Posamezna številka 6 vinarjev.
Slev. 210. Izvcn Ljubljane 8 vin. v LjoDlM v pele*, ll sepiemiirfl 1912.	LelO XI.
S Velja po pošti: s ^^	mm mm	BHB m «	MM ^^ — Inseratl:—=
^^^^B	■■	^H BB	WMB VMk	AH Enostolpna petltvrsta (72 mm):
. . „ ^BH	■■	H M	^HH	H	—B— ■H^B » enkrat . . . . po 15 1
sa četrt lat« „ . „ l^B^	■■ ^B	IH ^	BBT ^	sa dvakrat
sa m meseo .....2-20	— ■■ H	|B ■■	^B	M^HH	1	sa trikrat......
sa Nemčijo oeloletmo „ 29*—	■■	MM BB	■^BH^^H	■■	sa večkrat primeren
V Ljubljani na dom:	■ k ■ ■	U	■	■ «	■	H	«o.»oiPna P.titvr.t. (72mm)
U celoto ..p,,.,«;- ■	■ || |	H	■ . H V	■ . H A
sa catrt leta „ . „	^BJB |LJ|	H	J BH HB	M. ^ Mk M	Izhaja:
"•»BMeo » B^V	fl|i	Wf	MB M m	fpftflH VM vaak izvsemil nedelje in
»spravi prejenan iHiiii K1-70	^^	praznike, ob 5. url popoldne.
KS- Uredništvo J« t Kopitarjevi nllol itev. 8/in. Rokopisi m vradajo; nefranklrana pisma st as. sprejemajo. — Uredniškega telefona itev. 74. =
Upravništvo Je v Kopitarjevi nllol itev. 6. -saj Avatr. poštne bran. račnn št. 24.797. Ogrske poštne hran. račun št 26.511. — Dpravnlškega teleiona it. 188.
Današnja številka obsega 6 strani
Evharistični kongres.
Dunaj, 12. septembra 1912.
DRUGO SLAVNOSTNO ZBOROVANJE.
Današnje drugo slavnostno zborovanje v Rotundi je bilo zopet nad vse sijajno obiskano. Velikanska Rotunda je bila nabito polna, nad 10.000 zboro-valcev napolnjuje zborovališče. Čuješ najrazličnejše jezike, vidiš najrazličnejše narode. Množica navdušeno pozdravlja papeževega legata, kardinala van Rossuma, viharno pozdravlja tudi člane vladarske rodbine. Dimgo slavnostno zborovanje se prične ob 3. uri popoldne. Otvoril ga je zopet škof v Namuru Heylen. Ko je govoril posl. dr. Jožef B u g a 11 o, pride
prestolonaslednik Franc Ferdinand
kot zastopnik cesarjev s svojo soprogo, vojvodinjo Hohenberg in z nadvojvo-dinjo Avguštino na zborovališče. Navdušeni pozdravni klici pretresajo dvorano. Ovacija traja več minut. Kardinal Rossum vstane, gre nasproti prestolonasledniku in spremi najvišjo gospodo na sedeže. Škof Heylen se prestolonasledniku za njegov dohod zahvaljuje. Slede zopet viharni pozdravni klici. Poleg prestolonaslednika so navzoči pri slavnostnem zborovanju nad-vojvodinja Marija Jožefa, nadvojvoda Maks, nadvojvodinja Marija. Valerija s iičerko, nadvojvoda Leopold Salvator, nadvojvoda Jožef Avgust s soprogo, nadvojvoda Evgen, toskanski veliki vojvoda, parmska vojvodinja s hčerjo in s sinom, vojvoda Robert vvurtember-ški s soprogo, nadvojvodinja Klotilda in saška princesinja Matilda.
Spomin na patra Marka d' Aviano.
Prvi govornik posl. dr. Jožef Bu-gatto slavi 1. 1631. v Avignu na Furlanskem rojenega slavnega kapucina Marka d' Aviana, ki je 1. 1699. umrl na Dunaju, navdušenega, pobožnega misijonarja, znanega po izrednih milostih, velikega čestilca sv. Evharistije. Marko d' Aviano je bil svetovalec cesarja Leopolda I. Njemu gre velika zasluga, ker je kot zaupnik papežev in cesarjev posredoval, da so vladarji zbrali veliko vojsko, ki je premagala Turke, ko so oblegali Dunaj.
Sveta Evharistija in Habsbnrianl.
Superior p. Karel M. A n d 1 a u izvaja med drugim: V vseh časih je sveti zakrament Ljubezni tvoril korenino habsburške vladarske hiše. Vladarji in plemenite njih gospe so gojile tradicijo do današnjih časov in javno kažejo svoje prepričanje. Habsburški vladarski rodbini je ostala zvesta tista svitla zvezda, ki je lesketala ob njeni zibelki, njena zaščita, njen talisman je Gospodovo telo, ki vocli tudi danes skozi noč k svetlobi! Ko govornik to izpregovori, vsi zborovalci in zborovalke vstanejo in zapojo cesarsko pesem.
Nebeški in zemeljski kruh delavstva.
Stolni propovednik dr. Adolf Don-d e r s izvaja med drugim: Mogočne so delavnice moderne industrije. Današnja družba prezira, da kadar gre za delavsko vprašanje, moramo vpošte-vati materielno, gospodarsko in dušno nravno delavsko stanje. Socialno vprašanje preveč naglaša samo gospodarsko materielno vprašanje. Vpoštevati se pa mora tudi versko nravno vprašanje, stremljenje po večnem. Delavstvo mora imeti za svoje telo kruh, da ostane telesno močno, a duša mora imeti tudi nebeški kruh. Socializem dušne lakote ne odpravi, ker ponuja mesto kruha kamenje. Skrbeti moramo, da gojimo med delavstvom vero in da mu odpremo višja pota.
Po govoru dr. Adolfa Dondersa se zaključi drugo slavnostno zborovanje.
Prestolonaslednikova pohvala slavnostnim govornikom.
Po končanem shodu sc je prestolonaslednik nadvojvoda Franc Ferdinand več časa razgovarjal s slavnostnimi govorniki. Pohvalil jih je, da so govorili jasno, prepričevalno in prisrčno. Patru Andlauu jc izjavil, da ga je njegov govor zelo ganil in da je težko zadrževal solze. Kardinal legat van Rossum je obiskal popoldne na dvoru prestolonaslednika, s katerim sc je več časa razgovarjal.
Večerna pobožnost.
Ob 8. uri zvečer je propovedoval v cerkvi sv. Štefana lavantinski knezoškof dr. Napo t ni k. Razlagal jc daritev sv. maše od darovanja do povzdigovanja. Razpoloženje vernikov jc bilo izvanredno svečano.
ODSEKI.
Zborovanje odseka za zgodovino in arheologijo Najsvetejšega Zakramenta.
Prof. dr. K i r s c h iz Freiburga jc poročal o evharističnem slavlju stare cerkve. Lomljenje kruha omenja žc sv. Luka kakor tudi sv. Pavel, od prvega stoletja nadalje se rabi izraz »Evharistija«. Nadškof Netzhammer iz Bukarešta poroča o zgodovini, kako se je spravljalo presveto Rešnje Telo. Najstarejša cerkev jc radi preganjanja skrivala sv. Evharistijo. Koncem 1. stoletja je bila spravljena v pastoforijih, posebnih cilindrastih posodah iz slo-nove kosti. Ko je krščanstvo premagalo poganstvo, se je prenesla sv. Evharistija v cerkev. Že 1. 1216. je ukazal la-teranski koncil, da se mora sv. Evharistija zapirati s ključem. Praznik Sv. Rešnjega Telesa jc uvedel papež Urban IV. — Rektor grško-katoliškega semenišča v Lvovu dr. B o c i a n govori o podrobnostih češčenja sv. Evharistije v zapadni in vzhodni cerkvi in želi, naj bi sv. Evharistija dajala moči in blagoslov stremljenjem za združenje obeh cerkva.
Zborovanje odseka za askezo duhovnikov.
Slavni dominikanec p. dr. E s s c r iz Rima govori o sv. Tomažu in o evharističnem oficiju in obrazloži, da jc sv. Tomaž Akvinski spisal oficij in mašo za praznik Sv. Rešnjega Telesa na ukaz papeža Urbana IV. O prošnji za vsakdanji kruh v očenašu govori p. Bock iz Sarajeva. Nasvetuje: 1. Kadar molijo katoličani v očenašu za vsakdanji kruh, naj so tudi spominjajo na vsakdanji Evharistični kruh in naj vzbude željo zanj. 2. Naj se vernikom olajša vsakdanjo sv. obhajilo. — Dunajski prelat, dr. Miillcr govori o skrbi, ki jo imej duhovnik za sv. Evharistijo. Skrb je samoobsebi umljiva. Duhovnik naj se vsak dan skrbno in vestno pripravi za sv. mašo in naj vsaj vsak mesec enkrat premišljuje skrivnosti Najsvetejšega zakramenta. O nočnem češčenju sv. Rešnjega Telesa jo poročal prelat Z e 11 e r.
Mladinski odsek.
Dr. Karel M a y e r poroča o dekretu papeža Pija X. glede na versko vzgojo šolske mladine, ki hoče, da so obnovi to, kar jo tako staro kakor Cerkev sama. — Anton S c h w a r z opo-
izvabljala nove verze; bil sem podoben ribiču Simonu, ki je na Gospodovo besedo zajel čudovit vlak rib, tako da so se mu mreže trgale.
To jc bilo v onih dneh.
Večkrat se napotim v hribe in hol-me, ker upam, da se oni dnevi zopet vrnejo.
Vidim, da mi naše livade še niso dale moje zaželene pesmi; in v naših kočah še spe glasovi, ki jih šo nisem slišal. Doslej, so mi zdi, sem gledal in | delal vse bolj v megli, a poslej stopim na solnčni hplm, odkoder se bo videlo daleč naokrog od sela do sela, od mesta do vasi.
Pod Pršivcom, en lučaj od jezera se nahaja posestvo: na Jami.
Ta točka jc kakor ognjišče v jezerski zeleni elipsi, pogled jo odprt na vse štiri obrežne strani.
Z Jame vidiš vse vile, ki stoje ob jezeru.
Tam gori na severni strani jezera na Javoru čepe čolnarske lope kakor divje ptice. Zadaj za Javorjem sc iznad turšičnih njiv dviga krotka nova vila Mlakarjeva. Ob M o č i 1 i h stoji izredno prijazna vila P i r č c v a. Lučaj od cerkve sv. Janeza Hotel z enakim imenom; park ob hotelu kliče: »Pri nas smo dragi«. Sredi ob jezeru poleg cerkve sv. Duha te vabi k sebi: Hotel p r i sv. Duhu. Kdor ie bil I
zarja na potrebo, da sc ustanavljajo katoliška društva, namenjena mladini, ki bodo skrbela za večkratno sv. obhajilo mladine. Vajencem se mora podeliti popolen nedeljski počitek. V obrtne in trgovske šole se mora uvesti krščanski nauk. — Magdeburški prost K n o c- h govori, kakšni morajo biti mladini na-menjeni molitveniki. — Doccnt zagreb« škega vseučilišča dr. R i 11 i g govori kako važno jc skrbeti, da se vojaški novinci ne odtegujejo sv. obhajilu.
Odsek za evharistično umetnost.
Lvovski nadškof dr. Bilczc w s k i je predaval o evharističnih podobah rimskih katakomb. Predavanje so pojasnjevale skioptične slike. — Dr E g g e r iz Briksna govori o oltarju, ki tvori srce vsake cerkve. Oltar mora biti samostojen. Cerkev se mora oltarju prikrojiti. — Provincial redemptori-stov p. W e i m a n n govori o ljudskem petju pri tihih sv. mašah, ki mora biti v tesnem stiku z deli sv. maše. Šola naj skrbi za pojasnilo masnih in za-kramentalnih pesmi. — Dr. M a t h i a. s iz StraOburga jc poročal o Evharistiji v glasbeni umetnosti, p. H o r n iz Grad« ca pa o poživljenju in o napredku cer< kvene godbo v Avstriji.
Odsek za pomožno organizacijo duš« n?.ga pastirstva.
