Maroćniua mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 120 Din, za inozemstvo 140 Din L red n lit vo je v Kopitar |evi ul.6/lll SLOVENEC Cek. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797 Uprava: Kopitarjeva 6. telefon 2992 Teletom uredništvu, dnevna služba 2040. - nočna 2996. 2994 in 2050 Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« izhaja vsak dan zjutraj, razen pondeljka in dneva po prazniku Koroški opomin *Pripadal sem družinam, Ki smrt jim zre v obraz.« Grafenauer. Mi smo ta teden posvetili koroškim Slovencem. Ne morebiti iz kakih sentimentalnih razlogov, s katerimi bi se enkrat na leto in ob kakem jubileju oddolžili njim, ki za zidom Karavank bijejo presilni boj, ampak ker bi radi pri nas zdramili zavest, da mi, ki se grejemo na svobodi, nismo celotni brez njih in da bi bil njih zaton velika zareza v naše sloveneko telo. Človeku mora trgati srce, ko bere na uvodnem mestu v »Koroškem Slovencu« sledeči testament: »Ko vidimo padati naše domove, bomo podvojili svoje moči, da jih rešimo, bomo odpirali oči svojim nezavednim bratom in bomo učili in širili ljubezen do domače zemlje, zvestobo do lastnih staršev, tako da ohranimo mirno vest: storili smo po svojih močeh vse, da ohranimo svojim otrokom vse in vse tako, kar in kakor smo podedovali po svojih starših: vero, jezik in dom njihov.« Srce se mora trgati, smo napisali, a v srcu raste tudi ponos, da rod velikih slovenskih mož še ni izumrl. Zgodovina koroških Slovencev je napisana z nemilo roko. Kot dolga stoletja poprej, tako so ostali tudi danes osamljeni na braniku. Kot njihovi pradedje, tako bodo tudi njihovi sinovi cd Žile do Drave in Bele vršili svojo službo, zvesto in pogumno, kot nositelji slovenstva na severu. Jarniki, Majarji, Drabosnjaki. Einspielerji, Janežiči, Serajniki, Ehrlichi, to je ena sama dolga veriga svetilk ob častni poti, po kateri se vije slovenska kultura. Slovenska Bfela, Glasnik, Slovenec, Družba Sv. Mohorja, ena sama dolga vrsta kulturnih spomenikov, ki jih je postavil iznajdljivi, sveži, požrtvovalni in neukrotljivi duh koroških Slovencev v dobi, ko so rešili narod iz rok valpetov slovenstva in mu pripravljali vstop v vzajemnost jugoslovanske zamisli in jugoslovanske kulture. To generacijo in ta duh predstavljajo sinovi koroških Slovencev, ki, zopet sami, branijo svoj rod in »vero, jezik in dom njihov«. Simboli tihega dela, učitelji nekdanjega narodnega ponosa, predstavniki najsvetejših tradicij v naši zgodovini, nositelji nesebičnega idealizma in nevsahljivega zaupanja v božjo pravičnost, ki sta za enkrat edino orožje, s katerim pričakujejo navala bodočih temnih desetletij. Enkrat ali dvakrat se je pri nas res čutila rodna samozavest, ki je prešinila vse Slovence v domovini in zunaj nje. Zadnjič je to bilo začasa bojev za slovensko Koroško. Potem smo se razšli; ostalo je nekaj sentimentalnosti, ki je tu in tam vzplamtela ob kakem lepem spominu, nekoristna in neplodovita. Letošnji jubilej je bil zopet prilika, da se najdemo, da se seštejemo in precenimo. Zdi se, da bo zopet zamujena prilika. Ali se bo še kdaj vrnila? Mi Slovenci smo z navdušenjem šli v našo Jugoslovansko narodno državo. Prinesli smo seboj, kar imamo