Izhaja
vsak petek z datumom prihodnjega dneva.
Dopisi naj se frankujejo in pošiljajo uredništvu lista „Mir“ v Celovec, Pavličeva ulica št. 7. Osebni pogovor od 10. do 11. ure predpoldne in od 3. do 4. ure popoldne.
Rokopisi naj se samo po eni strani lista napišejo, druga stran naj bo prazna.
Rokopisi se ne vračajo.
Dopisom je treba za odgovor priložiti poštno znamko.
Glasilo koroških Slovencev
Velja
za celo leto 4 krone.
Denar naj se pošilja točno pod napisom :
Upravništvu lista ,Mir‘ v Celovcu,
Vetrinjsko obmestje št. 26.
Naročnina naj se plačuje naprej.
Za in serate se plačuje po 20 vin. od garmond-vrste vsakokrat.
Leto XXX.
Celovec, 18. svečana 1911.
St. 7.
Vabilo
na prvo veliko veselico
u Celovcu
slovenskega delavskega društva,
ki jo priredi društvo
v nedeljo, dne 19. februarja t. L, pri Trabesingerju ob 8. uri na večer.
Opozarjamo rodoljube, posebno društva, da pridejo v velikem številu v Celovec, ako le mogoče v narodnih nošah !
Ilašl poslanci o zadeni ljudskega štetja.
Škandalozno postopanje raznih organov pri ljudskem štetju na Koroškem in Štajerskem je v javnosti vzdignilo precej prahu. Predvsem je javnost razburila vest, da je baron Hein razpustil politično društvo, da bi mogel nemški Volksrat nemoteno, brez kontrole požreti kakih 40.000 Slovencev. Samoumevno je, da slovenski poslanci niso mogli iti mirno mimo teh škandalov. Načelnik „Slov. kluba11, dr. Šušteršič se je takoj brzojavno pritožil pri Bienerthu in zahteval, da se razpust političnega društva razveljavi. Kakor je naš list že poročal, je stavil tozadevno tudi dve interpelaciji v državnem zboru.
Zaradi famoznega znanega Heinovega komentarja k razpustilnemu dekretu so stavili posl. Grafenauer in tovariši na ministra notranjih zadev sledečo interpelacijo:
„Pod čisto nično pretvezo je bilo „Katoliško politično in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem“ razpuščeno.
„Klagenfurter Zeitung11, uradno glasilo c. kr. deželne vlade na Koroškem, je o tem objavila z očividnim namenom, da bi po eni strani prikrila pristranost deželnega predsednika nasproti Slo-
vencem, po dragi strani pa kot „uradni list-1 varala javnost o pravem namenu in graje vrednem prizadevanju c. kr. deželne vlade, v številki z dne 15. prosinca 1911 lažnivo izjavo, ki jo je imenovani „uradni list11 — in v tem tiči povod namena — še-le na zahtevo moral v številki z dne 20. prosinca 1911 popraviti.
Ker služijo taka neresnična poročila uradnega lista11 le v to, da zmanjšujejo ugled oblasti med prebivalstvom, med slednjim pa vzbujajo opravičeno nezaupljivost, vprašajo podpisani :
Hoče njega ekscelenca to navedeno zadevo v najkrajšem času najstrožje preiskati in uradnike, ki nosijo tokrat krivdo poročila, po zaslugi kaznovati P11
Poslanec Roškar in tovariši so interpelirali ministra za notranje zadeve v sledeči zadevi :
„Na Koroškem je bilo razpuščeno ,,Slovensko katoliško politično društvo11, ker je baje prekoračilo meje svojega, po pravilih določenega delokroga.
V veliko večji meri prestopa dan za dnevom v jugoslovanskih krajih Štajerske in Koroške nemški „Schulverein11 meje svojega delokroga, ker je že zdavna nehal biti nacionalno obrambno društvo, marveč je danes agresivno (napadalno) hujskaško in ponemčevalno društvo, bojevnik v prvih vrstah za versko odpadniško strujo in za vsenemška aneksijska stremljenja.
Dokazov dovolj ! Dogodki in postavljanje Schulvereinovih šol v Št. liju, Št. Lenartu v Slovenskih goricah in Ceršaku na Štajerskem, Bek-štanju pri Beljaku na Koroškem in mnogih drugih krajih slovenskega ozemlja dokazujejo to jasno na celi črti.
Zato vprašajo podpisani njega ekscelenco gospoda ministra za notranje zadeve:
1.	So njega ekscelenci znane te razmere, če ne, kaj hoče njega ekscelenca ukreniti, da dobi v tem obvestilo?
2.	Hoče li njega ekscelenca na podlagi teh dejstev nasproti nemškemu „Schulvereinu“ enako postopati, kakor se je postopalo nasproti slovenskemu katoliškemu političnemu društvu na Koroškem, s tem da je bilo isto razpuščeno? Enaka pravica za vse!11
Znano je, kako grdo ravnajo na nemških ,krajih s slovenskimi uradniki (na pr. v Špitalu), dočim pošilja vlada nemške uradnike med Slovence in v jezikovno mešane kraje, da šikanirajo Slovence, jim nagajajo na vse mogoče načine (na pr. železniško uradništvo v Celovcu) in vodijo nemškonacionalno politiko (na pr. uradniki pri c. kr. ravnateljstvu državnih železnic v Beljaku ali postajenačelnik v Ukvah). To je krivica za slovenske uradnike kakor za slovensko ljudstvo. Vsled tega so interpelirali v državnem zboru posl. dr. Benkovič, Jarc in tovariši železniškega ministra v zadevi prestavljanja uradnikov južne železnice slovenske narodnosti na nemško ozemlje.
Škandalom, kakor se je dogodil eden v Špitalu, kjer so odpovedali vsled hujskanja nemških nacionalcev v vseh gostilnah slovenskim železnič-nim uradnikom celo hrano, ker so se vpisali pri ljudskem štetju za Slovence, mora biti enkrat konec !
Zaradi škandaloznega ljudskega štetja v Celovcu je stavil na ministra notranjih zadev poslanec Grafenauer sledečo interpelacijo:
„Brez dvoma sta c. kr. ministrstvo notranjih zadev, kakor tudi c. kr. okrajno glavarstvo v Celovcu izdala in naznanila števnim komisarjem sploh vse ukaze in predpise, kako imajo postopati pri ljudskem štetju v krajih, kjer se štetje vrši po naznanilnih listih. Kako pa se prezirajo omenjeni uradni ukazi in kako samovoljno in ne-postavno postopajo števni komisarji pri ljudskem štetju v glavnem mestu Celovec, kaže jasno — izmed mnogo drugih — sledeči seznam slučajev, v katerih se je od magistrata uplivalo, oziroma pritiskalo, da si naj vpišejo nemščino kot občevalni jezik. (Interpelacija se bavi potem nadrobno z 12 slučaji, kako je postopal magistrat s Slovenci pri ljudskem štetju, ki so iz ^lira11 že znani.) Podpisani torej vprašajo:
1.	Ali je njegovi ekscelenci gospodu ministru notranjih zadev to nepostavno, svojevoljno in kaznjivo postopanje ljudskoštevnih komisarjev v glavnem mestu Celovec znano?
2.	Ali je volje nemudoma zaukazati, da se uvede natančna preiskava vseh naznanilnih pol
Podlistek.
Življenje JBuštančevega strica.
(Idila. - Spisal A. C.)
(Konec.)
„Kakor je. Zdaj ko je lepo vreme in jih ženem vsak dan ven, namolzem petindvajset do trideset bokalov mleka.11
„Joj, to je dosti! Kaj pa delate z mlekom?“ sem vprašal dalje in stopil k ovci ter jo potrepljal po hrbtu.
„Skuto delam in potem jo prodajam.11 „No, sedaj pojdiva v hišico,11 sem dejal, „iz-hijeva mleko in potem vam bom pomagal tudi molzti.11
„Prav Toni, vsaj prej končam in jih spustim.11
■	Ko sva spila mleko, je vzel posodo s police i11 Šla sva v hlev. Dal mi je vrč in stopil sem . °vci. Sedel sem na majhen enonožen stolček i11 vložil vrč med kolena. Tedaj sem začel. Spo-ootka mi je šlo malce težko, a kmalu je bilo
oljše. Toda paziti sem moral, da nisem zletel z mlekom vred v gnoj, ker so ovco nadlegovale mnhe.
Kmalu sva končala. Vesel je bil in čudno ‘ e mu je zdelo, da sem se prijel tega dela.
■	, Meril sem mleko in res ga je bilo črez pet-dvajset bokalov. Pomagal sem mu ga izlivati velike posode. Potem je spravil po kuhinji,
kar ni bilo na svojem mestu, spustil živino iz hleva in šla sva za njo.
Ovce so naju privedle do cerkve sv. Jelarija, okrog katere se je razprostirala velika trata. Tu so se pasle in s stricem sva sedla pod lipo pri cerkvi.
Pogovarjala sva se o marsičem in nato sem ga vprašal, kar me je posebno zanimalo: „Stric, ali mi veste povedati vse o vašem življenju ?“ „Seveda. A dolgočasil te bom, če ti povem vse natančno od začetka pa do današnjega dne.11
O ne, stric, ravno narobe.11 Vzel sem njegov kožuh, katerega je vedno nosil s seboj, ko je gnal past svojo čredo, in si ga položil pod glavo Bližala se' je deveta ura. Dan je bil krasen in solnčni žarki so hudo pripekali. Nebo je bilo čisto, le na severu se je leno zibala meglica, ki pa ni obetala hudega. Veselo je stala cerkvica tu na robu in gledala milo na mimoderoče Nadi-žine valove in daleč tja po dolini. . . In vsak. ki je stal na polju, držeč v desnici motiko, in se mu je drobila pod nogami suha zemlja, se je obrnil proti cerkvici in ustnici sta se mu jeli pregibati v vroči molitvi.