Občinski svetnik dr. Stic h priporoča izdajo farnih koledarjev in listov; izdajajo naj se evharistični časopisi in ljudski koledarji in poljubno pi sane razpravo in povesti. Pospešujejo naj se krščanske knjižnice in čitalnice ter ustanavljajo novo. — Dr. Seipel (Solnograd) poroča o notranjem življenju po katoliških društvih in o Evharistiji, ravnatelj dr. G ie s c o zunanjem društvenem delovanju.
Naznanilo službe božjs.
Dr. B r e n n e r priporoča, da mora biti v velikih mestih vodno na črni cerkveni tleski nabito, kdaj da jo po cerkvah služba božja, kdaj da se. propo-veduje, izpoveduje, obhaja, kakor tudi kje. duhovniki stanujejo. Tudi v časopisju naj se lo objavlja.
Aksdemični odsek za teologijo.
Kari Rudolf (Dunaj) govori o potrebi, cla se mora skrbeti za visoko-šoke. Priporoča ustanovitev velikih katoliških dijaških zavetišč. Teologi, ko postanejo duhovniki, naj nikdar ne
ondi gost, enkrat, bo rad tudi še dvakrat in večkrat; zlasti še, čc se spomni na velikodušnega gospoda Berlica, ki povsod ljubezen seje in žanje. Bolj go-sposka kakor vila pri sv. Duhu, a pri-kupljiva je njena starejša soseda: vila Prosenčeva. Semkaj z juga pa te pozdravljata Z 1 a t o r o g in vila Š t r i-c c 1 j n o v a , v kateri je tačas nastanjena družina buditelja narodne misli v Korotanu, dr. Brejca.
14. Povest s planin.
Tam gori, sredi mecl Malimi in Velikimi Osredki ob Bohinjskem jezeru sc naslanja na skalovje podrta pastirska lopa: »s e n i c a«.
»Kaj oznanjaš, zapuščena lopa?«
»Oznanjam uborno planinsko življenje.
Zlatu in srebra pri meni nc dobiš, moje zlato in srebro so rumene in bele rože. Učenih knjig in zvedavih časopisov, kakor jih imate v dolinah, nimam; moja edina knjiga in moj edini časopis jc »Bogoljub«.
Za nas, ki smo bliže nebu ni noben list bolj primeren, kakor »Bogoljub«.
»Na planinah greha ni,« poje naša pesem.
Če hočete prav razumeti, jc to tudi resnica. Planinci imamo malo želja iu kjer je malo želja, jc malo gorja in tudi I malo greha.
LISTEK.
Mojo desellelnlca v Bohinju.
Slike z jezera. Spisal Silvin Sardenko.
(Dalje.)
13. Ob ognjišču jezerske elipse.
Od izliva Savice sem veslal lik ob 5Cverozapadni strani jezera.
Pogledal sem v globočinc. Kakor v kinematografu so vstajale pred mojimi očmi prelepe slike z gora: skale, stebri, stožci; pomoli, pragi, pobočja; oboki, oaze, ozare i. t. d. lepi mozaiki, iz katerih so odsevali z gorskimi vrhovi vred rudi moji spomini iz desetletne duhovniške službe.
P r š i v e c ! Najvišji vrh ob jezeru.
Ime tvoje jc dobro zadeto, ti si moj najneprijetnejši svat; če le kak vrh. ti Rotovo vodno pršiš megle in oblake po Bohinjskem jezeru.
No, da, kadar je vreme zelo soparno, takrat, jc tvoje delo popolnoma v redu; rccimo, tako-le ponoči, da sc ozračje nekoliko ohladi; a drugače nam prizanašaj z oblaki.
Laket!
Takoj pod Pršivcem, z gostim drevjem obraščono pobočje, kamor se rada zateče srna iu nižje doli tudi divji zajec.	I
»Glej, ga uhatca! Ravnokar je pobegnil izza brinjevega grmovja, ko jo začutil moje veslo.«
»Stoj, da se pogledamo. Taka-le divjačina bi ne bila napačna.«
Zajec jo je brisal po objezerski stezi naprej proti »Koči«.
»Le teci,« uhatec! Pa sporoči tovarišem onkraj brega, naj nc bodo preveč nervozni, da »Črtomira« predolgo ni nazaj.«
Mali iu Veliki Osredki.
To so gorski pašniki. Spomnili so me prijaznih pašnikov na podružnici sv. Jurija pri Litiji. Pred devetimi leti je bil to moj najljubši kraj pod soln-cem. Vsak dan sem ga imel pred očmi, ko sem kot katehet prihajal v litijsko šolo med nedolžno mladino.
Po šoli sem večkrat stopil proti Šentjurskemu hribu. Skoraj za vsakim grmom je stala poezija, in ko sem odhajal, jc v slovo poslala pesem za menoj.
Takrat sem peval svoje: »Gorske vire in verz e« in bilo je v duši več verzov, kakor virov v hribu.
Takrat sem kakor trenutkoma zapel ciklus: »Izliv iz zapuščenega srca«.
Večkrat sem moral misliti na cerkvene govore, pa so sc mi pesmi usiljc-valc vmes.
Vsaka svetopisemska beseda, mi je
dovskih notabilitet, ki je bil zelo obiskan. Sklenili so resolucijo, v kateri Izjavljajo zastopniki dunajskega Judov.-,Iva, da je evharistlčen kongres notranja katoiška zadeva, v katero nI dopustno, se vmešava.!, kor bi vmešavanja v svoje verske zadeve tudi ne trpeli. Zato tudi grajajo, če bi se judje udeležili kakoršnekoli demonstracije proti kongresu. Pravoverni judje so pametnejši in dostojnejši, kakor tisti »katoličani« in »katoličanke«, ki ma-žejo »Zarjin« popir.
Dr. Ivan šusteršič,
pozdravlja v slavn. številki »Reichs-pošte« 11. septembra t. 1. evharistični kongres kot deželni glavar kranjski
sledeče:
»Dežela Kranjska pozdravlja evharistični kongres z odkritim veseljem in je napolnjena hvaležnosti za njega najvišjega protektorja. Deželni odbor je zato soglasno sklenil oficielno udeležbo eminentno katoliške dežele. Evharistični svetovni kongresi pospešujejo vedno ožjo zvezo z evharističnim Izve-ličarjem in v tem tiči edino uspešna protiutež proti zgolj materialističnim tendencam časa, katere žal v škodo narodov in držav toliko ljudi, iz pravega pota zapeljejo.
Naj bi evharistični svetovni kongres na Dunaju, ki bo zastopnike vseh narodov sveta združil, tudi narode naše skupne domovine drugega drugemu približal!«
D r. I v a n šusteršič, deželni glavar v vojvodini Kranjski.
120.000
tujcev je na Dunaju. »Reichspost« poroča, da je vsled tega stanovanj tako zmanjkalo, da spijo marsikatere ari-stokratke v hotelih v podstrešju.
Občinski svet ljubljanski.
Ljubljana, 12. sept.
Sejo vodi župan dr. Tavčar, ki naznani, da so svojo nenavzočnost opravičili občinski svetniki dr. Zajec, Kregar in Kristan. Naznani nadalje, da je kot občinski svetnik odstopil dr. Fran Detela. Prosi pooblastila, da mu izreče zahvalo občinskega sveta- za njegovo delovanje. V občinski svet se pokliče Detelov namestnik Ivan Srebot. Radi bolezni je odstopil občinski svetnik Št. Lapajne. Na njegovo mesto bo pozval Rado Pustoslemška. — Zupan nadalje poroča, da se je ob rojstnem dnevu Njegovega Veličanstva dne 18. m. mes. udeležil dveh svetih maš, in zadušnice ob spominu smrti rajne cesarice Elizabete. Ob smrti češkega pesnika Vrch-lickega je izrazil sožalje praški občini. — Ministrstvo za deželno brambo sc je zahvalilo za prijazen sprejem in za darila povodom tekmovalne tekme planinskih polkov v Ljubljani. —■ Ministru dr. Trnki je izrekla posebna depu-tacija zahvalo za njegov trud za obrtno šolo. — Za mestne uboge je nakazal častniški zbor 17. pešpolka kot. prebitek dobrodelnega koncerta 101 K. Ana Leskovic je nakazala mestnim ubogim 50 K. — Deželni šolski svet je naznanil, da se je razširila I. mestna deška ljudska šola v šestrazrednico. — Deželni odbor je obvestil županstvo, da je upravno sodišče zavrnilo pritožbo Staudacharja in Kreuterjeve glede na samoslovenske ulične napise. — Župan opozarja na katastrofo povodnji na Barju. Veliko se govori o tem, da se je usul breg ob Gruberjevem kanalu. Na-glaša, da jc nova cesta v prometu in
da posutje ni nič vplivalo na cesto. Kar se jc posulo brega, bo to stvar komisija popravila. Napraviti se bo morala mala škarpa, da se breg ne bo več posipal. — Za overovatelja zapisnika imenuje občinska svetnika dr. Novaka in Tomaža Novaka.
Volitve v volilno komisijo in v magi-stratni gremif.
Bončar poroča o izvolitvi dveh občinskih svetovalcev v glavno volilno komisijo za bodoče deželnozborske volitve. Predlaga Plani/nška in Bonača. Občinski svetnik Pammer predlaga volitev po listkih, ki jo župan odredi in imenuje za skrutinatorja obč. svetnika Lillega in Dimnika. Izvoljena sta Bo-nač (40) in Planinšek (22), Ložar je dobil 18 glasov. V magistratni gremij se izvoli namestu odstopivšega Štefana Lapajneta občinski svetnik Likozar.
Mrtvašnica pri Sv. Križu.
Županstvo Ježica je naročilo, da naj občine Ježica, Šiška, Moste in Ljubljana zgrade mrtvašnico pri Sv. Križu. Proti tej odredbi se vloži pritožba na občinski svet Ježica. Občini Ježica se odreka pravica, siliti ljubljansko občino, da zgradi mrtvašnico. Pokopališča pri Sv. Križu tudi občina ne upravlja. Če sc izkaže, da bo potrebna nova mrtvašnica, se odloči ljubljanska občina najbrže za moderno, elegantno mrtvaško vežo (Leichenhalle), ki se bo zgradila kje na Martinovi cesti. Občini mora biti na tem, da se odpravijo mrtvaški odri po stanovanjih zasebnikov. Prizivu občinski svet pritrdi.
Zadeva Kačar—- Marinko.
Poroča občinski svetnik Višnikar, ki izvaja, da je zadeva sicer malenkostna, a važna, da se določi, kako daleč da gre vpliv občine pri nakazanju prostorov na trgu in predlaga, da naj se proti odloku deželnega odbora, ki razveljavlja odredbo občinskega sveta, vloži pritožba na upravno sodišče.
Občinski svetnik Štefe izvaja:
Gospod poročevalec je v svojem poročilu rekel, da je zadeva malenkostna, a da se je razvila v afero. Verjamem, da je za gospode taka stvar malenkostna, ni pa. malenkostna za prizadete davkoplačevalce in tudi za nas ne, ker za nas ni malenkostna nobena zadeva, pri kateri se davkoplačevalcem krivica godi. Poročevalec je omenil kričanje prodajalk na dunajskem Naschmarktu — tu pa je Maren-kovo tržni nadzornik kaznoval s premestitvijo 14 dni potem, ko je imela prepirček, dočim pri Kačar ju nič za premestitev ne more dobiti. Če bi na dunajskem Naschmarktu tako postopali, bilo bi treba samo ondi 50 tržnih nadzornikov. Gospodje so si iz te zadeve sami napravili prisiljeno zelje. Ostalo naj bi pri tem, kakor je bilo leta in leta, pa bi ne bilo v tej zadevi mecl nami nobenega prepira, tako pa ta slučaj našim ljudem kaže, kako je razumeti županove besede ob vstoličenju o skupnem sodelovanju vseh meščanov. Gglasovali bomo proti pritožbi na upravno sodišče. Deželnega odbora razsodba pa itak nima odložilne moči.
Predlog Višnikarjev obvelja.
Finančne zadeve.
Vzame se na znanje računski sklep loterijskega posojila in amortizacijskega zaklada, za leto 1911.
