svojo idejo, p.thgoval se je za islo in je pozneje moral prebili marsikaj; v lom pogledu so ugodim la/.likuie od mnogih družili iz sedanjo dobe, ki sicer č.isle in nosijo njegovo ime. a nima,;« toliko srčnoMi, da bi mu sledili kakor v nii.šljeiilu, tako tudi v izjavah mišljenja. (Poslance dr. Hosoiislock: Kdo jo to ? — Klici: Kavelli!) On je bil resnični vodja po-liliski-ga gibanja v Gorici, iu za ča»a tega vodstva njegovega so je dogodila marsikoja deinouslracija. Ko j<> avstrijsko prebivalstvo slavilo neko palrijotiško slavnosl, odšel je s svojimi somišljeniki preko mejo v Palinonovo in je tam pr.i/.uov.il po svojo. Na povralku so sv tej družbi postavili nasproti ljudje ki niso bili Slovenci, vendar pa zvesti eoH;. . ,1; j ii so bili ogorreni na tem, da se uhaja preko mejo m se uganjajo poliliške bmko in so I iltiiiro nakiestiii to (|i'ii/.liii. V i^tem času se j jo v gori-kem gl..d.il!W-u dogodila grda de-' mon-!raci;a v navzočimdi piojasn-.va člena j Najviše cesarske hiše. (iVlo! Cljte!) Poslo-i |ial jo 11.1 l..k in shčen način, iu ž,d, da 1110-' ramo piipoznati. <l.i sv je veliki del mlajšega rodu vzg.-n.il v duhu iu pod poroluii tega moža. Nastopila je v Gonei (udi nasprotna slraiika: piehivaMvo gori-ko se nikdar ui zlagalo s leni, nasprotno, nezadovoljno je bi!n s te.-n iu žugal jo poraz občinskemu lajnd.u iu občinskemu svetu, ki \;a jo vzdr-ž<v;d. Ko se je približala ta nevarnost, ko so se bali, da bi o novih volitvah utegnila bili izvoljena diuga ¦večina, ki bi morda odslovila lega občinskega tajnika, požmil se je občinsd svet goriški, i\.\ je že v naprej določi! poiizijo svojemu uradniku, in za penzijo so um računali tudi listo dobo, ki jo je preživel v inozemstvu. Slednjič je umrl mož pred nekoliko leti. po kr.dki bolezni, skoro nagloma. Tedaj je bila velika žalost v ob-,-insi;oin svetu goriškem, iti sklenili :;o, da se na mestno stroške pok .pije toli proslavljeni mož. Pokopan je bil ioivj z veliko slav-uo:-t';o iu poiiipom. Ulične svetiijke so bile opremljene črno, v sprevodu so bili mestna godba iu gasilci in občinski, svet. je spremljal in corpore draz>ga pokojnika.
Povdariti pa moram, da v občinskih stvareh niso posebno livalili moža, to je, oziram na vodstvo občinskih poslov. O listi priliki s:; je posebno odlikoval neki mladi odvetnik, ki je v ob"iuski soji pel livalno pesem pokojniku in je na lega moža kazal kakor na idejal, katerega naj posnemajo mladi Golica ni, in t it m I a d i od v e t u i k j e ti a n c s župan v Gori e i. (Gujle ! Kujte!)
Dva sina pokojnikova se »lista predstavila, ko sta prišla v dobo vojaške obvez-nontl, ampak popihala sla jo v Kalijo. Tretji sin se je predstavil sicer, toda med službovanjem se je udeležil neke   demonstracije v
Vidmu; vede, kaj ga čaka, -.i zapustil z.islovo 111 je odšel v Italijo. Kako je to, da se v občinskem svetu goriškem predstavlja zu uzor, kateremu naj bi sledili drugi, mož, ki jo bil poštenjak v umogokalcrom pogledu, ki jo bil značaj, katerega pa ni možno hvaliti v političnem pogledu V
Dozdeva se, žal, da ono besedo niso ostale brez učinka, kajti letos se je dogodilo zopet, da sin prvega meščana goriškega ui došel na nabor, ampak je doposlal spričevalo, da jo hoi.in. V resnici pa so ga vi.leli na ulici istega dno. Tu seveda ni holol zaostajati tudi sin druzega podžupana. Na nabor ui prišel, p ič pa so jo Davil v proda-jaluici. Tudi v drugem pogledu so dozdeva, da mlajši ro 1 goriški sledi onemu možu, Toda, lo hočem povdarill v poznejšem delu svojega govora. V Gorici so so spremenilo iMZinoro. Vodilelj poliliškoga življenja jo umrl, med lom pa so se dogodilo druge spremembo. Vojno lelo I.Nlill. je bilo za nami, odiiošnji so so zjasnili in vnniijo razmerje Avstrijo do llalije jo poslalo drugo. To jo nekoliko vplivalo na notranjo življenje ju dandanes ni opazili tako lahko, da bi v Primorski lako očitno erošili zoper avstrijsko niLel. Izdali pil so drugo parolo, po kateri dolnjo. Soseblio kar so doslajo Gorico, povdarja se vedno iu vedno, da treba čuvali italijanski ;:uačaj mosta, (Daljo pride).
DOPISI.
Komen, 11. maju. — (Veselica na Gorja tiskom). — Kar je „.!upilor Pluvius" dno -2. maja pokvaril, da se ni mogla vršili napovedana veselica bralnega drušlva gor-jauskega „Narodui doni", lo je popravilo vreme v nedeljo — '.). t. m. — ko je omenjeno bralno društvo priredilo lepo veselico.
Veselica, napravljena na dvorišču gosp. posestnika iti krčmarja J. Šl rekel ju, snovala se je na jako široki podlagi. Vrli KraSovci so se odzvali od vseh krajev in tudi mnogo Tržačiinov je došlo na Gorjaiisko na svojih bieiklih. Udeležita je bila uinogobrojna iu nepričakovano velika. Prišla ji; tudi vsa koinoii-ska inteligenca. Dvorišče, na katerem se je veselica vršila, jr bilo krasno ovenčano s smrečjem, majavci iu zastavami; oder je bil kaj lepo napravljen in ua Zasloni so jo daleč, na okrog videl napis: »Slovan na dan!
Pred veselico je svirala veteranska godba mavhinjska lepe komade slovanskih podpori in koračnic. Potom pa se je dvignil zaslutili na odru se je pokazal g. l.udovik Šlrc-kelj, župan gorjanski. Po primernem pozdravu, katerega je imel g. žnp.ui, naglasivši v patri-jolično navdihnjenih betedah namen veselice, se je spominjal našega Zatiranega naroda ter spodbujal k delavnosti in vztrajnosti, na kar je godba zasvirala: ,Naprej zastava Slave!"
Poleni pa so se vršile programove. točke, kakor so bile v vabilu objavljene, jako ek-sakluo; in sicer: A. Nedvcd: .Ljubezen in pomlad", možUi zbor. S. Gregorčič: »Naš čolnič otmimo", dekiamacija, katero je vrlo dobro deklamoval g. A. širekclj, sedmošolec v Trstu. Volarii5: .Ti osrečili jo hc»i\ možki zbor. Volaric: »Slovanska pesem", mešan zbor, iu igra wMutcc*. — Sledile so še točko : Klaič: »Svračanjo", možki zbor; A. Marti: „0j planino", mešan zbor.
Kakor sem že omenil, jo bil govor (pozdrav), g. župana dobro sestavljen in s pravim občutkom govorjen. Pevske točke, !::dere so izvajali domači pevci gorjanski poti vod-stom gospoda Al. Sonca, komeuskega učitelja, so se vršile vseskozi pohvalno, da no rečem prav dobro, in so bile simpatično sprejele; nekatere so se morale celo ponavljali. Posebno so ugajali posamezni mešani zbori, kakor »Slovanska pesem" iu „0j planine", katere so peli domači pevci, Jtom-mske gg. učiteljice iu gg. učitelji ter več tomajskih go-spodičen in gospodov in drugih solrudnikov, kateri so se morali vsi na občno željo ponavljali. Posebej moram omeniti gospoda Sonca, tomojskoga pevca iu brala slovenskega g. učitelja, kateri  nas je s svojim  zvottkiiu
glasom knr oC.arnl. Posebno loimijakim pov-knm moramo bili hvaležni, dn so nastopilo tako rekoč nepričakovano in vendar tako uspešno.
Pevskim ločkum je konočno sledila igra .Mulec", katera so jo Rnres kuj gladko igruln. Oboji, igralci in igralko, so sn rosno in jako pohvalno trudili, dosozdi ugoden uspeh Ler so s svojimi dobro premišljenimi vlogami puščali pri poslušalcih jako ugoden iilis. Po končanem sporedu in tmli mod posameznimi točkami jo svirala kuj dobro volcrnnska godbn. Polom jo pit Ktiftol ples mi dvorise« nu velikem ,bi'i«Jiminii\ katerega m Jn udoloftilo z vso vslrajnosljo mlado in Hlnro. DrugI so zasedli mi/,o iu so pri kozarcu dobrogu Hlo-ranii" v vosoloiii pogovoru pri polju ruKVtt-soljovnli do mnoga jutra, Navzoči so bili tudi vrli inibrožinski pevci s svojim povovodjoin g. učil, A. Tuueeloiii iu nuni propevnli iidlik kIhvčoiii jio doniiičih gajih. — Slavil jim l
Slednjič doslnvljiiiii, da se jo gOHliluieiu' rosno trudil po moči tisi rebuli željam gostov.
Da jo bila veselica dobro obiskan«, Jo doku/, lo, da jo dtislu v ilimumicn, nkn hoiu ilohro obveščen, 17(1 gld. mimo na uslonuinl iu pri lilesu DSO gld,
Tuke in joduuko voscliee po deželi 80 za medsebojno spoznanji!, za jiiCenje narodno ideje in zavednosti jako koristne In primerno ler vslcd lega juko umeslno. Želeli hi lo bilo vsluil tega, tla bi ne bile tako vodko. Kvgo, vival setptonH 1                     C v n o g o rs k i.
V Doknjnli, pfi mejni reki Idriji, so iniuli v nedeljo (III. po Velikinoči) lepo cer-k; ^110 slovesnost, katero jo vodil v ta namen povabljeni misijonar Tomuzelič. Prišli so tudi gg. mirniški, nitarski, kožbanski in popoldne še gradenski. Zjutraj so pristopili otroci k I. sv. Obhajilu; popoldne ob 4. tiri so pa napravili veliko procesijo, pri kateri so nosili 4 nove blagoslovljene kipe med petjem in pnlrkovjuijetn. Slovenskega petja ui bilo niti v cerkvi, nili pri obhodu, ker se za tako reči ne brigajo Dolenjci, dasi biva mod njimi mnogo Slovencev — »mori-lur;*.
Po dokončani božji službi so se zbrali pevci iz Miruiku in so v krčmarjovein dvorišču pod vodstvom g. Trčiču mnogo slovenskih — iu le takih — vrlo dobro zapeli. Mirno so prišli, pevajoče odšli; nobenega nereda ui bilo.
Postne zadevo, (hv. poročilo). — Dne 5. maja t. 1. je imelo ob navzočnosti okolo 100 članov društvo, c. kr. poštarjev iu poštnih opravileljev za Kranjsko, Primorje iz Dalmacijo svoj XVI. redni občni zbor, ob jednem se je praznovala tudi pelindvajsellelnica tega drušlva v prostorih velike dvorano novega ;ioSlnega poslopja v Trstu; predsedoval je predsednik društva A. Schrev, c. kr. poštar, ob navzočnosti c. kr. pošlno-ravmiteljskega vodja Karola Pokorny-jn, poštnih svetovalcev Gariinberti in pl. Hcvdenbcrg, c. kr, pošlarskoga tajnika dr. P os p iš tla iu drugih višjih uradnikov ravnateljstva.
Najprvo je pozdravil predsednik navzoče v nemškem, slovenskem in hrvatskem jeziku, na lo podpredsednik drušlva I. G r e g o v italijanskem, kojim je sledil sijajni govor gosp. višjega ravnatelja z burnim odobravanjem; izrazil jo svoje veselje radi mnogoštevilne udeležbe deželnih poštarjev celo iz oddaljene Dalmacije, povdarjal osobilo važnost petindvajsetletnega obstanka društva, opisoval delavnost sedanjega predsedništva, omenjal posebno važno točko občnega zbora, reorganizacijo deželnih pošt. i. 1. d. in zaključit govor z željo, da bi napravil sedanji občni zbor v kulegijaluem pomenu globok ulis, izid pa bodi v blagodejni razcvit društva v vsakem oziru.
