Volili bomo 11. in 14. marca
je izpadlo še nekaj, predvsem mladih kandidatov, ker zaradi študija ne bi mogli redno in vestno opravljati delegatske dolžnosti. Na drugem sestanku predsedstva smo pripravili predloge možnih kandidatov za posamezne delegacije družbenopolitičnih skupnosti in SIS. Tudi pri pripravi tega predloga je prišlo do manjših sprememb, ker so nekateri evidentirani možni kandidati prišli v izbor za vodilne funkcije na ravni občine. Dogovorili smo se tudi, in pri tem upoštevali stališča sedanjih članov delegacij, da bodo v naši krajevni skupnosti še naprej ena delegacija zbora krejevne skupnosti, dve posebni delegaciji in tri združene delegacije za SIS. Osvojen je bil tudi predlog, da morajo biti kandidatne liste odprte, tako da bosta na vsaki kandidatni listi dva možna kandidata več.
Kandidatura možnega kandidata je sprejeta šele s pristankom in podpisom na posebni
obrazec oziroma izjavo. Z veseljem lahko ugotovimo, da tudi pri tej nalogi nismo imeli nobenih težav, kar nedvomno
potrjuje visoko politično zavest naših krajanov.
Tajnik KK SZDL Mirna Milan Konestabo
OBČINSKA REVI JA PEVSKIH ZBOROV - V Trebnjem je bila v petek, 19. februarja 1982 prva občinska revija pevskih zborov. Na njej je osem zborov zapelo štirideset pesmi. Na sliki: Mešani pevski zbor z Mirne, (foto: Janez Platiše)
Volišča v KS Mirna
MIRNA — Krajevna organizacija SZDL Mirna in druge družbenopolitične organizacije smo s pripravami na ..Volitve 1982“ pričeli že v jroletnih mesecih lanskega leta. Ze takrat smo se dogovorili, kako bomo pristopili k zahtevni in odgovorni družbenopolitični nalogi.
Z evidentiranjem smo pričeli oktobra lani. Za delegacije družbenopolitične skupnosti in SIS smo evidentirali 97 možnih kandidatov Od tega 23 žensk,
Na seji temeljne kandidacijske konference, ki je bila 29. januarja 1982, so delegati potrdili listo možnih kandidatov za člane delegacij za skupščine družbenopolitičnih skupnosti in skupščine samoupravnih interesnih skupnosti.
mlajših od 27 let 21, članov zveze komunistov 35, udeležencev NOV 16 in prej evidentiranih 26 kandidatov.
Na nivoju predsedstva KK SZDL je potem steklo usklajevanje z organizacijami združenega dela, društvi in drugimi dejavniki. S tem smo se izognili
Na seji je tekla tudi obravnava predlogov za delegate družbenopolitičnega zbora občinske skupščine, ki jih je predlagala občinska konferenca SZDL, predlogu možnih kandidatov za vodilne in druge funkcije v skupščini občine in skupščinah občinskih SIS in pregledu evidentiranih možnih kandidatov za zbor republik in pokrajin SFRJ, za družbenopolitični zbor SR Slovenije, za predsednika in člane Predsedstva SRS ter možne kandidate za nosilce vodilnih in drugih funkcij v republiki. Konferenca na te predloge, kot na pregled evidentiranih možnih kandidatov za zvezni zbor Skupščine SFRJ ni imela spreminjevalnih predlogov.
podvajanju funkcij. Ko se je pripravljal prvi ožji izbor evidentiranih možnih kandidatov,
MIRNA — Dne 14. marca t. L bomo volili na voliščih v krajevni skupnosti.
Volilna komisija pri Krajevni skupnosti Mirna je določila naslednjih deset volišč:
1.	BREZOVICA - pri Kazimirju Mirku Gregorčiču, Brezovica 28. Volijo volilci naselij: Brezovica in Gomila.
2.	CIRNIK — v zidanici Staneta Novaka na Cirniku. Volijo volilci naselij: Cirnik, Selška gora in Ravne.
3.	M1GOLICA - Pri Jožetu
Logarju, Migolica 10. Volijo volilci naselij: Migolica, Migolica, Migolska gora in Sajenice.
4.	MIRNA L v Osnovni šoli Mirna. Volijo volilci naselij: Mirna - stari del,bloki št. 141, 146, 147, 163, 165 in volilci iz vasi Trbinc.
5.	MIRNA II. — v novi Osnovni šoli Mirna. Volijo volilci naselij: Mirna Roje L, Roje
II., in Roje 111
6.	SELO - pri Francu in Mariji Kirm, Selo št. 3. Volijo volilci naselij: Selo.
7.	STAN — pri Karlu Lokarju, Stan št. 13. Volijo volilci naselij: Debenec in Stan.
8.	SEVNICA — v hiši Jožeta in Amalije Rebernik Sevnica. Volijo volilci naselij: Gorenja vas, Sevnica, Škrjanče in Zagorica.
9.	VOLČJE NJIVE - v Gasilskem domu. Volijo volilci naselij: Glink in Volčje njive.
10.	ZABRDJE - pri Ivanu Bonu v Zabrdju št. 8. Volijo volilci naselij: Praprotnica, Stara gora in Zabrdje.
Volišča bodo odprta od 7 do 19 ure, razen na Mimi, kjer bosta volišči odprti od 6 do 19.
Če boste, kolikor je mogoče, kmalu prišli na volišče opravit svojo socialistično samoupravno pravico in dolžnost, boste članom v volilnih odborih in nam, ki smo člani volilne komisije, zelo olajšali odgovorno in zahtevno delo.
Predsednik volilne komisije: Darko Krištof
DELEGATE ZA DELEGIRANJE V ZBOR KRAJEVNIH SKUPNOSTI OBČINSKE SKUPŠČINE IN
V	SKUPŠČINE SIS BOMO V KRAJEVNIH SKUPNOSTIH VOLILI
V	NEDELJO, 13. MARCA 1982
VOLIŠČA V KRAJEVNI SKUPNOSTI MIRNA BODO ODPRTA: NA MIRNI OD 6. DO 19. URE, NA OSTALIH VOLIŠČIH PA OD 7. OD 19. URE.
Kandidatna lista za člane delegacij
MIRNA Volilna komisija pri Krajevni skupnosti Mirna razglaša na podlagi 65. člena Zakona o volitvah in delegiranju v skupščine kandidatne liste za člane delegacij za delegiranje v zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine in v skupščine samoupravnih interesnih skupnosti, ki se v krajevnih skupnostih volijo v nedeljo, 14. marca 1982. leta.
Posamezne kandidatne liste, ki jih je 29. januarja letos potrdila prva temeljna kandidacijska konferenca, obsegajo naslednje delegacije in kandidate:
I.	KANDIDATNA LISTA ZA ČLANE DELEGACIJE ZA DELEGIRANJE V ZBOR KRAJEVNIH SKUPNOSTI SKUPŠČINE OBČINE TREBNJE:
1.	Camloh Stane, Mirna 212
2.	Dim Anton, Migolica 11
3.	Grabnar Aleksander, Mirna 225
4.	Gracar Jože, Praprotnica 7
5.	Grdin Marjan, Zagorica 14
6.	Jakopin Dušan, Mirna 147
7.	Kovač Marija, Mirna 254
8.	Kramer Ivan, Mirna 206
9.	Križnik Feliks, Selo 21
10.	Krnc Anton, Mirna 254
11.	Lenarčič Ludvik, Sevnica 7
12.	Lokar Franc, Stan 15
13.	Markič Jože, Mirna 132
14.	Turk Milan, Mirna 192
15.	Urbančič Ivan, Mirna 224
16.	Vidrih Anica, Mirna 230
17.	Žibert Rudolf, Mirna 144
IZVOLITI JE TREBA 15 ČLANOV DELEGACIJE.