Za revizijo psov leta 1911, ki je do-nesla mestni blagajni 350 K, se dovoli
pozabijo vso skrb posvečati 'dijaštvu. — O akademičnem dušnem pastirstvu govori škof C e u r s. Akademiki morajo imeli priložnost, da se o intelektu-elnih težkočah razgovore z izkušenim možem, ki je bil sam akademik. Škofje naj priporočajo duhovnikom, da se posvete pastirstvu akademikov.
Konferenca društev za cerkvene para-mente
Je zborovala v dvorni cerkvi. P. Avg. G a 11 e n je poročal o važnosti cerkvenih paramentov, ki jim posvečujmo vso ljubezen.
Razna poročila v odsekih.
P. H o f f m a n n S. J. je poročal o Evharistiji kot vzoru redovnikov. Iz tabernakeljna naj zajemajo redovniki in redovnice svojo moč, ki morajo biti prednja straža sv. Evharistije. — Škof Fran Geier iz Hartuma je z zgledi pokazal, da je sv. Evharistija glavna opora izpreobrnjenih poganov.
XXX Cesar in vsi člani cesarske hiše pri
skupnem svetiem obhajilu.
Njegovo Veličanstvo cesar Franc Jožef se je z vsemi člani cesarske hiše, otroci in vnuki, 12. t. m. zjutraj ob 7. uri v dvorni kapeli udeležil skupnega svetega obhajila.
Manifestacija cesarju.
Ko se je včeraj ob pol 11. uri peljal cesar Franc Jožef iz dvora v Schon-brunn, je bilo zbranih tisoče kongresi-stov. da vidijo cesarja. Ko se je cesar pripeljal, ga je katoliško ljudstvo burno pozdravljalo. Cesar je bil presenečen in ginjen in se je navdušenim ma-nifestantom zahvaljeval s salutiranjem in s priklanjanjem.
Sprejem kardinala-Irgata
fe po soglasni sodbi svoječasni sijajni sprejem cesarja Viljema daleč prekašal.
Kardinal-legat o svojem bivanju na Dunaju.
Kardinal legat van Rossum je izjavil, da ga je dunajski kongres naravnost zadivil. Veliko je pričakoval, a kongres je prekosil najdrznejše njegove sanje.
Iz govora dr. šusteršiča.
Soglasno občudujejo listi slavnost-hi govor našega deželnega glavarja na prvem otvoritvenem zborovanju. Govor dr. Šusteršičev je bil vsak čas prekinjen po viharnem odobravanju. Priobčili ga bomo v celoti.
Poročilo tiskovnega odbora evharističnega kongresa pravi, da je »sijajni govor dr. šusteršiča izzval viharen, vedno se ponavljajoč aplavz in radostno vzklikanje tisočev in tisočev«,
Soareja.
12. septembra zvečer se je vršila v »Augartnu« soareja, katere se je udeležilo najodličnejše občinstvo celega sveta. Od dvora so bili navzoči nad-vojvodinje Marija Terezija, Valerija Marija, Annunziata, Jožefa, vojvodinja Hohenberg, nadvojvoda Evgen, don Al-fonso de Bourbon, avstrijsko, ogrsko, laško, francosko, angleško plemstvo, minister Hussarek, namestnik Bie-nertli, učenjaki, klerus; med laiki tudi dr. Šusteršič in njegova gospa soproga.
Dunajski judje proti antievharističnim demonstrantom.
Zaradi demonstracije »Svobodne gole« proti evharističnemu kongresu je sklical okrajni svetnik Back shod iu-
Seveda se satan ne straši tudi naših planin. Kjer vidi mladega človeka brez dela, se mu prijazno približa, s popevko v ustih in s šopkom cvetlic za klobukom in —
»v skrbno nastavljene mreže
nestanovitno zasači srce ...«
Tako je bilo z ono planšarico.
Ti je nisi poznal. A umrla je ravno Isti dan na planini, ko si ti došel v Bohinj. Umrla je nenadoma. Kri sc ji je dvignila. Ubožica! Ljudje so rekli:
»Prav, da je umrla.«
Veš, tudi sirota ne vidi rada sirote.
Pred tednom dni so jo prinesli s planine.
Saj si videl, ko so jo peljali mimo cerkve pri sv. Duhu.
Zamišljen si postal, kajneda?
Seveda, pri vas v mestu je mrtvaški sprevod drugačen.
Na okornem vozu v slabo obtesani krsti so jo peljali brez spremstva, brez venca.
Tam v mestu jih vozite v lepem, srehrno-obrobljenem vozu, v srebrnih krstah in bogati ljudje stopajo ali se vozijo za mrtvaškim vozom.
Poslušaj, kakšen ie bil sprevod one
planšarice! To vem le jaz, planinska koča, ki venomer gledam doli na belo cesto.
Ob potu so se nad vozom tiho, komaj vidno sklonile meccsnove veje in so zašepetale rajnici:
—	»Mir s teboj! Zadnjič smo te videli in smo si takoj rekli, ta ne pride več živa s planin.« —
—	»Mir s teboj!« je pozdravljalo brinjevo grmovje, »posihnlal me ne boš več trgala in zatikala v nedrije.« —
—	»Mir ti bodi!« je želelo rudeče res je.
»Vedno si pela:
Kadar jaz umrla bom, venec, lep imela bom 'z rožmarina kranjskega, nagelj na rudečega.
Sedaj pa sem ti jaz, resje, prav prišlo.
Saj se mi je zdelo, da bo tako, ko smo te večkrat videli, po kako trnjevi poti je stopala tvoja noga.« —
—	»Mir ti bodi!« so šumele smreke.
»Me te nismo zapustile; ko si bila
živa, smo ti dajale senco, sedaj smo dale les za tvojo krsto.« —
—	»Mir s teboj!« so veleli tudi zvonovi pri cerkvi sv. Duha. —
»Vsaj zvonite ji!« so prišli prosit domači, tam od zadnje srednjevaške podružnice, iz Jereke.
»Vsaj zvonite ji!«
Pa so ji zazvonili zvonovi tako žalostno, da je kosec, ki je kosil seno, gori na V i š n j e v c u za sv. Duhom postal s koso in se spomnil one pesmi:
Zagorski zvonovi premilo pojo, nemara preljubo k pogrebu neso...
Zažvižgal bi bil, a kosec je bil pre-žalosten. —
»Mir s teboj!« je zažarela svoj zadnji pozdrav tudi večna luč ocl taber-nakla pri sv. Duhu. Ko je priropotal voz s krsto mimo, jc večna luč hipoma poslala v polumrak en žarek skoz okno na cesto na krsto.
En žarek vsaj... En up od Onega, ki se imenuje: Večno življenje. —
»Mir s teboj!« —
Tako pokopavamo pri nas v planinah --«
Obrnil sem še en pogled na planinsko kočo.
Veliko pove ena sama planinska koča.
Z Bogom, zgovorna družica!
(Dalje.)
nagrada 100 K policijskim stražnikom Kek, Potnik, Plevel in Potokar.
Francu Jemcu se proda 3088 m* ob-segajoča mestna parcela pri tobačni tvornici, če plača za kvadratni meter po 5 K, 1472 m3, ki jih bo mesto samo potrebovalo za zgradbo ceste, se mu pa da v najem proti letni odškodnini 30 K.
Sklene se odkupiti akademičnemu kiparju Dolinarju Aškerčev kip, ki stane 300 K.
Obč. svet pritrdi dopisu upravno komisije realčnega zaklada o pokritju stroškov za napravo tudi oddajne postaje (stroški 12.000 K) z županovim dodatnim predlogom, če dopisu tudi deželni odbor pritrdi.
Podpora Filharmoniji.
Milohnoja prečita prošnjo Slovenske Filharmonije za izredno podporo 10.000 K. Prošnjo priporoča tudi inten-danca slovenskega gledališča, češ, da pade s Slovensko Filharmonijo tudi slovensko gledališče. Milohnoja predlaga, da naj se dovoli izredna podpora 10.000 K, ki naj se izplača šele 1. januarja. 1913.
Občinski svetnik Staudachar izjavi, da Nemci za izredno podporo ne morejo glasovati, ker je glede na izborno vojaško godbo popolnoma nepotrebna. Glasovati pa tudi za podporo ne morejo, ker je 1. septembra bilo brez; povoda odpuščenih pet godcev Nem-cev.
Občinski svetnik Štefe izvaja:
Potem, ko ste se celo v zadevi Ma* renko-Kačar, katera je po vaši lastni izjavi za vas malenkostna, šli pritožit na upravno sodišče, se mi nikakor ne moremo pridružiti veseli godbi, za katero imate toliko razpoloženja. Pa tudi iz drugih vzrokov bomo glasovali proti: Za reveže niste imeli niti malenkosti, da bi vsaj nekoliko ugodili tozadevnim našim predlogom, za magi-stratne sluge niste imeli srca, da bi popolnoma ugodili upravičenim njihovim zahtevam, policijskim stražnikom ste mnogo odtrgali. Rekli ste, da nimate za to denarja. Kjer nič ni, se pa tudi za godbo ne more nič dati. Mislimo, da bi bilo treba prej skrbeti za naše nižje nastavljence (Klic: Morajo skrbeti za viteza Bleivveisa!), da ne bi lačni mestni uslužbenci poslušali Slovenske Filharmonije. Tudi sicer je v Ljubljani toliko socialne bede, da to mi pravi okvir za drago Slovensko Filharmonijo. Pri naših predlogih ste vedno na vrsti z ogromnim deficitom, pravite, da moramo vedno povedati nove dohodke. Poročevalec o novih dohodkih, iz katerih naj bi se pokrilo nove izdatke za godbo, ni zinil. V Ljubljani so trotoarji ob deževju taki, da mora človek paziti, da se ne ponesreči. Ceste v Ljubljani bi bilo treba nujno tlakovati! Če bi vsako leto dali za. to 48.000 K, kolikor hoče Slovenska Flharmonija podpore na leto, bi dobili lepo Ljubljano, v katero bi radi prihajali tujci. Potem bi mislili še. le na drago godbo. Nezadovoljne Ljubljane pa ne bomo pitali iz praznih mestnih kas z godbo. Upamo, da bo slovensko gledališče lahko dobilo drugo in celo cenejšo godbo, saj je že bilo tako. Kar se pa tiče društev, je zanje sodelovanje Slov. Filharmonije silno drago, mnogo bolj kot, sodelovanje vojaške godbe. Godbenega naraščaja nam Slov. Filharmonija ves čas svojega obstanka ni nič vzgojila, dasi bi bili domači godci mnogo ceneji. Tudi je Slov. Filharmonija odpustila nekaj godcev v takem času, da drugod ne morejo dobiti kruha in vendar so ti godci tu poročili slovenske žene, ki so vzgojile slovenske otroke. To postopanje je tako, da že tudi iz socialnega stališča ne moremo biti za sedanje razmere v »Slovenski Filharmoniji«.
Pri glasovanju je bil sprejet Miloh-nojev predlog z glasovi slovenskih liberalcev.
Ložar: Bodo pa zopet plačevali obrtniki. — Štefe: Če ima večina veselje za pritožbo v zadevi Marenko, se tudi mi pritožimo proti temu sklepu na deželni odbor. — Župan: Pustite nedostojne opazke. — Ložar: Zakaj ste tako nervozni? — Štefe: Opazka o deželnem odboru ni nedostojna. Deželni odbor ima vendar tudi kaj besede. — Župan: Kličem vas k redu. Da se vas nič ne prime, jc stara, žaloalna resnica. — Štefe: Za vas!
Vadnica »Mladike« v mestni upravi.
Z glasovi slovenske liberalne stranke sc sklene, da prevzame dne 1. januarja 1913 mesto v svojo upravo vad-nico »Mladike«. Šolsko vodstvo se združi z ravnateljstvom dekliškega li-coja. Ukovina bo znašala celoletno 40, poluletno 20 K. Plačevati se bo morala naprej. Nastavijo se le učiteljice, in sicer stalne proti 1200 K letne plače s pravico do šest 51etnic po 200 K in 320 K stanarine. Učiteljicam z izpitom meščanskih šol sc Dlača zviša na 1400 K.
Odklonjena pritožba.
Odkloni se pritožba Frana Poljšaka proti odločbi magistrata radi betonske terase na njegovem dvorišču, ker jo jc prepozno vložil.