Res, lepo je tu in najljubši mi je ta kraj. Zdi se mi, da sem v raju. Vse je podobno vrtu: okoliinokoli raste grmovje, le na enem koncu je odprto. In sredi vrta stoji bela cerkvica z majhnim zvonikom, v katerem visi zvonček. Na južni strani cerkvice Šumija zelena lipa, ki radostno zre po nadižki dolini ; prodi vzhodu se odpira dolina in severno od cerkvice je lep razgled na Bukovec in Nadižine valove, ki se klanjajo pred njim. Na zapadni strani tega prostora pa se
dviguje Mija; kajti vse to, kjer stoji cerkvica, je na pobočju Mije.
Prižgal sem si cigareto, stric pa je začel pripovedovati :
„Kakor veš, sem Buštančev stric ; in zakaj se nisem poročil, Ti povem pozneje . . .
Letnice, kdaj sem se rodil, ne držim več v spominu, a to vem, da sem dve leti starši nego naš cesar. Zdaj pa računaj, v kakšnem letu sem bil rojen. V tistem času ni bilo v Bukovcu šole in tudi ne v okolici. Kot sedemleten deček sem hodil k župniku, kakor vsak drugi, a le ob nedeljah in praznikih. Učil nas je moliti. Pisati pa ni znal nobeden; edini tvoj stari oče, ki je hodil tudi med tednom v farovž in mu dal kaj za vsako uro, ker ste bili tedaj najbogatejši v Bukovcu kakor tudi sedaj. In zato smo morali pa delati, ne kakor sedaj ti-le vaški fantiči, ki hodijo v šole in gredo pohajkovat po pouku.
Ta senožet tu doli je bila že od neklaj Bu-štančeva last. Pravili so tu v Miji, ker leži pod goro Mijo in tako imenujemo tudi zdaj. Prej ni bilo še njive in tudi trta ni bila vsajena. Hlev je bil pokrit s slamo in hišico sem jaz prizidal zraven. Bukev je stala že prej tu. Vsadil jo je moj oče, ko je bil še mlad. Tudi zida ni bilo okoli.
In ker nisem hodil v šolo ali pa kam drugam, so me pošiljali tu doli. Kot majhen deček sva bila tu z bratom, ki je bil pet let starši od mene in leži zdaj v grobu pri sv. Miklavžu — kamor pojdem tudi jaz kmalu. Pokazal mi je vse kraje in steze, me naučil moliti in vse drugo, kar se mora pri živini. Ko sem bil star petnajst let in je videl,
ljudskega štetja v Celovcu, oziroma da zaukaže izvesti novo ljudsko štetje v mestu Celovec po c. kr. uradnih organih ?“
Posl. dr. Korošec je interpeliral zaradi ljudskega štetja na Dunaju, kjer so tudi krščanski socialci zobali Čehe in Slovence, posl. Fon pa zaradi ljudskega štetja v Gorici, kjer so pred desetimi leti našteli samo malo nad 4000 Slovencev, dočim jih je bilo tedaj dobra tretjina vsega prebivalstva. V nič boljšem znamenju se ni vršilo v Gorici letošnje ljudsko štetje. Premnogi hišni gospodarji niso razdelili števnih pol, ampak so svoje najemnike kar sami popisali; a tudi nekateri slovenski hišni lastniki niso dobili pol od municipija. Vsled teh in mnogih enakih nerodnosti so poslanci stavili na ministra vprašanje: „Misli li odvzeti goriškemu magistratu ljudsko štetje in ga poveriti lastnim organom ?“
Poslanci so pokazali svojo dobro voljo. Ka-zume se pa, da s tem svoje naloge še niso popolnoma rešili. Kaj pomagajo interpelacije, če se nanje minister ne ozira in niti ne odgovarja nanje! Zadevo ljudskega štetja bodo morali zasledovati s skrajno doslednostjo in energijo ! Minister se pod nobenim pogojem ne sme uspavati s tolažbo, da je z interpelacijami zadeva že končana! Njegovim lepim besedam morajo slediti tudi dejanja!
Dnevne novice in dopisi.
Baron Hein se je zopet mudil na Dunaju. Ali ga je poklical k izpraševanju vesti zaradi razpusta političnega društva ministrski predsednik baron Bienerth ali se je šel iz lastnega nagiba prat ?
25letnico mašništva je obhajal v Celovcu minoli torek č. g. o. Gabrijel Bajec iz reda oo. kapucinov. Dolgo vrsto let opravlja gospod jubilant težavno službo veroučitelja na deželnem zavodu za gluhoneme v Celovcu, priljubljen pri učiteljskem osobju in gojencih. Iskrena čestitka!
Značilno! K raznim komentarjem, ki jih prinašajo „Štimce“ z ozirom na ljudsko štetje v Celovcu, se mora človek začudeno vprašati, ali je res števna komisija, ki ima izvršiti državno-pravno funkcijo, že tako pod komando nemškega „Volksrata“, da daje lističu, kakor so „Štimce“, tako „natančne“ informacije o postopanju števnih uradnikov. Gosp. deželni predsednik, ali se ne zdi tudi Vam to čudno?!
Slovensko šolsko društvo v Celovcu obstoji še-le dve leti, pa je že dokazalo, da je za rešitev šolskega vprašanja na Koroškem nujno potrebno, pa tudi enino zmožno. Na občnem zboru, 9. t. m., ki se je prav lepo obnesel, so podali temeljita poročila o delovanju društva gg. predsednik, tajnik in odbornik društva dr. Brejc. Društvo ni delalo bobneče reklame; zato so nekateri z g. Ante Begom v Ljubljani vred menili, da spi. Iz poročil odbora pa je posneti, da se je lotilo prav energično, sistematično in dosedaj tudi zmagovito najvažnejše in najbolj pereče panoge koroškega šolstva, to je rešitve načelnega vprašanja o uredbi šol za Slovence na Koroškem. V
osmih javnih šolah se je lotilo v tem kratkem času načelnega vprašanja, da izvojuje slovenski učni jezik. In tako bo delovalo za pravice slovenskega šolstva od šole do šole in doseglo v kratkem času za Koroško več, nego je mogla doseči s svojim načinom delovanja od svojega početka sem Ciril in Metodova družba, čeravno še žal ni podedovalo pol milijona ali 120.000 K. Zato pa bi društvo zaslužilo, da bi ga javnost bolj podpirala, zlasti koroška slovenska inteligenca, če ji je slovensko šolstvo v resnici, dejansko pri srcu! Tudi domače učiteljstvo bi se moralo društva tesneje okleniti in ne stati tako ob strani kakor dosedaj. Izvoljen je bil stari odbor razen dveh odbornikov namesto odstopivšega g. dr. Arnejca in umrlega prof. Apiha. Občni zbor je sklenil tudi oster protest proti nameri deželnega šolskega sveta, ponemčevati slovenske otroke s pomočjo nemškega krščanskeganauka, in zahtevalo se je, da naj pokaže deželni šolski svet za ogromne večine slovenskih otrok isto skrb kakor za nemške manjšine; isto-tako tudi za slovenske manjšine v nemških krajih!
„Slovanska jednota“, to je zveza čeških in jugoslovanskih državnih poslancev je zopet obnovljena s spremenjenimi pravili. Predsednik je ekscelenca dr. Fiedler, prvi podpredsednik dr. Šušteršič.
Štajercijanci pridejo na vrsto; tako je sklenila neka slovenska posojilnica, če bi vsled hujskanja nemških lutrovskih listov in lažnjivega ,,Štajerca" ljudje še dalje vzdigovali svoje vloge, in bi tako morala posojilnica izplačati denar, kar ga ima več, kakor pa v posojilih. Na ta način bi morala začeti tirjati posojila od svojih dolžnikov, in — prvi bodo prišli na vrsto nemškutarji, privrženci „Štajerca“ in „Bauern-zeitunge". Tako se naj štajercijanci zahvalijo „giftni kroti", če bo treba vračati posojila in plačati stroške, ki so s tem v zvezi! Slovenske posojilnice, posnemajte!
Slovenskim posojilničarjem. Po prestani nepotrebni razburjenosti in strahu vsled poloma pri nemški centralni kaši v Celovcu so se zapeljani ljudje zopet spametovali in dobili zaupanje do slovenskih posojilnic. Sami so se morali prepričati, da pri slovenskih hranilnicah nihče ni niti vinarja izgubil. Pametno slovensko ljudstvo je spoznalo svoje prave sovražnike, hujskače okoli lutrovskih listov posurovele „Bauernzeitung“, slovenožrskih „štimc“ in lažnjivega „Štajerca“. Tisti zapeljanci, ki ste dvignili brez vsake potrebe svoj denar, ste sedaj sprevideli svojo škodo, ki vam je pa niso napravile slovenske hranilnice, ampak nemškutarski hujskači! Kako kosmato vest mora imeti „Štajerc“, ki je toliko vlagateljev oropal za njihove obresti ! „Štajerc“, ali je to krščansko? Je to tista tvoja „ljubezen do kmeta", s katero farbaš lahkoverne ljudi?
Slovenskim vlagateljem. Nemške posojilnice se spominjajo pri razdeljevanju svojega čistega dobička po navadi tudi lutrovske ,.Siid-marke" in nemškega „Schulvereina“. Koliko je tu vmes slovanskega denarja! Tako Slovenci vsled
zaslepljenosti sami sebi v verskem in narodnem oziru zategujejo vrv okoli vratu. Kdor nosi svoje prihranjene denarje v nemške posojilnice, podpira protestantizem, t. j. lutrovsko vero. Kako more tak Slovenec to zagovarjati pred svojo vestjo in Bogom? Slovenski denar v slovenske posojilnice!