II.	KANDIDATNA LISTA ZA ČLANE POSEBNE DELEGA CIJE ZA DELEGIRANJE V SKUPŠČINO OBČINSKE IZO BRAŽEVALNE SKUPNOSTI TREBNJE:
1.	Bon Milena, Mirna 113
2.	Gačnik Anton, Mirna 147
3.	Brenk Miroslav, Mirna 250
4.	Kašič Martin, Mirna 141
5 Kožar Andrej, Mirna 247
6.	Mandelj Amalija, Mirna 165
7.	Pate Anton, Mirna 137
8.	Resnik Jožica, Mirna 165
9.	Zakrajšek Matjaž, Mirna 249
IZVOLITI JE TREBA 7 ČLANOV DELEGACIJE.
III.	KANDIDATNA LISTA ZA ČLANE POSEBNE DELEGACIJE ZA DELEGIRANJE V SKUPŠČINO OBČINSKE ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI TREBNJE:
1.	Golob Ludvik, Mirna 85
2.	Gorenc Anton, Mirna 165
3.	Gregorčič Mirko, Brezovica 28
4.	Janežič Ivanka, Mirna 204
5.	Kene Jože, Mirna 61
6.	Kurent Maks, Mirna 145
7.	Leban Ljudmila, Mirna 228
8.	Majerle Martin, Mirna 133
9.	Zlikovec Nadica, Migolica
18
IZVOLITI JE TREBA 7 ČLANOV DELEGACIJE.
DARKO KRIŠTOF - predsednik volilne komisije pri KS Mirna. (Foto: J. P.)
IV.	KANDIDACIJSKA LISTA ZA ČLANE ZDRUŽENE DELEGACIJE ZA DELEGIRA-
Z željo, da bi volitve potekale brezhibno in hitro, da bi bilo čimmanj nepravilno izpolnjenih glasovnic, smo pripravili nekoliko podrobnejše navodilo, .kako se pravilno glasuje".
Pri volitvah delegacij TOZD in drugih delovnih skupnosti, delegacij krajevnih skupnosti in tudi delegacij v kmetijski dejavnosti glasuje volilni upravičenec za kandidate, ki so vpisani na glasovnici, in sicer tako, da obkroži zaporedno številko pred imeni tistih kandidatov, za katere želi glasovati. Glasuje le za toliko kandidatov, kot je treba izvoliti članov delegacije. Število kandidatov, ki jih je treba izglasovati, je navedeno na vsaki glasovnici. Volilec ne sme pripisati imena drugega kandidata na glasovnico, ker bi bil vsak tak pripis neveljaven (ne pa tudi cela glasovnica, na kateri je pripis).
Enako se na podlagi glasovnice glasuje tudi pri volitvah članov delegacij za skupščine samoupravnih interesnih skupnosti. Razlika oziroma novost, ki jo je zakon prinesel lansko leto, je možnost glasovanja pri
NJE V SKUPŠČINE OBČINSKE KULTURNE, TELESNO KULTURNE IN RAZISKOVALNE SKUPNOSTI TREBNJE:
1.	Banič Kranjc Pavla, Mirna 160
2.	Bartolj Marjan, Mirna 118
3.	Janežič Janez, Mirna 131
4.	Kirm Anica, Migolica 17
5.	Kolenc Bojan, Mirna 172
6.	Keržan Marija, Mirna 129
7.	Kozole Marija ml., Mirna 123
8.	Leskovec Franc, Mirna 122
9.	Štefančič Jože, Mirna 244
10.	Tintar Mile, Mirna 246
11.	Tkavc Majda, Mirna 146 IZVOLITI JE TREBA 9 ČLANOV DELEGACIJE.
V.	KANDIDATNA LISTA ZA ČLANE ZDRUŽENE DELEGACIJE ZA DELEGIRANJE V SKUPŠČINE OBČINSKE SKUPNOSTI ZA SOCIALNO SKRBSTVO, OTROŠKO VARSTVO IN STANOVANJSKO SKUPNOST TREBNJE:
1.	Culk Anton, Mirna 203
2.	Drganc Alojzija, Mirna 71
3.	Gorenc Nada, Mirna 146
4.	Gregorčič Štefanija, Brezovica 26
5.	Horvat Ivan, Mirna 165
6.	Hren Karlo, Mirna 147
7.	Jakoš Franc, Mirna 116
volitvah članov delegacij za skupščine samoupravnih interesnih skupnosti, vendar samo, kadar gre za zaprto listo, to je kandidatno listo, na kateri je enako število kandidatov, kot se voli članov delegacije.
Gre za podoben način glasovanja, kot ga poznamo pri glasovanju o izvolitvi delegatov družbenopolitičnega zbora Pri tem se glasuje tako, da se obkroži besedici ,,GLASUJEM ZA" ah ..GLASUJEM PROTI". Kdor obkroži besedici ,,GLASUJEM ZA", lahko črta posamezne kandidate na listi, s katerih izvolitvijo sc ne strinja.
Ko volilni odbor ugotavlja izide glasovanje, šteje, da je posamezen kandidat dobil glas volilnega upravičenca takrat, kadar je volilni upravičenec obkrožil besedici ..GLASUJEM ZA", pa ni črtal priimka in imena tega kandidata.
Pri glasovanju o izvolitvi delegatov v družbenopolitični zbor občinske skupščine pa glasuje volilni upravičenec za listo kandidatov kot celoto, takšno, kot je vpisana na glasovnici. Glasuje tako, da obkroži pod
8.	Kerin Alojz, Mirna 147
9.	Kušelič Juraj, Mirna 116
10.	Pančur Stanislav, Mirna 157
11.	Pavlin Viljemina, Sajeni-
IZVOLITI JE TREBA 9 ČLANOV DELEGACIJE.
VI.	KANDIDATNA LISTA ZA ČLANE ZDRUŽENE DELEGACIJE ZA DELEGIRANJE V SKUPŠČINE SKUPNOSTI ZA INVALIDSKO POKOJNINSKO ZAVAROVANJE IN ZAPOSLOVANJE:
1.	Borštnar Nikolaj st., Mirna
22
2.	Breč Lino, Mirna 131
3.	Dežman Marija, Mirna 34
4.	Ivanc Frančiška, Mirna 199
5.	Kozole Roman, Mirna 88
6.	Miklič Anton, Mirna 198
7.	Novak Franc, Mirna 108
8.	Plauštajner Martin, Mirna
227
9.	Potrbin Terezija, Mirna 38
10.	Škufca Engelbert, Mirna
6
11.	Štolfa Vladimir, Mirna 196
IZVOLITI JE TREBA 9 ČLANOV DELEGACIJE.
listo napisani besedi ,,GLASUJEM ZA”, če hoče glasovati za listo, ali pa besedi „GLA-SUJEM PROTI", če hoče glasovati proti listi. Tu se torej pri posameznih kandidatih ničesar ne obkrožuje in na glasovnicah za glasovanje o izvolitvi vseh delegatov zato niso natisnjene zaporedne številke. Volilec pa lahko prečrta posameznega kandidata z liste kandidatov na glasovnici. Tudi tu ni mogoče na glasovnico pripisati imena drugih kandidatov, ker bi bil vsak tak pripis neveljaven.
Volilna komisija pri KS MIRNA
USTANOVILI SO DRUŠTVO
MIRNA — Planinska sekcija Mirna, ki sedaj spada pod planinsko društvo ,,Lisca" Sevnica —Krško, je te dni ustanovila društvo, ki se imenuje Planinsko društvo Mirna.
krajan 2
Predsednik volilne komisije Darko Krištof
Kako se pravilno glasuje?
Kaj, kdaj in kako bomo volili?
MIRNA — Predsednik skupščine Socialistične republike Slovenije je 14. januarja letos razpisal volitve v Socialistični republiki Sloveniji. Volili bomo v vsej SR Sloveniji istočasno. Dne 11. marca 1982 bomo opravili volitve v temeljnih organizacijah združenega dela, drugih organizacijah in delovnih skupnostih, dne 14. marca 1982 pa bomo volili v krajevnih skupnostih.