Dohodi h Grubarjevemu kanalu in k regulovani Ljubljanici.
Stavbno vodstvo za osuševanje barja je obvestilo občino, da dohodov h Grubarjevemu kan. in k regulovtif.ii Ljubljanici nc napravi. Sklene se vzeti dopis na znanje in da občina sama napravi oporne lestve in čolne.
Raziskavanje in preiskavanje mestnega sveta.
Ugodi sc prošnja deželnega muzeja za raziskavanje in prekopavanje mestnega sveta pod pogojem, da ostanejo izkopine, ki naj jih hrani muzej, mestna last.
Stavbne zadeve.
Deloma se regulirata Karunova in Ivolezijska ulica. — Samostalni predlog občinskega svetnika Marinka o kanalizaciji Martinove ceste se ne more rešiti, ker proučuje tozadeven akt deželna vlada. — Obč. svetnik Marinko: Čudno sc mi zdi, ker se stvar tako dolgo vleče, dasi je nujno potrebna. Župan naj pri vlacli podreza, da se dobi akt nazaj.
Glede na samostalen predlog obč. svetnika Tomaža Novaka o napravi javnega stranišča pri tobačni tvornici se je sklenilo, da se počaka toliko časa, da se zgradi na Tržaški cesti kanal. Potrebna so tudi še drugod po mestu stranišča. Obč. svetnik Novak želi, da naj bi se uporabljalo stranišče, ko se zgradi, brezplačno z ozirom na delavstvo.
Sklene se., da se bodo napravi j ali betonski mostiči v Trnovskem okraju sukcesivno. Obč. svetnik Novak graja zgradbo mostička s Ceste na Loko na Opekarsko cesto. Kadar se bodo mostiči delali, naj se ozira na to, da jih ne bodo predolgo gradili.
Glede na samostalni predlog obč. svetnika Šerjaka se sklene, da se potok Galjevca premosti, če ne bodo presegali stroški 200 K.
Računski sklepi.
Potrde sc računski sklepi mestne klavnice (prebitek 9525 K 73 h), mestnega vodovoda (prebitek 37.156 K 48 h) in mestne elektrarne za leto 1911 (prebitek 46.233 K 80 h).
Samostalni predlogi.
Finančnemu odseku se nakaže predlog obč. svetnika A. Rojine o zvišanju cloklad mestni polic, straži, policijskemu odseku predlog obč svetnika Kristana o ustanovitvi bolniške blagajne za posle, vodovodnemu ravnateljstvu predlog obč. svetnika Štefcta o napravi vodovoda v Hradeckega vasi in policijskemu odseku predlog občinskega svetnika H. Brandta o imenovanju cesto za novim nemškim jubilejnim gledališčem.
Vprašanja na župana. Kje zbirajo konjske odpadke. — Za
boljšo razsvetljavo v Vodmatu.
Občinski svetnik Marinko graja, ker sc zbirajo konjski odpadki na Ledini poleg mestne deške šole in hiralnice blaznice, kar ni niti zdravo, še manj pa lepo. Boljše bi bilo, da sc odlagajo fekalije po njivah, bi vsaj mestni delavci kaj posebej zaslužili. Nadalje graja pomanjkljivo razsvetljavo^ v vodmatskih ulicah in želi, naj bi župan tozadevno potrebno ukrenil.
Za boljše ceste in pota.
Občinski svetnik Novak: V jako slabem stanju se nahaja Glinška ulica in Pot v Rožno dolino. Cesti sta tako poplavljeni, da si delavstvo in uraclni-štvo, ki hodi po teh cestah, mora čevlje premočiti, kar gotovo ni zdravo. Zahteva odpomoč. Tudi Zelena pot je zopet poplavljena, ker se ni nič storilo, rlasi je že opozarjal večkrat nanjo. — Ložar graja, ker poplavlja voda tro-toar Bleiweisove ceste in želi, da se kaj stori. — Župan: Vse vode, nc morem odpraviti; vprašuje, kje da leži Glinška ulica in če spada pod mesto. — Ložar: Saj so mestne tablico ondi nabite (Vcselost), nakar pravi g. župan: Že vem, kje da jc. Bom vse zapisal in storil, kar bom mogel. Zaključujem javno sejo.
Nujna pomoč Bnrjanom,
Obč. svetnik Štefe je opozarjal, da je povoden ji na Barju bila tako usodepolna, ker se zatvornice niso pravočasno odprle. Župan naj najod-ločnejše zahteva, da so na pravočasno odpiranje zatvornic v takih slučajih bolj pazi; Barjanom naj sc preskrbi h i t r a po ni o č. Tudi naj v prihodnji seji pride na vrsto njegov predlog za širše mostove, ker ob ozkih mostovih se je voda najbolj zadržala, in za čiščenje jarkov,
- »
Čudno postopanje stavblnskega urada, i
Dalje vpraša Štefe, kdo jo dal ] zgraditi mostič Na Pesteh, katerega so kmalu po zgradbi podrli, ker svet ob i mostu ni bil odkupljen. Tozadevni kre- 1 dit ni bil sprejet ne v gremiju, ne v i občinskem svetu. Kdo bo sedaj plačal : stroške? — Župan: Stavbinski urad je hotel ustreči davkoplačevalcem. — Štefe: To je sicer lepo, a že zadnjič je bila neka pritožba v magistratnem gremiju, da je stavbinski urad oddal neko delo za nad 2000 K kar na svojo roko. To ni pravilno postopanje. Županova dolžnost je poski-beti, da gre vse pravilno pot: pred občinski svet ali pred magistratni gremij!
Šolske telovadnice samo za šolsko mladino!
Občinski svetnik Jeglič je vložil naslednji samostalni predlog: Z ozirom na to, da prosijo društva obeh slovenskih močnejših strank za uporabo mestnih šolskih telovadnic, blagovoli slavni občinski svet skleniti: Šolske telovadnice ostanejo izključno lc za šolsko rabo.
—	Upoštevati je pri tem materielno stran mestne občine in velike težave v šoli, ki nastanejo, kadar je več gospodarjev v istem prostoru.
Tajna seja.
Za magistratnega svetnika ekstra statum je imenovan Janko vitez Blei-weis. Dr. Rupnik je imenovan za konc. tajnika v VIII. činovnem razredu. — Zadeva o stavbnih dokladah se izroči na predlog rav. P a m m e r j a stavbnemu odseku, kakor jc bilo na njegov predlog za take slučaje sklenjeno v eni prejšnjih sej. Prošnji J. Viditza za podporo povodom smrti njegove matere, vdove magistratnega tajnika, se odkloni. — Strežnica na mestni nemški dekliški šoli M. Zupan se stalno nastavi. Bivši šol. strež. Črtane se zviša miloščina. — Koncesije dobe: M. Kopač za točenje sodovice na Dunajski cesti, Ana Domjanovič za pisarno za pomnožitev spisov, .Tosipina Krapš za kavarno v Škof j i ulici, Ivan Ženko za gostilno <na Karlovskem nasipu, politično in izobraževalno društvo za dvorski okraj za javno knjižnico. Alojzij Gaspei'oni za sodavodo, Ivan Dachs za prenočišča in liker. — Kavarnar Viktor Izlakar premesti svojo kavarno na Rimsko cesto nasproti Staremu Rimljanu, Vospernik pa na Sv. Jakoba trg.
—	Odkloni se prošnja Antonije Froh-lich za žganjetoč.
KONGRES ODVETNIŠKIH KONCI-PIJENTOV
se je vršil dne 7. in 9. t. m. na Dunaju. Udeležba ni bila posebno velika. Med drugim jc bila sprejeta resolucija, da zahtevajo odvetniški koncipijenti svoje zastopnike v odvetniških zbornicah in njihovih odsekih. Kongres jo zavzel stališče proti samostojnim organizacijam koncipijentov ali koncipijentskim zbornicam. To načelo bode moralo veljati tudi glede slovenskih odvetniških komcipijentov, ker je v skupnem stanovskem interesu, da se nastopa enotno. Izrekla se jc tudi večina proti zaključenemu številu (numerus clausus) odvetnikov in proti vsakemu kontin-gentiranju koncipijentov.
NOVA SRBSKA VLADA.
Nova srbska vlada je sledeče sestavljena: ministrski predsednik in zunanje zadeve Nikola Pašič, finance Pa-ču, vojna general Putnik, notranje zadeve Protič, pravosodje Polečevič, naučno ministrstvo Ljuba Jovanovič, stavbne zadeve Ivan Jovanovič, narodno gospodarstvo Kosta Stojanovič.
ODSTOP TRGOVINSKEGA MINISTRA.
Trgovinski minister dr. Roszler jc oficieino obvestil ministrskega predsednika grofa Stiirgkha, da z ozirom na svoje slabo zdravje odstopi. Grof Sturgkh je vzel demisijo na znanje.
PORAZ ANGLEŠKIH LIBERALCEV.
Liberalce so pri volitvah v Mid-lothianu porazili konservativci. Okraj jc svojčas več let zastopal Gladstone.
Dnevne novice.
"-f- Posvetovanje o ustanovitvi Zveze slovanske katoliške mladine sc
vrši v soboto, 14. t. m. ob 7. uri zvečer na Dunaju v dvorani »Zur sehonen Schaferin«, VI. okraj, Gumpendorfer-strassc.
+ Luč z zapada. »N e u e F r e i c
Presse« z dne 12. t. m. obsoja v nekem članku barbarsko postopanje svobodomiselne portugalske republike z monarhističnimi vjetniki. To je tem grše, ker je šef portugalske republike oni Manuel d'Arriaga, kateri je še nc-dolgo tega izjavil, da je portugiška ječa »penitenciaria« tako grozna, da mora človek v njej postati bebec ali
nor. Nifi monarhistični diktator Joas ' Franco ni političnih vjetnikov dal ukloniti in jim čez glavo potegniti masko. — Če »Neue Frcie Presse« protestira, mora že strašno biti. Zelo lepo sveti »luč z zapada«, v katero je tako zamaknjen naš »Slovenski Narod«.
+ Imenitno razkritje. Že dolgo so se čule pritožbe zoper orožništvo v novomeškem okraju, da postopa pristransko. Mi nismo dozdaj vedeli, kje tiči temu vzrok, ker danes sc tako na-splošno lahko reče, cla se žandarmerija trudi, biti objektivna. To tajnost nam jc pa odkril današnji »Dan«, za kar smo mu jako hvaležni. Piše namreč, da je bil te dni prestavljen orožniški poveljnik za novomeški okraj, Čeh po rodu, po mišljenju pa »najboljši med novomeškimi naprednjaki« (Vide »Dan«, 13 septembra, 4. notica, predzadnja in zadnja vrsta). Sedaj nam je jasno marsikaj iz prečinske afere. Sedaj je ta »najboljši novomeški naprccl-njak« končno moral pobrati svoje reči in se od lepega Novega mesta posloviti. »Dan« se zaradi te velike izgube kajpada hudo žalosti in napada zato gospoda orožniškega poveljnika v Ljubljani, kateremu očita, da »se je že v opetovanih slučajih izkazal več terci-jala nego orožnika«. To je za oficirja jako hudo razžaljenje in smo radovedni, kako se bo ta afera končala ter kaj bo rekel gospod orožniški poveljnik, o katerem »Dan« tudi trdi, da je tako pristranski, da je »ves srečen, če more kakemu svetniku, n. pr. Lampi-ciusu, poljubiti blagoslovljeno roko.« — Čakajmo, kaj bo iz tega.
-f Neizogibni H:gemann, pastor v Ljubljani, kateri je svoj čas bil že na tem, da se od svojih vernikov poslovi, je 11. t. m. v Gradcu na protestnem shodu Vsenemcev proti evharističnemu kongresu nečuveno zoper Sveto Evharistijo zabavljal. Psoval je kongres kot »malikovalsko slavlje na Dunaju«, dejal, »da je zakrament Oltarja proti pameti«, da je evharistični Jezus »cerkveni in farški bog«, izjavil, da ne »more trpeti, da bi se na evharističnem kongresu Bog tako poniževal« in podobne psovke, zaradi katerih bi pravzaprav moral mož v arest, če bi se v Avstriji vsaka taka žaljenja spravila pred sodnika in če bi vsak sodnik taka žaljenja tudi smatral za vredna obsodbe. Dunajski judje so izjavili, da jih evharistični kongres nič ne briga in da vsako demonstracijo proti njemu obsojajo, »krščanski« pastor pa zabavlja. Ljubljanski protestantje imajo pač poseben okus, da trpijo takega pastorja.