V načelništvo Modestovega društva so izvoljeni: Za načelnika g. ravnatelj Janez Pirker. za namestnika g. prošt Atzlhuber v Beljaku, za blagajnika g. Alojz Schader, katehet na meščanski šoli, in za tajnika g. Mihael Paulitsch, stolni vikar.
Značajna Slovenka. Pri nemškonacionalni družini .deželnega odbornika Winklerja v Celovcu je služila za kuharico gdč. Minka Cede, ki so jo vpisali pri ljudskem štetju za Nemko. Pritožila se je zoper to in zahtevala vpis slovenskega občevalnega jezika. „Veliki prijatelj Slovencev", župan dr. Metnitz, jo je pa šel zaraditega tožit k Winklerju. Pripomnimo, da nam je znan še drug slučaj, da je šel „der biedere Biirgermeister Dr. von Metnitz" tožit k nemškemu trgovcu njegovo slovensko uslužbenko, ker je dala vpisati slovenski občevalni jezik. Minka Cede, značajna mladenka, je pa dala Winklerjevi družini in velikemu ljubitelju slovenskih glasov najboljši odgovor: „Poiščite si drugo kuharico, pa Nemko!" In dobila je boljšo službo pri strpni, dobri družini; obveljala je pa le njena volja, ker je vpisana kot Slovenka. Čast, komur čast!
Železniški minister Glabinski je izdal odlok, ki ukazuje železniškemu osobju, da se mora vesti do občinstva vljudno in uslužno. Tak odlok pozdravljamo najtopleje na Koroškem, kjer je naduto nemškonacionalno uradništvo šikaniralo slovenske potnike na vse mogoče načine. Radovedni smo samo, če bodo lepim besedam sledila tudi — dejanja!
Nabori po Koroškem se vršijo: V Št.Pavlu 1. in 2. sušca, v Volšpergu 3. in 4. sušca. v Prevaljah 7. sušca. v Pliberku 8. sušca, v Velikovcu 9. in 10. sušca, v Dobrlivasi 11. sušca, v Železni Kapli 13. sušca, v Borovljah 14. in 15. sušca, v Trgu 16., 17. in 18. sušca. v Celovcu 20., 21., 22. in 23. sušca, v Trbižu 24. sušca, v Podkloštru 27. sušca, v Beljaku 28., 29., 30. in 31. sušca, v Celovcu za mesto 4. mal. travna, v Šmohorju 5. mal. travna, v Št. Vidu 26. in 27. malega travna. Slovenski mladenči ! Pokažite, da ste narodni in olikani!
Za Slovensko Stražo je darovala Hranilnica in posojilnica v Št. Lenartu pri sedmih studencih 50 K. Koroške posojilnice, storite tudi druge tako!
Vsa slovenska koroška društva naj pristopijo k Slovenski Straži kot redni člani z letno članarino 10 K. Sklenite to na občnem zboru ali v prvi odborovi seji. V združenem delu je rešitev in zmaga.
Prememba posestva. Grajščino Bodenhof v Št. Štefanu na Žili sta kupila brata Leopold in Franc baron pl. Aich elburg-Labia. — Koberjevo hišo ob Šentvidski cesti v Celovcu je kupil pek g. Janez Zupančič.
Lutrovski koledar pošilja katoliškim duhovnikom, kakor se nam poroča z dežele, celovška svečarna Z eh r er. Lepa reč!
da sem že zmožen opravljati vse to, me je pustil samega tu. In to je bilo dobro, da nisem bil boječ. Spal sem sam v hlevu. Moj dom sem imel tu od sedaj naprej, le ob nedeljah in praznikih sem šel v vas k sv. maši.
Živel sem se s tem kakor sedaj. Včasih so mi prinesli od doma tudi črnega kruha ; saj drugega si nisem želel, ker najboljša jed mi je bila mleko in polenta. In ta zrak in hrana sta mi pripomogla, da sem rastel in se razvijal, bil čvrst in zdrav kakor riba v vodi in ptica pod nebom. In čutil sem se zadovoljnega, oddaljen sem bil od posvetnega šuma in hrupa in nisem si želel drugega in boljšega življenja . . .
Poleti sem kosil travo, klestil listje za zimo in če se mi ni zljubilo to, sem pa hodil za čredo, legel v hladno senco ali pa splazil na visoko pečino s pastirsko palico v roki in tu prepeval vesele pesmi in vriskal, da se je odmevalo daleč po dolini. In če je slišal kdo moje petje in vrisk, je vedel, da je to Mihov glas. Okoli klobuka sem imel za trakom vedno v pozni pomladi venec jagod in jih nosil zvečer svojemu slavčku, ki je skakal živahno v svoji majhni kletki in pel od ranega jutra v pozno noč svoje, kakor grom pretresajoče glasove. Vedno sem bil vesel, kakor bi bil v raju. Moje srce ni občutilo nobene še manjše bolečine in bridkosti in nedolžno in neoskrunjeno od greha sebičnosti. Hrepenel nisem po boljšem in večjem, zadovoljil sem se s tem,, kar mi je dala dobra mati narava. In do mladeniške dobe nisem poznal sveta in njegovega truda in trpljenja . . .
Tako sem živel tu v miru, v samoti in ovce so bile moje prijateljice. Občudoval sem naravo in njeno moč. V njej sem spoznal življenje, življenje Toni, v katerem je človek srečen in zadovoljen in, če greš iskat po dnevu z lučjo boljšega — ga ne najdeš. Mogoče boš tudi ti enkrat srečen v. tvojem življenju, a zase nisem ne slutil in ne videl boljšega . . .
Toda usoda ni hotela, da naj mi bo sreča vedno mila. Hotela je, da naj se poslovim od svojih najboljših prijateljic, ovc, in tega mi tako priljubljenega kraja in naj zapustim svoj dom, v katerem je cvetela sama sreča in naj zapustim svoje stariše, brata in znance. Cesar me je poklical in mi dal puško ter — moral sem v tujino. Kakor bi mi zabodel sovražnik oster nož v srce, tako sem se čutil takrat pobitega v srcu svojega jjivljenja. A ohrabril sem se in sklenil pogumno stopati skozi življenje. In duša mi je govorila, da je človeško življenje kakor zdravilo, v katerem je tudi strup — nesreča, in ni ga bilo človeka, ga tudi ni in ne bo, ki bi mu bila sreča vedno mila. In v upanju na boljšo prihodnjost sem živel od sedaj naprej; saj pravi pregovor: „Po slabem vremenu pride lepo."
In nekega dne, hočešnočeš, moral sem se podati. Slovo sem vzel od svojih ljubljenih prijateljic, od_ doma in od dragih mi prijateljev in znancev. Župan je stal sredi vasi in okoli njega smo se zbirali. Vas je bila vsa pokonci in oče, mati, brat in druge žene so jokale in plakale. A njihove solze nam niso mogle pomagati. Odvedel nas je župan v bližnji trg in nas tu izročil višjemu poveljstvu. Tu se nas je zbralo
kakih dvesto. Od tu so nas zopet peljali dalje v mesto in potem je šele zvedel vsak, kam pride. Mene so odločili k pešpolku v Verono.
In zdaj, Toni, sem skusil, kaj je svet in njegovo življenje. Nisem ga mogel primerjati z onim, ki sem ga užival prej. Trpel sem za verne duše. Tepli so nas in klofutali, bolj kakor svoje konje; skratka: bili smo njihovi sužnji. Nisem mogel pozabiti svojih mladostnih dni in srečnih in veselih trenotkov, ki sem jih preživel doma.
Več mesecev sem hrepenel tako po preteklem času in mislil, kako bi prišel zopet v one kraje. Mislil sem si, če utečem, me lahko zasačijo ter usmrtijo in ločil bi se za vedno od drage domovine. Tako sem se moral udati svoji usodi in prenašati svoje bolečine. Zreti sem moral v grenko tujino in njeno trpljenje; oddaljen od doma sem smel le v mislih gledati svoj dom v Miji in svoje prijateljice, ki so lazile žalostno in potrto skozi grmovje, po skalah in pečinah, kakor bi iskale svojega dobrega pastirja, ki jih je tako ljubil in bil obenem njihov oče. Milo in žalostno so meketale in me klicale, naj pridem zopet k njim, ki so izgubile svojega dobrega pastirja, ki jih je vodil kakor oče svoje otroke in jih varoval pred vsako nesrečo.
Bukev sem imel pred očmi in zdelo se mi je, da njeni listi tiho in žalostno žubore v rahlem vetrcu, ki pihlja od Nadiže, da se ne klanjajo njene veje več tako veselo in zadovoljno kakor tedaj, ko so smele gledati svojega oskrbnika in gospodarja. Take in podobne reči sem videl pred očmi, ko sem se vtopil v globoke sanje in sanjaril. . .
Poslano. Tistemu, ki bi mogel podati izpričane, za tožbo uspešne podatke o lažeh, ki jih trosijo nasprotniki o »Hranilnici in posojilnici v Podravljah“, zlasti po Kostanjah, češ da je ista prizadeta pri konkurzu »Glavne posojilnice41 v Ljubljani, dobi v nagrado 50 K.
Janez Servicelj, načelnik.