najboljšega, da s tem po-veličamo sijaj naše domovine. Vendar nismo prinesli vsega, ker nismo prišli vsi. Zelja naših voditeljev, naj se imenujejo Matije Majarji, ki-so v preteklem stoletju snovali načrte za zedinjenje vseh jugoslovanskih narodov, ali pa Janezi Kreki, ki so začasa svetovne borbe in pred njo cepili v naša srca vero v jugoslovansko narodno državo, se ni uresničila v popolnem obsegu. Mi nismo prišli vsi, torej nismo prinesli seboj vsega, kar je naš slovenski duh tekom stoletij ustvaril, niti vsega česar je slovenski genij zmožen. Naš slovenski biser v jugoslovanski kroni, da zopet rabimo ta lepi izraz, ne žari v vsej svoji lepoti, ker je okrhan. In mi hočemo, oziroma, če je v nas ta volja že usahnila, moramo zopet hoteti, da bo cel. Zato nam nihče ne bo zameril, če porabimo žalostno obletnico, da pozovemo vse naše slovenske in jugoslovanske lile k zbiranju. Tudi one, ki niso pri nas. od katerih nas ločijo gore in pa morja. Združeni v skupnem duševnem delu, kar nobena politična geografija ne more zabraniti, edini med seboj, ne »Kot narod ves zaslepljen Za slavo tujca vnet Med sabo tuj, razcepljen Rekel bi — proklet« ampak kot enotna kulturna sila bomo pripravljali v tihem in požrtvovalnem delu čas, ko bo božja previdnost odločila, da poklonimo Jugoslovanski domovini vse združene Slovence z vsem, kar Imajo iu z vsem, kar zmorejo. Ali takšen cilj ni vreden, da zanj tudi umremo? Schobrov volivni blok Avstrijski liberalizem gre združen na volitve Dunaj, 11. okt. as. Schobrov blok, sestojcč iz Velenemcev, Landbunda, demokratske stranke in nekaterih drugih manjših frakcij, je končno veljavno sprejel svoj naziv in se bo imenoval »Nacionalni gospodarski blok in deželna zveza«. Blok je izdal sledeče izjave: Dr. Scho-brovo ministrstvo je bilo samopašno strmo-glavljeno. Smotreno delo za povzdigo gospodarstva so motile politične stranke in neodgovorni, politikujoči elementi. Država in njeno gospodarstvo je v veliki nevarnosti. V tem ne- varnem trenutku je dr. Schober slišal klic gospodarstva. On edino je mož, '' uied avstrijskimi politiki uživa v tu- in inozemstvu ugled. Njegov program je red, svoboda in neodvisnost uprave ter neodložjliva obnova državnega gospodarstva. Volivna parola njegova je, da se morajo Nemci združiti v skupno državo, kajti nemška država mora biti zadnji cilj vsakega Nemca. Njegov boj velja proti vsem ozkosrč-nim in nevarnim strujam, v prvi vrsti proti marksizmu. Razmerje krščanskih socialcev napram heimwehrovskemu bloku je še vedno nerazčiščeno. Neki krščanskosocialni narodni poslanec je izjavil, da je za volitve potrebno, da grejo krščanski socialci ločeno na volitve. Poskus Heimwehra, da se združi z narodnimi socialisti, se je prav tako izjalovil. Kljub temu pa so se vršila skupna pogajanja v Miinchenu, kjer je bil navzoč tudi Hitler. Slovenski otroci v sprevodu Nečuveno izzivanje koroških Slovencev — Naročena bahljada „Okras le okna, saj bomo plačali" Celovec, 11. okt. Telefonsko poročilo »Slovencu«. Danes zjutraj ob 9 se je vršil po mestu obhod šolskih otrok iz Celovca in okolice. Iz plebiscitne cone A so pripel,ali 1500 slovenskih otrok, jim vsilili v roke nemške zastave in zahtevali od njih, da vpijejo