Na to je opisoval predsednik Schrev historične podatke, ličočo so petindvajsetlet-nice drušlva; .oroča v delavnosti predsloj-nistva od minolega občnega zbora,- da je društvu doroslo nn 373 članov, za kar se jo zahvalili v prvem pogledu gospodu nadrav-natelju in požrtvovalnosti tajnika dr. P o s p i-
šila, katera sta si pridobila nepozabne za- ) s'uge za društvo.                                               j
PrestopivSi k dnevnemu redu je sporočil predsednik natančno poročilo o sedanjem stanju reorganizacije deželnih pošt, kojeinu je sledilo določilo dne otvoritve društvene bolniške blagajne za 1. julija t. 1. V odbor blagajne so bili voljeni poštarji: Novak iz Kamnika, A. S c h r e y iz Jesenic, Obreza iz Vrhnike, Sorč iz Bovca, Miani iz Ogieja, D i a n a iz Vo'Jnjan-a, R e n d i 6 iz Sv. Petra v Brada, V u s i o iz Bola, G e r-b i n iz Knina in poštni opravilelji: N a g u iz Javornika, Crevato iz Bnj in Novak iz Biograda.
Na predlog predstojništva društva je bil v znamenje neomahljive udanoslt in neomejen« hvaležnosti enoglasno s frenetičnim odo« bravanjem izvoljen kol pokrovitelj društva gospod nadravnatelj Karol P o k o r n y; enako sta bila v znak priznanja njih zaslug za društvo izvoljeni Častnimi člani: gosp. poštni svetovalec G a r i m b e r t i in tajnik dr. P o s p i a i 1. Nadalje jo bilo določeno ustanoviti ob priliki petdesetletnice prestavnega | vladanja našega presvillega cesarja eno ustanovo za brez lastne krivdo v nesrečo padle poštarje in oprnviteljo.
S trikratnim vsklikom v slavo presvit-lega vladarja je zaključil predsednik skoro 5. ur trajajoči zanimivi občni zbor.
Ob 5. uri popoldne so se zbrali ude- ] leženci občnega zbora v salonih Hotelu »de la ville« k banketu, pri katerem je bil pričujoč tudi pokrovitelj društva, gospod nadravnatelj Pokornv z gospodom ravnateljstva, svirala je godba in vršila se je dolga vrsta liapilnic, od katerih je osobito omeniti ono, kojo je govoril gospod višji ravnatelj na njegovo Vuličanstvo našega cesarja.
Ig Prvačlno, — Naša vrla poddružnica sv. Cirila in Metoda — že dvakrat pokroviteljica, broječa veliko vnetih drušlvenic — je imela dno 9. t. in. po poldanski službi iio*ji letni občni zbor. Zanimanja vredno je to, da so si v polnem številu zbrane društ-venice stale nasproti v dveh močnih strankah, druga bolj goreča od druge. Gospu prvomest-nica Orlova je slikala v kratkem jedernatem in navdušujočem govoru pomen blagulvorne, razvoj šolstva in omike pospešujoče družbe; povdurjala je še posebej važnost ter vsestransko korist društva, ter tako oživljala in bodrila prisotne sovtstnice, naj vstrajajo ne glede na osobnošti. Istinito in opravičeno smemo reči, da je družba sv. Cirila in Metoda velesila, to je dre^oceni biser našega milega naroda, ona s svojo sestrico, Mohorjevo družbo, narod takorekoč poraja iz smrtnega spanja, krepi in širi med ljudstvom ljubezen do materinega-jezika in do domovine; stoji kot močan branik proti nasilstvu in potujčevanju. Z ozirom na obe družbi mora vladati med nami in povsod soglasje in je-dinost, smatrati jo moramo kot angelja rešitve, miru in sprave, kot čudotvorno nam še pravočasno iz nebes poklonjeno pomoč, da nas ne pokonča žvepleni ogenj, kojega vsipljejo na nas naši sosedje. Lot je všel v spremstvu dveh angeljev iz Sodome in Gomore in se otel, žena pa je gledala žvepleni padajoči ogenj ter je nesrečno poginila. Mi ne smemo le z mirnim srcem homatije in ljute naskoke motriti in gledati, marveč moramo sodelovati z narodno disciplino ter se posluževati vodilnega gesla »Svoji k svojim", ki posebno sedaj Že pri začetku vznemirja. Izmed naših društvenic naj se nobena ne iz-neviri, nobena niti družbi niti geslu.
Gospa Mozetičeva, tajnica, je prečitala po krasnem in vspodbudnem nagovoru pr-vomestnice razne zapisnike sej, med drugem tudi ganljivo spomenico, kojo je odposlala poddružnica g. Svetcu povodom pedesetiet-nice. Sledilo je poročilo g.čne Poljšak-ove o stanju blagajnice. Jednoglasno je bila od obeh strank izvoljena kot prvomestnica g. Aug. Orel; tajnici in blagajničarci pa se je posrečilo vkljub silnemu strankarskemu odporu in živahni agitaciji k zmagi; voljeni sta bili z 48 glasovi proti 17. Namestnice odbornic so gg.: Gregorič Ivana, Zoren Jožefa, Zoren Rozaiija, Pahor Terezija.
Od nekod. (O razmerah v Kopru.) — Velečastiti gospod urednik! V 16. štev. cenjene »Soče* sem Vam opisal že nekoliko, kake krivice se gode našim dijakom v Kopru. Izvestnim gospodom je še vse premalo, da so bili gojenci napadeni pred očmi ravnatelja in profesorjev pred zavodom, da je moralo orožništvo razganjati tolpe, ki so oblegale ob bslem dnevu dijake na stanovanjih, premalo jim je, da so bili potolčeni, zasramovani in zaničevani.
Ravnatelj učiteljišča je uvedel preiskavo, češ, ker so si dijaki samovoljno podaljšali počitnice. Torej samovoljno podaljšanje počitnic jo bilo, ko so morali bežati naši sinovi iz mestu, da ho si rešili Življenje! Da, vse bi hoteli po-roaSitl in pokriti! Mašiti usta našim pro-fesorjem^Li dijakom, maši se usta celo na-Siro poslancem, a resnica mora na dan!
Naši dijaki so torej strogo  kaznovani, kajti j dosedaj še niso dobili štipendijev, med tem, ko   so iste dobili Italijani  že pred Veliko nočjo. »Ja Baner, das ist ehvas anderes".
In našim dijakom se ne verjame, da so morali bežati v očigled dejstvu, da so bili nesramno napadeni, ko so se vračali na parniku, kakor ste javili. V očigled dejstvu, da je bii napaden dne 27. aprili, torej po vrnitvi, neki hrvaški gojenec, in bil tako | silno udarjen po glavi, da se mu je vlila kri in je moral k zdravniku. Zakaj pa prepovedujete, g. ravnatelj, gojencem še sedaj, hodili na sprehod, in jih svarile, da naj se varujejo ? Torej vendar ni tako krasno varno in prijetno v Kopru, kakor vi poročale na višja mesta! Hočete tudi, da Vanj malo do-kužeino, kako vse drugače postopate proti laškim gojencem? G. ravnatelj, zakaj ste plačali štipendij onim gojencem, ki so kričali po mestu dne 10. marca t. I.: »Abasso, morte ai gčiavi?* Soj jih poznate po imenu. Hočete, da si preskrbimo mi njih imena in jih imenujemo javno? In potem ste plačali po Veliki noči štipendij za mesec april tudi onim, ki so jih javili naši gojenci, da so bili v zvezi z napadalci. Dokaze v to imajo naši gojenci poleg drugih, ki niso meni znani, tudi te-lc: Pred napadom dne 6. aprila so hodili gojenci Vascotli, Noulian in še nekateri drugi z istimi napadalci in kazali za našimi mladeniči. Med napadom je vskliknil neki itol. gojenec, ko ga je napadalec zadel s kamenom: »Occio, che ti me gha ciapa mi" in napadalec mu je rekel: »La seusi, no go vislo". Drug itul. gojenec je klical napadalcem: »Varde, de no dargho ai nostri". In ko so hoteli orožniki prijeti par napadalcev, kako so kričali Hal. gojenci: „No, no e questo itd." Zakaj se odkrivajo od onega dne ital. gojenci vsem čevljarjem in hodijo z nojhiijšimi razgrajalci? Zakaj jim nič ne storile, g. ravnatelj, ko se pritožujejo naši gojenci, da jih laški njih sošolci psujejo in žalijo. Ni čuda, da so zgubili naši dijaki vse zaupanje v Vas, g. ravnatelj, da si ne vodo drugače pomagati, nego, da sporočajo vse starišem domov, kar je jedino pametno. Vso to, kar počenjajo laški gojenci, Vam je g. ravnatelj, kakor sem zvedel, prav dobro znano. Samo ne vem, Vam je li znano, kaj je rekel neki ital. gojenec HI. tečaju ravno onega dne, prodno je bil udarjen gojenec Bcnažič? Rekel je: »Kdor bi izmed ščavov šel k ravnatelju kaj o nas povedat, poskrbimo, da se ga dobro natepe*. In zvečer istega dne je bil udarjen omenjeni naš gojenec, ker je bil res šel nekaj javit gospodu ravnatelju. Kdo je zakrivil ta napad?!
Mnogo, mnogo bi se mogel pisati o razmerah v Kopru, ko bi hotel porabiti vse gradivo, vsa pisma, hi sem jih dobil tekom 2 tednov iz Kopra. II koncu pa si dovoljujem vprašali: Vol' izvestna gospoda, da so naši mladeniči v Koptu večinoma revni in da bodo morali pustiti zavod, ako se jim vzkrati štipendij? So li res zaslužili kako kazen, posebno tako strogo, ker se nišo pustili razmesariti od koperskih divjakov? Slovenski stariši, nkrenimo potrebno, da se nam in našim sinovom ne bode godila taka krivica! Vas gg. poslanci, ki ste jedino upanje naše, pa prosimo nujno nagle pomoči!                           Slovenski oče.
Domače in razne novice.
Uredništvo »Soee*. — Dosedanji odgovorni urednik g. D. Strucelj je odpotoval v Ameriko; z današnjim dnem je prevzel uredništvo ,S.» in „P." gospod Vinko Levic ni k. Na službo občinstva bo urednik vsak dan od 11. do 12. predp. v tiskarni.
V Solkana je bila v ponedeljek poroka odvetnika g. dr. Alojzija F r a n k o z g.eno Gabrijelo D olj a ko v o, hčerko nepozabnega rodoljuba g. Matije Doljaka. Solkan je kazal ta dan nenavadno lice. Fantje so napravili pred Doljakovo hišo slavolok, na katerem so vihrale zastave; tam so pozdravili novoporočenca. -- Pri tej priliki so darovali gg. ženin, notar Ignacij Gruntar in nadinženir Jos. Doljak vsaic po 10 gld. (skupaj 30 gld.), za »Slogine" zavode.
Osebne vesti. — Gosp. Julij pl. K1 e i n-meyer, c. kr. profesor na moškem učiteljišču v Kopru, je slavil 9. t. m. petdesetletnico svojega rojstva. Res plemenitemu gospodu želimo, da mu dal Bog živeli v zdravju še mnogo let na korist našega ni-roda! — Skušnje učiteljske usposobljenosti so napravili v Kopru z dobrim uspehom: Artur K o d r i č iz Loma pri Kanalu, Fran Križman iz Levpe pri Kanalu in gospodična Josipina Slunder, učiteljica v Kobaridu.
|           Razprava «> primorskih odnosajlhje
nadaljevala včeraj cel dan. Govorili so poslanci Spincič, Rizzi, Žitnik, vladin zastopnik, Le-nassi, Biankini, Pfersche (levičar), Ferjančič, na to pa glavna govornika Hortis in Laginja! Na to je bila nujnost sprejeta. Prihodnja seja bo v torek; govorila bosta dr. B r z o r a d in dr. Gregorčič.