Kaznovan raznašalec neresničnih vesti. Matija Untz, vpokojen rudar v Labenčah, ki je raznašal neresnično vest, da je napravila ljubljanska slovenska kasa, pri kateri so bistriška, Št. Jurska in Št. Štefanska posojilnica zraven, krido, je bil od c. kr. okr. sodnije v Podkloštru dne 3. svečana 1911 zaradi tega raznašanja obsojen na 30 K globe, oziroma tri dni zapora in v povračilo vseh stroškov. Proti tej razsodbi se je zastopnik »Zadružne Zveze" g. dr. Brejc zaradi prenizke kazni pritožil. Naj si nasprotni agitatorji to razsodbo zapišejo za ušesa, da se jim ne bo enako godilo!
Celovška mestna občina obsojena. Celovška mestna občina je bila pri graškem deželnem nad-sodišču obsojena, da mora izplačati 3579 K odškodnine potniku Karolu Marian iz Dunaja, ker ga je poškodoval 22. svečana m. 1. sneg, ki je zdrknil iz občinske Stauderjeve hiše. Seveda tudi tožni stroški ne bodo majhni.
Drsališče. Minolo nedeljo je bilo na Vrbskem- jezeru nad. 3000 drsalcev.
Konkurz je napovedal trgovec Anton Gorjup v Guštanju.
Samomor. Na influenci je zbolel poštni sluga Eogi v Beljaku. Dne 11. t. m. je zahteval vode in takoj začel blazneti. Razbil je okno in skočil s hodnika na dvorišče, kjer je obležal mrtev.
Uboj. Brez pravega povoda je z nožem zabodel pri Ciglerju v Libučah minolo nedeljo kmeta Mohaberja iz Šmarjete pri Pliberku pd. Roglov sin v Senčnem kraju. Morilca so še isti dan aretirali. Zabodeni je bil slovenskega mišljenja. Mladenči, ne pijančujte!
Influenca hudo razsaja po Celovcu. Ena desetina prebivalstva je bolna. Na influenci je obolel tudi celovški župan dr. pl. M etn it z.
Kužna bolezen na gobcu in parkljih v okuženih okrajih sodnih okrajev Borovlje in Rožek je ponehala. Zato je dovolila koroška deželna vlada zopet promet z živino, ovcami, kozami in svinjami v dotičnih krajih in na postajah Svetnavas, Št. Janž v Rožu, Bistrica v Rožu, Podgorje, Podrožčica na državni progi Št. Vid-Trst in v Podgori in Borovljah na stranski progi Svetnavas-Borovlje.
Desertirali so pri 17. pešpolku v Celovcu Miha Dimeč, Janez Duša in Franc Dušek.
Smer našega delovanja mora stremiti za tem, da se vsi sestavni deli našega naroda točno in pravilno razvijajo in vzporedno napredujejo. Edino tako nam je mogoče rešiti narod propadanja in ga iztrgati iz rok vsiljivih tujcev. Geslo: ;, Svoji k svoj im “ naj vodi vsako našo stopinjo. Zato priporočamo vsem slovenskim rodbinam prav toplo izdelke Kolinske tovarne za kavine primesi v Lj ub-Ijani, katera se prodaja v korist »Slovenske Straže11.
Telikovec. (Družbinski večer) priredi društvo »Lipa41 na pustni torek po popoldanski službi božji točno ob 6. uri zvečer. Čakali ne bomo nič! Na sporedu je: kratek šaljiv govor,
šaljivi igri »Pravica se je izkazala44 (vprizorijo fantje) in »Najdena hči44 (vprizorijo dekleta); licitiralo se bo tudi še okoli deset dobitkov, ki so ostali pri predpustni veselici. Vstopnina v pokritje stroškov igralcem in igralkam je 20 v. Solarski otroci naj ostanejo doma! Po licitaciji je prosta zabava.
Y Velikovcu z okolico vred so našteli 2628 ljudi, Slovencev samo 500, torej 118 manj kakor pred desetimi leti. V Velikovcu samem so, kakor vedo poročati »Fr. Stimmen44, našteli »le malo44 prebivalcev s slovenskim občevalnim jezikom.
Velikovec. (Ljudsko štetje.) Kakor poročajo lutrovske »štimce44 z dne 11. trn., so našteli v našem mestu in okolici skupaj 2628 prebivalcev, med temi samo 500 s slovenskim »občevalnim jezikom44 (za 100 manj, kakor pred 10 leti). Seveda, če so šteli tako, kakor je poročal že zadnji »Mir44, potem je umljivo, da so toliko Slovencev spremenili v Nemce. V zadnjem tre-notku smo izvedeli več nepostavnih slučajev, o katerih ne bomo molčali na pristojnem mestu. »Štimce44 pišejo, da je v mestu samem 2026 prebivalcev, med katerimi se jih je zelo malo priglasilo k slovenskemu »občevalnem jeziku44. Verjamemo, če je števni komisar, občinski tajnik Grossi, tako štel, kakor na pr. pri č. g. dekanu, da je takoj na lastno pest zapisal nemški občevalni jezik in šele vsled odločnega protesta izbrisal »deutsch44 in vpisal »slovenisch44. Krave se smejejo takemu ljudskemu štetju, ker so vesele, da še njih niso prisilili k »nemškemu občevalnemu jeziku44.
Djekše. Poročil se je tukajšnji priljubljeni učitelj Jan. Ješ z gspč. Miciko Aichwalder pd. Jorgovo. Poročena sta bila v cerkvici sv. Mihaela na Vodovnici. Novoporočencema želimo obilo sreče!
Medgorje, (Pogreb in poroka.) Dne 10. t. m. je bila tu pokopana Marija Krasnik pd. Blatnikova mati v Habru, stara 74 let, pobožnega in vzglednega značaja. N. v m. p. ! — Dne 14. t. m. sta bila poročena v Podgradu Jernej Foit in MadgalenaTomažič. Bilo srečno!
Št. Janž v Rožu. (Politikujoč učitelj.) Kakor skoro povsod po Koroškem, imamo tudi pri nas kot vzgojitelja mladine strastnega nem-škonacionalnega politika. Kljub temu da jim postava prepoveduje, so ravno nemškonacionalni učitelji šolskega sveta pravi bojni petelini v politiki. Tudi naš učitelj Marinitsch se je postavil za občinske volitve, ki stoje pred durmi, na čelo nemškonacionalne agitacije. Mož bi se brez dvoma rad prikupil »Sudmarki44 ali pa deželnemu šolskemu svetu. Toda povemo mu, da nima pravih lastnosti za dobrega agitatorja! Agitator se ne sme razburiti kakor se je učitelj Marinitsch, ko je pred nekaterimi dnevi v gostilni kazal tako korajžo, da bi se bil rad zgrabil s slovenskim kmetom, ki si je pa mislil: Pametnejši popusti! Učitelja je pa nato tako glava bolela, da je morala drug dan zanj poučevati eno uro učiteljica Pok. Sicer je bilo to od nje čisto hvalevredna uljudnost, ker čč se je prej zabavala ž njim vred v gostilniški družbi skoro do belega dne, je čisto naravno, da mu je potem tudi pomagala prenašati posledice gostilniškega veselja.
Sicer pa učiteljeva agitacija ne bo posebno izdatna, ker si pri nas mislimo: Kaj se mož briga za občino? Kakšne koristi bi imela od njega občina, kateri načelujejo sedaj vrli možje? Naj si uredi prej svoje premoženjske razmere! Zato je njegova neutrudljiva agitacija ravnotako čudna kakor ona nekaterih tovarniških pisačev na Bistrici. Rajni Faust je bil hud nasprotnik Slovencev, toda pod njegovim vodstvom se njegovo uradništvo ni vtikalo v politični boj sosednih občin, kakor se dogaja sedaj. Hoče tovarna res imeti večni boj ? !
Goriče pri Timeuici. (Pogreb.) Značajen mož Božidar Glančnik, bivši posestnik pd. Kajžnik, je po kratki bolezni mirno v Gospodu zavedno zatisnil oči. Ljubeznivost rajnega očeta in njega marljivost v verskem in gospodarskem oziru je bila žarna zvezda v njegovem življenju. Rajni je bil več let v Vabni vesi v tinjski župniji kot gostilničar; hrupno in nemirno obrt gostilničarja je zamenjal s kmetskim poklicom in je pred 30 leti kupil v Goričah kmetijo pri Kajžniku, kjer je zanemarjeno kmetijo povzdignil in vzgledno poboljšal. Obilna udeležba pri pogrebu 9. februarja je sijajno pričala, da je rajni oče bil mož poštenjak — steber resnice in pravice. Počivaj mirno, dragi oče v zemljici slovenski, ogroženi od ljudi, ki pravice ne poznajo!
Bela pri Frajdenbergu. Pri posestniku g. Strnadu se je porodil 9. svečana sinček Julij, kateremu je kumoval krojač V. Krasnik. Veselje v družini nad novim potomcem je prisrčno. Da bi bil mladi Julij v veselje starišem in trdega zdravja!
Žabnice. »Mir-4 je poročal, da je v Žabnicah skoro polovico Nemcev. Kdor Žabnice le malo pozna, se mora smejati; kdor bi pri nas toliko Nemcev naštel, biti bi moral ob pamet. Pri nas se število ljudi vrti vedno med 840 in 850. Nemcev je sedaj skupaj z otroki štiriinšestdeset. Če pa štejemo Žabničane po »Umgangs-sprache44, lahko zapišemo skoraj vse ali za Nemce ali pa za Slovence, ker znamo vsi oba jezika; slovensko ne zna pri nas^ le kakih 20 ljudi. To je prava štetev občine Žabnice. Sploh pa je naša misel, da številke zadnjega »Mira44 niso uradne, ker nam je županstvo vedno, kadarkoli smo ga vprašali, reklo, da ljudsko štetje še ni končano. — Pokopali smo občespoštovanega posestnika, Janeza Šluga, starega 71 let. Bil je prav veren in dober mož. — Tudi v naši občini se je prikazala Škrlatica (šarlah). V sosedni trbiški občini pa jih je že za to boleznijo par umrlo. Nekoliko je bila ta bolezen kriva, da so pri nas za 4. febr. napovedan bal odpovedali.
