UVOD KOSNUTKU SPREMEMB IN DOPOLNITEV STATUTA OBČINE LJUBLJANA-ŠIŠKA , ; Pobuda tovariša Tita o kolektivnem delu, odločanju in odgo-vornosti, nadaljni razvoj socialističnega samoupravljanja, sklepi predsedstva CK ZKJ z dne 19. 6. 1979, besedila osnutkov amandmajev k Ustavi SRS kot tudi stališča Občinske konference SZDL so, ,,da se pristopi k spremembam in dopolnitvam statuta občine Ljubljana—SišKa". Družbenopolitični zbor je na svoji 19. sejidne 27. 2. 1980 leta sprejel sklep in dodal ,,Pobudo za spremembo statuta občine Ljubljana—Siška". Na seji vseh zborov občinske skupščine 24. 3. 1980 leta je bil sprejet sklep ,,Za uvedbo postopka za spremembo statuta občine Ljubljana—Siška". Predlagani osnutek sprememb in dopolnitev statuta je pripravi-la statutarna komisija. Spremembe so nastajale sočasno s spremem-bami in dopolnitvami statuta mesta Ljubljane. Delo na teh vprašanjih je potekalo v okoliščinah poglobljenih aktivnosti, ki so jih družbenopolitične organizacije v občini in mestu razvijale za nadaljnjo krepitev sistema socialističnega samoupravljanja. V tem času je opravljena ocena političnega stanja in delovanja političnega sistema kot celote ter njegovih posameznih delov (delegatski sistem, informiranje, družbepo planiranje, družbeno dogovarjanje in samoupravno sporazumevanje, samoupravna preobrazba združe-nega dela in krajevnih skupnosti, svobodna menjava dela s posebnim ozirom na delovanje SIS, delovanje skupščine in skup-ščinskih zborov, izvršnega sveta, upravnih organov ter druga vprašanja). V teh ocenah se je odprla vrsta vprašanj. Opredeljene pa so bile tudi temeljne smeri družbene akcije. Od tod izvirajo tudi številne opravičene in v praksi preverjene pobude za spremembe in dopolnitve statuta občine. Dograjevanje statuta bi naj bila v teh ocenah tudi kontintfirana aktivnost v skladu s spoznanji, potrebami in zahtevami, ki izvirajo iz stopnje razvitosti družbenih samouprav-nih odnosov in procesov v občini — kot tudi v mestu, ter razvoja in sprememb pravnega in političnega sistema socialističnega samo upravljanja. Na teh osnovah je statutarna komisija zasnovala celotno koncepcijo dograjevanja občinskega statuta in se ob upoštevanju načela restriktivnosti opredeljevala za tiste spremembe in dopolnitve, ki so v skladu s sprejetimi političnimi izhodišči v tem družbenem trenutku najbolj opravičene in dozorele. V tem smislu zavzemajo osrednje mesto v ponujenih spremembah in dopolnitvah liste statutarne odredbe, ki so usmerjene na uresniče-vanje Titove pobude za uveljavljanje kolektivnega dela in odgovor-nosti. Predlagatelj si je prizadeval za celovito obravnavanjeproble-matike kolektivnega vodenja in odločanja, ki naj bi imel za cilj nadaljno demokratizacijo celotnega procesa družbenega odločanja v občini. S ponudenimi spremembami se dograjujejo določbe statuta občine in kot celota predstavljajo temelje celotne usmerit-ve. V spremembah in dopolnitvah ni bil osnovni namen samo opredeliti dolžino mandata posameznih funkcionarjev ampak na krepitev kolektivnega vodenja in odgovornosti, zagotavljanja javno-sti dela skupščine in njenih organov, na učinkovito uresničevanje osebne in skupne odgovornosti članov teh organov, na nov odnos do delegatskih pobud, na uveljavljanje skupščinskih zborov, na dosledno uresničevanje kadrovske politike, na naloge v zvezi krepitve družbenega sistema informiranja in drugo. Drugo celoto sprememb in dopolnitev, ki izhajajo iz duha in temeljne vsebine nekaterih temeljnih sistemskih zakonov (Zakono. združenem delu, Zakon o sistemu družbenega planiranja, Zakono svobodni menjavi dela, Zakoni o sistemu državne uprave zakona o referendumu) tvori obogatitev in usklajevanje vsebine ustrezajočih poglavij statuta. V tem delu sprememb je potrebno opozoriti na nedorečenost v kompleksu poglavij, ki obravnavajo SLO, varnost in družbeno samozaščito, delno na področju planiranja kjer niso točno opredeljene pristojnosti občine in mesta do občine in drugo. V tretji celoti sprememb so dopolnitve, ki izhajajo iz družbeno-politične prakse. V četrti celoti sprememb so zajete pobude Ustavnega sodišča SRS in razni popravki — prenosi členov iz poglavja v poglavje tako, da bodo členi, ki obravnavajo eno celoto pod istim poglavjem. Da bi zagotovili podrobnejši pregled nad ponudenimi spremem-bami in dopolnitvami so v nadaljevanju k členom dodane obrazlo-žitve oziroma pojasnila. Na podlagi 181. člena - v zvezi z 183. členom in 283. členom statuta občine Ljubljana-Siška (Uradni list SRS, št 2/78) ie skupšCina občine Ljubljana-Šiška na skupnem zasedanju zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora pojavni razpravi, dne... sprejela