Prepovedana veselica. - Slovenska Čitalnica v Dol. Vrtojbi je namerovala prirediti veselico na korist ženske podružnice družbe sv. Cirila in Metoda v Gorici. Goriško okrajno glavarstvo pa veselice ni dovolilo iz uzroka, baje, ker se pri istih zbere preveč ijudstva.  — Splošno, g. glavar se je baje
1 izjavil, da ne bo dovolil nikake veselice vee
v okolici. Ali ima zadnjo besedo slavno go- I riško glavarstvo? Mislimo, da ne, radi tega naj se uloži utok proti prepovedi.
Vse gre, ako se hote! — Goriški Slovenci se pritožujemo  od   leta do  leta proti j načirtu   porotnega  obravnavanja.  Vedno  so imeii polno izgovorov,  da  slovenske obravnave niso mogoče  iz teh  in  onih razlogov, j Govorili so tako, ker  niso  hoteli,  da bi i se vršile porotne obravnave   tudi   v slovenskem jeziku iz edinega razioga,   da varujejo italijanskemu jeziku neko dozdevno .pravico". |
Toda že hladnomisleci Italijani so spre- i videli, da italijanskemu jeziku se ne godi ni-kaka krivica, ako pride Slovenec pred take porotnike, ki ga dobro razumejo, in ako se vrši vsa obravnava v slovenskem jeziku. Italijanskim porotnikom samim je silno mučno, ko morajo poslušali dolgotrajne obravnave, ko se zgubi največ časa s tolmačenjem, o katerem vrhu lega nimajo še nikake gotovosti, da je tolmačenje točno  in resnično.
Da pa vse gre, ako se le hoče, to so pokazale nekatere obravnave tega tedna, »lasi listu porotnikov Slovencem ni posebno ugodna.
V  lorek  se je  vršila   obravnava   proti trem mladeničem iz Bil j.  Od   struni  zagovornika   in   potem  državnega   pravduika   so ! bili odklonjeni vsi Liki porotniki, ki ne umejo j dovolj slovenski. Na to se je vršila vsa obrav- j nava v slovenskem jeziku; vodil jo je gospod j svetnik Seli m ar da   prav  iv})6 in  giadko; | celo konečni govor g. predsednika  je dokazal, kako  lepo je  mogoče  obravnavati  tudi v slovenskem jeziku pri  naših   porotatt, ako je le nekaj  dobre   volje.   Verujemo,  da  gg. predsedniki, ki niso  Slovenci,   imajo  precej težav in več truda, ali vse to se da premagali tekom  dveh  zasedanj.   Gospod  svetnik S c h m ar da je vodil že to prvo  obravnavo tako gladko, da ni bilo niti najmanjšega nc-sporazumljenja na nikako stran: on je razumel vse in vsi porotniki so razumeli   njega, vse gladko,  vse   lep6. -— Evo   dokaz,   kak6 lahko je mogoče  obravnavati   v   slovenskem jeziku tudi pri porotah v Gorici, ako se le h oče.
Tudi v sredo je bila slovenska porotna obravnava. Sodnemu dvoru je predsedoval gosp. svetnik F t e g a r. Tudi ta dan je šlo vse gladko, vse lepo, dasi sta bila med porotniki dva gospoda, ki sta po mišljenju sicer Italijana, ali slovenski razumeta precej dobro; tolmač jo bil napotrebcu, ker sicer bi trpela obravnava mnogo dalje,
Ta dan je bila tudi obtožnica izvirno slovenska brez laškega prevod«, dočim je bila v torek obtožnica laška, prečita! se je pa tudi slovenski — prevod. Tudi danes se vrši obravnava na podlagi izvirne slovenske obtožnice, — No, zaradi tega Gorica še vedno stoji, ni se še pogreznila v zemljo, a tudi laškem jeziku ko ni zgodila nikaka krivica! — Kar je bilo mogoče v teli slučajih, zakaj bi ne bilo v e d ti o, ko je obtoženec Slovenec?! Do tega bo moralo priti, ker prej ne odnehamo, saj Slovenci nismo »inferijorna raca".
V  torek in v sredo je zastopal državno pravdništvo namestnik d. p. dr. S a n z i n ; govoril je seveda slovenski. — Zakaj naj bi ne bilo vedno tak6, ko jo obtoženec Slovenec ! Saj je sio ta dva dneva vse tako hitro in gladko uprav radi tega, ker je izvršilo d. p. svojo dolžnost. Naprej tako, sieer ne bomo prijatelji!
Oba predsednika sodnega dvora sta pa dokazala, kako lahko so mogoč* slovenske obravnave, ako se le hoče! Trudila sta se res radi jezikovnih težav, ali vsak začetek je seveda težak. Nadejamo se, da sedanji trud ne bo brez uspeha za prihodnje čase. Prosimo vstrajnosti! »Oropan" eij:an. V torek je bila pred goriško poroto prav zanimiva obravnava. Mladeniči Anton Nam ar, Miroslav Skalar in Andrej Č u k so bili založeni, da so 17. ja-nuvarja sporazumno napadli cigana Miha Hudoroviča, pretepli ga in mu s silo vzeli listnico, v kateri je biio 20 gld.; prazno listnico da so mu potem vrnili. Pozneje pa, da sta Namar in Skalar vzela ciganu še mošnico z g!d. 1*50. Zatoženi so bili torej hudodelstva ropa. — Obravnava, ki se je vršila v slovenskem jeziku, ni dognala nikake ; prave gotovosti ne o ropu in niti ne o navadni tatvini; ker pa so bila vprašanja postavljena za rop, so porotniki z večino gla-| sov vse tri oprostili.
Obravnava je pokazala, do cigan je prišel pod noč 17. jan. v krčmo Sollerjevo v Bilja h; ker je bil že malo pijan in zmerjal fante z „raberji, šašini in tatovi", so ga ti pretepli; cigana so hoteli drugi odpraviti iz krčme, ali ni se dal, marveč prišel je zopet v krčmo in ondi plačal fantom celo 12 litrov vina, pili so do l O1/,. Priča Soiler je slišala cigana mrmrati: »Mislite, da je prišel k vam cigan, ali je prišel pravi tič; to vince vas bo še drago stalo." Ko je plačeval vino, so mu videli v listnici deselak iti dva petaka. — Zunaj pred krčmo je nastal zopet pretep; prvoimenovana sla cigana pretepla. Cigan je trdil, da mu je nekdo listnico vzel iz žepa; sprva je imenoval nekega dru-zega, pozneje pa Skalarja. Jedna priča je videla, da cigan je pustil nekaj ležati na tleh, kar je Skalar pobral; to je baje bila ona listnica. Skalar je šel s pričo v bližnjo hišo, pregledali so listnico, ali denarja m bilo v nji. Ali je Skalar po poti grede odprl listnico, ni bilo dokazano. — Cigan je med. j tem upil, zmerjal in zahteval listnice. Rekel i je, da gre v Gorico k orožništvu naznanit vso reč; povabil je Namarja, naj gre ž njim in mu Obljubil plačilo za pot. Blizu Vrtojbe je prišel za njima Skalar in hotel ciganu vrniti prazno listnico. Namar zdaj ni hote! iti več naprej in je zahteval plačilo; ker je cigan trdil, da nima denarja, sta ga fanta preiskala in našla v mali mošnici 70 kr. (cigan je trdil, da je bilo gld. 1"50). — Zagovorniki so billi gg. Abram, Baltigi in Stanič. Vsi trije so izklučiti možnost, da bi bili fantje dogovorjeni, da napadejo in oropajo cigana. Ako bi to bili nameravali, bi ne izvršili svojega I namena v vasi zunaj pred krčmo, ampak I počakali bi ga na samoti. Dalje vse ravnanje
ciganovo ne obuja zaupanja; mogoče je, da je cigan denar že prej vzel iz listnice, da bi izvršil svojo grožnjo proli fantom. Da je pozneje vzel Narnar ciganu mošnico s 70 kr. (ali gld. 1*50!), to ni rop, marveč drugačen pngr.-šek, ker se je hotel nasilno le izplačati. Da Iii bili fantje ciganu listnico vzeli, ni bilo dokazano.
Vprašanja so se glasila na rop 20 gld. m gld. 1-50 za vse tri. Porotniki niso bili prepričani, da se je tu izvršil kak rop in so oprostili vse t;i z večino glasov (7—8). Ako bi bila vprašanja drugačna, bi fantje najbrže ne bili povsem prosti, vsaj vsi trije ne. Toda rop* ni bilo i — Ta obravnava bodi fantom v svarilo, da ne pridejo nikdar več na zatožno klop, toliko bolj, ker niso posebno ugodno opisani. Naj pokažejo zar •. ¦ prej z lepim in poštenim življenjem, da ," bite v resnici najbolje ako so bili oproščeni. Det:>nior. — Leonora Renko v Loko ven je nezakonska hči; stara je 29 let. Že I. i Nit J. je imeia tudi ona nezakonskega dečka, ki živi. — Tudi v noči 2G[27. decembra pret. leta je porodih nezakonsko deklico; dotlej je vedno tajila svoje stanje, dasi so sumili vsi, da mora priti kaj takega. Ona pa je bolela odpravili s sveta tak viden dokaz njenih grešnih zvez; zutegadel se ni nič pripravljala na prihod otroka. Ko je porodil:!, je prerezala otroku vrat z malim žepnim nožičem, v!e«l česar je dete umrlo. Truplo j» skrila v nekom zida. — Ali kmalu je prišlo vse na dan, Leonoro so deli pod kiiuč, in v sredo je stala pred porolniki. -Izgovarjala se je, da dete je prišlo mrtvo na svet in da otroka ni umorila ; ako je bil ranjen, se je moralo to kak6 drugače zgoditi. — Toda vse priče so govorile proti nji. Pričanje dveh zdravnikov pa je potrdilo, da olr.)k je bil povsem razvit, zdrav in da je pihel »iv na svet, ker v pljučih je bil zrak; rana na vratu je bila prizadela z rezilom in je bila smrtna, — Poroiuiki (načelnik g. Andr. Gabršček) so jo soglasno proglasili krivo, a sodišče jo je obsodilo na s p. d e m let težke ječe z enim postom vsako lito 27. decembra. Renkoje poslušala to razsodbo jako hladnokrvno.
„l!hc ti Tej?ui un colp!" -~ Pri porotni obravnavi II. t. m. je bil uvotjen načelnikom porote naš tiskar g. A. Gabršček. Ko je čital pravorek, so nekateri laski poslušalci polglasno izgovarjali: »Che ti v ogni un colp!" In to se je ponavljalo desetkrat! In potem naj še porečejo, da niso ljubeznivi! Ako bi pričujoči Slovenci reagovali, kdo bi bil kriv? Mari ne zopet — Slovenci?