-f Tobak iz Amerike. Včerajšnji »Slovenski Narod« objavlja neko pismo odpadlega duhovnika Jakoba Kalana, ki v Waukeganu nevredno mašuje in deli zakramente ter je tam ustanovil nekako neodvisno cerkev. Mi se z Jakobom Kalanom, ki se je »Slovenskemu Narodu« tako zelo prikupil, nc bomo pečali; dosti jc, da priobčimo tele fine izraze njegovega pisma: »Smrkovi in pošnofani farji« — »Gnojnico svoje okužene notranjščine — »Žoltavi dopi-sunic — »Sploh pa bi bilo prokleto ne' umno, da bi jaz razlagal svoje razmsre na Kranjskem tukajšnjim larjem« — »hijensko so vtaknili svoje rivce v mene in moje razmere« — »Smrdljivo-sti vam ne bodo prav lepo dišale« — »hudičevi popi«. Mislimo, da ima vsak pošten človek tega smrdljivega tobaka zadosti. Če »Narod« veseli take izlive priobčevati, svobodno mu. Chacun a son gout.
+ Učiteljski žepni zapisnik se dobiva v Katoliški Bukvami po 1 K 40 v in 1 K 30 v za 150, oziroma 100 učencev. Naročajte ga hitro! — Kedor sc zanima za člane »Slomškove zveze«, dobi jih v tej knjižici.
+ Slovenski stariši, pozor! Po krajih, kjer se nahajajo poleg slovenskih tudi nemške šole (šulferajnske), lazijo te dni nemškutarski priganjači in po-silinemški učitelji ter prigovarjajo slovenskim starišem, naj dajo zapisati svoje otroke v šulferanjske mučilnice. Le eno rečemo: Kdor ima svoje, od Boga mu izročene otroke rad, in jim želi časno in večno srečo, naj jih nikar ne izroči požrešnim šulferanjskim jastrebom. Upoštevajmo, ko damo otro.ke zapisovat Ar šolo, klic nepozabnega Slomška: »Vrli Slovenci! sv. vera bodi Vam luč, materni jezik pa ključ do zveličanske narodne omike!«
— Aljažev dom v Vratih (1012 m) ostane odprt do 5. oktobra. Ravno sedaj ko jc zapadel po hribih sneg, je i*azgled z Aljaževega doma najkrasnej-ši. 15. in 16. t. m. sc vrši v Vratih lov na divje koze. Aljažev Dom, ki ga je kljub nestalnemu vremenu obiskalo letos 1105 turistov, je preskrbljen z vsakovrstnimi toplimi in mrzlimi jedili, kakor tudi dobro pijačo. Ker kaže na ugodno vreme, priporočamo ljubiteljem planin najštevilnejši poset Aljaževega doma.
—	Ogenj. V nedeljo popoldne nas je v Dražgošah prestrašil klic: »Gori!« Udaril jc ogenj iz strehe pri Peskarju hišna št. 37. Pogorelo je vse ostrešje s krmo in nekaj obleke; spodnji del hišo se je posrečilo rešiti. Pri otrocih ni z lepo dosti pazljivosti. Že tako revna družina je zelo prizadeta.
—	Iz davčne službe. Predsedstvo finančnega ravnateljstva je imenovalo davčnega oficala Franca Čebulja za davčnega upravitelja v IX. činovnem razredu.
—	Smrtni padec v jarek. 9. t. m.
so odpustili iz deželne bolnišnice, kjer jc bil od julija zaradi neke bolezni na nogi, 581etnega kočarja Jožefa Zor-iriana iz Preske. Peljal se je domov z železnico do Laz, kjer je potem popival v neki gostilni do večera. Vinjen jo odšel nato proti Jevnici, da bi obiskal svojega brata. Med potjo pa jc padel poleg železniške proge v tri metre globok odvajalni jarek, kjer so ga drugi član našli mrtvega z razbito črepinjo.
—	Ubegla žena. Dne 1J. t. m. je žena Florijana Baumgartnerja, uslužbenca v opekarni na. Brajtenovem, Marija Baumgartner, zapustila svojega moža in baje pobegnila z nekim oženje-nim strojevodjem, ki je tudi na braj-tenovski opekarni vposlcn. — Ta strojevodja je star kakih 30 let in se imenuje Franc Klemenčič. Pravijo, da je Klemenčič Baumgartnerjevo ženo odpeljal ter sc podal z njo v Ameriko. Po navedbi Baumgartnerja poseduje njegova žena potni list za tujino na njeno rodno ali samsko ime Marija Vidmar. Marija Baumgartner ima tudi s seboj okrog tri leta starega otroka.
—	Ker ni mogel v Ameriko, izvršil samoumor. 9. t. m. se je v Rebru ustrelil lSletni posestnikov sin Ivan Osol-nik z lovsko puško, menda zato, ker mu ni hotel dati oče denarja za pot v Ameriko.
—	Stara navada železna srajca. Koncem pretečenega tedna so pri okr. sodišču v Rudolfovcm obsodili Martina Zupeta iz Zaboršta na dve leti težke ječe radi tatvine. Martin Zupet je začetkom letošnje spomladi delal pri zgradbi belokranjske železnice. Ker sc mu pa delo studi, ga je kmalu zapustil ter začel krasti. Najprej jc na Rojah pri Veliki Loki Francetu Sotlarju izmaknil par čevljev, srebrno žensko uro z verižico in veliko moško uro. Sotlarju je Zupet napravil okrog 100 K škode. Nato jc Zupet na Starigori pri Trebnjem, pokradel pri Sitarjevih za okrog 16 Iv raznih stvari. Koncem me« scca junija t. 1. je Zupet pri Podlogar-ju na Dobovcu vzel iz telovnikovega žepa srebrno uro z verižico in precejšnjo vsoto denarja, menda okrog 160 K. Pa tudi na Kiju je. Zupet pri Pelkotu pokradel okrog 5 K denarja. Nadalje je tat pri Pelkovem sosedu Matiju Oreš-niku, skušal priti s silo v sobo, kar se mu pa ni posrečilo. Zapazila ga je Orešnikova hči, ki je začela klicati domače. Tat se je zbal in jo je popihal proti Št. Janžu, kamor mu jc sledil Andrej Orcšnik, da bi ga prijel. Zupet jc streljal nanj s samokresom, a. ga ni zadel. Orcšnik se jc Zupetovega streljanja zbal in pustil Zupeta, da je mirnim potom odšel. Končno sc je tat Zupet priklatil v mirnopeško okolico, kjer je pri Bartelnovih v Zagorici ukradel 300 kron denarja in odšel v Novo mesto, kjer je najel voz in se odpeljal proti Krškem. Mecl potjo v Krško se jc pa na Dragi v gostilni pri Zajcu ustavil. Tu jc začel Zupet s samokresom streljati, v gostilni polivati vino ter prepirati in razgrajati. Ker sc je Zupet tako surovo vedel, so Zajčevi poslali po orožnike, ki so ga aretirali in odgnali v Novo mesto. Med potjo v Novo mesto jc Zupet psoval in opljuval orožnike. Zupet je bil radi tatvin že mnogokrat obsojen ter ga bodo po končani novi kazni oddali v prisilno delavnico. — Stara navada je. res železna srajca.
—	Veliks povodnji so tudi okolu Vrhnike.
—	Detomor v begunjski kaznilnici? Po Gorenjskem se širijo vesti, da so v begunjski kaznilnici prišli na sled cletomoru. Neka tuja kaznjenka je imela baje v preiskovalnem zaporu razmerje z nekim paznikom. Nedavno ie nenadoma povila dete in jc s kaznjenko, s katero je bila skupaj v celici, umorila dete. Truplo sta kaznjenki skrili v stranišču, kjer so truplo sedaj zasledili.
—	Kranjska industrijska družba je
za leto 1911./1912. zvišala dividendo od 9 na 10 odstotkov.
—	Slovensko planinsko društvo
zatvori dne 15. t. m. sledeče koče: Triglavski dom, Vodnikovo kočo, Orožno-vo kočo, Kočo na Veliki planini in Kamniško kočo; dne 29. t. m. pa Ka-dilnikovo kočo na Golici, Aljažev clom v Vratih in Bistriško kočo v Kamniški Bistrici.
/
Katoliško slovensko Izobraževalno društvo v Doba vabi vljudno na Slomškovo slavnost, ki jo priredi v nedeljo, dne 15. septembra 1912 po popoldanski službi božji v prostorih pri Milajznu. Spored: 1. Slomšek in izobraževalno delo med Slovenci. Govor.
—	2. A. Umek Okiški: Slomšku v slovo. Deklamira Anton Bergant. — 3. U boj, u boj! Koračnica. Svira lamburaški zbor. — 4. Slomšek: Ogovor Slovencem leta 1862. Govori Jožef Gostinčar. — 5. Slomšek: Lahko noč, narodni napev. Poje moški zbor. — 6. »Sv. Notburga.« Zgodovinski igrokaz v 3. dejanjih. —
7.	Slomšek: Slovo solčavskim planinam. Deklamuje Uršula Podbevšek. —
8.	Za letovišče. Burka v enem dejanju.
—	Vstopnina: Sedeži I. vrste 1 K, II. vrste 80 v. Stojišča 40 v. Nov oder. Krasna scenerija. Nove kulise.
—	Železniška proga Škofja Loka— Siri—Idrija—Sv.Lucija. Poročajo nam: Dne 27. avgusta je imel sejo že poprej sestavljeni železniški odbor za imenovano progo. Volilo se je predsedstvo, in sicer so izvoljeni: Predsednik gosp. Rafael Thaler, trgovec v Škof ji Loki; podpredsednika gg.: J. Logar, župnik v Zirih, in Ivan Štraus, župan v Idriji; predsednikov namestnik: g. Josip Hafner, trgovec v Škofji Loki. Izmed odbora. se je izvolila deputacija k ministrstvu. Zanimanje za to železniško progo je jako veliko. Udeležili so se seje tudi zastopniki c. kr. rudniškega ravnateljstva in c. kr. gozdnega nad-zorništva v Idriji. Sklenilo se je, da naj predsedništvo pospeši, da se čimpreje prične s trasiranjem projektojvane proge.
—	štirje požari v eni noči. K tozadevnemu poročilu iz ljubljanske okolice se nam poroča, da znaša škoda, ki so jo požari povzročili v noči 11. t. m., 9200 kron.
—	Poročil se je v ponedeljek gosp. Josip Dugulin, lastnik »Kranjske vinarne« v Pragi na Kr. Vinogradih, z gdčno. Marico Lušinovo iz Sodražice iia Kranjskem. Poroka se je vršila v Sodražici.
—	Nesreča ali zločin. 57 let stari uslužbenec užitninskega zakupa Janez BI azni i k iz Hrast ja na Notranjskem se jc 10. t. m. podal v Šmihel, ka-sirat ondi 18 K ter se zopet napotil domov. Ker ga pa domov ni bilo, šli so ga iskat. Dne 11. t. m. so našli pastirji v nekem hudourniku Blaznika mrtvega. Truplo je imelo več ran, o katerih še ni konstatirano, kako so nastale. Pri mrtvem Blazniku niso našli denarja in uradnega pečatnika, ki ga je imel seboj. Vrši se sodnijska preiskava.
—	Vinska letina v Dalmaciji se bode izborno obnesla. Vzorne vinograde v okolici šibeniški hodijo gledat vinogradniki cele Dalmacije, Ogrske, prišli so celo gojenci kmetijske šole iz Št. Jurja na Štajerskem. En grozd tehta do dva kilograma.