po celovških cest?h »Heil« na čast nemški »Kulturgemeinschaft«. Učiteljstvo je moralo izvajati pravcata nasi'stva po sloven kih krajih, da je moglo spraviti skupaj toliko slovenskih nedolžnih otrok, ki naj pred sadi .tirnimi nemčurji in nadutimi nacijonalisti iz Duna a in Reicha psu-jejo svoj materin jez:k. Ni čuda, da je obhcd otrok tudi tako slabo izpadel. Najprej je bi' s'abo organiziran, in med meščanjtvom je še dosti dobrih, poštenih Nemcev, ki so se naravnost zgražali nad ogabnim početjem slovenskih narodnih propalic in Heimatdiensta, ki čisto po fašističnem receptu izrablja šolske otroke za naci onalisti no propagando in za slepljenje tujcev. Celovčani so pomilovali te male žrtve, ki so prestrašeno gledale okrog, ker niso vedele, zakaj so jih iztrgali iz mirnih sloven- skih vasi in privlekli v tuji mestni šunder. Zvečer se je vršla bakljada ali Zapfenstreich, ki je precej dobro uspela, tembolj, ker je občina razdelila na tisoče bakelj zastonj in povrhu plačala patrijotične nosilce. Pred bakljado se je vršila na Novem trgu, pred zmajem, velikanska manifestacija. Položil se je temeljni kamen za spomenik na čast plebiscitni zmagi. Zmaj je jezno bljuval vodo in Herkules je g ožeče vihtel svoj kij nad raznimi Lemiši in Tratthniggi in Šumiji in Metnici, rojenimi v Rožu ali Podjuni, ki so slavili »Deutschtum«. Ob treh popoldne sta pri,-pela v Celovec avstrijski zvezni predsednik Miklas in kancler Vaugoin. Na postaji se je nabralo precej radovednežev, nameravane manifestacije pa ni bilo, tako da je tistih 400 žandarjev, ki so se skrivali za Gotzovo pivovarno v pričakovanju neredov, razočarano odkorakalo. Visoka gospoda sta odšla v hotel »Mo-ser«, kjer sta sprejemala predstavnike deželnih oblasti ia ustanov. Pretresljiv pogreb žrtev ponesrečenega „R 101" Zadn:o časi jim je izkazala vfada in ves narod London, U. okt. AA. Davi ob osmih se je pričel s primernimi obredi in slovesnostmi pogreb žrtev zrakoplova R 101. Ob ulicah so stale ogromne množice, ki so globoko pretresene in tihe gledale dolgi in turobni sprevod, ki se je vil skozi londonske ulice na postajo v Custonu. Od tu bodo odpeljali krste v Cardington, kjer bo pogreb žrtev v skupni grobnici. Pogreb skozi London je bil civilnega in vojaškega značaja. V sprevodu so igrale žalostinke tri vojaške godbe. Pogreba so se udeležili oddelki vojske, mornarice in letalstva. Ob ulicah ni bilo vojaštva in red je vzdrževala policija. Vsako truplo 48. žrtev je vozil armadni voz, ki so ga vlekli 4 konji. Na čelu sprevoda je jahala policija na konjih. Za njo je korakal oddelek kraljevega letalstva s tremi kraljevimi venci in z venci letalskega sveta in letalskih sil. Za njimi je sledilo 24 vozov. Takoj nato je korakal oddelek grenardirske garde z vencem armadnega sveta in godba valeške garde. Nato je prišlo ostalih 24 voz s krstami. Takoj za krstami so korakali ministrski predsednik Mac Donald in drugi zastopniki Anglije, dominijonov in Indije. Za njimi so šli sorodniki, letalski častniki, zastop>-niki raznih letalskih društev, mestnega sveta in drugih ustanov. Sledili so častniki dominijonov, atašeji inozemskih držav in častniki letalskega in admiralskega sveta. Pri pogrebu je bila