Zanimiv dodatek a volilni korupciji. - Svojcčasno smo neoporečno dokazali, kako so podkupovali nase volilne može v V, ku-riji. Te dni smo prejeli klasičen dokaz, ki pove mnogo več nego bo marsikomu ljubo. Cerkovnik Andrej Filipič v Ravnici je bil poklical) k prosiulemu Antonu m. Obizzi-ju zastrau neke »ceste". Ko je prišel k njemu, ga »slučajno" ni bilo doma; njegova soproga ga je prijazno sprejela in izvršila sama vse potrebno po nalogu svojega soproga. Dala je Filipiču listek, na katerem so bili napisani ti-le volilni možje: Oblokar Janez št. 71, Trpin Leopold si. W>. in Bašiu Anton št. 51. v Solkanu, Brezigar Franc v Zairori (občina Deskle) št. 100 in Leban Valentin v Grgarju št. 17L. Torej prav zanimivo-sumljivo natančni podatki! Dala mu je tudi pot čislih glasovnic z uradnim pečatom c. kr. okraj, glavarstva. Z.i vsako glasovnico mu je ponudila tudi 5 gld., torej skupaj 25 gld. in rekla: »Ako ti le volilu: možje oddajo te čiste glasovnice, dobe, ako bodo zahtevali, tudi Se več denarja, tudi do 20 gld." - Filipič popraša: »Ali kako se bo vedelo, da so oddali te glasovnice?" — Obizzijeva žena mu pojasni: »Glejte, na vseh petih glasovnicah je povsem enako odtisnen uradni pečal na istem mestu na desni strani iu enako obr-nen. Po tem komisija spozna na listku zapisane volilne može". • - (V resnici ko vs» glasovnice enako zaznamovane; te glasovnice smo poslali našim poslancem. Druge gla^-.tv-nice so bile pa drugače zaznamovane s pečatom na drugem mestu in drugače obr-nenim; na tak način je mogoče imeti v razvidnosti tudi na stotine glasov.) — Rekla mu je tudi dalje, da vsa reč je dogovorjena z gospodi na glavarstvu, ni se mu torej ni-česa bali. To je Filipiča premotilo, da je glasovnice sprejel, ali dosegel ni ničesu; glasovnice so mu ostali.' iu zdaj so v naših ro-kab. da imamo ž njimi neoporečen dukaz, pod kakimi odnošnji so se vršile zadnje dr-: žavnozborske volitve. — Daljnega kouien-[ larja ne pišemo, ker je nepotreben; čitatelji ' naši si lahko raztolmačijo vse ostalo. — | Vprašamo le: Ako bo poklican na odgovor-i nost ubogi Filipič, ki je le žrtev splelkarstev I v znanih krogih, sli naj ostanejo nekaznovani tisti, ki so organizovali tako ncčtiveno volilno korupcijo? Ta ima gospod Viduiič I dovolj hvaležnega posta, da nastopi z vso odločnostjo v obrambo veljavnih zakonov. Mi I mu bomo pozorno sledili. I           Kdo  Izziva In napada?  — Pretekla
soboto zvečer je šlo sede m Solkuncev domov po Bianči. Srečali so na potu okolu trideset Goričanov, kateri so jih ustavili in začeli siliti, naj vpijejo »Ev vi v a"; ko pa ti niso hoteli vstreči njih vroči želji, žugali so jim s pestmi in tudi napadli. Ali Solkauci so si mislili: ne bodimo leni in pokažimo jim, d,', smo na slovenski zemiji. Izvili so trem I Lahom nožiče iz rok, s katerim; so morda nameravali rezati slovenske trebuhe, ako bi se pustiti: a ni se jim posrečilo. Druge so pa pognali v beg; in dirjali so proti Gorici, kakor njih bratje prostovoljci na Grškem v brzovlak. Pa naj še kdo reče, da niso ko-rajžui ti naši miroljubni sosedje. Izzivali seveda znajo, a nič drugega; in kdo je pot?m vsega tega kriv? Vsa krivda zvali se na *lo-I venska pleča!
Kako so usmiljeni! — Na našo vest I v zadnji »Soči* pod tem naslovom smo dobili pojasnilo, da je bila prva oseba, katera je pomogln onemu nesrečnemu Renčanu   — Slovenka  Frančiška  Rijavnc  in  oaa ga   je 1 spravila zopet k peku g. Budi nji, ki je
doma iz Dornberga. (Ako on slovenski čuti, tega ne vemo.) Pri tem gospodu je bil nesrečni mladenič od 68/. zvečer do 3. ure zjutraj in od tod odpravljen v bolnišnico. — h tega je zopet razvidno, kako zavijajo laški poročevalci v svojih časopisih!
Vso Je le »izzivanje". — Nekaj vr-tojbenskih fantov se je peljalo v nedeljo popoldne k veselici v Podgoro; vedli so se povsem odlično, le popevali so polglasno in — slovenski. Pri glediški kavarni jih redarji ustavijo in odženo na glavarstvo,, goriška inularija pa je veselja vriskala. — Ves prizor so opazovali iz prvega nadstropja trije visoki dostojanstveniki, ki so se Skandalizo-vali nad takim postopanjem redarstva; vsi pričajo, da fantje s-j se vedli vseskozi dostojno in da je bil neumesten vsak korak redarstva. Visok vojaški dostojanstvenik je celo kričal na redarje, naj puste fante v miru.
—  Evo, tako.se nam godi pod vlado goriškega Irijumvirata.
Kdo dela nemir iu draži. Pišejo nam iz Krombergat Naši mladeniči so se vračali domov minolo nedeljo iz Gorice. Kakor je že. njih navada, so polglasno peli in — seve — govorili le slovenski, Ko so šli mimo gostilne «AH' Acpie.lotto* na miro-dvorski cesti, je nekdo zalučal kamen za njimi, K sreči, kanen ni zadel nikogar. -Kuj bi se bilo lahko zgodilo, da so mladeniči reagovali? Na to vprašanje naj odgovorijo oni, kateri vedno trdijo, da so le Slovenci izzivalci!
Itadodarui doneski. — Za „S!ogine" zavode je daroval go»p. Karol Drašček, pek na   Komu in   v   semeniški    ulici,    10   gld.
—     Za brzoja vko, so darovali: Judini slovenski mesar v Gorici Peter Mozetič 2 gld Anton Drhte 1 gld. Jožef Uudiii, župan z Grgarja 70 kr. — Po ,"iU kr.: Jurij Može, P., Loverčič, Pečenko, Ivan Gorjup, Ivan I.)e-kleva, Franjo F., dr. llojic, dr. Turna, Andrej J.ikil, Klanjšček, Anton Koren, Anton Grauuer, Jožef Radikon, Karol Figel, Alojzij Gorjup, Dinko Pavletič, Anton Klančič, M.irlin Poveraj, Anton Fon, Ivan Hoja, Domoljub, Zoni, N. N. C.ivnar, W. D., M. F„ A. T., Mašera, Marnšič, Ličen, Jožef Koršic, Matija Koršič, C-r, Kopač, Dr. K,, pek Trampuž i/. Gosposke ulice, Franjo Drašček, Štefan Kofol, Anton Zerga(?), Uril, S-l, Mo/.etič, N. Vodopiver, IvMii Ilausner, Simon Vallrič, pl. Loculelli, Franc Pavletič, Podgorski iu Ivan Huda. — I'o 4-0 kr.: Lipša, A. Podgoruik, Oresles-Pvlades, Križman. -- Po :i0, 20, 10, oziroma 5 kr. so darovali: Jerkič, Lokiir, Jeretič, Premrov, Simčič. Plater, Katnik, F. Jakil, Fonovič. Hribovič, 1'relesnik, Narod, Vuga J.iue/, Slovenec, N. N., Maričko.stav, Dominik, Josip Dekleva, Josip Music, Seljau, Veko-Viktor, Zlatko Ljasih, Anton Možgoti, Jakob Janez, Ivan (ioikič, Josip Pavletič Mirno, Franc U.ibuik, Ivan Rejovič, Selški, Andrej Vogrič, Josip Pre/elj, Jane/, Zorn, Ambrož Fuiian, Ivan Premrov, Jinip Toimižič, Dr. C-povanec, Rodoljub, Zivko Slokar, Raškin, Fran Simčič, Franjo Pavliček, Ivan Mo/.elič, Karol Liitman, Ferdo Tolminski, Prinčič, Alojzij Bucik, Bajt, Filip Vtdenlinčič, M. P.rezi„'ar, Anton Nanut, Rafael Droe, Ferj.iu-čič, Štefan Podgoruik, Ivan Meljavce, Zdravko Cniičau, Franjo Kaiičič, Jo.sij Vimprič, Anton Jug, Mihael Ziinic, Miro Preu.fov, Rrogaulič, Kocijančič Jožef, Itufulin Matej, Jernej Veli-konja, Franc Mučič, Mihael Sterk, Matija Leban in Janez Pavlin. — Košir Vinko v Trs t h I gld. — Lenarčič Karol v Kanalu f)0 kr, — Debenjak Jožef v Kanalu 50 kr. — Košir Jožef v K. ";0 kr. Podbršček Anton v K. 50 kr. — Martin Šuligoj v K. 20 kr. --Podbršček Jožef v Deskli 10. kr. — gld. 1-2!) so zbrali solkanski ianljc v gostilni g. župana na dan poroke novega slovenskega odvetnika dr.i. Al. Fraiiko-ta z veleč, go-spico Gabrijelo Doljakovo in sicer, da s tem počaste spomin njiju poroke. — ('•. g. Josip Stran car kurat v Štanjelu 5 gld. za Slogo (in f> gld. za si. »Alojzevišče".} — Goriški »vrani" zložili gld. p.">2 za pesmico »Le pustite". -- Pri prepiru radi slov. uži-galie, ker jih ni bilo na mizi v neki krčmi, nabral Fr, Vogrič 1*70 gld. — Župnik Josip Primšar v Podmeleu 5 gld. — Anton Obidič 2 gld. — Od dohodka pri veselici v nedelj o dne D. t. m. v Podgori   l 00 gld.
—    Slovenske deklice iz Oseka v nedeljo v Podgori izročile po L. Hadalič 2 gld. — VidantiC Ana 50 kr, — Neki gospod v Podgori 20 kr. po gospici Likarjevi. Prašnikov pipček 3 kr. Za pesem »Le pustite" in »Deset u a r o ti n i h z a p o v e d i j* daroval gostilničar Gorjanc (pri Attemsu) 50 kr; irij« Kanalci lil \r; Anton Rejc nabral v Podgori gld. :K>.V,j, a gosp. M. pa celo gld. 0-58. — Ker se niso udeležili podgorske veselice so darovali 2 gld. B., L., P. in S. — Nabrali fantje v Pevmi 9. t. in. gld. 4-21. — Preostanek za godbo ob Kristovem vstajenju v Pevmi gld. 2-50. — Prof. Žuiiiarčič 1 gld.
Svoji k svojim. — Pod tem naslovom pišo ^Edinost": Večkrat smo že pojasnjevali, kako si tolmačimo mi geslo »Svoji k svojim !" Naše stališče je tako: slovensko ljudstvo naj kupuje le pri svojih trgovcih, a trgovci naj gledajo, »la z dobro postrežbo, primernim Liagom in primernimi cenami omogočajo ljudstvu praktično izvrševanje načela »Svoji k svojimi'
Rekli smo bili tudi, da bi bilo krivično zahtevati od našega ljudstva, da mora kupovali od svojih slabeje blago in za više cene. To izjavo našo treba razumeti cum grano salis, to je, ista ne more veljati za vse slučaje. Iz Gorice se nam poroča na primer, da so goriški Italijani začeli ponujali svoje blago za vsako ceno z očitnim namenom, da bi uničili konkurenco od slovenske strani. V takem slučaju je postala seveda stvar drugačna, kajti od slovenskega trgovca
[ ni smeti zahtevati, da bi dajal blaga pod ceno, ker  bi s tem  uniči!  samega   sebe. V
j tem   slučaju   moramo   zahtevati   od   našega
j ljudstva, sosebno pa od malih trgovcev po deželi, toliko požrtvovalnosti in toliko rodo-Ijubja, da se ne dajo premamiti po tem laškem manevru,  da bi iz malenkostne do-
1 bičkarije grešili zoper svojo narodno dolžnost
in ovirali zapričeto delo za osamosvojenje naše na gospodarskem in trgovskem polju. Slovenski trgovec je storil svojo dolžnost v polni meri, ako nudi poštenega blaga po pošienih cenah. Več ni smeti zahtevali od njega. Sosebno ne moremo zahtevati, da bi se spuščat v divjo konkurenco, da bi r.iz-metal svoje blago za nizke cene in v svojo očividno izgubo. Kakor da bi ne hoteli, da bi se trgovec brezvestno okoriščal na našem ljudstvu, zlorabe geslo »Svoji k svojim", Tako pa tudi ljudstvo ne sme zahtevati od trgovca vet. nego more nuditi. V tem zmislu moramo opominjali slovenske odjemalce kar najzaresneje, da naj nik; r ne gredo v past, ki jim jo nastavljajo sedaj Lahi s svojimi sramotno nizkimi cenami! Laski veliki trgovci so navihani in vedo, kaj delajo. Oni si mislijo in računijo: dajmo jim, nevednim ščaveni, sedaj nekoliko ugodnosti, dokler ne bodo uničena slovenska konkurenca, potem, no potem, ko bodemo mogli zopet diktirati tvne, nam že povrnejo z bogatimi obrestmi, kar smo jim ¦•- pogodili. Še enkrat torej, slovenski odjemalci po deželi: ne dajte se varati in mamili po laškem manevru, po nizkih cenah, ki vam dado le hipnega dobičku! Ostanite vztrajni, ustvarite trdno organizacijo! Zadovoljni bodite, ako vam vet'i slovenski trgovca1, nudi poštenega "blaga za primerne cene! Ako hi se dali premamiti po nizkih cenah, zagrešili hi se tudi zoper «vt.jo (ustno korist, ako hi bili tako ncspimetou v tem resnem trenolku, ko smo začeli imponovati nasprotniku, ko se je. jel isti tresti v strahu. da so minuli tisli časi,. ko«je po svoji volji izžomal nase ljudstvo, ako hi v (cm trenolku, ko smo jeli resno misliti na gospodarsko osamosvojenje, dali voditi ud m tlep-kostne sebičnosti. Pokažite Slovenci, da /nate slati na višini svoje naloge* Goi,;c, a k.i se pokažemo majhne v velikih iu rednih trenutkih !