Ljubljanske novice.
lj Zanimivosti iz tajne seje občin-skega sveta. Na drugem mestu poročamo, da je gospej Josipini Krapež dala liberalna večina koncesijo za izvrševanje kavarniške obrti v Kokaljevi hiši v Škofjih ulicah. V občinskem svetu se je ob tej koncesiji razvila zanimiva debata. Poročal je o koncesiji za to nepotrebno kavarno, ki bo v veliko škodo ostalim gostilničarjem in kavarnarjem, občinski svetnik Fran-c h e t ti, ki je sicer ob volitvah velik prijatelj gostilničarjev. Občinski svetnik ravnatelj Pammer je vprašal Franchettija, zakaj ne naznani občinskemu svetu strokovnega mnenja gostilniške zadruge o potrebi te kavarne. Franchetti je odgovoril, da je gostilniška zadruga neupravičeno ugovarjala! Občinski svetnik Štefe je dejal, da stvari noče imenovati s pravim imenom. Ne gre se za gospo Krapežcvo, ampak za gospoda Kokalja. Ta gospod je pri zgradbi svoje hiše zidal že naprej prostore za kavarno v mnenju, da se mu mora koncesija na krožniku prinesti. Takrat g. Kokalj še ni mislil, da bo mogoče spraviti v ljubljanski občinski svet tudi opozicijo. Gospa Krape-ževa ne bo dolgo pri Kokalju. Nakrat bo dejal g. Kokalj, da je v njegovi hiši že kavarna in prosil bo sam za koncesijo. Podncvu tam kavarna nc bo uspevala, pač pa sc je bati, da sc razvije končno v nočno kavarno. Sploh pa imamo že itak preveč kavarn in nova kavarna bi širila le socialno bedo v Vodmatu. Občinski svet naj bi se tudi Dziral na gostilničarje v Vodmatu, ki '.tak nimajo mnogo zaslužka. Naša Btvar vendar ni preskrbovati koncesije bogatim, penzijoniranim uradnikom! Kavartna je tudi v bližini vojašnice in bojim se, da bo v sedaj mirni ulici mnog« i konfliktov in da bo policija Imela preveč del. Sicer pa se jo tudi gostilniška zadruga odločno izrekla
proti. Upoštevajte gostilničarje tudi takrat, kadar izdajajo strokovno mnenje v svoji stanovski zadevi, ne pa samo za volitve! Občinski svetnik Pavšck je dejal: Se popolnoma strinjam z g. Pammerjem in Štefetom. Gostilne v Vodmatu so še sedaj prazne, potem bodo pa ljudje še pivo pili v kavarni. Pri glasovanju je večina glasovala za nepotrebno kavarno. Z opozicijo je to pot glasoval občinski svetnik g. Pavšek. Zastopnika gostilničarjev g. Pavška so liberalni občinski svetniki pustili popolnoma na cedilu. Tako je liberalna večina pokazala, da so ji ljubši interesi ene osebe kot pa vsi gostilničarji ln kavarnar ji. Na ljubo penzijoniranemu uradniku, kateremu se ne bi bilo treba ukvarjati z obrtjo in ki je večkratni hišni posestnik, sc hočejo oškodovati gostilničarji in ka-varnarji. Ob volitvah pa bodo gostilničarji menda zopet tako naivni, da se bodo pehali za to, da se obdrži tako gospodarstvo na magistratu. Upamo, da se bodo dobila pota, da se drugi merodajni faktorji prepričajo, da bi bila nova kavarna popolnoma nepotrebna in tudi v škodo občinstvu.
lj Za Barjane. G. župan so jc z ozirom na veliko škodo, ki jo je napravila povodenj na Barju, obrnil danes brzojavno na ministrskega predsednika in ministra notranjih zadev za nujno podporo Barjanom iz državnih sredstev. Istočasno je na Dunaju, obveščen od kluba občinskih svetnikov S. L. S, posredoval pri merodajnih faktorjih za Barjane deželni glavar dr. Šuster-š i č.
lj »Dramatični odsek« šišonsk^ga prosvetnega društva priredi v nedeljo, dne 15. septembra 1912 ob pol 7. uri zvečer v salonu pri Vodniku v Spodnji Šiški prvo dramatično produkcijo. Vse člane vabimo, da se ta večer polno-številno odzovejo. Vstop je dovoljen samo društvenikom in po njih vpeljanim gostom.
lj Ogenj v skladišču. Ko je včeraj popoldne trgovec g. Franc Sark na Marije Terezije cesti št. 11 hotel v skladišču nastaviti sod špirita, mu je jnenadoma bruhnil pod nogami na tleh ogenj. Sark jc takoj pipo trdno zaprl ter s pomočjo domačih ogenj pogasil. Unela so se bila od bencina, katerega je bil malo prej vajenec zlil, namočena tla, katera je takoj z žaganjem posušil. Sark si postanka ognja ne more drugače tolmačiti, kakor da je moral stopiti na kako žveplenko, katera se je unela, od nje pa od bencina namočena tla. Sreča je le, da se ni toliko ustrašil, da bi bil pustil pipo odprto, kar bi zamoglo povzročiti hudo eksplozijo in požar v skladišču.
lj Mestna zastavljalnica naznanja, da se vrši dražba v juliju 1911 zastavljenih dragocenosti (zlatnine, srebrni-ne, draguljev itd.) in v septembru 1911 zastavljenih efektov (blaga, perila, strojev, koles itd.) v sredo in četrtek, dne 18. in 19. t. m., ob 8. do 12. ure dopoldne !v uradnih prostorih, Prečna ulica št. 2.
Položaj na Balkanu.
Bolgarsko sobrane.
Belgrad, 12. septembra. Iz Sofije poročajo, da se bo izredno zasedanje bolgarskega sobranja vršilo še ta teden.
TURČIJA MOBILIZIRA.
15 redifnih bataljonov je mobiliziranih. Proti bolgarski meji je odrinilo 5000 turških vojakov.
Turčija pošilja vojaštvo na bolgarsko mejo.
Skoplje, 12. septembra. Iz Mitrovi-ce so odšli danes veliki vojaški transporti na bolgarsko mejo.
Zopet spopad ob bolgarsko-turški meji.
Solun, 12. septembra. Med bolgarskimi in turškimi vojaškimi četami ob bolgarsko-turški meji je prišlo do ponovnega spopada. Bolgarsko vojaštvo jc odgovarjalo na turške napade s streljanjem in je prišla pešcem na pomoč tudi artiljerija. Bolgarski topovski streli so napravili na turški strani veliko škode. Turški vojni minister [a ukazal z ozirom na te dogodke, da so odpošljejo še nadaljni vojaški transporti na bolgarsko mejo.
Vojna nevarnost med Bolgarsko in Turčijo.
Berolin, 12. septembra. »Lokal An-zeiger« poroča iz Petrograda, da je dobil bolgarski poslanik na petrograd-skem dvoru avtentične vesti, da je bolgarsko-turški spor izgubil svojo dosedanjo ostrino in se vojna nevarnost lahko smatra odstranjena. Upati je, da se bo dalo makedonsko vprašanje rešiti mirnim potom.
Balkanske držav* v medsebojni zvezi.
Sofija, 12. septembra. Med Srbijo, Grško in Crnogoro ee vrše zelo važna
posvetovanja. Med Bolgarsko 111 Crnogoro je sklenjona vojaška konvencija.
Razne stvori.
Jubilejne slavnosti v Moskvi. V
Moskvi je včeraj, dne 12. t. m. bila v Kremlu velika slavnost, katere sc je udeležilo 26.500 učenk in učencev iz vseh delov države. Del mladine je proizvajal pred carsko obiteljo gimnasti-čne vaje, nakar je 10.000 vojaško vzgojenih učencev defiliralo mimo carja.
Oporoka v žepu s are suknje. V Jalti je nekdo pri starinarju kupil star suknjič, v čegar žepu je našel oporoko pred 20 leti umrlega bogatega trgovca Kuprijanova. V tej oporoki je Ku-prijanov zapustil vse svoje premoženje 300.000 rubljev svoji soprogi. Po smrti Kuprijanova niso našli nobene oporoke in so njegovo soprogo dediči odpravili le z malenkostno vsoto.
Krvav prizor v cirkusu. V Gyon-gyesu na Ogrskem se je ustavil cirkus, v katerem se je med drugim produci-rala ravnateljica z 20 levi. Nek večer je pa krotilka izjavila, da mora predstava z levi odpasti, kajti živali so nenavadno besne in razburjene. Tedaj se izmed gledalcev ponudi nek Wetter, ki se je silno rad bavil z levi, da on na lastno odgovornost izvede predstavo. Res je stopil v kletko, a tisti hip že planejo nanj levi, katerih eden mu pre-grize želodec, cla je na mestu umrl pred očmi prestrašenega občinstva.
Po zdravniških poročPih je pri revmatizmu, protinu, nevraJgiji kat izborno, bolečine olajšujoče, za splah-nitev oteklin in zopetno pridobitev pro-gibnosti členkov zanesljivo učinkujoče 'sredstvo Contrheuman. Glej oglas!
Telefonska in brzojavna poroda.
EVHARISTIČNI KONGRES.
Dunaj, 13. septembra. Pod vodstvom g. kanonika dr. Grudna je na Dunaj dospelo 1260 Slovencev, ki so se namestili v III. in X. okraju. Dr. Gruden slanuje pri ministerialnemu uradniku Rottu v XVII. okraju. — Danes na Dunaju hudo dežuje. Ako bi se vsled dežja procesija ne vršila, se to naznani s tem, da se na Štefanovem stolpu razobesi bela zastava. — Danes zjutraj se je vršilo v Sclnvarzen-bergovem parku skupno obhajilo 5600 otrok pod vodstvom učiteljev. Med obhajanci so bile tudi mlade nadvoj-vodinje v belih oblači'ih in pajčolanih.
BOLGARSKI CAR NA DUNAJU.
Dunaj, 13. septembra. Danes je dospel semkaj bolgarski car Ferdinand s princesama Evdoksijo in Nadeždo. Obenem se je pripeljal na Dunaj dunajski bolgarski poslanik Salabašev, ki je svoj dopust prekinil. Ta dogodek je v zvezi s političnim položajem na Balkanu.
PRESTOLONASLEDNIK V LOVRANI.
Lovrana, 13. septembra. Nadvojvoda Fran Ferdinand pride baje začetkom zime v Lovrano, kjer ostane štiri tedne.
SAN ROSSORE.
Rim, 13. septembra. Vsi laški listi pripisujejo sestanku med avstrijskim in laškim ministrom za zunanje zadeve v San Rossoru velik pomen in domnevajo, da gre spričo francosko-rusko-angleškega dogovora glede mornarice za utrditev trozveze.
MIROVNA POGAJANJA.
Berolin, 13. septembra. »Lokal-anzeiger« poroča, da se bodo mirovna pogajanja med Italijo in Turčijo kmalu oficielno razglasila, ker so neoficiel-na pogajanja imela zelo ugoden uspeh.
POGREB VRHLICKEGA.
Praga, 13. septembra. Pogreb pesnika Vrhlickega se je izvršil nad vse veličastno.
RAZPUST RUSKE DRŽAVNE DUME.
Peterburg, 13. septembra. Državna duma je bila razpuščena s carjevim ukazom. Nove volitve se bodo vršile dne 23. septembra. Nova državna duma sc otvori 28. novembra.
ZAPUŠČINA V NARODNE S VRHE.
Krakov, 13. septembra. Umrli železniški zdravnik dr. Szyszko v Prze-myslu jo zapustil svoje premoženje, znašajoče 100.000 K, za poljske šolske namene.
UJETI LAŠKI AVIATIK.
Tripolis, 13. septembra. Arabci so vjeli laškega aviatika, kapitana Moizo, kateri je bil vzletel iz Zuare, da poizveduje sovražnikove pozicije in se je moral vsled poškodbe aparata spustiti med sovražniki na tla. V laškem taboru vlada nad tem dogodkom velika žalost, Arabci pa so zelo vesel1
POŽAR.
Budjejevice, 13. septembra. V t« varni za svinčnike Iiardmuth je iz bruhnil ogenj.
TRGOVEC S ČLOVEŠKIM MESOM ZAPRT.
Podmokly (na Češkem), 13. sep tembra. Tu so zaprli 371etnega Ludc vika Hamma, ki je imel zelo razvit trgovino z dekleti.