V	temeljnih organizacijah združenega dela, drugih organizacijah in delovnih skupnostih bomo volili:
—	člane delegacij, ki delegirajo delegate v zbor združenega dela skupščine občine Trebnje
—	delegacije za delegiranje delegatov v skupščine samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti.
Te so: izobraževalna skupnost, zdravstveno varstvo, socialno skrbstvo, otroško varstvo, stanovanjska skupnost, kultura, telesna kultura, raziskovalna skupnost, invalidsko pokojninsko zavarovanje in zaposlovanje.
Volijo vsi zaposleni člani TOZD, ki delajo polni delovni čas, in člani kolektiva, ki delajo polovico ali več delovnega časa. Volijo tudi mlajši od 18 let.
Volimo-glasujemo torej dvakrat. Prvič, ko bomo v prvo skrinjico oddali glasovnico za delegacijo, ki delegira delegate v zbor združenega dela in drugič, ko bomo v drugo skrinjico oddali glasovnico za delegacije, ki delegirajo delegate v samoupravne interesne skupnosti.
V	krajevnih skupnostih (na terenu) pa bomo na voliščih volili:
—	15 člansko delegacijo krajevne skupnosti, ki delegira delegate v zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Trebnje. Glasovnice bomo oddali v prvo skrinjico.
25 članski družbenopolitični zbor skupščine občine Trebnje.
Glasovnice bomo oddali v drugo skrinjico.
Glasove za naslednje delegacije pa bomo oddali v tretjo skrinjico:
—	7 člansko posebno delegacijo za delegiranje delegatov v občinsko izobraževalno skupnost;
7 člansko delegacijo za delegiranje delegatov v občinsko skupnost zdravstvenega varstva;
—	9 člansko združeno delegacijo za delegiranje delegatov v skupščine občinskih samoupravnih interesnih skupnosti
3 krajan
socialnega skrbstva, otroškega varstva in stanovanjske skupnosti;
- 9 člansko združeno delegacijo za delegiranje delegatov v skupščine občinske kulturne, telesno kulturne in raziskovalne skupnosti;
9 člansko delegacijo za delegiranje delegatov v občinske skupščine za zaposlovanje in invalidsko pokojninsko zavarovanje.
V četrto skrinjico pa bodo kmetje, ki so kmetijski proizvajalci in niso zaposleni v TOZD ali drugi delovni skupnosti, oddali glasove za delegacijo kmetov, ki delegira delegate v zbor združenega dela skupščine občine Trebnje. Pri tem velja načelo, da vsak upravičenec lahko glasuje za delegacijo za zbor združenega dela samo enkrat.
Na koncu tega zapisa, se zahvaljujemo vsem tistim, ki ste
MIRNA — Vsi člani Osnovne organizacije ZKS Krajevne skupnosti Mirna so se v preteklem mandatnem obdobju vključili v vse oblike družbenopolitičnega življenja v krajevni skupnosti. Te pohvale pa ne zasluži nekaj posameznikov, katerim je osnovna organizacija izrekla vzgojno politični ukrep.
T ud i dobro delovanje družbenopolitičnih organizacij, krajevne samouprave in delegatskega sistema je delovni odraz mirenskih komunistov, ki se s vojim delom vključujejo v vse predvolilne postopke „Volitve 1982“.
Komunisti pa ugotavljajo tudi določene pomanjkljivosti,
za katere menijo, da se jih bo dalo kmalu odpraviti. Tako so krajevni organizaciji SZDL dali pobudo, da morajo biti zbori občanov pogosteje, saj so zbori eden izmed najpristnejših stikov s krajani. Dalje ugotavljajo, da je premalo sodelovanja med ko-
ga prebrali. Istočasno pa vas prosim da na dan volitev, to je 14. marca tega leta, čimprej pridete na volišče in opravite svojo socialistično samoupravno pravico in dolžnost, sebi v ponos in zadovoljstvo, svojim
munisti iz osnovnih organizacij združenegga dela in komunisti iz osnovne organizacije krajevne skupnosti. V ta namen je bil že sklican sestanek vseh sekretarjev iz organizacij združenega dela KS Mirna in kot kaže, se je zadeva že premaknila z mrtve točke. Pri tem pa je treba povedati, da sta precej smisla za sodelovanje pokazali Osnovni organizaciji ZKS iz Kazensko poboljševalnega doma Dob pri Mirni, ki sta na razna predavanja, ki sta jih pripravili vabili tudi komuniste iz ostalih organizacij združenega dela in krajevnih skupnosti.
Svojo vrednost, menijo mirenski komunisti, pa bo sodelovanje dobilo ko se bodo začeli pogovarjati o nalogah pri
idejnopolitičnem izobraževanju, informiranju, varnostni politični oceni, družbeni samozaščiti in splošnem ljudskem odporu.
Tudi krajevno glasilo KRAJAN je treba negovati in preko njega čimbolj objektivno seznanjati krajane o delu in živ-
sovaščanom v volilnih odborih pa v pomoč, ker jim boste na tak način zelo olajšali delo. Predsednik volilne komisije pri
KS MIRNA: Darko Krištof
Ijenju v krajevni skupnosti. Treba pa je, seveda v okviru možnosti, iskati in razvijati, nove, še bolj učinkovite oblike informiranja krajanov, ker krajani ne potrebujejo informacije le za to, da bi zvedeli nekaj novega, ampak za to, da bi tudi odločali.
Glavna usmeritev mirenskih komunistov v nadalnjem delu pa bo sprotno zasledovanje vseh dogajanj v krajevni skupnosti z namenom, da bodo raznim problemom, ki bodo nastopili, takoj poiskali vzroke in dali pobudo za rešitev.
VOLILNA KOMISIJA
MIRNA Za volilno komisijo ,,Volitve 1982“ v naši krajevni skupnosti je temeljna kandidacijska konferenca Krajevne konference SZDL Mirna imenovala naslednje tovariše:
1.	Darko Krištof — predsednik
Milan Konestabo namestnik
2.	Tomaž Povšič član
Bojan Plauštajner — namestnik
3.	Božo Ponikvar — član
Jože Bartolj - namestnik
Krajevna konferenca SZDL Mirna
KDO BO POSPRAVIL? — Pogled na pročelje doma Partizan bi bil bolj simpatičen, če bi bili razstavljeni panoji in še kaj na svojem mestu. Pri Partizanu pravijo, da je to last društva Svobode z Mirne .. . (foto: J. Platiše)
Več sodelovanja med osnovnimi organizacijami ZKS
S stvarnimi programi do širšega pojmovanja kulture
TREBNJE — V naši občini imamo vse možnosti za množično kulturno ustvaijalnost in poustvaijalnost in kulturno ponudbo na področju umetnosti kot ene od sestavin kulturne dejavnosti. Z nezmanjšano zagnanostjo moramo nadaljevati z vsem, kar se je doslej pokazalo za uspešno, dobro, napredno, skratka, nadaljevati z vsem, kar prispeva k dvigu kulturne ravni vsakega od nas.
To je potrebno poudariti, saj smo v času, ko bi zaradi resnih težav na področju gospodarjenja lahko pretiravali v skrbi za materialni razvoj, pozabili, pa na celovitost razvoja družbenoekonomskih odnosov v naši družbi. S spodbujanjem posameznika kot proizvajalca bi lahko pretiravali v videnju materialnih dobrin, pozabili pa na dejstvo, da sreče človeka ni brez kulturnih vrednot in brez ustvarjanja na kulturnem področju, čeprav smo v času, ki zahteva celovite osebnosti na področju gospodarjenja. Moramo vztrajati, da s programi kulturne ponudbe v krajevni skupnosti še naprej razvijamo in izpolnujemo oblike, ki so že sedaj dosegle določeno množičnost v dviganju kulturne ravni.