0 nepošteni Konkurenci je pis.tl nekdo v .Edinosti' v našem smislu tako-lo: »Hckel sem, da ste mi ugodili posebno, da ste v zadnjem i/dauju napUali nekoliko komentarja o zahtevah, ki jih s.ovensko ljudstvo opravičeno sme slavili do slovenskih trgovcev in obrtnikov. Kar se dn-daje pnMe-nosli, holuhto-ili in kulauee. o leiti ni zgubljati besed, kadi h-li svoj-dev moramo ah-o!t«!in/ zahtevali ' od naših trgovcev. To je ločka. ki stoji in kalen ni In ha pojasnil. Diugače )),i je glede ren. Tu je res trehalo pnjasnil.i, da ne hi niše IjmMvo imelo krivili nazorov in da ne hi v svoji zmoti slavilo pieranih zahtev.
Tu Irciia razlikovali med normalnimi in n<¦normalnimi ndun«a'i. V iionnahih wl-nnšajib, (o je, dokler slnveri-ki trgovce m-prelit u;e konkurenčnega linj.i, dokler se namreč hoj ne dotiku one meje, k.cr se pričenja oe.ividi.ia zgnb.i za prodajah a, dotlej mora konkurirali ludi *loven«ki  trgovec. To
sinemo   itt   mor.....o   zahtevati   od   njega! V
toliko mora hiti usposobljen za fconkureiicijo ludi slovenski trgovec. In kulikor ni, m»»r.i se usposobiti po združenju iu pamelni or/a-nfeatv. Ako bi ne zahtevali lega, hi le razni ja I i naše trgovce in obrtnike, da hi I.ihko-tnišljeno gre-ih, zanašaje se na nansišlj« sio dolžnost slovenskih kup jvalcev. zahajati le k njim, k slovenskim trgovcem. A to hi slednjič škodovalo trgovskem« ?lanu samemu, ker hi mu nedostajatu one skrbi, one ambicije, ki ga v prvi vrsli more vspodbujali do usposohljenj.i na konkurenčni hoj. V normalnih odnosajih torej mora gledali slovenski trgovec, da je spo-ohen za konkurenco, ne le glede kakovosti blaga, ampak tudi glede cen. Drugače je v nenormalnih odnosajih, to je, ko je slovenski trgovec je! lirati konkurenčni boj do one meje. kjer se pričenja t očevidna zguba. Taki odnosi ?<> men la na- j stopili na Goriškem. Laški trgovit vidi,o. da i to pot slo,e stvari resno, in zl.ua so «e V tem >tr.ih'l iiole bržkone posesati po ./> upuem sivd-tvu: po skr.ijni kouktin tiri glede cen. Žrtvovati hočejo ktiakor-siljodi. d. le odvrnejo prehčo jim nevarnost, V vojn ni, da bi vojskovodja sktpuiiral z dt::urj»-m Jedini cilj pred očmi mu mora biti—zmaga Saj po zmagi mora plačati odškodnino premaganec! Tako računijo tudi la*ki trgov«i ,ne plašimo se hipnih /gub, katere hodi morali, ako zmatratno mi, itak plačati — Sio- j j, venci! Zmage, zmage l«n-j. za vsako ceno!* j 0
našim trgovcem in obrtnikom, da srečno prebijejo zapričeti gospodarski boj — boj za osvobojenje iz odvisnosti od tujega kapitala ! Potern se bodo stvari razvijale dalje same po sebi tudi v kupčijskem življenju. Voditeljem pa kličem: na delo, hitro delo, za organizacijo in usposohljenje za konku-rencijo!
Lop od zdrav! — Dekla nekega Slovenca je šla v prodajainico Laha M., po neko potrebno reč. Ko je odhajala, je pozdravila „Z Bogom!" Eden postrežnikov v prodajalni« ji je odgovoril ironiški »živio*, drugi kulturonosec pa je uporabil kot odzdrav lepozvočni cvet italijanske prosvete na koncu devetnajstega stoletja — namreč v italijanskih zagrizenih krogih visokočislano besedo: .merdal". — Upamo, da ta odzdrav ludi nekaj pomore do tega, da se bodo ogibali Slovenci nasprotnih prodajalnic!
Kako so  uljudnl.          11.  t.   m.  je
stalo šest Slovencev pod okni Mar/inijeve hiše v semeniški ulici, Uazgovasjali so se sevv slovenski. To pa ni ugajalo neki osebi v drugem nadstropju, kajti ni si mogla drugače pomagati, da jih odpodi izpod okna, nego s tem, da je dvakrat pljunila na njih iu enega opljuvala. Tako se nam godi v (Jorici!     ...        ____
Ne marajo v i blaženih vojakov.
služil devet  let pri  n
vpraša:  službo v me
potrebovali   plavanju
je predstavil
Itlzho avstrijskih   Iz-
¦ Neki Slovenec, ki je lorn.irici v Pulju, je šel >luo   kopališče,   kjer  so
veščega moža. Prišedši poprosil   z;
Prvo vprašanje do njega je bilo: kaki ruduosli je? Ker je odgovoril, daje Slovci>.-.:r, so g.i odslovili, češ. za Slovence nimajo služb«. Mož je odšel iu si mislit: zakaj sem služi! državi devet let, ko ne donim službe, kojo bi morali dobili v prvi vrsti |e Avstrijci r — l.adovediti smo, ah bo tak Avstrijec oni, katerega golovo sprejmo v mestno službo!
Za .love" 31 ur zapora. --- Nakaleri mladeniči iz lini so došli na vojaški nabor z navadnim ,1'ovčom* v žepu. VVled lega so   duhih  mi   gi.ivar-dvu   po   VJH-   vir zapora.
Mladeniči podajo seveda ulok. ..... Tako daleč
smo dospeli v (Jorici !
Koiistato vanje Mila. - V nedeljo '.). t. m. šla je trojica Slovencev mirno po ulici »C.ipressi-. itlizu ša plove krčim; bili >o pa iz/ivani na nečuveii način.
Sin tega krčmarja vpil je za iiiiningir.-dočimi: .(Jucsli porchi di sciavi, viva (lori-zia ilaliana, morle ai sciavi opponcvc, se gave ror.iggioV!* Poznamo mno-o Slovencev, posebno Vipavcev, ki zabijajo v lo krčmo. I lotimo iili, tU ue prekoračilo nikdar več nje praga. Itnjaki, tih hočete podpirali lake osebe, ki vam h iijo -     sinil ? !
Velik« zaloga za sladkor, kavo in sploh vse kolonijah* se olvori v Gorici do 1. junija. Velika slovenska Ivrdka olvori Iu za Slovence in Goriškem svojo podružnici), ki ho mogla ne le tekmovati z vsakim sedanjim trgovcem, ampak bo še veliko ugodniša v vsakem o/.iiu. Z> zdaj naroča l.i Ivrdka mul tisoč vagonov blaga na lelo, ima najboljše zveze,   dovoli kapital.
i kakor i Toliko za dai
Podrobnosti hod<
deželi s posebnimi okrožnicami.     - Evo napredek ! Naprej!
Tako je prav! — Pri dražbi lova za Miren in P.npo je položil r.l) lir vaiščine Cimloiirij To s i. P.o.ioljubni gospod Andrej J.ikil iz Hupe pa ni opustil lova iz svojih rolv in ga je prevzel ukljuh visoki ceni. — Takisto ie je zgodilo   tudi v Si. Pelru. T;
nji lov je <n raslli doma iloieii za  Hi I
pos, buo   i;;
¦l.i! lanski
•ini pri dr.v.li
KM. Za  i-^leg,
Leuaš    iu
lelo
»i gld., a letos
tako,
so se pole;
nekateri
Na to polje ne moreta in tudi ne smela sledili slovenski trgovec in obrtnik. Do one meje, kjt r se pričenja očividna zguba, morata biti usposobljena za konkurenco tudi slovenski trgovec in obrtnik in slovensko ljudstvo sme zahtevali lega: nikakor pa nimajo slovvnski odjemalci pravice zuhtevati, da prestopita preko te meje. da pričneta tržili z izgubo! Bog ne daj! To bi bilo pogubno, to bi bilo prič.elek polorr.u in katastrofi m posledica hi hi!a. neizogibna posledica: povrnitev v brezpogojno odvisnost od neslovenskih trgovcev.
V takih odnosajih, ko neslovenski trgovci tirajo konkurenco od noža. do uničenja, se mora slovensko ljudstvo pokazat: razsodno, bistroumno, da vidi in spoznava nevarnost, ki mu jo nastavljajo  nasprotniki!
V  lakih slučajih mora pokazali ljudstvo, da ume svojo patrijotiško dolžnost. Skratka torej, dokler neslovenski trgovec prodaja po normalnih, primernih cenah, dotlej mera konkurirati ž njimi tudi slovenski trgove: kakor hitro pa prvi jame prodajati v izgubo, bilo bi krivično zahtevati od druzega, da mora slediti prvemu na ta op.dzka tla. kjer bi ga čakala
V  poguba. Slovensko ljudstvo naj  nikar ne
j   Jt..'^..!!!.
j           Zima! - - Pijejo ii.hh iz St. Viškcgnro:
' PW nas pada   danes   12.   maia,   od   »1.   ure ¦ zjutraj   neprenehoma   sni-«!   Mraz  je   kakor ' v z.mi.   Vse   drevje   je   bilo   z   zelenjem   iu cvetjem   kii!o   --   a   sedaj   je   vse uničeno! Pri/akovali snu, dobro sadno letino .. - a današnji dan nam je uničil ves up.   Sneg lomi Ire.esne   veje in ludi   žilo na polju  je   vse »¦•to! llog pomagaj! — Isto nam'pnro-iz P.reginja.          Dobiii smo dalje poro-
čilo iz tla
\±
. m.
um
bii/u   Hovca   10 din na čez  Predel v P.olc nam ni
kadar sneži pod  Predelom r; pričakovati   veliko  cvetlic
med. *!?;¦ je prišla v Gorico de-ga rodoljUbiuga županstva erjuskega društva v Gorici, fr ga naprosila, da hi se •rgu Ohovinov spomenik, svolo   denarja kot pri
v najmžem kraji deb.-a). ' - Pošta došia tri dni.
Pravijo, da v lom času, da j iu dobre letine z;
Iz  l)or»»*c
put.u-ija ta:.iošiiH k prcds-duiku vel g. 4 a c o h i-,u. t postavi! v boruh ohljid.ivš!   zdatue^
spevek.   .....   Gospod    pndsednik  je   sprejel
dcput.icijn z njemu prirojeno ljubeznivostjo ter jo zahvalil za lepi namen, izj.ivi\ši da m,- more ustreči želji, ker je že določi-no, d.i se spomenik postavi v tiranici. — Itoiioljr.hni doruberzani so se na to poslovili od gospoda predsednika z nadejo. da v kratkem vidijo spomenik vsaj v Uranic«!