ZARADI RAZŽALJENJA NADVOJVODE EVGENA OBSOJEN DELAVEC
Solnograd, 13. septembra. Delave Ivan Rus iz Gradca je bil pred tukajš njim sodiščem obsojen na štiri mesec ječe, ker je prišel 6. avgusta pijan v ne ko gostilno v Werfenu pri Solnogradu v kateri je bil slučajno tudi nadvojvo da Evgen. Rus je nadvojvodo ob td priliki opsoval.
FINANČNI URADNIK ARETOVAN KOT VOHUN.
Lvov, 13. septembra. Koncipist fi nančnega ravnateljstva Vladimir Le fuk je bil aretovan zaradi vohunstva Pri hišni preiskavi v njegovem stano vanju so našli mnogo obtežilnega materiala.
POŽAR V CARIGARDU.
Carigrad, 13. septembra. V Galatu na Zlatem Rogu je zgorelo 35 hiš.
UMOR IN SAMOUMOR.
Marseille, 13. septembra. Tu je sorodnik znanega Tosellija, zaseb. uradnik Julij Toselli iz ljubosumnosti ustrelil 281etno ženo Alazija, ki je bila! od svojega moža ločena in jc s Toselli-jom živela v divjem zakonu. Toselli je nato še sebe ustrelil.
ČUDEN MOTIV SAMOUMORA.
New York, 13. septembra. Belokoža žena znanega zamorskega bokserja Johnsona se je ustrelila, češ, da ne more dalje prenesti sramoto, da je vzela za moža zamorca.
NADPOROČNIK BLASCHKE NI PONESREČIL.
Dunaj, 13. septembra. »Neues Wic-ner Tagblatt« poroča, da je neresnična vest, da bi se aviatik nadporočnik Blaschke ponesrečil pri ogrskih vojaških vajah.
ODVETNIK — MORILEC.
New-York, 13. septembra. Včeraj dopoldne so aretovali odvetnika Gib-sona, ki je obdolžen, da je umoril Du-najčanko Szabo.
h Krapinska toplice. Gospod baron in baronica IIaynau, ki se tukaj zdravita, sta nam priredila v zdraviliški dvorani več zabavnih godbenih večerov, pri katerih je sodeloval na violino prav izborno tudi zdraviliški zdravnik dr. C. Lobemvein.
Primorske vesli.
p Zmaga S. L. S. Pri občinskih volitvah v Crničah, ki so se vršile te dni, je zmagala S. L. S.
p Romarica na Dunaj. S Krasa sc nam poroča, da ona Manja Šuc, ki se je podala peš na Dunaj, ni iz Slavonije, ampak iz Pliskovice na Goriškem. In sicer je že 811etna vdova, pobožna ženica. V Murzzuschlagu nad Gradcem sta ji dva dobra gospoda kupila vozni listek do Dunaja, tam sta jo izročila v neki samosta.n usmiljenk, kjer so jo z veseljem sprejele in z vsem preskrbele, še celo z novo obleko. Vsa vesela, cla se je revici izpolnila želja se udeležiti evharističnega shoda.
p Mornarica zastopana pri evharl« stičnem kongr su. Iz Pulja so je odpeljalo k 23. evharističnemu kongresu na Dunaj 69 častnikov in uradnikov c. in kr. vojne mornarice, med njimi kon-treadniiral Oskar Gassenmayr. V mor-narični cerkvi »Maclona dei mare« se bo pa vršila evharistična slovesnost dne 13. in 14. t. m.
p Za jadransko raz-tavo na Duna« ju, ki se otvori prihodnje leto, je mesto Dunaj določilo 50.000 Iv podpore, ki se izplača po otvoritvi razstave.
p Slovenska trgovska šola v Trstu (s pravico javnosti vsled odloka c. kr. n. min. z dne 9. junija 1912, št. 24.200). Vpisovanje se vrši dne 16. in 17. septembra od 9 do 12. in od 3. do 6. ure popoldne. Sprejmejo sc v I. letnik 14 let stari absolventje meščanskih in nižjih srednjih šol; kdor ne odgovarja tem zahtevani predizobrazbe, se sprejme v pripravljalni tečaj ali se lahko podvrže vsprejemnemu izpitu. Za vsprejem v pripravljalni tečaj se zahteva 13. leto starosti. Vpisnina znaša 5 K, prispevek za učila 4 K, skupno 9 K; učenci, ki že pripadajo zavodu plačajo 4 K prispevka za učila. Dokumenti kakor običajno: rojstni list, zadnje šolsko izpričevalo, zdravniško izpričevalo. — V področju šole sc otvori tudi dvorazredna
dekliška trgovska šola, ako se priglasi najmanj 20 deklic z absol-virano meščansko šolo. Šolnina 200 K.
—	Ravnateljstvo.
Novice iz Amerike.
a V Ameriki umrli Slovenci. V
New Yorku je 21. avgusta umrl Frank Hribar, doma iz Ihana pri Domžalah na Kranjskem, star -47 let. Lansko leto mu je umrla najstarejša hči v starosti 16 let. — V Waukegan, 111., je umrl Mihael Frank, doma iz Velike Ligojne, občina Vrhnika. — Iz La Salle, 111., poročajo: Mihael Tersclič ml., ki je zapustil La Salle pred petimi leti in stopil v službo pri Matthiessen & Hegeler Zine Co. v Danvillu, 111., je umrl 25. avgusta. Poleg žene in staršev zapušča rajnik 3 otroke. — V Lorainu, O., je umrl Martin Kodeljo, rojen v Dupljah pri Vipavi. — V Pueblu je umrl Andrej Pajnič, rojen pri Ribnici. V Ameriki, in sicer v Pueblu, je živel nad 20 let. — V Leadville, Colo., je umrl Anton Hren, doma iz Bele Krajine, star okoli 30 let. Pokojni zapušča ženo in 3 mladoletne otroke v domovini. — V Butte, je umrl 321etni Franc Tanko, doma iz Nemške vasi, fara Ribnica, Kranjsko. Pokojnik je bolehal za sušico.
a Nesreča med ameriškimi Slov n-cl. V Bridgeportu, O., je povozil vlak go. Heleno Kocjančič, rojeno Gorše. — V Ely, Minn., se je ponesrečil John Pu-šovec, ko se mu je puška nevedoma sprožila. Strel ga je zadel v desno nogo ter mu prizadel hudo rano. — V Eveleth, Minn., si je pri delu v Adams-rudniku zlomil roko Karol šustaršič.
—	V Chavour - rudniku pri Kinney, Minn., je ponesrečil rudar Dan Brobac, rodom Hrvat; zadelo ga je vrteče se vreteno. Dvigal je les s pomočjo vrete-na. Les mu je padel na glavo ter ga takoj usmrtil. V domovini zapušča ženo in troje otrok.
a Rev. Jos. Pollak, kaplan v slovenski župniji v Jolietu, je postal žup-niK v Hibbingu, Minn.
a Slovenske piroke v Ameriki. V Clevelandu se je poročil Leopold Belaj z Elizabeto Brodnik. — V Brockwayu, Minn., se je poročil Andrej Blekuš z Rozalijo Oman. — V Ely, Min., poročil se je rojak Jakob Mušič iz Čudnega Se-la pri Črnomlju z Ano Kure, rojeno v Ely, Minn.
Štajerske novice.
š Za Slovensko Stražo so nabrali na odhodnici g. Ant. Stergarja, predsednika Bralnega društva, škalski tam-buraši 10 K. — Gosp. Stergarja, dosedaj trgovca v Škalah, ki je prevzel sedaj trgovino J. Murnika nasl. v Kamniku, ki je tukaj naša društva kakor tudi druge dobrodelne naprave vedno podpiral, vsem somišljenikom toplo priporočamo!
š Za župana je izvoljen v občini Sromlje pri Brežicah gospod Jožef Peta n.
š Dramatično društvo v Mariboru
prične letošiflo gledal, sezono dne 6. vinotoka z uprizoritvijo igre »V dolini«.
š Vpokojen je sodnik S e 11 y e y v Šoštanju.
š Deček — vlomilec. Iz Laškega trga poročajo: Šolar Franc Blatnik v Panečah je bil podnevi skoro vedno skrit na senu, ponoči pa se je odpravil od doma in izvrševal različne vlome in tatVine. Pri različnih posestnikih v Jurkloštru je vlomil in pokradel. Pri posestniku Jožefu Klenovšku je vdrl v zaprto sobo ter ukradel 200 K denarja. Ko je hotel zopet drugič vlomiti pri Klenovšku, so ga zasledili, vendar se mu je posrečilo uiti neznanokam.
š Najdeno okostje. Iz Radgone poročajo: Posestnik Fišer jc te dni kopal na svojem posestvu. Tri decimetre pod zemljo je zadel na človeško okostje. Po dobro ohranjenih zobeh se da soditi, da je okostje od kakega mladega moža, kateri je bil najbrže umorjen in tam skrivaj zakopan. Ker se starejši ljudje ne spominjajo, da bi kak domačin sumljivo kam izginil, je usoda zadela najbrže kakega tujca. Čudno jc, da je bil mrtvec zakopan tako blizu obljndene ceste.
š Umrl je v Celju zasebnik Friderik B a u m g a r t n e r v 61. letu starosti.
š Vpisovanje nčencev na deški deželni meščanski šoli se vrši dne 15. in 16. septembra od 9. do 12. ure dopoldne.
š čebelarska razstava Slovenskega čebelarskega društva za Spodnje Štajersko se otvori v nedeljo, dne 15. t. m. ob 9. uri dopoldne v graščini g. Suš-nika, (Zgornji Lanovž) na Savi pri Celju. Razstava se zaključi dne 19. septembra.
š Požar. Pri posestniku Francu Koražjo v Flakah v rogaškem okraju
jc te dni nastal ogenj, kateri je vsa poslopja popolnoma uničil. Rešili so samo nekaj živeža in obleke. Zgorela je tudi večja vsota denarja. Škoda je precejšnja, zavarovalnina pa znaša komaj 600 K. Kako je ogenj nastal, ni znano.
š Poizkušen samoumor notarskega kandidata. Te dni se je v Ptuju hotel ustreliti notarski kandidat Teodor Starki. Obstrelil se je v postelji z revolverjem. Krogla je šla v trebuh in ga težko ranila. Motiv dejanja jc neznan.
š Nesreča na potu k previdenju bolnika. Iz Ptuja poročajo: Pater Man-suet Zohrer tukajšnjega minoritskega samostana jc bil poklican k bolniku. Odpeljal se je k bolniku z vozom. Blizu železnice pa sc je splašil konj in zdir-jal. Konj je v diru zavozil ob obcestni steber, da so vsled sunka vsi, pater, cerkovnik in voznik padli z voza. Najbolj je poškodovan pater, katerega so morali zopet spraviti v samostan.
š Z arzsnikom ga skoro zastrupil. V Dogošah pri Mariboru je prišel delavec Franc Štern h krčmarju Francu Šmirmaul ter zahteval šestnajstinko žganja. Krčmar mu jc namesto žganja natočil arzenika. Ko je Štern to spil, mu je naenkrat postalo slabo, da je obležal. Spraviti so ga morali v bolnišnico. Ali je krčmar storil dejanje po pomoti ali nalašč, bo dognala sodnijska preiskava.
š Iz finančne službe. Finančni kon-cipist dr. Emil Wawreczka, ki je bil nastavljen kot davčni referent pri okr. glavarstvu v Ljutomeru, je poklican v finančno ministrstvo.
š Zabodeni pomirjevalec. Iz Maribora- V neki gostilni na Glavnem trgu so se sprli in stepli delavci Miha Ko-stevc, doma iz Brežic ter Jože in Alojz Fras iz Pobreža in zidar Ludovik Mar-čič iz Studencev. Zidarski pomočnik A. Rojko je hotel pretepače pomiriti, pri tem pa ga je zabodel Kostevc v desno ramo ter mu prerezal žilo. Kostevca so zaprli.
š Ciganska nadloga. Iz Žalca v Savinjski dolini: Te dni je bilo v žalski okolici izvršenih pri raznih posestnikih več tatvin. Največ je bilo pokradene perotnine. Uzmoviči so vlomili tudi v graščini Plevno v kurji hlev ter odnesli veliko množino perotnine. Orožnikom se je tatove posrečilo izslediti v ciganski tolpi Gartner, katere so vso razun vodje Gregorja Gartnerja areto-vali in izročili sodišču.