Ukve. Naborješki župnik g. Holec je precej nevarno zbolel. Operirali so ga v sanatoriju „Maria-Hilf“ pri Celovcu. Prva operacija se je popolnoma posrečila. Bog daj. da bi se tudi druga. Službo božjo in krščanski nauk v šoli nam preskrbujejo očetje frančiškani iz Žabnic. — Umrla je pri nas precej priletna žena, ki pet mesecev ni drugega užila kakor malo vode s sladkorjem.
Med Peco in Obirjem. (Šola.) Nemšku-tarski trg Železna Kapla, v katerem je kvečjemu kakih 20 rojenih Nemcev, se zelo trudi, da bi
Tekli so dnevi in meseci, privadil sem se novemu življenju, voljno prenašal vsako bolečino, pozabil nekoliko in nisem več tako žaloval in hrepenel ... Živel sem le v upanju, da se me usmili Vsemogočni, da zagledam še enkrat svojo domačo hišo.
V upanju sem živel v tujini, da mi bo pomagal Nebeški. In res se me je usmilil, uslišal mojo prošnjo in izpolnil mojo željo. Začelo se je zopet ono srečno življenje, za katero sem se toliko bal, da ga ne bom užival več . . .
Zopet sem hodil po teh krajih, vriskal in prepeval kakor prej. —
Zdaj pa se je spremenilo v družini. Brat se je bil zaročil s Pecovo Anico, ki je že umrla in je gotovo nisi poznal, in jo vzel za ženo. Oče mu je dal vse premoženje, izvzemši Mijo, katero je zapisal v svoji oporoki meni.
Zadovoljen sem bil s tem in ni se mi zbudila v srcu želja po večjem in boljšem. Začel Pa sem skrbeti za stara leta. Poleg hleva sem ^zidal hišo, ki še zdaj stoji, in izkopal njivo, da bi si pridelal za zimo kaj živeža, ker od zdaj Naprej nisem pričakoval ničesar od nobene strani.
Nato sem začel misliti, kaj bi bilo, ako bi dobil pridno in pošteno ženo, ki naj bi mi stregla v bolezni in na stara leta. In res!
Večkrat sem ostajal ob nedeljah v Bukovcu v vaši krčmi, kjer smo navadno pili kot mlade-j^či. Tako sem izhral Bricovo Ivanko, ki je takrat služila pri vas in jo je že davno odvedla s Seboj bela žena -— smrt. Ugajalo mi je to deklé Po lepoti in značaju, zato sem jo tudi ljubil. _ odi dekle — Bog se usmili njene duše — me
je imelo rado, a usoda ni hotela, da bi živela drug drugemu. Ko sem povedal očetu in bratu, da bi prav rad imel Ivanko za ženo, mi je oče prepovedal sploh občevati s tem dekletom in tudi brat mi je bil nasproten. Rekla sta mi, da ni kaj pridno dekle in sploh vsako, ki služi na krčmi. Strašno težko mi je bilo pri srcu, Toni44 — tu sta se prikazali starčku dve solzi v očeh — »toda prepira nisem hotel imeti med njima. Ker mi je bila ljubša složnost in mir, sem opustil vso stvar, sicer jako težko . . . Zdaj veš, Toni, zakaj se nisem poročil.
Od tedaj sem začel zopet ono življenje, ka-koršno sem imel do tedaj, dokler me ni vzel cesar med vojake. Skrbel sem le zase. Bolezen me ni še hudo nadlegovala — hvala Bogu — in prihodnjost je pa v božjih rokah.
Tako, Toni, je bilo moje življenje. Srečen in vesel sem bil vedno tu dol pod sv. Jelarjem. In rečem ti, Toni, dokler sem tu prebival, sem bil srečen ... In upanje imam v Boga, da bom tudi v bodočnosti !“
S povzdignjenim glasom je govoril zadnje besede. Pogledal sem mu v oči in videl sem v njih radost in zadovoljnost . . .
Molčal sem in se poslovil od njega, ker srce je bilo polno veselja, mislil sem sladke misli in pred očmi so mi plavale lepe podobe. Našel sem človeka, ki je bil srečen, živel v prirodi kakor ptica in narava mu je bila materino naročje. V prirodi je našel srečo, zadovoljnost in mir. Ona mu je podarila, česar je iskalo in želelo njegovo srce. Ni hotel poznati sveta in njegovega trpljenja, če bi ne bil primoran. Ni hre-
penel po večjem in boljšem. Živel je v naravi, ljubil jo in v nji izdihnil . . .
Solnce je stalo že v poldnevu. Zamišljen sem stopal navzdol in prišel k Nadiži, ki sem jo moral zopet prekoračiti. Nekako vesel in zadovoljen sem prišel domov in zaželelo si je tudi moje srce takega življenja . ^ .
Rotschild umrl. V soboto, 11. t. m., je umrl na Dunaju šef »dunajske banke Rotschild44, baron Albert Rotschild, ki je vodil banko 37 let. Rot-schildov je več. Frankobrodsko banko je ustanovil pred 100 leti umrli Meier Amschel Rotschild. Njegovi peteri sinovi so si razdelili vodstvo bančnega podjetja v Frankobrodu in podružnicah v Londonu, Parizu, Dunaju in Neaplu. Albert Rotschild je bil tretji vodja dunajskega bančnega podjetja. Zapustil je poleg svojih od marsikoga gorko zaželjenih milijonov (Rotschildovo premoženje cenijo nad eno milijardo kron) šest sinov in eno hčer. Eden sin, Oskar, se je zaradi nesrečne ljubezni sam umoril. Rotschildova smrt je dobrodošla državi, ker bodo morali dediči plačati dedinskega davka kakih 20 milijonov, dunajska občina bo dobila od tega kakih 5 milijonov kron. Ko je umrl Natanael pl. Rotschild, je dobila država po njem devet milijonov dedinskega davka^
„Črna žena“ v Indiji. Indija je znana po kugi, ki v tej deželi nikdar ne preneha. Iz Cal-cutte se poroča, da se po Indiji kuga vedno bolj širi; vsak teden pobere 10—20.000 ljudi. Pretekli teden jih je umrlo približno 12.143, od leta 1908 je pa umrlo za kugo devet milijonov ljudi.
Dober teh!
.	..	------; Zdrav želodec imamo in nimamo vež boležin ne tiščanja v želodcu, odkar rabimo Felleijeve odvajalne rabarbara-kroglice z znamko „Elza-kroglice“. Po iz-
kušnji Vam svetujemo, da jih poskusite; one odpravijo zapečenost in pospešujejo prebavo. 6 škatel franko 4 krone. Izdelovateli samo lekarnar E. V. Feller v Stubici, Elsa-trg »t. 67 (Hrvatsko).
Kuhajte!
Pražite! Pecite !
leòilni masti ..CERES" da se preònost preò usemi konkurenčnimi znamkami.

potom šole napravil več Nemcev. Pa če bi mu bili tako k srcu zrasli lastni otroci, naj bi še bilo, tukaj pa se gre veliko bolj za otroke okoliške slovenske občine Bele. Žalostna resnica je, da velika občina Bela nima svoje lastne samostojne šole, ker je za naš trg in okolico samo ena šola in ta seveda nemška. Dolgo je naš kmet spal in trpel to veliko krivico, a zdaj se je vendar enkrat zbudil in to na pritisk nove krivice od zgoraj. Zahtevalo se je od občine Bele, naj sezida pet novih šol: v Remšniku, v Lobniku, Beli, Lepenu in na Obirskem, ki bi stale ogromne svote. To je kmete prebudilo iz spanja, to jih je streslo in pri občinski seji lanskega leta enkrat so sklenili zidati svojo lastno, samostojno šolo za občino Belo. Ves trg Železna Kapla je bil takrat pokoncu vsled tega sklepa; kako je sploh takšen predrzen sklep naših kmetov mogoč, so se čudili in najbrž čakali, da se odpre zemlja in vse Slovence požre, a čakali bodo že do sodnjega dne. Mi nočemo biti trški otri, pravico nam dajte! Ta sklep občinskega odbora pa tudi ni bil všeč ne v Velikovcu in ne v Celovcu, ker je bil pameten in potreben; kar pa je pametno in za Slovence potrebno, pa ne ugaja. Da bi se temu sklepu za nekaj časa izognili, so pa nekaj drugega stuhtali. Napraviti hočejo v Železni Kapli ekskurendno šolo ; otroci iz zgoraj imenovanih krajev bi morali po dvakrat na teden hoditi v trg v šolo in sicer tako dolgo, dokler občina ne bi postavila omenjenih šol v Lobniku, Remšeniku itd. Da bi se pa kaj več naučili, naj bi hodili do 16. leta, torej bi bila ta šola tudi za hlapce in dekle, kajti gorjanski fantje in dekleta so že s trinajstim letom celi hlapci in dekle. Kako vendar to ? Deželni zbor hoče šolsko dobo skrajšati, pri nas naj se pa podaljša? Da od takega pouka ni bogve kakih uspehov pričakovati, je vsem gotovo jasno, kvečjemu, če bi trg Kapla kupil kakšen „Nurnberger Trichter“, katerega pa bi rabili še bolj pri trških otrocih. Mi kmetje pravimo, da je ta začasna šola za okoliške otroke čisto nepotrebna in nespametna, zato je ne maramo. Zahtevamo pa svojo lastno samostojno šolo; zakaj nam jo zabranjujete? Ali se za nemško trško šolo bojite?