Ker dostojen spoiijonik stane veliko svolo, a se je dosedaj piimeroaia še malo nabralo, opozarjamo iu prosimo pri tej pri-[ liki vse rodolube in čestilce hrabrega Ceho-naj  podpinjo  g.  Jakobi ja,    Iialeri   je
prezre dejstva,  da si  rni še  le  ustvarjamo I *Foil1 krasuo ,u,sfl P°*lav'1' ^'liovinu p|m .....      V takem stadiju ne sinemo J »'«">   z   Pr.il,osi«   <l:l b?  z;,,no^el   na?rav
svoj trgovski stan. V takem stadiju tirati vratolomne špekulacije in konkurent ije. ampak slvar se mora razvijali postopno, zdravo, solidno, .\jedaj pa naj \še enkrat pristavim svoj ceterum censeo: mi Slovenci ne smemo pozabili ni za trenotek, da je ?. na.šitu gospodarskim bojem tesno spojen ludi na-fodnimoment. Uodoljubje pa zahteva vsikdar nekoliko požrtvovalnosti. — Lelo3 je našo 'judstvo podalo lepih izgledov rodoljubja. Tu Plamen naj je. spremlja tudi na gospodarskem polju, da po svoji požrtvovalnosti pripomore
uka dostojen spomenik, 0 priliki podgorske veselice so pro-plačali vstopnino: l'o 3 gld.: Franc Pauletič iz Gorice in Jurij Mose. Po 2 gld. i>0 kr.: Slokar iz Mirna in grofica Mat. Allems. — Dr. Turna 2 gld. — Amalija J..Sevec, Marija in Jelena Medved gld. 1-70, Reja Ivan gld. 1-20. — Po t gld.: Joško Kovan, koral Budin, vikar Mašera, Franc Puvlelič, dr. K., Kocijančič in Premrov. — Po 50 kr.: Fagaucl Vinko, Crmelj Andrej,  Poljšak  Franc,   Fon
Anton,  Brešan  Franc, Bajt, Fcrfila, fvr:pe-
klcva,   dr. Rojic,  Kafol,  Vogrič in FdpOViC.
— Hvala!                                                V -iS
Froliujcna Primorska. — Pod tem
naslovom s»io sprejeli krasno pesem, katero priobčimo v prihodnji številki.
Izlet „Slovenskc  Čitalnice".  — V
nedeljo priredi Goriška Čitalnica svoj prvi izlet v Št. Maver čez Pevnio. Zbirališče pri prvem mostu ulice Sv. Klare. — Drugi udo-ležniki dobro došli!
Občni zbor ženske podružnice družbe Sv. Cirila in Metoda v Gorici bo v nedeljo 10. t. ni. ob 3. uri popoldne z navadnim dnevnim redom v Slov. Čitalnici, na kar opozarjamo častite družabniec in rotimo k mnogoštevilni udeležitvi.
Občni zbor If. vojaško - veteranskega društva bode v nedeljo IG. t. m. ob II. uri predpoludne v društveni dvorani.
Olrfnl zbor Čitalnice v Vrtojbi bode dne L>:i. maja ob i. uri popoluduc v društvenih prostorih z navadnim dnevnim redom.
Svoji   k  svojim!          Na veslico pod
tem naslovom v zadnji ,Soči" smo prejeli od voznika Ivana Obleščaka (Mikarja) pojasnilo v tem smislu, da je on nakladal pri P a v I e t i C; u le lako blago, katero je prišlo po ž e 1 e z u i c i, iu sicer po naročilu nekaterih trgovcev v Tolminu. Isti trgovci so dali zdaj pooblastilo g. II v a I i č, u, po katerem se bodo posluževali zanaprej. Svoje blago pa je nakladal pri g. Kaučiču. — Vsakemu svoje!
Onim gospodom kateri so bili včeraj osem pri seji za ustanovo novega društva, se naznanja, da bo ustanovni zbor d n e -2'.]. t. m. v Slov. Čitalnici, in ne v nedeljo lo. I. m. K tistemu bodo povabljeni z posebnimi naznanili.
Poz I v ! Oni gospod, kateri je shranil za .Slogo« nahrani denar (gld. '.HM) na velikonočni ponedeljek v krčmi „pri Bruci" proti Solkanu, kakor ludi dotičui, kaleri je nabral v isto svrho na oljčno nedeljo v gostilni .pri orlu" <i0 kr. - sta' uljiidno n.iprošena,   da   denar   izročila   na   pravem
.....•'•tu!                    Nekdo, ki je hi! zraven.
Našel se Je lovski pes. Kdor ga je •zgubil, naj se oglasi pri g. J. Kenda, e. kr. gozdarju na Trnovem.
Priporočamo našim hnlskhu in drugim gostilničarjem na Tlominskem, kaleri doslej še vedno odvzemajo pivo iz agencij, kalere so nam nasprotne, naj laisle odpustijo ter podpirajo le naše domače, poštene založnike. Opozarjamo jih tudi na oglas g. Vanokii ter ga loplo priporočamo v pošlev. Svoji k svojim!
Veliko zalogo pisarniških iu šolskih potrebščin ter knjigoveznico ima naš rojak g. Ani. Jcivlič. v Gorici, katerega loplo priporočamo. Opozarjamo iia njegov oglas mi celili stranici.
Opozarjamo vso rodoljhc na uVfcell naj slrogo pazijo na svoje ligovce, posebno gostilničarje, kje kupujejo bl.igo, oziroma vino. Znana sta nam it.ttnioč zopet dva slučaja ¦ eden od Sv. Lucije in drugi v Gorici da sla se poslužila slovenska gostilničarja zopet pri Lahih, kajti nista kupila vina ne pri Peč en k u, ne pri Dekle v i in tudi pri ^Vinarski zadrugi" ne. Kden teh gospodov je celo zapustil vinarsko zadrugo! Zakaj tako? Drugi krčmar v Gorici pa satu za-se rad slt^i geslo: Svoji k svojim! Zakaj ga on ne izpolnuje. Ako se ho lo ponavljalo, pridemo na dan z imeni.
Razgled po slovanskem svetu.
Deželnozhorske volitve na Hrvaškem.
Vidinimi 11». do 2\. t. m. se bodo vršile saborske (deželnozboiske) volil ve. V boljši uspeh pri istih sla se združili stranki neodvisna (,Oh/.or.*) in prava (,l)omov.") ter se bodeli niejsebojno podpirali. Postavili sta v ¦V) okrajih svoje kandid.de. Boriti se hoileti morali proti zlorabi zakona od vladne strani iu • -¦ celo proti .čistim" pravašem ali Fran-kovcem! Ti poslednji podirajo volilno slogo na vsej črti. kar ugaja le madjarski stranki. (Saj ji-'Frank zalo na Hrvaškem!) Ukljuh slogi dveh opozicijskih strank se mi ne nadejamo uikakemu gotovemu uspehu - raiam moralnega, — kajti proti takim sredstvom, kakorš!!,: uporablja vladni aparat pri teh volitvah, se ne more borili opozicija katera nastopa le s poštenim orožjem. Hrvaški časopisi so polni raznih opisov o zaporih neodvisnih volilcev. o kratenju volilnih shodov iu sploh o nezakonitostih, katere so v navadi le na Ogerskem in deloma v Galiciji ter od laške strani v naši lužni Istri. Želimo bratom Hrvatom v opozicijskem taboru najboljše uspehe!
Železniške zvene v Dal »raciji. — u. se morajo borili za ostalimi pokrajinami naši bratje Hrvatje v Aržano-Split menda ne ker ji nasprotujejo — se danes piše, da se proga Dubrovnik — jnda želi sam Kallay iu ludi drugi krogi iz strategiških ozirov. Kallay ima baje namen, zgraditi v Krceg-Novom ludi bolel z morskim kopališčem !
Srbski kralj Aleksander je bival nekaj ča=a v Cetinju kol gos! kneza Nikolaja. V junaški Cruigori je bil sprejel sijajno in po stari navadi Slovanov, iz Cetinju je odpotoval čez Trst na Dunaj, kjer jo bi! sprejet od našega cesarja v avdijencijo. Z Dunaja se je povrnil v Belgrad.
Veliki srbski dobrotror. - Miloš baron Bajič.. nekdanji srbski poslanec na ogerskem zboru, je daroval 100.000 gld. za zgradbo srbskega gimnazija v No v« m Sadu Srbski narod na Ogerskem ima res veliko dobrotnikov, mej katerimi zavzema odlično mesto tudi baron Bajič. Bog daj tudi Slovencem nekoliko takšnih baronov!
Kakor mi na Goriškei železniško zvezo z Avslro-Ogerske tudi Dalmaciji. Železnica pride več v postov, Madjarjt; zato pa : vresuiči železniška Krceg-Novi, katero i
Razgled po svetu.
Držami zbor. -- Po razpravi o nujnem predlogu glede jezikovnih naredeb za Češko in Moravsko, je bilo na dnevnem redu 12. seje dne 8. maja nadaljevanje razprave o zatožbi iiiinisterslva. O predlogu so govorili poslanci: dr. Gross, grof Dubskv, dr. Menger, dr. Šušteršič, kaleri je podal kratko izjavo v imenu slovanske krščanske zveze ter dr. S c h c i c h e r. Ker je poslanec Tyszkowski predložil konce razprave, ki je bila tudi sprejeta, sta bila izvoljena kot glavna govornika, in sicer za obtožbo dr. K i n d e r m a n n, proti pa grof F a 1 k e n h a y n. Prvi jo govoril grof Fal-kenhavn, kateremu so v enomer vpadali v besedo nemški poslanci '>:. proti koncu mu upili: Sramota itd. — Poslanec K i n d e r-m a n n je .zagovarjal obtožbo na široko. Zbornica je prešla o predlogu na dnevni red z 203 proti 103 glasovi. — Po glasovanju sta prišla na dnevni red nujna predloga poslancev dra. Laginja, Spinčiča in tovarišev ter dra. Gregorčiča, grofa Coronini-ja in tovarišev. Prvi je govoril dr. Gregorčič. (Glej govor na prvem mestu). — V isti seji so bili stavljeni šo ra,;ni drugi predlogi in interpelacije tur so bile volitve v razne odseke.
V   lil. seji 10, t. m. je bila na dnevnem rodu pogodba z Bolgarsko, katera je bila odobrena. Proli koncu seje je bil predložen načrt zakona o spremembi nedeljskega počitka. — V IL seji 11. t. m, je imelo priti na dnevni red nadaljevanje razprave o nujnih predlogih glede primorskih razmer; do lega ni prišlo saj se ve radi česa. V isti seji je odgovoril minislerski predsednik na interpelacijo italijanskih poslancev glede primorskih razmer iu na ono poslanca S p i n-č i č a radi koperskih izgredov. Odgovor je bil soglasen poročilom deželne vlade primorske, namreč lak, da so bih vsemu u/.rok lo Slo- j vani! Z odgovorom baje niso zadovoljni I Italijani.
V  legltlnmeljskein odseku iMuvnu-/horskeui sta ludi naša poslanca dr, /V ud rej F e rja u o ič iu dr. M. Laginja. Ta odbor ima dolžnost preiskovali nezakonitosti, ki so :;e godile o priliki državiiozhnrskih volitev. Upa se, da prideli najprej na vrsto volitev Bari oli jeva in M a uroiierjevn.
liVhmiozhorsko, volitve na Primorskem preil zboriiieo poslancev. Veriiikn-cijski odsek je nastopni) razdelil pornčeviiuje o državuozhorskih volitvah na Priiiiiirskei.i, Poročilo o volilvi II o 11 i s a se je izročilo ihii. Laginji; poročilo o izvolitvi Litgilijc iu B a r I o I i j a dni, V e r j n n č, i č u, ki je, kakor je znano, poročal svojedohuo ludi o r.iniozui volit vi Vergolliiiija; poročilo o volilvi M a u r o n o r j a se je izročilo dni. \, a-g i n j i in ono o izvolitvi Verzegn.issija Cehu dr. l)yku.
Dvoboj. ¦ ¦ - V sobolo sla se dvoboje-vala češki poslanec IIoFica, solrudiiik »Narodnih Listov" in rezervni častnik, z veli-konemškiin poslancem VVolfom, urednikom časopisa .Osldeulsche Hundschau". Oba sla bila ranjena in prišla v zbornico z zavitimi ranami. Uzrok dvoboju je bil Wolfov govor proli vladnim jezikovnim naredbam v Češki in Moravski.
Gr.ško-tur.škl mir. — Neuspehi vojne mej (irsko in Turčijo ho imel za posledico -¦- mir mej obema državama. Iz Atene namreč, brzojavljajo, minislerski predsednik jo baje sporočil, da Grška prepušča svojo usodo velesilam. Te so začele t;<koj polrebne korake v dosego miru. Turčija zahteva tri milijone turških funtov odškodnine in še nekatere druge reči. Počakamo na izid!