š Delavska organizacija. V ponedeljek, dne 9. t. m. se je v Gradcu ustanovila skupina Jugoslovanske Strokovne Zveze. Pristopilo je do 30 članov in članic. Na sestanku sta govorila gg. državni poslanec Jožef Gostinčar in dr. Ogrizek.
vrravalloz
železtiato J{itia-Yino
Higienična razstava na Dunaju 19C6:
Državno odlikovanje ln častni diplom k zlati kolajni.
Povzroča slast do jedi, okrepča živce, zboljša kri in je re-konvalescentom in malo-krvnim zelo priporočeno od zdravniških avtoritet.
(zborni okus.
Večkrat odlikovano.
Nad 7000 zdravniških spričeval.
Zahvala.
2911
Za vse izraze sožalja in dokaze odkritega sočutja o priliki prežalostne smrti nepozabnega soproga, oziroma očeta gospoda
Frana Pechažek
dohodarnika kneza VVindisch-Gratza
izrekamo globoko ginjeni svojo najtoplejšo zahvalo.
Žalujoči ostali.
Veletrgovina s špecBrijo in z deželnimi pridelki
AHTOH HO«, CELJE, GrašHa cesta številka li
Prazen je Izgovor, da se mora blago kupovali pri tujcih, ker Vam nudi domača zgoraj imenovana veletrgovina v vsakem oziru bogato in zelo povečano zalogo z vedno svežim špecerejskim blagom, tako, da zamore popolnoma ustreči zahtevam cenjenih gosp. trgovcev proti vsaki konkurenci, o čemur se lahko svakdo sain prepriča, če tudi z najmanjšim poizkusom tin prosim za mno-gobrojen obisk. Velečastitim gospodom duhovnikom ponudim voščene, kakor tudi druge vrste sveč, ter olje in kadilo za cerkve.
Kupujem tudi vsakovrstne deželne in druge pridelke kakor oves, pšenico, suhe gobe, fižolj, seno, orehe, vinski kamen itd. sploh vse po najvišjih dnevnih cenah. Kupim tudi vsakovrstne vreče, ter petrolejske in druge sode.
Cenjenim kmetovalcem naznanjam, da imam v zalogi vsakovrstna poljska in vrtna semena zanesljive kaljivosti, kakor pravo francosko lucerno, domače deteljo, travo, ter čebulček, fižol in krompir za sadit bel, rumen ali rožen. Za krmljenje živine imam v zalogi riževo moko in otrobe v ceni od 9.— do 15— Kron 100 kg.	2973
Poštna naročila se izvršujejo z obratno pošto.
flli imate že srečke »Slovenske Straže"? Naročite jih več skupaj. Srečka samo 1 K. Vrednost glavnega dobitka 5000 K. Vrednost .'. vseh dobitkov 20.000 K.
Llčenho
sprejme v svojo manufakturno trgovino s primerno izobrazbo ne pod 14 let staro J. FAJDIGA, Vipava. 2903
Q
ilo!
Priporočilo!
Podpisani naznanjam cenjenemu občinstvu, da izvršujem
tesarska dela
vsake vrste, najceneje in solidno, ne
glede na velikost dela. Izvršujem razne nove stavbe vsake vrste, popravila streh, konstrukcij, razne strešne stole, stolpe, strope, ograjo
itd. na delu in blagu. Upam, da se bode oziralo ccnjeno občinstvo, kolikor mogoče, na moje priporočilo ter točno, solidno postrežbo,
Z odličnim spoštovanjem
fr. Martine,
mestni tesarski mojster, Ljubljana, prule 8.
2906


Domača tvrdka!
Domača tvrdka!
e
ca h. -3 O
iS
KJ O 1* ca e
ca
"c* ca
M
Priporočamo solidno tvrdko
medni salon
damskih in otroških klobukov ter športnih čepic • • jm ® 9 . *	vseh vrst
njanjet Qotzl

Židovska ulica 8.
CD O.
M B>
— Cene brez konkurence. —
2036

P1SS

Vse
na tukajšnjih in na zunanjih učnih zavodih upeljane
šolske knjige
v predpisanih izdajah v veliki množini vedno v zalogi v trgovini s knjigami in
muzikalijami
Klesnmstvr Bamberg
Ljubljana, Kongresni trg šf. 2.
Seznami učnih knjig se dobivajo zastonj.

Ob pricetku šol
priporoča tvrdka
Gricar&mejač
Uiiiiliaiia, Prešernova ulica 9
svojo bogato zalogo vsakovrstnih izgotovljenih
oblek m iežke i deklice
Po svetu.
Socialno delovanje danskih dijakov. Akadcmična mladina v Kodanju je sklenila, da omogoči starini ljudem obojega spola med poletjem štirinajstdnevno bivanje v kaki lepi pokrajini. Ta načrt je tudi med vseučiliščnimi profesorji zbudil simpatije, tako da se je mogel že v preteklem poletju uresničiti. Nedaleč od Kodanja so najeli nek dvorec in od 1. junija do 31. avgusta je bilo vsakih 14 dni po 20 starih moških in žensk kot gostje kodanjskega dijaštva. Pozimi vzdržujejo dijaki »ogrevalnice za samske stare ljudi«, v katerih preživc varovanci dijakov marsikako udobno uro.
Mož z zlatimi kostmi. Te dni jc bival v Washingtonu neki VVilliam Pe-lers, bogat lesni trgovec iz Kanade, o katerem piše list »VVorld««, da je edini človek na svetu, ki ima kosti iz zlata. Pred nekaj leti je namreč skočil v reko sv. Lovrenca, da bi rešil nekega prijatelja, a si jc sam pri tem polomil vse ude. Zdravniki niso vedeli drugega izlioda, da ga ohranijo pri življenju kot da mu konstruirajo zlate kosti. Operacija se je izborno posrečila. Razbite ude so opremili z zlatimi nitmi in trakovi. Odlomljenc kosti so nadomestili z zlatimi, ki so v obliki natančno bile enake naravnim, med tem ko so del črepinje, ki je bila istotako močno poškodovana, nadomestili s finimi zlatimi ploščami.
Delavec podedoval milijone. Iz Be-rolina poročajo, da je umrl v Ameriki neki Gašper Breuer-Wirth, ki je zapustil 100 miljonov mark in čegar premoženje bo podedoval delavec Willy VVirth v Salzivedelu na Nemškem ter še dve drugi osebi. Umrli milijonar je stric omenjenega delavca ter je bil rojen v Burgu pri Magdcburgu. L. 1895. je pobegnil v Ameriko, da sc je izognil vojaščini. Do njegove smrti ni nihče izmed sorodnikov vedel, kje biva v novem svelu, kjer si jc pridobil ogromno premoženje.
Novi angleški dreadnought. S prihodnjim letom bodo Angleži pričeli graditi dreadnought, ki bo 30.000 ton obsegal. Ta nova bojna ladja bo imela nekako s;treho v varstvo proti bombam z zrakoplovov; vozila bo 29 vozlov na uro in bo opremljena s štirinajstcolni-
mi topovi. Tudi 'dimnik iu ventilacijsko cevi nove bojne ladje bodo zakrite z mrežami, da ne bodo mogli sovražni zrakoplovci vanje metati bombe.
Deiicit na draždanskl umetniški razstavi. Iz Draždun poročajo, da se bo velika umetniška razstava končala bržkone z deficitom. Glavni vzrok temu je slabo vreme, ki zelo upiiva na obisk.
Kako eskortira newyorška policija areiovance. Mnogo se je pisalo po časopisju o pred kratkim izvršeni aretaciji Sam Sheppsa, enega izmed morilcev lastnika igralnice Rosenthala, vendar se ne sme misliti, da so Sheppsa, ko so ga zasledili detektivi, tudi takoj aretovali in ga v vozu za kaznjence prepeljali iz Hot Springsa v New York. Tako brezobzirna amerikanska policija ni. Kot. se spodobi vsakemu državljanu svobodne Amerike, se je Shepps popolnoma enostavno uprl aretaciji in šele, ko so detektivi brzojavili v New York in nato dobili zaporno povelje, sc je odločil, da bo sledil policijskim agentom. Toda komaj je bil v njihovih rokah, ko ga jc njegov odvetnik brzojavno obvestil, naj sc ne pusti prepeljati v Nc\v York, dokler ni ž njim govoril. Shepps sc je seveda hitro oprijel tega sveta in policija je potrpežljivo čakala več dni, da se je zločinec posvetoval s svojim odvetnikom ter končno izjavil, da je pripravljen iti v New York. Potovali pa nikakor niso prehitro ter jc bila cela vožnja bolj podobna potovanju kakega kandidata za predsedniški mandat. Ogromne množicc ljudst-va so se zbrale v mestih, skozi katera se je vozil, da pozdravijo znamenitega jetnika, v Buffalu je bil sprejem tako prisrčen, da se je sklenilo, ostati tamkaj do konca tedna. Buffalski dopisnik lista »New York Times« je o tem poročal sledeče svojemu listu: »Po sprejemu so odšli v Statler hotel, kjer si je Shepps najel sobo; on in drugi so sc umaknili v svoje prostore. V Buffalu nameravajo ostati do ponedeljka, nakar bodo šele nadaljevali vožnjo v Ncw York. Jutrišnji dan in nedeljo bodo porabili za to, da si ogledajo mesto in slapove Niagare«. In res je Shepps zapustil Buffalo šele v nedeljo zvečer in državni pravdnik Whitman mu je izkazal čast, da sc mu je peljal do Al-banyja nasproti.
mr Šolske knjige
za vse Solc d najnooelilh odobrenih izdajah, kakor tudi ose druge lol-ske poirebStfne o najboljll kakovosti In po zmernih cenah prlporoC«
Lan. Schuientner
hnjigotržec u Ljubljani, Preismoua ulica 3.
Izbubila se je temnorjava do 4 mesece stara
lovska psica H
Komur sc zateče, se prosi, naj sc proti nagradi vrne lastniku gosp. Peter Škafar-ju, Rimska cesta št. 11, Ljubljana. 2888
na stanovanje
sprejme dobra gospodinja blizu frančiškanske cerkve. Imata posebno sobo in plača vsak lc 10 kron mesečno. — Več pove iz prijaznosti upravništvo .Slovenca" pod štev. 2833.
Odda se takoj dobro vpeljana
Kje, pove upravništvo Slovenca pod št. 2644. (Znamka)!	2644
pod strogim nadzorstvom sc sprejme 1 ali 2
. deklici
Ponudbe sprejema pod št. 2821 uprava lista.
Krojaškega
pomočnika
za boljša dela sprejme takoj Fr. Merkel krojač v Ajdovščini. 2868
Resna ženitna ponudba!
Za tridesetletnega veleposestnika in industrijalca i1 lepem kraju v provinci v neposredni bližini mesta s 30.000 K letnega dohodka išče se 20—30 letna nevesta, gospica ali vdova brez otrok, prijetne zunanjosti, pridna gospodin ja iz dobre trgovske hiše s primernim premoženjem. — Posredovalci po poklicu izključeni. Direktne ponudbe (če le mogoče s sliko, katera se takoj vrne,) do 15.sept. pod šifro „/esen 1912." na upravništvo lista„Slo venec". Stroga tajnost pod častno besedo zajamčena. — Na dopise, ki dojdejo anonimni se ne ozira.
2807 (5)
II
v najnovejših izdajah za ljudske, meščanske, srednje in vse druge šole,
se dobe v
Bukvami u
Brezplačno se dok tudi sledeči
kjer so tudi
seznamki knjig za vse šole
vedno brezplačno na razpolago.
1- SpMM katalog slovenskih knjig, ki obsega tudi najnovejše pola n na književnem trsu.
2.	Katalog moltvenlkov in drugih nabožnih knjig.
3.	Katalog glasbenih del (cerkvene in svetne
4. Cenik Šolskih tiskovin, učil ln knjig.
t-za
Izdaja konzorcij »Slovenca«.
'Tisk: »Katoliške Tiskarne«.
Odgovorni urednik: MIha Moškere.