Dosedanji razvoj je na področju družbenega in osebnega standarda poleg napredka prinesel tudi ogromno sprememb. Tako urbano urejenost naselij, asfaltirane ulice, podani pa so tudi osnovni pogoji za naš še
******-fc*-M<***-***-k**-*-**
*	Besede tovariša Tita ob *
*	sprejetju Zakona o delav-£ *skem upravljanju leta 1950*
*	zgovorno kažejo pomen, ki* *smo ga pripisali kulturi pri* £ razvijanju naše družbe.*
*	Tovariš Tito je takrat dejal: *
*	Brez kulturnega napredka* £ delavci ne bodo zmogli*
*	upravljanja.	*
********************** aktivnejši odnos do okolja. Pri tem bi morala največ sodelovati
Mirenske pevke med vajo v domu Partizan na Mirni, (foto: J. Platiše)
Ljubiteljska kultura, širjenje knjige, skrb za lepoto slovenskega jezika povsod v življenju krajevne skupnosti in skrb za urejenost bivalnega okolja so oblike kulturnega ustvarjanja, ki v času, ko tehtamo vsak dinar, vzdrže vse ekonomske kritične poglede.
Ker smo na začetku srednjeročnega obdobja, moramo doseči, da bi načrtovanje razvoja kulturnih potreb postalo skrb vseh nas. S kulturo in njenim razvojem se ne bi smeli ukvarjati samo kulturniki, doseči moramo, da v komisije in ob volitvah tudi v delegacije pridejo ljudje, ki neposredno ne delajo v kulturi. Prekiniti moramo s prakso, da je kultura za kulturnike. Tako bomo prekinili tudi z miselnostjo, da je delo eno, politika drugo, ustvarjanje pa tretje.
turistična društva, hortikulturna društva itd. in izobraževalne organizacije v občini.
Kulturno društvo ne bi smelo biti več samo za zadovoljevanje potreb po ustvarjanju na ozkem kulturnem področju. Člani društva bi morali sodelovati pri širjenju kulturnih potreb kraja-
********************** * * * *
*	Mi težimo za tem, da na *
*	prednejše, kar je bilo ustvar- * ^jeno znanosti, umetnosti na * *vseh področjih ustvarjanja,*
*	postane last delovnega člo- *
*	veka. Hkrati si prizadevamo, * *da njegovo socialistično,*
*	samoupravno delovanje po * £ stane kulturno dejanje, gra *
*	ditev nove kulture!	*
$	TITO*
*	* **********************
nov, občanov. Iz društev bi morale izžarevati potrebe po večji kulturni ustvarjalnosti, potrebe po sprejemanju kulturnih dobrin, od tu bi moralo prihajati tudi razumevanje kulture v najširšem pomenu besede.
Kulturno raven kažejo tudi medsebojni človeški odnosi, ki se v sedanjem času izgubljajo v brezobzirnem pehanju za materialnimi dobrinami, ob tem pa velikokrat pozabimo na sočloveka. Dokončno osmišljenje soseske pomoči bi lahko bistveno pripomoglo k temu, da bi medsebojne odnose spravili na višjo kulturno raven. To bi lahko odigralo širšo vzgojno vlogo.
Pomembno kulturno vprašanje je še vedno skrb za jezikovno kulturo; skladno s stališči posvetovanja „Slovenščina v
javnosti" je potrebno odločneje prispevati k širši jezikovni zavesti krajanov. Učinkovitost, čistost in ustreznost slovenskega jezika pa moramo izboljšati tudi pri političnem delu.
S konkretnimi programi za razreševanje navedenih vprašanj bomo razvili širše pojmovanje kulture, družbenega dejavnika, ki naj postane sestavni del slehernega dela. Delo postaja v zahtevnih ekonomskih zakonih vse bolj zamotano in zahteva večjo mero ustvarjalnosti. Posledica take ustvarjalnosti so uspešnost in uspehi. Uspehi pa pomenijo pot do sreče, ki pa ne more biti trajna, če je samo sreča posameznika.
Jože Falkner Stane Peček
Delavna le pevska sekcija
.Ml^NA — Z delom sekcij, razen pevske, ki je zelo delavna, se v Kulturno umetniškem društvu Mirna ne moremo pohvaliti. Delo pevske sekcije je opazno po številnih vaj ah, imajojih kar dvakrat na teden, še bolj pa po nastopih, ki jih ni malo. Povečali pa so tudi število pevcev, predvsem deklet.
Če se vprašamo, kako delajo ostale sekcije, moramo žal ugotoviti, da so te v zadnjem času popolnoma utihnile. Z delom je prenehala dramsko-literarna sekcija, ker enostavno nismo dobili mladih ali starejših, ki bi bili pripravljeni vaditi in potem
„S” tem ali „z” tem
Pogosto bije v ušesa nova moda našega časa:	napačna
raba predloga z/s. Kakor, da se zdijo govorniki sami sebi imenitni, ko tako dosledno narobe poudarjajo: „z“ tem vas želimo opozoriti, ali „z" konji ne grem itd. Če bi se na hitro želeli prepričati, kdaj govorimo narobe, moramo predlog in besedo izgovoriti skupaj. Tako bi ugotovili, da moramo prejšna primera pravzaprav brati: z „d“em in z ,,g“onji kajti „z“ zahteva zveneče glasove.
V slovenski slovnici najdemo pojasnilo, da se ,„z“ piše pred vsemi črkami za zveneče glasove, „s“ pa pred črkami p, f, t, s, c, č, š, k, h. Za tiste, ki bi se pa le želeli popraviti, ponavljam staro, a še vedno zanesljivo pomoč: Ta suhi škafec pušča — v tem stavku najdete vse soglasnike, pred katerimi pišemo in govorimo „s“.
Samo malo volje je treba in težav bo konec. Skrb za jezik pa je stvar nas vseh.
nastopati. Za nekaj časa je prenehala delo tudi plesna sekcija. Delo lutkarske sekcije pa sploh ni zaživelo. Zaradi ekonomskih težav je nehala delovati tudi kino sekcija.
Del krivde za tako stanje mora prevzeti vodstvo Svobode, del pa tudi vi, krajani, saj so bile npr. kino predstave zelo slabo obiskane. Obiska na ostalih kulturnih prireditvah pa tudi ne moremo pohvaliti.
Ugotavljam, da je med nami tudi premalo navdušencev, ki bi bili pripravljeni aktivno delati v društvu Svoboda, čeprav sem po drugi strani prepričan, da je med nami tudi nakaj takih, ki jim ni vseeno, kako je z našim kulturnim življenjem.
Ob tem pa bi vas rad tudi obvestil, da bomo v sredini marca t. 1. imeli občni zbor. Takrat bomo o problemih kulture v naši krajevni skupnosti širše spregovorili. Zato na občni zbor vabimo vse krajane. O točnem datumu pa vas bomo obvestili naknadno s plakati in vabili.
Predsednik KUD Svoboda
Mirna: Dušan Skrbiš
OBVESTILO
Krajane obveščamo, da je knjižnica, ki posluje v domu Partizana na Mirni, odprta vsako soboto od 15. do 17. ure.
Sodelovanje z vaškimi odbori bo treba okrepiti
MIRNA — Minilo je leto od zadnje programske konference Krajevne konference SZDL Mirna. Zato je prav, da se podrobneje seznanimo z oceno družbenopolitičnega utripa v preteklem letu in z nekaterimi glavnimi smernicami dela v tekočem letu. Za pogovor smo prosili predsednika Krajevne konference SZDL Mirna Mira Dreža,ki nam je dejal:
,,Če samokritičo ocenimo naše delo, moramo priznati, da aktivnost Krajevne konference SZDL ni bila na taki višini,kot bi morala biti. Najbolj se je zatikalo pri izvajanju sprejetih sklepov, premalo pozornosti pa smo namenili tudi vaškim pododborom."
— Kaj je bil po vaše glavni vzrok pasivnosti?