0 pariški nesreči poroča .Narodnim Novinam" njih dopisnik dr. lliukovič. V svojem poročilu o, isuje, da je ta nesreča razžalostila vse Parižane brez razločka stanu. Dalje pripoveduje jnnaško-požrVvovalne čine raznih oseb, posebno delavcev, ki so šli v oge.ij, da rešijo življenje raznim osebam. Dva navadna delavca, potem ko sta rešila veliko življenj in bila celo sama poškodovana, sla odšla tihonia domov, niti ne pri-čnkovaje nikake zahvale za njiju požrtvovalnost. Sedaj poizvedujejo po njiju imenih ohlaslnije, da jima se prizna zasluga. Tudi iieštevilr.o drugih slučajev je bilo o prisotnosti duha nekaterih oseb. katere so pomagale do rešitve tic&lcvilnim udeležuikom pri bazarju. Takih plemenitih in požrtvovalnih oseh se bodo spominjali v frencoski zgodovini gotovo vsi locasni pisci!
Drobiž. — Pišejo, da prid', v Trst k polilični upravi nidvojvoda O t o. —Pri volitvah v upravne okrajne odbore na Dunaju so zmagali anlisemili na vsej črti. — V Bosih/, vu n a Hrvaškem je umrl grof Artur Nu-genl, lamošnji veleposestnik. — N. Ogerskem je umrl grof Nikolaj Eslerhary, eden najplemcuitejših ogerskih dostojanstvenikov. Vse svoje življenje in skoro piemoženje je žrtvoval le za lepo, posebno glediščno umetnost. On je bil ustanovitelj tudi ogerskoga .Jokey-kluha". — V Karlovih Varili na Češkem je požar uničil dve nadstropji cesarjevega letovišča. — Bosanski nadškof S l a d 1 e r jo popolnoma okreval in se je že povrnil v Sarajevo. — Na Dunaju je b.-io bosensko odposlanstvo, ki se je hotelo priložiti cesarju radi nepravičnega ra*-deljenja bosenskiii zemljišč, a ui bilo sprejeto. — Pred dunajskim sodiščem so se zagovarjali židje, ki so razprodajah loterijsko srečke na obroke in ž njimi goljufali nevedno ljudstvo. Razprava je trajala Iri ledne. Glavni njih vodja, neki" žid Bardatsch, je bil obsojen na 4 leta, ostali pa na manjše kazni. Slovenci, ne kupujte srečk na obroke! —S 1. junijem odpravijo ludi nu ogerskih železnicah 7,vo-nenje kol znak, da vlak odriva. — Veliki ruski knez Nikolaj Nikolajevi* je imenovan lastnikom 12. avstrijskega chfgonskega polka. — Baronica H i rs c h je darovala milijon frankov onemu dobrodelnemu društvu v Parizu, katero je bilo priredilo znani nesrečni bazar. — Neznane žrtve lega bazarja
so bile pokopane slavnostno 8. t. m. v navzočnosti neštevilne množice udeležnikov, mej "' katerim: so bili vsi dostojanstveniki francoski ter zastopniki velevlastij. — Bolgarski knez Ferdinand nameruje'odpotovati na Cetinje v drugi polovici junija. — V Siciliji je na-gloma umrl pariški vojvoda d'Aumale. Obiskal je namreč tam italijanskega vojvodo d' Aosta. Mož je bil nad 80 let star. Naglo smrt je pospešila nesrečna pariška katastrofa.
Slovenski glas s Krete: Prejeli smo zasebno pismo katero priobčujemo v glavnih potezah: .Da vlada med avstrijskimi vojaki tifus in druge bolezni, kar prinašajo razni listi, je vse izmišljotina in laž. Oni so tam popolnoma zdravi in se jim prav dobro godi. Glavno nalogo imajo, vzdrževati mir med Grki in Turki; lo jim da večkrat priliko občevati z obema sovražnikoma. Tako so morali 4-. aprila pomiriti Turke, ko so šli v nekaj stotin broječem številu napadal Grke na poluotok Akrotiri (eno uro oddaljen od Sude in Kanejo), Turki so bili premagani; imeli so 23 mrtvih in 40 ranjenih. Drugi dan so obsedli Avstrijci mesto Kanejo (23,000 prebivalcev) in vzeli Turkom puSke.
Od 10. do 20. aprila je bil na gori Akrotiri oddelek avstrijskih vojakov. Vsi admirali so sklonili, da turški vojaki morajo zapustili svoja stališča; poslali so 2 bataljona nnznj v Kanejo. Avstrijci, Francozi, Ang!o?,l in llalijani so prišli na nrvo mesto ustaSom nasproti. Avstrijski oddelek jo bil v prvih vrstah; ko jo ta dvignil svojo zastavo, so začeli tislaš! od veselja kričali „linm\\ I?.za zidov ju vse mrgolelo, Bili »o samo 000 korakov oddaljeni drug od drugoga. Nadpn-ročnik aVHlriJHkegu oddelka jo Sol culo do zl-dovja listašev in govoril z nekim grSklm stotnikom. In tnko so se pomirili.
Enak razgovor z tistnšl jo imol nekega dne polkovnik G u z o k, ko jo korakal z avstrijskim oddelkom v trdnjavo Izodln. Ko so jih li zagledali, dvignili so precej belo zastavo v znamonjo mini. Pozdravljali bo avstrijsko vojnko iu jih vprašali, kodnj znpualA Turki Kreto, Hekli ho jim ludi, da no bodo iia-njo Blroljall, ako jih puste, v miru. ICursn Turki mislili, da bodo avstrijski vojaki njih hranilelji, so grozno jeze nad takim občevanjem /. Grki, •— Avstrijski vojaki bo jakt; priljubljeni gonijo vsem evropskim nilmlra* lom; osnhitn italijanskemu in nemškemu, — Preskrbljeni so v. vhodi ; lulMko vino pijejo, katero vhi hvalijo, mimo dobro pitno vodo pogrešajo",
H<»mcl)M'tf-8d<1o               i
— mir iW'lit, vvfiin illrukl »li mcliiHii KiihiSkmi hnuoHflii • Hi'h\viirx, wo|hh mul furliln, v»n M kr. IiIh II. Il-llfi p.M«U>r- Klntl, giiHlrelfl, knrrli'i'1, g«ii'iiHloi'l, DiuhiihIo 1't«, (.mi. tMO vcrni-k (jiml. umi tiiMH) voihi-li. Knrlien, DusHius otc), porlo« unri atauarfrol In« Hnui. MiiNtor imiKolii'iiil. l»oj»pollo» llilofporlo n. il. Hdivvuiii, (J. lloiiM<borK'N NnliUiifFnlirlkdii (k. u, k. lloll.) /Ilrlclt
Posla no.*)
Na prvi tlel poslanice v 10, št. »Sočo*, na-me naslovljene, odgovarjam lo-lo: Inler-kalarni račun župnije Šmarijo od podpisanega 7. :i. 1891 šl. 084- vis. c. kr. numest-nišlvu v Trstu podani, od lega 14. 12.1893 št. 10.805 likvidoviini, je si. c. kr. sodišče v Ajdovščini v l. I. pregledalo in se prošnji podpisaiu-ga odzvalo doslovno kot sledi: nSt. 450.
Veleč. g. Josip Štrancar, kurat v Štanjelu.
V  rešitev dolične Vašo prošnje z dno 23. aprila t. 1. štev. 450, Vam podpisano sodišče v smislu § 110 k. p. potrjuje, da v predmetu Vašega upravileljevanja župnije Šmarje se ui našlo povoda proti Vam sod-nijski postopali v kateremkoli oziru.
G. kr. okr. sodišče v Ajdovščini, 26. uprl. 1897. L. S.                               Gubrijelčic*.
O drugem delu isto poslanice samo to: 11 cs je, da sem dovršil gimnazijo, pred no sem znal, da eksisluje orožnik v Ajdovščini g. F. Sartori, in predno jo ta prišel, kakor je znano, v družino Štrancar iz Uhanj št, 7; res je, da sem drugo lelo bogoslovja nastopil, predno sem imel najmnnjo razmerje i. njim; res je, da hode prisegn g. F. Sar-tori-ja odloČila, kdo propade v pravdi, on ali lih.rija Štrancar, njegova tašča; a s tem tem še ni vse končano; res je, du nisem do danes še nikdar koga tožil, ne tožen bil.
V  Štanjelu, dne t), maja 1897.
Josip Stran ca i, kurat. (D ost a vek upravnistva. — Z ozirom na res preobsežno poslano g. Sar-lorija, kot-odgovor na poslanico g. Stran-carja, priobčujemo še lo poslano, izjavljaje, da v ti zadevi ne sprejmemo več nikacega drugega poslanega. Gospodje naj se poravnajo na drugem mestu, kaleri je nalašč ustanovljen za take reči).'"
*) Za sestavke pod tem naslovom je vrednittvo odgovorno le toliko, kolikot- nalaga tiskovni takon - Op. ur.                     __________________________
Zahvala.
Za mnogobrojne dokaze blagega sočutja, ki se nam j« izražalo pri nedomestljivi izgubi nepozabljive soproge, oziroma matere ter neveste, gospe
Mafije Voiga roj. Jug
izrekamo lem potom najsrčnejšo zahvalo. V prvi vrsti se zahvaljujemo častili duhovščini, nadalje g. pevcem za milo petje, g. uradnikom ter drugim odličnim osebam, vsem onim sorodnikom, prijateljem, in znancem, ki so se udeležili pogreba ter nas tolažili ob času dolge bolezni, ter zlasti ob smrti predrago ranjke, ter sploh p. n. občinstvu, ki je prišlo od blizu in daleč izkaznt pokojnici zadnjo čast. V Kanalu, 13. maja 1897.
JFrane Vag«, Marija,        8oprog      .. Franc«,
i, pirajte le svoje mm Mh žara*, eflvenie M., fližite se strogo psla »Svoji K svojim"!
Deloljubne          M
osebe  —  povsod   —  kalere trajni denarni
zaslužek iščejo, naj pismeno povprašajo pod
„Zukniiftsrorsorgc" Gradec, post. rest.
Fran Vanek
priporoča svojo                  148 (CI.)
goriško pivovarno
na Goriščeku — V Gorici — Tiazz.i Citterini
"Pivovarna je zdatno razširjena ler nre-jena po najnovejši zalitevi. Kuha pivo po Češki, dunajski in bavarski navadi in uporablja le češki hmelj in moravski alad.
Priporoča se p. n. gostilničarjem in zasebnikom v Gorici, v Hrdih in na Tolminskem.
Zalogo za Brda l*na gosp. Pater Ruaalan v Kormlnu in gosp. tiotinioil l)e-gonbort v Campolongo za Furlanski del deželo.
Za svojo restavracijo J8de spretnega in veičejra gostilničarja.
A.
v Ajdovščini
trgovinaz mešanim blagom na debelo
in drobno
priporoma
izvrstna sredstva za zboljianje In ohranjanja vina, najfinejši vinski iprlt, modro gallco In žveplo. Preiskuje aa vina kemičnim potoni. — Poduk ii-j a t          brezplačno.
Zagotovljen in polten zaslužek, ;jšui
osebo vsakega slami in v vseli krajih s prodajo postavno dovoljenih državnih papirjev in srčik. Ponudbo »trojemu Ludf.vik Otttcrrelchtsr, UudlmpeStii VIII. IteutHche g«««o 8.                         no lo-i
Edina slovenska zaloga v Gorici!
C. kr. privilog.
krojni n p n v n t i.
M.POYEHJLJ
IrejiUI Mjitir 1» trpvit» Iirlil n TraniU
v I. nadstropju in v hodniku
v h. št. 22.
Priporoča svojim rojakom na deželi in v mestu vsakovrstno manifalurno blago, trotovo perilo, dežnike, ovratnike, zavratnice itd. — Gotove možke obleke za vsaki stan po najnovejši pariški modi.
Blago prodaja tudi na meter tako po ceni, da lahko posluzi vsak; ^rega in sicer za možfcc obleke od 80 kr. naprej, za celo obleko (3-20 m) od gld. 2-."iO naprej.