Možica. (Našim „naprednjakom“ v odgovor.) Nismo hoteli dregniti v njihovo smrdljivo gnezdo, da bi se tako času primeren lepi zrak ne okužil. Pa ker sami ne mirujejo, mora se jim povedati naravnost, da so dne 1.svečana 1.1. spravili že drugega svojega napredjaš-kega dopisunčka na varno, ker ni mogel počakati
na delitev tistih 100 kron. Ker posojilnica prepočasi deluje, posegel je v druge predale in vzdignil še večjo vsoto, blizu 400 kron. Tistih 100 K pa čaka še danes brez posojilnice tistega, ki pride po nje z dokazi. Kar si je pa naš Mihec pošteno prislužil v potrebo vsakdanjega življenja, mu pameten človek ne bo zameril, ker trgovina s piskri postaja še zmiraj večja in se ž njo pečajo revni in bogati in bo trajala tako dolgo, dokler ne bodo od elektrike pečeni piščanci viseli v zraku nad tistimi bučami, ki vlačijo take bedarije po „giftni kroti“. Ko bi urednik gosp. Linhart poznal svoje možiške dopisnike, gotovo bi se postavil na glavo ali pa bi ga zadela srčna kap. Sliši se tudi, da je Fricek Potočnik spravil šo nekega prijatelja, seveda nemčurja, za seboj v špehkamro ričet jest. No, gospod Pepček Wrieznig, ali je to tudi „\vindische Kultur“? Pa saj se o tem „Štajercu“ ne bo nič poročalo !
Žmetiče. (Smrt) nam je pokosila blago mater in bivšo vzorno gospodinjo, staro mater p. d. Amrušlo. Obilna udeležba pri pogrebu dne 10. t. m. je dala sklepati na priljubljenost in spoštovanje, ki ga je uživala vsepovsod. Zvesta svojemu slovenskemu narodu, vzgojila je tudi svoja dva sina v tem duhu. Blag jej spomin!
Yogrce. (Igra.) Zopet nas je naš novi gledališki oder presenetil z lepo igro. To pot pa so pokazala naša dekleta, kaj da znajo. Ko nam je govornik razložil pomen in namen gledaliških predstav, ki nimajo samo naloge zabavati, ampak predvsem izobraževati in blažiti srce. so nam uprizorila dekleta krasno igro : „Nežka z Bleda“. Priznati moramo, da so nas, akoravno šele novinke na gledališkem odru, naravnost iznenadile s točnim, pogumnim in spretnim nastopom. Upajmo, da jih nismo gledali na odru zadnjikrat. Igra, ki je jako lepe in poučljive vsebine, je vsestransko ugajala.
Žvabek. Minolo nedeljo smo ustanovili ob prav obilni udeležbi podružnico deželnega kulturnega sveta za Žvabek (ali kako se že imenuje?). Pristopilo je takoj 40 udov. V nad dve uri trajajočem govoru nam je razjasnjeval č. g. Poljanec iz Škocijana kmetske razmere in potrebe in nam je stavil kot vzor kmetijstva in živinoreje Švico. Da se kljub dolgemu govoru nismo dolgočasili, ve vsak. kdor pozna spretnega šaljivega govornika. Hvala mu! Predsednikom je bil soglasno izvoljen g. Karol Krištof, p. d. Stogart.
Društveno gibanje.
Celovec. („Bisernica“), 1. koroško tambu-raško društvo, napravi v soboto, dne 25. svečana 1911 zabaven večer. Vrši se v mali dvorani hotela „Trabesinger“. Poprej je društven občni zbor z običajnim sporedom. — Začetek točno ob 1/2 9. uri zvečer. —Vse prijatelje domače zabave iz Celovca in okolice najvljudneje vabi odbor.
Št.Tomaž. (Redni občni zbor) ima kat. slov. izobraževalno društvo ,.Edinost“ v nedeljo, dne 19. svečana, popoldne po blagoslovu ob pol
3.	uri v društvenih prostorih. Na sporedu je tudi en govor in komični prizor „Kmet in foto-graf“. Vabijo se vsi člani in prijatelji društva.
Odbor.
Kršč.-soc. ljudsko društvo za Vovbre, Šent-Štefan in okolico priredi v nedeljo, dne 19. februarja, ob 3. uri pri Likebu v Št. Štefanu predpustno veselico s sledečim sporedom: 1. Igra: „Tri sestrein „Strahovi“. 2. Šaljiva tombola.
3.	Prosta zabava in godba. Vstopnina za osebo 50 vin. Prijatelje društva prosimo, da dobrohotno pošljejo ali prinesejo dobitkov za tombolo na g. Ivan Povšnar pd. Likeba v Št Štefanu. K obilni udeležbi vabi vse prijatelje in sosedna društva
odbor.
Grabštanj. Naša „Skala:‘ priredi 19. t. m. popoldne mesečno zborovanje s predpustno veselico. Spored: Govor, šaljivi nastopi in igra „Krčmar pri zvitem rogu“. Prireditev se bo vršila v župnišču v Grabštanju. Vstopnina za neude 30 vin. K udeležbi od blizu in daleč vabi
odbor.
Pliberk. Kat. slov. izobraževalno društvo priredi na pustno nedeljo, dne 26. svečana, v prostorih „Narodnega doma“ veselico z dvema igrama in tombolo. Vstopnina: prvi sedeži 1 K, drugi sedeži 50 vinarjev, stojišča 20 vinarjev. K obilni udeležbi vabi	odbor.
Bobrlavas. Tukajšnja podružnica „Slov. Straže" priredi na pustno nedeljo, dne 26. t. m., predpustno veselico v „Narodnem domu“ v Dobrlivasi. Spored: 1. petje (himna Slov. Straže). 2. Govor o narodni obrambi. 3. Deklamacija. 4. Dr. Krekova igra „Tri sestre", 5. Petje narodnih pesmi. Vstopnina 20 vin. Ker je dobiček namenjen „Slovenski Straži", se preplačila hvaležno sprejemajo. Zaradi zanimivega sporeda pričakuje obilne udeležbe od blizu in daleč	odbor.
Žitaravas. Tukajšnje k. s. izobražev. društvo „Trta“ in podružnica „Slov. straže" priredita v nedeljo popoldne, 19. svečana 1.1. predpustno veselico v „Društvenem domu" v Žitarivasi v korist istega. Predstavljala se bo igra „Trije tički" in napravili bomo zopet srečelov in šaljivo dražbo. Sodelovali bodo tudi gg. društveni tamburaši in pevci iz Št. Lipša. Vstopnina udom društva prosta, neudom sedeži 40 vin., stojišča 20 vin. Za najštevilnejšo udeležbo se priporočajo
prireditelji.
Tamburaško društvo „I)obrač“ na Bruci
priredi na pustno nedeljo, dne 26. februarja ob pol 7. uri zvečer v „Tamburaškem domu" spevoigro s'spremljevanjem klavirja „Kovačev študent". Vstopnina: Sedeži po 60 vin, stojišča po 40 vin.	Odbor.
Žvabek. V nedeljo, dne 19. t. m., se vrši po blagoslovu pri Luknarju ustanovni shod izobraževalnega društva. Nato nas popelje č. g. Horn bilk v mislih v Sveto deželo in nam bo razkazoval njene imenitnosti s skioptičnimi slikami. Obljubili so priti nas razveseljevati tudi šmihelski tamburaši.
Po preslanih ošpicah
Pristna le s to znam-
je glavna stvar, da se moči zopet zelo hitro ponove in s tem odstranijo nevarne komplikacije. Scott-ova emulzija je za ta namen materi najboljši prijatelj. Scott-ova emulzija obstoji v glavnem iz naj čistejšega in najboljšega ter najbolj učinkujočega norveškega ribjega olja in je kljub temu skozi in skozi slastnejša, lažje prebavna in bistveno bolj učinkujoča kot navadno ribje olje.
ko — z ribičem — kot z jamstvenim znakom Scott-ovega ravnanja.
Scott-ova emulzija
je zelo zanesljivo, gotovo in izborno krepilno sredstvo, ki Vam bode gotovo prineslo zanesljiv uspeh.
Cena izvirni steklenici 2 K 50 vin.
Dobiva se v vseh lekarnah.
Cerkvene vesti.
Vizitacije in sv. birma 1. 1911.
Po prevzv. gosp. knezu in škofu dr. Kalt-nerju se bodejo letos obiskale sledeče župnije: 30. aprila: Krka (po stari navadi obišče vsak novi škof najprej veličastno svetišče sv. Heme v Krki, nekdanje stolnice krške škofije); 1. majnika: Glodnitz; 2. Sirnitz, 3. Tiffen, 4. Gradenegg, 7. Grabštanj, 8. Šmihel pri Pliberku. 9. Žvabek, 10. Št. Štefan pri Velikovcu. 11. Št. Tomaž pri Celovcu, 14. Skočidol. 15. št. Lenart pri sedmih studencih, 16. Pečnica, 17. Podgora, 18. Kotmara-ves, 28. Breže, 29. Stari Dvor, 30. majnika Mei-selding, 8. junija: Radiše, 11. Št. Jurij pri Celovcu, 17. Kostanje, 18. Weissenstein. 19. Lieseregg, 20. Lind ob Sachsenburg, 21. Dellach v Dravski dolini, 22. Mauthen, 24. Reisach,^ 25. Melviče, 27. Št. Štefan ob Žili, 27. junija Čače.