,Največ volje so nam vzeli ljudje, ki niso prihajali na sestanke. Poglejte. V prejšnjem letu smo se povprečno sestali vsaka dva meseca. V resnici smo se sestali večkrat, ker so bile seje večkrat nesklepčne. Druga resnica pa je verjetno tudi v tem, da vsebina dnevnih redov za nekatere ni bila preveč privlačna."
— Prej ste rekli, da ste vaškim odborom SZDL posvetili premalo pozornosti. Kaj ste mislili
.Naloga SZDL je, da deluje na vseh področjih družbenega in političnega življenja. S tem mislim reči, da smo se od vaških odborov oddaljili predvsem zato, ker jim nismo dali pobude, da bi z njim razpravljali o konkretnih zadevah, ki jih težijo, pa naj gre za družbenopolitična ali gospodarska vprašanja.
— Kdaj in kako nameravate odpraviti navedene slabosti?
Najprej, s tem smo že pričeli, moramo naše delo širše zastaviti. Tesnejše bo moralo biti sodelovanje z vsemi družbenopolitičnimi organizacijami, društvi organizacijami združenega dela,delegacijami itd. Drugič. V teh dneh smo ali pa bomo obiskali vseh šest vaških odborov SZDL. Na teh obiskih se bomo z vaščani pogovarjali o stvareh, ki jih najbolj težijo in zanimajo. Njihove pobude pa bomo skupaj pretehtali in jih po potrebi posredovali tudi širši družbenopolitični skupnosti.."
— Kako ocenjujete delo ostalih družbenopolitičnih organizacij in društev na Mirni?
.,Od družbenopolitičnih organizacij sta najbolj delovni
osnovna organizacija zveze komunistov in zveza borcev. Od društev pa Partizan, Ljudska tehnika, Rdeči križ, lovsko društvo, društvo upokojencev, mešani pevski zbor Svoboda, taborniki in planinci. V ta društva, kar je pohvale vredno, je vključeno tudi precej mladih, ki so zelo pridni. Seveda pa ne morem pohvaliti delo osnovne organizacije ZSMS, saj se družbenopolitične aktivnosti mladih ni čutilo. Za tako stanje je bilo po moje največ krivo vodstvo, ki se je premalo zanimalo za interese mladih. Upam, da bo novo vodstvo, ki je bilo izvoljeno pred kratkim,bolj delavno in uspešno. Pri delu pa jim moramo tudi mi vsestransko pomagati.
— Kako pa ste zadovoljni z delom delegacij?
V krajevni skupnosti imamo šest delegacij. Najbolj delovna je bila delegacija zbora krajevnih skupnosti skupščine občine, delegacija za socialno skrbstvo, socialno varstvo in stanovanjsko skupnost in delegacija za invaldisko pokojninsko zavarovanje. Vse ostale delegacije niso pokazale ustrezne
aktivnosti, saj so se skupščin udeleževali pretežno predsedniki, največkrat pa nihče.
Glavni vzrok za tako stanje je slaba kadrovska sestava posameznih delegacij. Krivda pa je tudi v slabo pripravljenih gradivih, ki so večkrat prišla le nekaj dni
pred sejo skupščine. Pri evidentiranju možnih kandidatov za letošnje volitve smo skušali doseči čimboljšo kadrovsko sestavo delegacij. Upam, da bomo s tem dosegli večjo in boljšo aktivnost delegacij.
Janez Platiše
NEVAREN MOST V MIGOLICI — Že pred tremi meseci je bila na skupščini občine sprožena delegatska zahteva, da je treba v nkrajšem času popraviti poškodovani most v Migolici. Komunalna skupnost Trebnje je takrat obljubila, da bo sklicala sestanek s predstavniki KS Mirna, na katerem se bodo dogovorili o najustreznejši rešitvi. Do danes pa komunalna skupnost sestanka še ni sklicala. Ali bo treba res počakati, da se bo zgodilo še nekaj resnih nesreč?
Delo mladinske organizacije je zaživelo
MIRNA — Pred nedavnim so v Osnovni organizaciji ZSMS na Mirni izvolili novo vodstvo. Za predsednico so izvolili Bredo Kranjc, za sekretarja Braneta Kušeliča in za blagajnika Mojco Kurent. V tem času so sprejeli tudi bogat program za letošnje leto.
V Prosvetnem domu pa so dobili ustrezen prostor, kjer se zbirajo in prirejajo razne družabne prireditve.
Za mladinsko osnovno organizacijo na Mirni lahko rečemo, da v preteklih letih ni bila najbolj delavna. Predvsem zato, ker ni imela ustreznega prostora in vodstva. Ko pišemo o nedelavnosti, je treba opozoriti, da je mladina marljivo delovna v raznih društvih in klubih.
Breda Kranjc pa nam je povedala, da so bili zelo preseneče-
BREDA KRANJC - predsednica KK ZSMS Mirna.
ni, ker so v prosvetnem domu takoj dobili ustrezen prostor. „Tega smo", je nadaljevala „takoj pripravili za naše delo. Dvorano smo nekaj dni kasneje ustrezno okrasili in bila je pripravljena za prvo družabno prireditev, novoletni ples, ki je zelo dobro uspel."
Ko sva govorili o programu dela je nekajkrat poudarila, da se morajo mladi vključevati v vse oblike družbenopolitičnega življenja v krajevni skupnosti. Po potrebi pa tudi širše. „Tako bomo v času volitev 82 mladi poskrbeli za okrasitev volišč na Mirni. Temu bo sledila akcija ,,Vsak krajan za eno ploščico". S to akcijo želimo zbrati nekaj denatja, s katerim bi dokončno uredili letno kopališče pod mirenskim gradom."
V sodelovanju s krajevno skupnostjo pa mladi načrtujejo razne delovne akcije, pri gradnji vodovodov in podobnih komunalnih delih. Namen imajo organizirati tudi nekaj akcij pod geslom „za lepše in čistejše okolje".
Organizirali bodo tudi plesne tečaje. Da ne bodo odvisni od drugih, so se odločili, da bodo na usposabljanje poslali nekaj najbolj nadarjenih mladincev ali mladink. Na tak način si želijo postopoma ustvariti svoj učiteljski kader.
Z denarjem, ki ga bodo zbrali z vstopnino na vsakotedenskih plesih, ti so zelo dobro obiskani. pa bodo kupili lastno ozvočenje. Rabili ga bodo pri plesni šoli ipd.
Skrbeli pa bodo tudi za klubsko dejavnost. Namenski prostor so dobili v domu Partizan. Tam se dobivajo vsako sredo in soboto. V klubskih prostorih, ki so jih dobili brezplačno, pa imajo tudi sestanke. Skličejo ga približno na vsakih deset dni.
Ko sva s predsednico 00 ZSMS Bredo Kranjc zaključila pogovor, mi je rekla, da ne smem pozabiti napisati naslednjega: , .Odgovorni delavci pri krajevni skupnosti in družbenopolitičnih organizacijah v naši krajevni skupnosti so za naše delo pokazali veliko zanimanja. Veliko pomoč so nam nudili že takoj na začetku. Tudi OK ZSMS iz Trebnjega nam je pri začetnih težavah veliko pomagala. Takega razumevanja in sodelovanja si želimo tudi v bodoče."
Uspel humanitarni nogometni turnir
TREBNJE — Preko petsto ljudi si je petega februaija letos ogledalo turnir v malem nogometu, ki ga je v športni dvorani novozgrajene Osnovne šole v Trebnjem pripravil NK Albatros iz Šentruperta. Na turniiju je sodelovala ekipa Vala 202, Brinja, Meštar iz Lovrana, Albatrosa in Zlate selekcije Nedeljskega, za katero so igrali znani športniki kot Oblak, Cerar, Brodnik, Klemenc, Pavčič in drugi. Izkupiček od prodanih vstopnic pa so namenili Zvezi paraplegikov Slovenije.
Pokroviteljstvo nad turnirjem je prevzel Donit, TOZD Tesnila, z Velike Loke. Podprle pa so ga tudi nekatere druge delovne organizacije, obrtniki, TKS Trebnje in KUD Mokronog, ki je pripravilo prijeten kulturni spored.