kraljevska mornariška godba in oddelek kraljeve vojne mornarice. Kakor računajo je pokropilo včeraj žrtve, ki so ležale v vvestminstrski dvorani, približno 90.000 ljudi. Naval je bil tako velik, da so zaprli weslmin-strsko dvorano šele ob 12.35, namesto ob desetih kakor je bilo prvotno določeno. Svobodna hvarnersha cona ni prinesla pričakovanega gospodarskega uspeha Trst, 11. okt. p. Pred nekaj dnevi se je vršila I v Rimu v prometnem ministrstvu konferenca re- j ških gospodarstvenikov in industrijalcev. Konferenci jo prisostvoval prometni minister Ciano. | Svoje prošnje in želje so izrazili reški gospodar- j stveniki v strpljivem memorandumu, v katerem izjavljajo, da ustvaritev svobodne kvarnerske cone ni prinesla koristi Reki, in je treba najti nov na- i čin, kako bi se pripomoglo razvoju industrije in I pospešiti trg. promet v reški luki. Minister je obljubil, da bo vlada storila vse, kar ji bo mogoče, da se to zgodi. Ravnotako se je vršila včeraj konferenca v ministrstvu korporacij pod predsedstvom ministra Bottaia, na kateri so bili zaslišani predstavniki iz gospodarskih in pomorskih krogov v Trstu. Proučavalo se je vprašinje trgovskega prometa v tržaški luki in se nagtašalo velike težkoče, ki vladajo pri tem. Nov zakon o orožnišivu Belgrad, 11. oktobra, m. Kakor je »Slovenecc že poročal, je proglašen nov zakon o orožništvu, ki obsega 120 paragrafov. V prvem členu je odrejeno, da je orožništvo f>omožni organ naše vojske, in poseben organ državne oblasti, ki čuva javno varnost, skrbi za javni red in zagotavlja izvrševanje zakonov. V teritorialnem pogledu se razprostira orožništvo čez vso državo, tudi v področje uprave policije, kjerkoli iste obstojajo. Na osnovi teh posebnih pooblastil more notranji minister razširiti pristojnost orožništva tudi na področja mestne policije in policijskih uprav. V j>o-gledu službene potrebe in vzdrževanja spada orožništvo pod pristojnost notranjega ministrstva. V disciplinarnem in osebnem odnosu ler v oboroževanju pa pod vojno minlstrsvo. Začasno, kadar je potrebno, se morejo orožništvu podredili tudi policijske straže in občinski redarji. To se more izvršiti po nalogu bana. Kam se izvaža naše vino Belgrad, 11. okt. AA. Po statističnih podatkih izvozniških ustanov je bilo v prvih osmih mesecih izvoženih iz naše države 320 vagonov vina v skupni vrednosti 15 milijonov Din. Glavni konzumenti našega vina so sedaj Češkoslovaška, Poljska, Nemčija in druge severne države. Kongres jugosl. ženske zveze Zagreb, 11. okt. j). Jutri ob 10 se otvori v dvorani novinarskega doma v Zagrebu kongres Jugoslovanske ženske zveze, ki bo trajal do 15. t. m. Obenem sc otvori tudi razstava ženskih ročnih del. Popoldne sc vrSc izleti v okolico. V ponedeljek prično redna predavanja, med njimi predavanje ge. M. Govckarjcve tz Ljubljane, gdč. Karičeve in ge. Rožmanove u načrtu za preosnovo ročnih del na dekliškin šolali. V sredo ob 6 in četrt se vrši v jkvsvc-tovahuoi na Radičevein trgu javnn konferenca o ženekem kongresu v Atenah. Zagrebška vremenska nnpoved. Stnlneje. boljše vreme s spremenljivo oblačnostjo, tioc hladna Povratek Nj, Vel. kralja v Belgrad Belgrad, 11. okt. m. Danes zjutraj ob 9 je dopotova! z dvornim vlakom