Gospodarske stvari.
Ljubljanska kreditna banka. V seji upravnega sveta dne 15. t. m. se je odobrila čista bilanca za leto 1910, katera izkazuje vsestranski napredek. Čisti dobiček za leto 1910 znaša, vštevši prenos iz leta 1909, K 358.273‘72, proti letu 1909 več za K 52.184 34. Občnemu zboru, ki se je določil na dne 7. marca t. L, se je sklenilo predlagati sledečo razdelitev: Reservnemu in pokojninskemu zakladu se dodeli razen posebnega ažijskega skupička V. izdaje delnic v znesku K 73.114'74 še nadaljnih K 50.193-62 tako, da znašata potem K 610.000'—; delničarjem se izplača kot 7 odstotna (lani 6 lj2 odstotna) dividenda K 210.000’— in se prenese na novi račun K 50.290’26. Skupni promet banke presega v letu 1910 1000 milijonov kron.
Kaj je novega po svetu.
„Črna žena“ ua daljnem vzhodu. Na Kitajskem razsaja „črna žena", kakor imenujejo kugo. Poročila, ki prihajajo iz daljnega vzhoda, so naravnost grozna in so najbrž pretirana. Ko je v mestu Harbin nastala kuga, se ljudje niso brigali
Kàlhreiner Kneippova sladna kava
je le ena, posnem-kov pa je več! Zaio pozor! Zahtevajte in jemljite samo izvirne zavoje) ■■ z imenom ■
Kathreiner!
zanjo. Sedaj pa vržejo na cesto vsakega, ki oboli na kugi. Dne 6. t, m. so sežgali v Harbinu baje 3500 mrličev. V Pekingu so sežgali baje 9. t. m. 800 mrličev, ki jih niso mogli pokopati, ker so grobarji pomrli za kugo. Vesti, ki prihajajo iz teh krajev, si pa zelo nasprotujejo. V Harbinu je sedaj zaposlenih 20 evropejskih zdravnikov in 1500 policistov, ki vzdržujejo red. Kitajci so proti sežiganju mrličev. Mesto Fudsjadjan je popolnoma izumrlo, ulice so zapuščene, vse hiše prazne; le psi tulijo v samotnih ulicah in glodajo trupla, ležeča po cestah. Bolnišnice so prazne, ni več nobenega bolnika in nobenega zdravnika. Le v nekoliko posteljah leže še trupla na zadnje umrlih. Edini živeči ljudje so kitajski vojaki, ki ■obkoljujejo mesto smrti. Kuga je začela razsajati v mestu Ašihe, kjer umre vsak dan okrog 400 ljudi. Mesto izumre v kratkem. Ljudje si ne morejo pomagati, zdravnikov pa primanjkuje. Po Kitajski se širi agitacija zoper Evropejce, češ -da je Bog zaradi njih poslal kugo in da le sveta boksarska vojna more rešiti Kitajsko kuge. Ruska vlada je pozvala Kiiajsko, da ukaže pobirati trupla mrličev po cestah v krajih, ki ležijo ob maudžur-ski železnici. Osebni promet na mandžurski železnici je padel za 70 odstotkov, promet blaga pa za 20 odstotkov. Kuga je zahtevala tudi že na Ruskem svoje prve žrtve. Nekateri listi so vedeli tudi že poročati o enem slučaju kuge na Italijanskem, kamor da so zanesli kugo — mornarji.
Hajmjii trgovina z oblačilnim blagom --= v Celovcu.	■
Zaradi poznejše oddaje trgovine redka prilika:	Akoravno se je zadnji čas blago
silno podražilo in se bo še veliko podražilo, prodajam od 10. februarja 1910 začenši blaga za več kot 250.000 kron pod tovarniško ceno. Za trgovce in krošnjarj e, krojače in šivilje še poseben popust. Prosim za obilni obisk. Z odličnim spoštovanjem
ffliton Renko, posestnih,
ogel Kramerjeve ulice in Novi trg v Celovcu.
Župnik Lopič umrl. Umrl je v Cmureku ja štajerskem v nedeljo 12. t. m. župnik Janez ^°PiČ. Bil je zaveden Slovenec in je dovolil, da sl- cmureški Slovenci v postu redno sloven-k 0 božjo službo. Enkrat je bil deželnozborski t ^Promisni kandidat slovenske in nemške ka-1 stranke in je še-le pri ožji volitvi pod-.«5el nasproti slovenjebistriškemu nemškemu na-°nalcu Stiegerju.
j Generalmajor Ivan Lavrič, poveljnik 51.
^obranske brigade, je dobil plemstvo s pri-mkom „Zaplaz“.
Vzemite, ako imate nahod, hripavost, zasliženje ali snro°	Peherjev fluid z znamko „Elza-Fluid‘‘. Sami
ttovenf ?rePPeah pri bolečinah v prsih, v vratu itd. o_ nje-Dvari • .ajočem, kašelj utehajočem, oživljajočem učinku. franva^Sl'eJ^ca za P°skušnjo 5 kron, dve dvanajsterici K 8'60 št t:70ÌTT ^e*ovateij samo E. V. Feller v Stubici, Elsa-trg ' (Hrvatsko).
Namesto 40 kron, samo 6 kron.
Priložnostni nakup.
Gamsoua brada
podobna jelenovi bradi, pristna, zelo lepa, 16 cm dolga dlaka, s staro-srebrno Hubert-cevko, s premikajočim oklepom in vijakom, skupaj samo 6 kron. Dlaka in obroč pod jamstvom pristna. Priložnostni nakup, razpošilja po povzetju in colnine prosto izdelovalec gamsovih brad Fenichel, Dunaj, IX., Altmiitter-gasse 3/VII.
Mnogo priznalnih pisem.
Župnik rešil življenje dečku. Na Bledu se je vdrl led nekemu 13 letnemu dečku. Z nevarnostjo lastnega življenja ga je rešil iz vode župnik Kleindienst iz Begunj.
Terski odpadniki v Celju. Vsi trije uradniki celjske mestne „šparkase“ so odpadli od katoliške vere in so pristopili k lutrovski veri. Katoličani jim pa bodo gotovo še nosili denar in jih redili. Petje pri protestantih je poučeval dosedaj odpadnik organist Interberger, zdaj pa bojda c. kr. avskultant dr. Carletto Freyberger.
Zveza slov. posojilnic v Celju je izplačala izstopivšim posojilnicam vse deleže, ki so jih imele v podjetju slovenske tiskarne in Zvezne trgovine.
T Trstu so našteli bojda 70.000 Slovencev; tako vsaj so poročali nekateri slovenski listi.
Učenca,
dobro izšolanega, takoj sprejme Anton Donesek, trgovina z mešanim blagom, Sv. Jakob v Rožu.
Posestvo naprodaj
v Krotni vasi pri Vetrinju, ki obsega 7 oralov travnikov, 8 oralov njiv, 8 oralov gozda in kamnolom z lepim kamnom. Pojasnila daje A. Brici pd. Mancur v Krotni vasi, p.Vetrinj.
Kopajte narodni kolek!
Tržne cene v Celovcu.
9. svečana 1911 po uradnem razglasu :
			100 kg				80 litro-.	
Blago			od		do		(biren)	
			K	V	K	V	K	V
Pšenica ....							-		_	_
Rž				18	—	18	60	10	60
Ječmen ....			—	—	—	—	—	—
Ajda				17	50	18	—	8	54
Oves				16	50	17	64	6	21
Proso 				—					
Pšeno ....			—	—	28	57	18	—
Turščica ....			—	—	—	—	—		1
Leča	 Fižola rdeča . .			—	~	i 		—	—	
Repica (krompir) . Deteljno seme . .			—	—	8	88	4	20
Seno, sladko . .			5	—	7	—		.	—
„ kislo .	. .			4	—	6	—	—	—
Slama ....			3	60	4	50	—	—
Zelnate glave po 100 kosov								
Repa, ena vreča .			—	—	—	—	—	—
Mleko,	1 liter .			—	24	1		28		
Smetana, 1	„			—	60	1	20		
Maslo (goveje)	■ 1 kg		3	—	3	20		
Surovo maslo (putar), 1			3	—	3	60		
Slanina (Špeh), povo;	; 1	»	2	20	2	40		
„	„ surova. 1			1	90	' 2 2	—		
Svinjska mast	. 1	n	2	20		30		
Jajca, 1 par . .			—	20		24		
Piščeta, 1 ,.	. .			2	40	2	80		
Race				—	—	—	—		
Kopuni, 1 „	.	.			8	—	1 10	—		
30 cm drva, trda.	1 ms .		3	20 i 3		40		
30 „	„ mehka,	1 „		2	90	1 3	10		
	Počrez		100 kilogramov					
								
Živina			žive vage		zaklana		!	-2
	od f do		od j do		od	do		£
		V	k r	o n	a h		Ph	(C
Konji	 Biki	 Voli, pitani . .					!			
	—		:—	—	-1	—		—
„ za vožnjo Junci ....					=			
Krave ....					i			—
Telice		_		-	—	—	—	—	—
Svinje, pitane . .			_	—	140	144	58	56
Praseta. plemena	—		—	—	—	—	—	—
Ovce			1-						!
TAstnica uredništva.
F. U. v Z. Dotično pesem mi je že zdavna zapravil neki pevovodja. Pozdravljen!
Bruselj in Buenos Aires 1910: 3 velike nagrade.
R.WOLF
Magdeburg-Budinu,
Podružnica BUUUj, III., Hcmnarht 21.