Prva tovrstna prireditev v trebanjski občini je zelo lepo uspela. Z namenom, da zvemo, ali je turnir uspel tudi v očeh drugih, smo za mnenje prosili nekatere udeležence turnirja. Predno predstavim izjave posameznikov, moram poudariti, da so vsi sogovorniki izredno hvalili športno dvorano, za katero so vsi po vrsti govorili, da je zelo lep športni objekt. Veliko laskavih besed je bilo namenjeno tudi Zgoncu, vratarju Albatrosa, občinstvu in organizaciji.
Turnir sta sodila Mile Tintor in Tone Zanoškar, ki je dejal:
,,Organizacij a je bila zelo dobra. Všeč mi je bila predvsem zato, ker je bila enostavna. Moštvo Albatrosa pa bi pohvalil zaradi zelo pravilne (fer) igre.“ Dodajmo še, daje Zanoškar eden od soustanoviteljev Zlate selekcije, ki je bila ustanovljena septembra lani.
Jože Globokarje kot komentator pri Zvezi paraplegikov rekel:
„Na tekmah z Zlato selekcijo do sedaj še nisem naletel na tako enakovredno moštvo kot je bil Albatros. Zato se mi zdi neodločen izid pošten. Pri tem pa je treba povedati, daje Zlata selekcija nastopila v oslabljeni postavi. Odhajam z zelo lepimi vtisi. Zato se bom zelo rad odzval ponovnemu povabilu.“
Miro Cerar, kapetan Zlate selekcije, je svoje vtise strnil v dva stavka: ..Bilo je prijetno,
ker je bilo veliko ljudi. Albatros je bil zelo dobro pripravljen, v igri pa zelo pošten.“ Nekoliko bolj zgovoren je bil Janez Brodnik, ki je menil, da je vratar Albatros izreden talent in velika škoda bo, če ga bodo zanemarili.
Milan Turk, kije trener Albatrosa, je o svojem moštvu rekel: „S fanti sem bil zelo zadovoljen. Vloženo delo se nam je obrestovalo, kar je potrdilo tudi občinstvo, ki seje med tekmo z Zlato selekcijo neverjetno razživelo. Reči moram tudi, da so fantje igrali pod bremenom velikih imen in je zato neodločen izid zelo dober. Ta turnirje bil tudi dobra spodbuda za nadaljnje delo."
Predsednik NK Albatros Franc Ogrinc nam je najprej povedal, da je idejo za ta turnir dal član kluba Boris Hazdovac. „Ideja nam je bila všeč in pričeli smo z delom. Srečevali smo se z raznimi organizacijskimi težavami, takimi, da nam je včasih pohajala že volja. Vzdržali smo in sedaj smo vsi veseli, ko je turnir lepo uspel. Pri tem ne smem pozabiti, da smo nekateri porabili tudi do pet dni rednega letnega dopusta. Zavzemamo se, da bi bil turnir tradicionalen.“
Turnirju je prisostvoval tudi Jože Okoren, vodja športno zdravstvene rekreacije pri Zvezi paraplegikov Slovenije. Doma je iz Šentruperta, sedaj pa živi v Ljubljani. Bolezen gaje na voziček priklenila pred trinajstimi leti. Drugače pa je dejal: tovrstne športne prireditve nimajo samo finančnega učinka. Z njimi se želimo ljudem predstaviti taki kot smo, tistim paraplegikom, ki so še obremenjeni s
kompleksom manjvrednosti, pa spodbudo. Zveza paraplegikom ima sedaj 600 članov, če se ne motim, jih je samo v trebanjski občini sedem. Med njimi so tudi socialno šibki, predvsem tisti, ki še nimajo urejenega statusa invalida. Tem pomagamo z denarjem, ki ga zberemo s tovrstnimi prireditvami. O samem turniiju pa bi rekel samo dobro. Presenečen sem bil nad fanti Albatrosa. Občinstvo in vzdušje je bilo prisrčno. Navdušil me je tudi vratar Albatrosa. Škoda pa je, ker je v tako lepem športnem prostoru stranišče za nas tako težko dostop-
MIRNA V začetku marca (2. marca 1982) bomo pričeli s pripravami, ki bodo potekale po planu, kakršnega smo postavili v začetku februaija t. I. Takrat smo analizirali tudi dosedanje delo nogometne sekcije pri društvu Partizan.
Mnenja smo bili, da preteklo sezono lahko ocenimo kot uspešno, saj je bila borbenost, disciplina in vedenje igralcev na ustreznem nivoju. Igra sama pa še ni dobra, ker nekateri igralci še niso osvojili pravil igre in taktike. Zato bo odpravi teh pomanjkljivosti v tej sezoni posvečeno največ pozornosti. K temu pa moramo dodati še ugotovitev, da so si igralci glede na svoje kondicijske in druge sposobnosti preveč želeli uspehov. Če pa upoštevamo, da je bila sekcija do sedaj praktično brez opreme (stara ponošena oprema. brez ščitnikov), so doseženi rezultati kar dobri.
V spomladanskem delu prvenstva planiramo tudi tri prijateljska srečanja z ekipami iz
no. Drugače pa odhajam z zelo prijetnimi vtisi. Tudi mi se bomo potrudili, da bodo taka srečanja tradicionalna.“
Ves navdušen in zadovoljen je bil tudi Daiko Bolanča, vratar Meštaija, ki je dejal: ,,Zelo smo bili počaščeni, ker smo lahko sodelovali v tem humanitarnem turnirju. Udeležili se ga bomo tudi v bodoče. Še tole. Na tako fantastično publiko kot je pri vas do sedaj nismo naleteli, čeprav smo odigrali v različnih krajih nešteto tekem."
naše regije. Na teh srečanjih bodo igralci pridobili več izkušenj.
Dogovorili smo se tudi, da bo priprave vodil Ivan Slunjski. Taktiko, teorijo in vodenje moštva pa Hazdovac Boris.
V naši sekciji je sedaj dvajset igralcev. Ker pa bi naše vrste radi še bolj okrepili, vabimo vse mlade, stare od 11 do 16 leta, ki bi radi igrali nogomet, da se vključijo med nas. Oglasite se pri Ivanu Slunjskem, vodju nogometne sekcije.
Ivan Slunjski
ŠAHISTI VABIJO
MIRNA Šahovska sekcija pri društvu Partizan je zopet pričela z delom. Zato vse ljubitelje šaha vabimo v dom Partizana, kjer vsako sredo popoldne igramo šah.
Šahovska sekcija Partizan Mirna
m 'žStel
!fl
t -•"T
Besedilo in fotografija: Janez Platiše
Drugi z leve Milan Turk, peti Jože Globokar in šesti Jože Okoren, (foto: J. Platiše)
Nogomet po planu
Cena telefonskega priključka ni znana
MIRNA — Na vprašanje, ki smo ga poslali PTT Novo mesto, naj pojasni, kdaj bo vključena nova telefonska centrala na Mirni, kdaj bo krajanom, ki so naročili telefon, le-ta priključen in po kakšni ceni, je PTT z dopisom, ki gaje podpisal direktor Rajko Gerdo-vič, 15. februarja 1982, odgovoril naslednje:
Nova telefonska centrala na Mirni bo vključena v promet po aktiviranju medkrajevnega telefonskega kabla, kije položen na relaciji Trebnje - Mirna. Na kablu je treba izvršiti še električne meritve in simetriranje. Z izvajalcem smo dogovorjeni, da bo navedena dela opravil po otoplitvi, oziroma, ko popusti mraz, to je do marca t. 1.
Vendar sama vključitev nove telefonske centrale še ne daje možnosti pridobitve tlefonskih priključkov na vsem področju telefonske centrale Mirna, to je na Mirni in v okoliških krajih. Področje telefonske centrale Mirna namreč še nima zgrajenega ustreznega krajevnega telefonskega omrežja, niti to omrežje še ni v gradnji. Način gradnje omrežja smo vašemu predstavniku KS že pojasnili v osebnih razgovorih na naši tehnični službi.