i/. Južne Srbije Nj. Vel. kralj z Nj. Vis. knezom Pavlom. Včeraj je prisostvoval svečani otvoritvi rudniku Trepče pri Kosovski Mitrovici. V spremstvu Nj. Vel. kralja je prišel v Belgrad tudi maršal dvora, general Dimitrijcvič. Vprašanje kočevske mestne hranilnice rešeno Belgrad, 11. oktobra, m. Danes se je mudila v Belgradu deputaeija kočevske mestne občine, v kateri so bili župan nadsvetnik dr. Maks Koeta-njevec, banski svetnik dr. Ivan Sajovic in občinski odbornik dr. Janko Lavrič. Deputaeija je obiskala razna ministrstva in razložila težek položaj, v katerem se nahaja mestna hranilnica, ter prosila nujne pomoči. Dejiutueijo so povsod prijazno sprejeli in ji zagotovili 1(1 milj. dihurjev posojila pod zelo ugodnimi pogoji in je s tem vprašanje mestne hranilnico rešeno. Ko bodo izpolnjene nekatere formalnosti, bo mestna obHna dobila denar že v teku 14 dni iu ga izročila kočevski mestni hranilnici v svrho sanacije. S tem jo rešena občina največjih skrbi in je zajamčen prospeh mesta po zaslugah kraljevske vlade. Olajšave za povratek izseljencev iz Amerike Belgrud, 11. okt. m. Ministrstvo za sociulnu politiko in narodno zdravje je podvzelo potrebne korake preko naših konzulatov v Kanadi in Argentini za povratek v domovino vseh onih izseljenrev, ki se želijo vrniti radi delavske krize. Omogočilo sc jim bo tudi zaposlenje in naseljenjje, istočasno sc bo izvedla tudi propaganda pri naših izseljencih za povratek v domovino, ker so prilike v Ameriki zelo težke, ker jc število tujih delavcev zelo veliko in veliko brezposelnih. Imenovanja na univerzi Belgrad, 11. okt. AA. Minister prosvete je na predlog kr. banske uprave dravske banovine imenoval: Za predsednika izpraševalne komisije ei državoslovni državni izpit in za člana izpraševalne komisije za ustavno pravo in zn upravno pravo dr. Otmarja Pirkmajerja. vršilca dolžnosti bana dravske banovine, a za člana komisije za državoslovni izpit iz narodnega gospodarstva dr. Andreja Go-sarja, izrednega profesorja vseučilišča kralja Ale-ksadra v Ljubljani. Iz carinske službe Belgrad, 11. oktobra, in. V glavni carinarnici v Ljubljani so postavljeni za carinike: Drago Ildč, Niko Rosei, Vinko Borčič, Ne-nad Markovič, Dušan Gjurič, Niko Bačen, Dušan Spadijer, Konstantin Zizič, za pripravnike pa Marij Vitezič, Mihaijlo Simič, Štefan Bajič, za skladiščnika Štefan Linhart, z arhivarja Božo Simič in Jurij Krstič. V glavtrt carinarnici v Mariboru eo imenovani Branko Randič, Ilugo Krdun, Novak Stamenković, Stevo Radosavljevič, Zvonko Švag-Ijič, Svetoslav Kalajsič, Vazilij Lazič, Fran Zk, Bogomir Jare, Niko Tukanovič, Stanko Mikijelj, Alojzij Urbič, Melod Djordjević, za pripravnike Мадјап Brozovič, Zvezda« Bujadinovič, Zijo Bi-ščević. Iz vojne službe Belgrad, 11. oktobra, in. Minister vojske in mornarice jc sprejel r nižjo vojno geodetsko šolo art. podpor. Dragotina P rosen a, pešad. jKxij)or. Stanka C viru a in art. podpor. Milana I) o g a n c. Vojaška slovesnost v Negolinu Belgrad, U. oktobra, m. Jutri 12. oktobra ee vrši v Negotinu velika sjx>minska svečanost ob priliki odkritja spomenika kralju Petru, pokojnemu generalu Gambetiju in padlim francoskim žrtvam na solunski fronti. Včeraj je odpotovala v