Patentni
oročeparni lokomobili
z brezventilnim preciznim upravljanjem, se. Izvirna sestava Wolf.. 10—800 HP
Najbolj dovršeni in gospodarski stroji
----- za iisdusfrijo in poljedelstuo. —
Vseh izdelkov nad 720.000 HP.
Jožef Božič o Celooco
Beifaška cesta iieu. 14
priporoča svojo trgovino s špecerijskim blagrom ter deželnimi pridelki kakor svojo bogato sortirano zalogo z najboljšim blagom in z najtočnejšo postrežbo. -
Prečastitim župnijskim uradom priporoča patentirano »ICn .innnn Inn posebno fino kadilo, francoski steni Ud. OijE za UClilO IIIC, Naročila se tudi sprejemajo v Pavličevi ulici št. 7.
Semenska trgovina
odlikovana in edina na Kranjskem strokovno urejena na debelo in na drobno, naznanjam častitemu občinstvu, da je ilustrovani cenik že 37. leto izšel in je brezplačno za dobiti. Največja zaloga
mnogovrstnega poljskega, zelenjadnega in cvetličnega semena, vsa preizkušena in zajamčena, pristna in dobro kaljiva.
Spoštovanjem se priporočam
11. Korsiha
v Ljubljani,
Bieimeisoua cesta t ali Urfača t.
V manjše župnišče
želi priti primerno izobražena deklica, kjer bi opravljala vsa gospodinjska dela in bi zato prejela stalni dom. Naslov v upravništvu pod št. 6.
= Prodaja lesa.=
Iz cerkvenega lesa se proda ca. 660 fm. mehkega lesa. Oferti naj se pošljejo do
15. marca 1911 aa*|P|
cerkvenemu predstojništvu Št. Janž na Mostiču,
kjer so na razpolago natančni pogoji.
Haprodai
je po nizki ceni več sto meterskih stotov sena in slame ter več sto Štokov lepega lesa kakor: borovec, mecesen, posebno lepe lipe in orehi, ter sploh celo posestvo skupaj ali parcelirano. Proda se tudi na obroke. Franc Ribnikar, posestnik, Grabaljaves št. 4, pošta Škocijan v Podjuni.
Tovarna poljedelskih strojev C. PROSO!, C&SOUgC
M

_ i' _H
;T " r- ^
Ustanovljena 1875	Odlikovana z zlat. in sreb. kolajnami
priporoča po brezkonkurenčnih nizkih cenah svoje izdelke: gepeijne, patentovane mlatilnice in rezalnice za ročni obrat in na silo, nože za repo, parnice krmil, čistilne mline, sesalke za gnojnico, cirkularne žage, črne in
cinkovane vodovodne cevi.
Specialiteta
stalni in vozni, na vse konjske sile.
Specialiteta
popolna obratna sigurnost. Preprosto oskrbovanje.
Bencin-motorji
počasno tekoči.
Hidravlične in vodovodne naprave.
Poprave in spretnem*»« vseli poljedelsliilt strojev točno in poceni.
Transmisijska vratila, vodovodne in druge transmisijske naprave.
Lastna inženerska pisarna.	Inženerski poseti in prospekti brezplačno.
Zamenjava starih strojev po najvišjih cenah.
Ilustrovani ceniki zastonj in franko na vse kraje.	Zastopniki v vseh večjih krajih Koroške.
Želodec
kot srednik prehrane je vzdržatelj človeškega organizma. Treba je tedaj njegovo službo kot prebavljajoči in očiščujoči ud vedno podpirati.
Preizkušeno iz izbranih najboljših in uspešnih zdravilnih zeli skrbno napravljeno, tek zbujajoče in prebavljanje pospešujoče in lahko odvajajoče domače zdravilo, ki ublaži in odstrani znane nasledke nezmernosti, slabe diete, prehlajenja in zoprnega zaprtja, na pr. gorečico, napenjanje^ nezmerne tvoritve kislin ter krče je dr. Rose balzam za že-lodec is lekarne B.Fragnerja v Pragi.
O VARILO! Vsi deli embalaže
--------- imajo postavno de-
ponovano varstveno znamko.
GLAVNA ZALOGA : LEKARNA
B. FRAGNER-ja,
c. in kr. dvornega
______ _	_	„	#	. dobavitelja,
„Pri črnem orlu“, PRAGA, Mala strana 203,
vogal Nerudove ulice.
Po pošti se razpošilja vsak dan.
Cela steklenica 2 K , pol steklenice 1 K. Proti naprej vpo-šiljatvi K T50 se pošlje mala steklenica, za K 2*80 velika steklenica, za K 4-70 dve veliki steklenici, za K 8 — štiri velike steklenike, za K 22‘—14 velikih steklenic poštnine prosto na vse postaje avstro-ogrske monarhije.
Zaloga v lekarnah Avstro-Ogr.
mm Lwi||t|||M“)-
Ta težki oves obrodi v vsaki zemlji, je najbolj rodoviten in najprej dozori. Zraste visoko in daje prav dobro slamo za krmo, na njivi pa se ne uleže. Ker se ta oves na. redko seje, zadostuje 60 kg za eno oralo. — Podpisani pošilja 25 kg za 9 kron. 50 kg za 17 kron. 100 kg za 32 kron z vrečo vred. Vzorce po 5 kg s pošto franko proti 3 krone 20 vin. predplačila.
Benedikt Kerti, grajščak, grad Golič
pri Konjicah (Gonobitz), Štajersko.
Mayfait"1 sejalni stroji
"Hgricola
so
najboljši!
za vse vrste semen.
Model 1911
že dolgo izkušen.
Močen, soliden sestav, isto lahko postavitev in
izpraznitev.
Enakomerno sejanje.
Tovarne poljedelskih strojev, livarn železa in fužin na paro
Pii. Mayfarth 8 Go. Duaaj
II. 1 Taborstrasse št. 7f.
Etablirano 1872.	1500 delavcev.
Natančni ilustrirani ceniki zastonj. — Zastopniki in preprodajalci se želijo.
Kovaškega učenca
sprejme brezplačno in z vsem preskrbljen na dobo 3 let Dominik Resernig, skušen kovač v Šent-Martinu, pošta Beljak, Koroško.
Loterijske številke n. februarja 1911 : Lino	26	79	43	78	19
Trst	27	58	34	18	1
Lovske puške
vseh sestav, priznano delo prve vrste, z najboljšim strelnim učinkom. priporoča Prva borovska orožnotovarniška družba
Peter Wernig,
družba z omejeno zavezo v Borovljah, Koroško. Ceniki brezplačno in poštnine prosto.
: Hotel Trabesinger o Celoocn :
Hfslikouška cesta št. 5
se priporoča
potnikom, ki prenočujejo u Celovcu.
Tukaj najdejo lepe, snažne in po zimi zakurjene sobe po 1K do 5 K, okusne jedi, dobro pijačo po ceni.
OBiihQ dvorišče za vozove in tri hleve za konje.
Za zabavo služi .
kegljišče, ^ zimi zakurjeno. == == Po leti sediš na SBllČnOtElU UFtll.
V tem hotelu najdete vsak dan prijetno slovensko družbo, posebno v sredah zvečer.
Uelike duorane za shode in ueselice.
Na kolodvoru pričakuje gostov domači omnibus. Lastnik: IVcUl Millonig.
Le še hratho časa!
Da se izkažem p. t. odjemalcem, sem se odločil, po
inuentnrnem zakljnčhu
ostami M metne rumburških platnenih ostankov z izgubo
oddati; ostanki so 8 do 14 metrov dolgi, najfinejše kakovosti, zajamčeno brezpogrešni, porabljivi za najfinejše bale in se prodajajo
po 55 uinarjeu I meter.
Najmanjša oddaja 40 metrov po povzetju. Nadalje se odda tudi približno
400 ostankoii platna za prtiče,
zajamčeno platno, 1150 centimetrov široko, brez šiva, zajamčeno brezpogrešno, tkane iz najfinejše lanene preje, v 15 metrov dolgih kosih, torej v celoti, kompletno za 6 do 7 kosov velikih prtičev,
en kos = 15 metrou za t8 kron po povzetju.
n Pošilja se po vrsti in se posameznim odjemalcem ne pošlje več nego 40 metrov rumburškega platna in platna za prtiče samo l kos.
Za neugajajoče se denar takoj vrne.
S. Stein, tkalnico platno, Hachod na Češkem.
Podružnica Ljubljanske kreditne banke o Celoocn J
KoflsiduDrsk^ cesta štev. 27.
Delniška glavnica K 5,000.000. Rezervni fond K 500.000.
Denarne vloge obrestujemo po
oil fine vloge do dne vzdiga.
Zamenjuje in eskomptuje izžrebane vrednostne papirje in vnovčnje zapadle knpone.
Daje predujme na vrednostne papirje. — Zavaruje srečke proti kurzui izgubi.
Vinkuluje in devinkuluje vojaške ženitninske kavcije. — Sskompt in inkasso menic. — 3 or zna naročila.
.''iv-v;.'v':
Centrala v Ljubljani. Podružnice v Spljetu, Trstu in Sarajevu.
Turške srečke. Šest ž.rebanj na leto. Glavni dobitek 300.000 frankov. Na mesečno vplač. po K 8'— za kom. Tiske srečke s 40;c obrestmi. Dve žrebanji na leto. Glavni dobitek K 180.000. Na mesečno vplačevanje po K 10'— za komad.
Prodaja vseh vrst vred. papirjev proti gotovini po dnevnem kurzu.
Lastnik in izdajatelj: Gregor Einspieler, prošt v Tinjah. — Odgovorni urednik: Otmar Mihàlek. - Tiskarna dražbe sv. Mohorja v Celovcu.