Potek gradnje pa je naslednji: Interesenti za telefonski priključek ustanovijo gradbeni odbor, pri čemer imajo praviloma glavno pobudo organi krajevne skupnosti. Investitor gradnje je običajno krajevna skupnost. Ko je gradbeni odbor ustanovljen, pristopi najprej k izdelavi projekta za krajevno telefonsko omrežje. Na osnovi predračuna iz projekta se gradbeni odbor odloči za obseg gradnje in za
Akcija mladincev
MIRNA — Okrog dvajset mladincev in mladink se je 3. februarja t. 1. udeležilo delovne akcije, s katero smo generalno pospravili in očistili dvorano Prosvetnega doma, v katerem prirejamo razne družabne prire-dtive. Da bi glasba čimmanj motila najbližje stanovalce, smo oblazinili vrata in polkna oken. Da smo to lahko naredili, se moramo zahvaliti lesnemu obratu IM V TOZD Mirna, ki nam je brezplačno dal ustrezno gobo. Pri izpeljavi navedenega pa je bil med najbolj prizadevnimi Brane Kušelič.
Mojca Kurent
7 krajan
zbiranje sredstev. Gradnja se mora izvajati skladno s pro-jetkom, ki mora biti izdelan na osnovi perspektivnega plana razvoja telefonije. Ob začetku gradnje skleneta krajevna skupnost in PTT podjetje samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah in obveznostih v zvezi z gradnjo. Novi interesenti dobijo telefon, ko so izpolnjeni ustrezni pogoji iz navedenega samoupravnega sporazuma.
MIRNA — Programska konferenca KK SZDL Mirna je ugotovila, da potrošniški svet že nekaj časa ne opravlja svoje naloge in da so trgovci večkrat na umeten način vspodbudili potrošniško mrzlico, ki je povzročila pomankanje določenega blaga.
..Tovarišica Marinka Škufca, ali se kot predsednik potrošniškega sveta strinjate s to ugotovitvijo? “
,,Se. Pri tem pa moram povedati, da smo leta 1979 delo potrošniškega sveta lepo zastavili. Izdelali smo program dela in anketo, s katero smo od potrošnikov želeli na anonimen način dobiti čimveč stališč in mnenj o preskrbi, založenosti in izbiri blaga v naših trgovinah. Ker Krajan ni redno izhajal, ankete kot posebne priloge nismo mogli objaviti."
,,Je to vzrok, daje svet prenehal z delom? “
„Da.“
„Zakaj? “
,,Z anketo, ki smo jo pripravili, bi dobili temeljno gradivo za nadaljnje delo. Potrošniški svet lahko svojo vlogo in delo dobro opravi le takrat, ko pozna čimbolj številna mnenja krajanov oziroma potrošnikov."
NAČRTI KOLINSKE
MIRNA V naslednjem petletnem obdobju bomo v Kolinski TOZD Mirna začeli z izgradnjo moderne linije za proizvodnjo otroške hrane. Obnovili pa bomo tudi linijo za predelavo krompiija. Ta investicija nam bo omogočila večjo in širšo proizvodnjo otroške hrane, ki se v tujini zlasti na vzhodu zelo dobro prodaja. Razširili pa bomo lahko tudi proizvodnji program krompirja
O poslovnem uspehu Kolinske TOZD Mirna in drugih organizacij združenega dela v preteklem letu pa bomo pisali v naslednji številki Krajana.
M Š.
Iz obrazložitve sledi, da rok vključitve telefonov ni odvisen le od PTT podjetja, ampak v veliki meri tudi od interesentov. Prav tako tudi ne moremo dati podatka, kakšna bo cena za telefonski priključek na Rojah.
Ceno za telefonski priključek bo določil gradbeni odbor in bo taka, da bodo s prispevki interesentov pokriti stroški gradnje. Predlagamo, da se interesenti odločijo za enoten prispevek ne
..Krajan sedaj redno izhaja. Kdaj boste kot prilogo objavili omenjeno anketo? “
..Dogovorili smo se, da bo anketa priložena prvi številki Krajana v letošnjem letu. Zato prosim vse krajane, da priložen anketni list čimprej izpolnite in nam ga pošljite na naslov: Potrošniški svet pri Krajevni skupnosti Mirna, 68233 Mirna 17. Ob tem moram poudariti, daje anketa anonimna, to pomeni, da se na anketni list ni treba podpisati."
Janez Platiše
MIRNA — Na programski konferenci Krajevne konference SZDL Mirna, ki je bila 3. in 16. decembra 1981, je bilo podano poročilo o delu v preteklem letu in sprejet delovni program za tekoče leto.
V njem je med drugim zapisano, da mora krajevna konferenca SZDL pripraviti predlog za ustanovitev političnega usklajevalnega aktiva, ki bo v naši krajevni skupnosti usklajeval politično in ostalo dejavnost med društvi in družbenopolitičnimi organizacijami.
Kulturno umetniško društvo Svoboda pa mora čimprej organizirati občni zbor, na katerem naj izvolijo tudi novo vodstvo. Oživeti pa mora tudi delo recitatorske, dramske, plesne in kino sekcije. Društvo mora z ustreznim delovnim programom v svoje vrste pritegniti čimveč krajanov, predvsem mladih.
Krajevna skupnost mora spodbuditi delo potrošniškega sveta, poživiti turistično aktivnost in ustanoviti turistično društvo. V sodelovanju z Zdravstvenim domom mora analizirati delo mirenske zdravstvene službe ter čimpreje rešiti problem javne razsvetljave in označb na cestiščih.
Ljudska tehnika naj poleg modelarske sekcije organizira še foto in radio sekcijo. Planinska sekcija naj uredi vse potrebno
glede na oddaljenost od telefonske centrale, ker bo drugače gradnja manj uspešna.
Dodatna pojasnila lahko dobite na naši tehnični službi.
Obramba in zaščita
MIRNA — Pred nekaj dnevi se je zaključil ciklus letošnjega obrambnega in samozaščitnega usposabljanja delovnih ljudi in občanov. Krajani so se na teh predavanjih seznanili z delova njem družbeno političnih organizacij in družbenoekonomskega sistema v neposredni vojni nevarnosti in vojni, z oklepnimi sredstvi in z bojem proti njim, mobilizacijo v različnih razmerah in z diverzantskim udejstvovanjem.
Slušatelji so nam v pogovoru povedali, da so bila predavanja letos organizirana bolje kot lani. Menili pa so da so bile določene teme še vedno, podane premalo praktično. Predvsem pri oklepnih sredstvih in vodenju boja proti njim. Zelo pa so pohvalili temo o mobilizaciji in diverzantskem dejstvo vanju, ker sta bili podani zelo nazorno in razumljivo.
za ustanovitev planinskega društva. Krajevna organizacija zveze borcev naj uredi, oziroma popravi, spominsko ploščo kot določa občinski program.
V razpravi pa je bilo rečeno, da se morajo v razne akcije vključevati tudi lovska družina, taborniki in planinci.
POŠTA ODPRTA POPOLDNE
MIRNA — Od 4. januarja 1982 je mirenska pošta odprta tudi popoldne.od 8. do 15. ure, s tem da je ob sredah odprta do 17. ure, ob sobotah pa do 12. ure. Ta delovni čas bo poskusno trajal 6 mesecev.
Zato prosimo krajane, da v priloženi anketi potrošniškega sveta napišete tudi. kako ste zadovoljni z delovnim časom pošte in banke.
OPOZORILO
Opazili smo, da otroci nekontrolirano požigajo travo okoli spomenika NOB na Rojah. Starše opozarjamo, da bolj pozorno spremljajo početje svojih otrok.