Sprejema naročila tudi za izlulumiije raznih oblek; odjemalcem blaga je prosto, dati si izgotevili obleko tudi drugod.                                                            C4   9
Električno
izdelane kotle
ljudstvo rado kupuje,
ker so po ceni, lepSi in gladkejši kot so kovani, ne smodijo, in se dajo laže in lepše snažil'. Ker so v pravem kraju zelo in enakomerno debeli in nikoder pretenjeni ali prebili, bodo gotovo dvakrat trajnejši. Vabim torej gospode kotlarje in trgovce, da si oskrbe svoje zaloge z mojimi kolli.                144 3 -1
Avgust Nussbiium v Ajdovščini.
trgovka v Raštelu št. 8. — Gorici* — zraven Mose-la
priporoča svojo trgovino z drobnim blagom, in sicer: erevljcr za odrasle in otroke, slamnikov, dežnikov, palic, konce?, denarnih mošnjiMfov, tobačnle, Iul, kiirtac, češljev itd. z besedo vsakovrstno tlroblžno blago (Kurzware). — Kot prava Slovenka se toplo priporoča svojim rojakom v Gorici in na deželi.       110
Od davno že preskuSeno, zdravstveno in lepotno sredstvo (za natiranjej v okrepfavo in ojačenje kit in živcev na človeškem telesu.
Kwizdov fluid ^
Varstvena znamka: ka5a ^flQ/
(ftold za turiste hribolazce). gffijt
Z uspehom uporabljen od *"• hribolazcev, kolesarjev in jezdecev v nkrepčavanje in oživljenje po večjih napornih polih. t'en»: Vi steklenici a. v. i?l'J. 1,-, V3 steklenic« s?Id. - .«0. Pristno »o dobiva v v.icli
lekarnah.            10 (v)
Glavna zaloga: Okrožna lekarna v Korneutinrgii pri Dunaju.
Gabrijel Piccoli
lekarnar pri angelu Ljubljani, Dunajska cesl
Najvišje pniz.iarjc
na II. mejnaredn* furm.
razstavi v Pragi 18!Hi.
London       Pariz       Že-
uever 18!«-18!«.
Žaleznalo vino
priizkuienega, z a a es 1 j i-
___                        vega u."i»ka, ima v sebi
lehko prebavljiv železnat preparat, kait-ri učiitlujo pu slabotnih, na  pomanjkanju  krvi in na živcih irp«ili osebah, priporočljiv posebno tudi za slabotne, blede otroku.                         18 1«   5
Deset gramov lega preparata ima v sebi 'J5 miligramov ieleznatcga kislika in «0 miligramov izločka iz skorje
kim-Skega drevesa. LofclMat PiOOOH V I'J«''»y«n« J""'"' *» označeno. po keiuični razkrojiti dr. K. Hngerja v 1'rnnkobrodu na  Odri in prof. llalt.   Kniipitsoliii, zapri.<žeiuga
sodnijskega kemika v Ljubljani. Steklen ca irnajoča pol litra velja 1 glt., t pollihrsko slcklonit-e 3 gld. GO kr,, franko s poštnino vred 4 gld.
Kare* Uvriaje lekarniiar Piccoli v Ijunljani prati pmciju »tika.
Gostilna jri ntaliir,
ulica Ehega U, • y Trjtu - Ito j. tolofoera
—  Kaj gledate prijatelj?
—  Ono krasno tablo tam se slovanskim napisom.
—  Kdo ji pa gospodar ene gostilne?
—  Naš rojak Anton Totlopfvcc.
—  Toči dobra vina?
—  Ne boj se prijatelj, tu dobi žejni najboljše vipavsko belo in črno vino, pa stare buteljke; lačnega postrežejo točno s kosilom in večerjo. Vse čedno in ceno.
—  Ko se vrnem v Trst, pridem sani in pripeljem še druge k Petelinu.
Podpisani, kot edini slovenski
ključavničar ter tehtničar
v Gorici,
oznanjam, da sprejmem vsakovrstno popravilo, kakor tudi eimentiranje vag in stavljenje strelovodov po najniži ceni.
oD-elaVniCa se nahaja v uIici Ascoli «• ,**• rrippročaje za obilno naročevanje beleži z Odličnim spoštovanjem
Jakob Oblak.
Pristno Tirnsko suknonn IjJauo.
Jcilen odre/ek .1*10 in. ilolir, ziw dosten /ajedno
moko obleko stane samo
Jedrn odrezek i
[gl.  ::i() iz dobit
ilons-kn obleko gl. •i,[Vrnviciiiie.I)c.<.ki
lllago zii vrlino suknjo, In bliigo za državne uradniki viol itd. razpošilja po tovarniških cenah poznana, redna                   iVi Ki   •
Sr Kiesel-Amfcof ? Brnu, Brunn.
Uzorii zastonj in franko. Poiiljatve po nzorrih. Pozor! P. n. občii^lvo opozarje se posebno, da se blago dobiva mnogo ceneje, aliO se direktno naroči mesto pri prekupov.ilcih. Firma Kicsel-Anilior v Brnu (UiHiin) razpošilja vse blago po resničnih tovarniških cenah brez dodatka rabata, kojuga krojači dobivajo.
Na dež. jubil.
Tovarna nzurnih telovadnih priprav JO& YINDYŠ-A,
v Pragi na Smihovu
(Praha-Smichov) Vinohradsku ulice čislo 810. se priporoča
k popolnemu uzorneimi prirojovanju sokolskih in šolskih telovadnic
po najnovejših pripoznanih in praktičnih sestavili.
V ta dokaz je na razpolago mnogo prlpoiocu-očih spričal domačih in inozemskih.
Zagotavlja jedno leto. Cene zelo zmerne, plačuje se pa na mesečne obroke po volji in zmožnosti.
Jtfavadue priprave so redno v zalogi.
Ceniki, proračuni in načrti za popolne leloa vadnice pošilja na zahtevo brezplačno in poJtninj prosto.                                                               80, 52 -
Pouravo izvršuje po najnižjih cennli.
Svoji k svojim!
Ambrož Furlan
trgovec
z jedilnim  blagom
na tržaSki cesti 4 v (Sonci
priporoča   kavo,   ršž,  sladkor,
moko, žito, otrobe, vse poljske
in domače pridelke.
Postreže vestno in po zmerni
Pekovski mojster
Karoi Drašeek
na Koritu v Oorlel
prevzetna  naročila  n\  vsakovrslno  nnjfincjo in navadno pecivo, n. pr.
kolače za birme,
poroke, godove itd.
Vho izvršuje nahuično \\o žil/i  tiarortiikov in v -Ji urah pn sprejetem naročilu. Priporoča se svojim  rojakom   v (Jmici
in na de/.eli.                                                          i-jr.
Peter Moretti
oskrbnik
v uliei Caserma št. 3.
priporoesi
bakiTiio, intMlciie in dni.!?« i/dclke. /¦alo^a             ,:»,
delanega in surovega bakra, kotlev za žganje, frtn.h škropilnic, navadnih l kotlov in bakrenih ikafov, bakrenih ' ploftč, itirivogiatih bakrenih kock, i medenih in cinjastih naklepov in dru-!          gega raznovrstnega blaga.

m
m
ČEŠKA              m
v Č. Budjejevicah
[ČeskJ' akciovv pivovar v Coskvch r.tid«v'jovifiVh|
je urejen p najnovejši! zahtevali %Bm ™
Wa vsa navala pa za Miri izvoz,
sižigasj; tLiiiia isa urana pa za nun izvuz, |
kakor tudi                                   7 10   4   |j
češko granatno 15" pivo        jtfl
po pilzcnjskem načinu.                                                                  fg
Porablja edino ie hmelj iz Rakovnika in Zatca in izbami moravski in pA
češki slad.                                                \g\
P><L
Opozarja gostilničarje in pivce  na svoje priznani) dobre izdelke in   L^l se priporoča njih naklonjenosti.                                Km
Glavno zalogo ima Odo Fammer v Ljubljani*

Največjo zalogo vsakovrstnega papirja.
ima
ANTON JERETIČ V GORICI
Semeniška ulica 3. — Za veliko vojašnico 15.
Prvi zavod za črtanje papirja, izdelovanje šolskih zvezkov, (pisank, risank itd.), trgovinskih knjig in kartonaž.
Prva in največja kiijigovezniea
na Primorskem,
zaloga vseh v to stroko spada jočili tvarin, kakor: lepenka, raznovrstno usnje, platno, papir, zlato, zapirala za molitvenike, lim, klej i. t. d.
po najnižjih cenah. Za poletni čas: Svetilke iz papirja (lampijone) v narodnih in drugih barvali.
Kdina zaloga, za vsakega prepotrebne knjižice          ,.w ti t
»HITRI   RAČUN AR". Prodajalntea tiskovin iz „Goriške tiskarne" A. Gabršček.

^f^ff^^^^^^^^^^^^^
trgovec z vinom na veliko
Anton Pečenko
Vrtna ulica S   ¦   GORICA — Via 'jmnlino S li (-'!.                         priporoča
dalmatinska vino iz Jelše in Šibenika,
pristna bela In črna vina
vipavskih,
Il.»'!a-.];ii u;i
furlanskih, briških in
isterskih vinogradov.
inoiMiliiji-  v M,.lih „.1 ,'t; o poJ.ljsi tinli uzu.ee. Poslroiba poilana.
f Vinarsko in sadjarsko društvo m za Brda             ' m
s sedežem v Gorici, ulica J?arzel!im2t.20. 1$
po nizki ceni »lavnemu »htin*l\n            M
svo\& pustna %vl^%a $| \)\na*. te%uto} mo&iro M \xzx&\xC\$ \tv dtuga na- ^ va&na ctx\a vina, pu-1\ Aettie ^\jo'\\^ Hanov. |^
ij^-o-.!,, n. *-,. m.v. o.i.v;:.'..,v,i.p,..j. ^ .',„., o« ,.:.;;..,:.*.i...*-..           HJ
(Ivan Domicclj
¦/ Korminu na ghvnem salnem trgu (bivša hiša Pallova)
slodkor, kavo, riž, olje, kamenoolio, moko, otrobe, vsakovrstne svečo to Kopačeve tovarne, potem špirit vinski In domače žganje. Daljo prodaja vi-trijol (modro gallco) in pravo romansko žveplo za trte.
V-o proildjii po tabo zmerni ««'iil, ti« *r> no hoji tcMiiotaiiju (kimkfii-<<iH-c>.                              \\','<
Zaloga piva

prve I
pivovarne
na Vrhniki pri Ljubljani
x li.ilu'.i;.--.i IS. -CCRIM- w.v liuluiia IS.
Priporoči so p. n. v?, pi^lil-rjciii   in  /.iiM'luiiki)iii   v  nn-lu
F
1'ro.Jiii« i»ln»rn.>piwi v smilili 0 pn ; ..'..',. : , H!., in \ M.- * * k!<ii:«.ili  '].„  !.,   L.
1,1 (..,;
•¦n.-. |M.l..|:/.:r
S  \>.i
XII. UIimI.   c.mio in thvbvnU' piva m> ne tuvjiiii koiiiiiirciK'1'.
Il(i;;ik« !!!   \   u-.< -!n   in  Il.t <h ?.r\\
Svoji k svojim! »i •, :>.            Joško Rovan,
r
99«
spedicijska pjsiovnica v Gorici
/n itvuz in i/.vii;: hlii-^i v ulici Morelli štev. 12. prt tleh.
01> r;isu kliprijo s  sailjent  lmoV   uriUitv
val  s|0'iii«-?j>ki   uradnik   na  k«»Iodvnrn,
na kar si> oj-.o/.arja <1. oliriii^tvo, vla .-<>
uln-ji" /.aitpiti: do nj<'!.:a.
jroholn.; n.av'u.1 \  s::iisl» ^.r-Li
„Svoji k svojim"             \y,
»ilani
Oaspar Hvalit'*, lastnik. aeaceaaaae»#»eaeaaaa—eea——i
tj                            Anker              «, 23-ift
I Liniment. Capsici compos.
*' k Kiohtorjovc lekarne v 1'rasrl pripoznano kot Izvrstno bol ubla-žujoče mazilo; za cono 40 kr., 70 kr. in 1 gld. se dobi po vsr-h lekarnah. Naj se znitleva tosploino priljubljeno domače zdravilno sredstvo vedno le
Rictilerjev liniment s ..sidrom"  W{
kot edino pravo  in vzame
ie tako steklenico, ki je pre-
videna s »sidrnn" kot znano
zažcitno znamko.
Richiarleva lekarna „pri zlatem levu" v Pragi.
m