Negotin soproga pokojnega generala in 20 delegatov bivših francoskih bojevnikov na solunski fronti. S večanosti bo prisostvoval kot zastopnik vlade vrh. insp. Radoslav Dunjič. Dunajska vremenska napoved. Oblačnost večja. Vetrovi i/, južne smeri. Nekoliko topleje. Nugti icnost k nevihtam, posebno na zupodu in na jugu. Krvava državljanska v Braziliji Uslaši se pripravljajo na naskok glavnega mzsša Milan. II. okt. as. Z letalom je semkaj dospel iz Buenos Airesa v tajni misiji revolucijskega odbora brazilski narodni poslanec dr. Collos. Dopisniku »Corriere della Sera* je izjavil, da stremijo vstaši za spremembo ustave federativne republike, kar se bo izvedlo s pomočjo vojaštva, ki je prežlo na njihovo stran. Komunistične teorije odklanjajo. Pripravljeni so na naskok in zasedbo glavnega mesta. Upor se bo toliko časa nadaljeval, dokler ne bo rcvolucija dosegla osamosvojitve upornih držav od Brazilije. Pariz, II. okl. AA. Iz Buenos Airesa poročajo, da so zvezne čete po hudem bombardiranju iz težkih topov zavzele mesto Barbacos. Uporniki so s težkimi topovi bombardirali inesto Bel Horizonte. vesteh iz uporniških krogov je general Oosla potolkel ouuefck. zveznih čet in zavzel vse strateške točke v državi Rio Grande do Sud in v Santi Catharini. Ministrstvo mornarice centralne vlade je pri- delilo nekoliko trgovskih brodov eskadri admirala Paimelhena, da ojači njeno moč. Pariz, 11. okt. AA. Po vesteh iz Buenos Airesa so vstaši po ljuli borbi zavzeli trdnjavo Rio Grande do Sud. Revolucionarji so imeli 3 mrtve iu 13 ranjencev. Vstaši so pri tej priliki ujeli oddelek vojne mornarice, ki jc obstojal iz dveh oii-cirjev in 19 mornarjev. Buenos Aires, 11. okl. AA. Po vesteh iz Ria Granda do Sud so vstaši okrepili svoje postojanke. Predvidevajo, da bo velika borba na meji države Sao Paola, kjer so osredotočeni veliki oddelki. Njihova naloga je ustaviti prodiranje zveznih čet, ki so se izkrcale na obalah Florionopolisa in ki iih podpira mornarica. Vstaši so zavzeli Loreno v državi Sao Paolo. Tudi jim je uspelo prekiniti želez- niško zvezo med Riom de Janeiroin m Sao Paolom. Vstaši so pod poveljstvom generala Goste. Te dni so zavzeli mesto Boriios v državi Sao Paolo. Zvezne čete se osredotočujejo na meji države Parane. Odtod bodo prodirale proti severu. Izidor Dias Lopez, znani braziljski general in državnik, ki je vodil revolucijo v Sao Paolu leia 1<>24, je prispel v Porto Alegre. Sodeloval bo z revolucijonarci. V severnih krajih Brazilije je polkovnik Savora zbral 10 tisoč mož in prodira v državo Bahio. Rio de janeiro, 11. okt. AA. Vladne čete so včeraj izvojevale pomembno zmago nad uporniki v državi Minas Geraes in nad revolucijonarci v državi Parani. Uporniki so se umaknili. V državi Rio de Janeiro vlada mir in red. Zvezne čete so zavzele Barbacetto in druga mesta po hudih bojih. Zvezna ietaia oskrbujejo z živili mesto Bellcs Grizenje, kjer so* vladne Čete obkrožene. Poljska volivrsa borba krakov. 9. okt. Pi vo dejanje \ drami poljskega volilnega l>oja je kon-čano. 7. t. m. ie iztekel rok za vlaganje kandidatnih list za sejni (poslanska /bolnica) iu senat."Volilna komisija je potrdila JO ,lk»t za sejni in 12 za senat. štev>lo kandidatnih Jiet se je