Svet Krajevne skupnosti Mirna
Potrošniški svet pričel z delom
Programska konferenca socialistične zveze
Knjigo moraš imeti rad
MIRNA- Kadar je pred človekom naloga, da predstavi svoje delo, je navadno v zadregi. Samega sebe ne sme hvaliti, vendar pa ve, da se bo razkril, razgalil, če ima svoje delo rad. In jaz ga imam, pa bi zato hotela, da bi tudi mojim učencem dajale knjige vse, kar jim lahko nudijo.
Knjižnica na mirenski osnovni šoli je bogata po številu knjig in tudi s samo vsebino, saj se knjižni sklad veča iz leto v leto. Sodobne vzgoje si brez urejene knjižnice ni moč predstavljati Otrok spozna leposlovno bogastvo, na izbiro pa ima tudi znanstveno literaturo. Časopise in revije, ki,so mu v pomoč pri šolskem delu.
Kakor odrasli premalo beremo, tako je med otroki knjiga, na vso srečo, še vedno popularna. Seveda pa je treba tudi bralca vzgojiti. Ni dovolj, da ga naučimo samo brati, knjigo mora razumeti, jo ceniti in vzljubiti. In danes so knjige drage, pa morajo to dragocenost tudi primerno čuvati.
Za zdaj gostujemo s knjigami še v učilnici in v avli, v najkrajšem času pa se bomo preselili v primerno opremljene prostore knjižnice, kjer bo tudi čitalnica za učence. Ta bo nudila nove možnosti, da še bolj razvijemo pogovore, ki so že sedaj v navadi. Potreben je tak, čeprav neprisiljen klepet med bralcem in knjižničarjem, saj lahko le skupno najdeta tisto, kar bi mlademu ljubitelju knjige koristilo in ga vse pogosteje vodilo v knjižnico.
Ko pri prvem obisku vprašam prvošolčke, zakaj ljudje beremo, povedo, da nas knjiga „uči“. Od tega spoznanja do potrebe po knjigi je dolga pot, če ne začnemo kar takoj ugotavljati z njim, da knjiga ni ,,tovarišica", ki nas uči in sprašuje, ki je huda, če česa ne znamo, ampak da nas uči kar takole mimogrede, kakor nas uči tudi življenje samo.
In na nekaj moram spomniti starše: otroci so zelo hvaležni poslušalci. Nič ni narobe, če
KRAUAN
Časopis KRAJAN izdaja KK SZDL in OZD z Mirne. Glavni in odgovorni urednik Janez Platiše, tehnični urednik Franc Jordan, lektor Bariča Kraljevski. Naslov uredništva:	Mirna 17, 68233
Mirna na Dolenjskem. Telefon (086) 47-014. Naklada: 1000 izvodov. Tisk D1TC Novo mesto.
jim pomagate prebrati do konca kakšno preobsežno zgodbico ali če jim preberete kakšno kar v celoti. Posebno slab bralec si bo tako veliko več zapomnil in nikjer ne piše, da svojemu otroku ne smete več brati za lepše spanje.
Vem, čas nas vse preganja, a tistih nekaj minut za lahko noč naj vam ne bo žal. Prišel bo dan, ko boste ugotovili, da vaš otrok raje bere. da se hoče sam dokopati do resnic in spoznanj.
Sem in tja pa jim lahko kakšno knjigo tudi kupite. Povsem drugačen odnos imajo tisti otroci, ki so jih starši založili s knjigami. Kar slabe volje ste že, toliko katalogov so nam nanosili domov v zadnjem času. Ni vam treba kupiti vsega, za kaj pametnega se bo pa že našel dinar.
Poskrbite, da vas bo vaš otrok kdaj videl s knjigo v roki. Vi ste mu vzor — v dobrem in slabem.
Bariča Kraljevski
USTANOVILI
DRAMSKO
SKUPINO
MIRNA V kazensko poboljševalnem domu Dob pri Mirni so v začetku tega leta ustanovili dramsko sekcijo. Pred delavci KPD so prvič nastopili za slovenski kulturni praznik, ko so z recitalom predstavili Prešernove pesmi in življenje.
Pravilno obešanje zastav
Ob raznih praznikih, pa nry si bo to krajevni, občinski, republiški ali državni, si prizadevamo, da bi bil naš kraj čimbolj svečano in praznično okrašen.
K takemu videzu veliko prispevajo tudi pravilno izobešene zastave. Največkrat opazimo napake pri izobešanju slovenske in državne zastave, zato preberite naslednje navodilo.
Zastave, ki jih obešamo, morajo imeti pravilno lego barv. Na drogu izobešena republiška — slovenska zastava mora imeti na vrhu belo barvo, torej od zgoraj navzdol:	bela-modra-
rdeča.
Na drogu izobešena državna zastava mora imeti na vrhu modro barvo, torej od zgoraj navzdol: modra-bela-rdeča.
Če zastavo izobesimo ob pročelju zgradbe, mora biti, gledano z ulice, pri republiški zastavi bela barva na levi strani, torej od leve proti deseni: bela-modra-rdeča. Pri državni zastavi pa mora biti modra barva na levi strani, torej od leve proti desni: modra-bela-rdeča.
Najlažje se je lego barv zapomniti takole: pri republiški in državni zastavi, ki sta obešeni
na drogu mora biti rdeča barva vedno spodaj. Če pa sta zastavi izobešeni ob pročelju zgradbe mora biti pri obeh zastavah rdeča barva na desni strani, gledano z ulice proti zgradbi.
Seveda pa morajo biti izobešene zastave primerne, torej ne smejo biti umazane, zmečkane, raztrgane ali obledele.
OPOZORILO
Na javnih poteh je prepovedano opravljati razna dela, kot žaganje drv ipd. Če pa se že morajo uporabljati, je treba pot takoj očistiti.
Svet Krajevne skupnosti Mirna
dopisujte v krajana
Prijava - odjava prebivališča
P; (javljanje in odjavljanje stalnega prebivališča in prijavljanje spremembe naslova stanovanja je obvezno za vse občane, kadar se v določenem kraju stalno naselijo, oziroma iz kraja za stalno odselijo ali spremenijo naslov stanovanja v istem kraju.
Občane, stare manj kot 18 let, so dolžni prijaviti oziroma odjaviti starši ali skrbniki, oziroma tisti, pri katerih stanujejo.
Stalno prebivališče in naslov stanovanja je treba prijaviti v osmih dneh od naselitve, oziroma spremembe stanovanja. Stalno prebivališče je treba odjaviti pred njegovo zapustitvijo.
Občan, ki potuje v tujino za več kot tri mesece ali se izseli za stalno v tujino, mora svoj
odhod v tujino prijaviti pristojnemu organu, preden odpotuje, vrnitev v kraj stalnega prebivališča pa prijaviti temu organu v 48 urah po povratku.
Z denarno kaznijo po 1.000 dinarjev ali z zaporom do 30 dni se kaznuje za prekrške:
1. Kdor se izogiblje prijavi ali odjavi stalnega prebivališča, prijavi ali odjavi začasnega prebivališča ali prijavi spremembe naslova stanovanja, kadar je po tem zakonu prijava oziroma odjava obvezna.
Z denarno kaznijo do 500 dinarjev se kaznuje za prekršek:
1. Kdor ne prijavi stalnega prebivališča ali ga ne prijavi v predpisanem roku ali pa ne odjavi stalnega prebivališča ali ne prijavi spremembe naslova stanovanja.
Uradni list SR Slovenije, št. 4/74 z dne 15.2.1974.
Krajevni urad Mirna
PLES V MASKAH - Po nekaj letih je bila v domu Partizan na Mirni zopet pustna zabavno plesna prireditev, ki jo je organiziralo društvo Svoboda z Mirne, (foto: J. Platiše)
OPOZORILO
Vse imetnike grobov ponovno opozarjamo, da morajo poravnati obveznosti zakupa groba, porabe peska in vode. Kdor do 31. marca 1982. leta ne bo poravnal obveznosti, mu bo prenehala pravica do uporabe groba.
sku,,■
W.....
A eO