Dopisi in novice. — Iz seje c. k. dež. šl. SVŽta dne 11. novembra 1879. Eazrešene so bile prošnje za oprostitev šolnine na gimnaziji, na deržavni realki, na c. k. vadnicali. Prošnje nekaterih učiteljev za dopolnivne doklade pri njih plačah so bile razrešeue. Prošnja vdove ljudskega učitelja, ki je bil začasno umeščen, za pokojnino in odgojnino otrokom, napotuje se deželnemu odboru, da dovoli preskerbnine po milostni poti. Poročilo c. k. nadzornika za srednje šole v nadzorovanji dveh gimnazij se jemlje na znanje, in se bode predložilo sl. ministerstvu. Pet ljudskih učiteljev se stalno umešča. Potovalno poučevanje na ljudski šoli, kakor je nasvetoval c. k. okrajni šolski svet, se odobruje in dotičnemu učitelju se dovoli primerna nagrada. Poročilo c. k. nadzornika za ljudske šole o šolstvu na Kranjskem 1. 1879 se jemlje na znanje in se ima predlagati na višje mesto. Na podlagi vloge krajnega šolskega sveta in po nasvetu dotičnega okrajnega šolskega sveta se dovoli poldnevno poučevanje na dvorazredni ljudski šoli. Kazrešene so bile pritožbe o kaznih zastran šolskih zamud, potem prošnje za nagrado in denarno pripomoč. — Dne 4. decembra 1. 1879. Predseduje vitez dr. Anton Schoppl, namestovalec c. k. dež. predsedniku, navzočih je 8 članov. Na dnevnem redu je bilo: Dve soseski se prepirate, kako se ima oberniti prihodek od štantov, ki je po fasionu odmenjen za šolske potrebščine; c. k. vlada je o tem prašala dež. šl. svet, ki oddaja svoje mnenje. Poročilo ravnateljstva c. k. spraševalne komisije za splošne ljudske in meščanske Sole, ki se tiče spraševanj, izveršivših se mesca oktobra 1. 1879., jemlje se na znanje, in razpolaga se s čistim ostankom spraševalnih taks. Eazsoja se o pozivu krajnega šolskega sveta, ki se tiče stanarine, ki je bila priznana nekomu učitelju. Prošnja šolskega sluge za povišanje njegove plače in za pripomoč k službeni obleki (Equipierungsbeitrag) predlaga se na višje mesto. Prošnja za pokojnino iz milosti bivšemu začasnemu učitelju, predložena po c. k. okrajnem šol. svetu, napotuje se kranjskemu deželnemu odboru. 0 prošnji učiteljske vdove za pokojnino oziroma po milostni poti oddaja se mnenje deželnemu odboru. Prošnja realnega učenca za oproščenje šolnine se razrešuje. Bukve za telovajo, katere je izdal nek učitelj, predlagajo se na višje mesto. Da se privolijo deržavne štipendije za možko in žensko učiteljišče v Ljubljani za leto 1880, oddajajo se nasveti na višje mesto. Eazsoja se o disciplinarni preiskavi, katero je izveršil c. k. okrajni šol. svet o nekem učitelju. Dvoje učiteljev se stalno umeščuje. Zbirka kebrov, katero je namenil župni oskerbnik Šimen Kobič kaki šo 1 i, oddaja se svojemu namenu, in izreka se gosp. E. zahvala in priznanje dež. šl. sveta. Letno sporočilo o sredujih šolah na Kranjskem za 1. 1878/79 predlaga se na višje mesto. Razrešujejo se prošnje za nagrado. — Iz seje okraj. šl. sveta v Sežani dne 27. nov. t. 1. Občini N. se izplača 2000 gl. še v tek. letu kot doplačilo za šl. hišo, pa 100 gl. za razne poprave šl. poslopja. — Uč. pripravniku v Kopru S. se prizna 25 gl. podpore. — Občini v S. se dovoli 250 gl. da se s tem in 300 gl. darovanih po sl. ministerstvu za poljedelstvo nakupi primerno zemljišče za šl. vert. — Sprejme se kupna pogodba hiše z vertom v B., kamor se namerava sezidati šl. hišo. — Ustanovi se prevdarek za 1. 1880. se skupnimi stroški 20 993 gl., ter votira 35^ naklada na izravne davke z vojskino doklado. — Zaverne se prošnja povzetnika šl. liiše v E. Kolavdiranje ravno te Sl. hiše se poterdi in računi odobre. Od sl. ministra za uk in bogoč. podarjene podobe N. V. Cesarjeviča Eudolfa se določe šolam v Nabrežini, Tomaji in Zvoniku. — Učitelju v Št. P. se prizna 100 gl. stanarine, dokler ne bode šl. hiša popravljena. — Odobri se 6 računov o popravi šl. hiše in šl. oprave. — Eazrešijo se sporočila o hoji v šolo. — Eni učiteljici za roč. dela se prizna nagrada 60 gl. — Uzame se na znanja več rešenih ulog in došlih dopisov. — Iz seje okraj. šl. sveta Goriške okolice dne 11. nov. t. 1. 0 otrocih, ki še vedno delajo v tvornici v Z. se sporoča c. kr. dež. šl. svetu. — Vzame se na znanje, da šola za silo pri sv. T. neha zavoljo bolehnosti pomoč. učitelja. Od sl. ministerstva za uk. in bogoč. darovane podobe N. V. cesarjeviča E. se izroče vdelane v pozlačenih okvirjih šolam: v Kanalu, Ajdovščini, Mirni in Podgori. Učitelju K. v D. se dovoli 6 tedaov odpusta zavoljo bolehnosti. — Eeši se več računov o popravah šl. oprave. — Več sporočil kr. šl. svetov o hoji v šolo se razreši. — Tako tudi zapisniki domačih učiteljskih konferenc in slednič se oddobre učni redi z načerti nadaljevalnih tečajev, predloženi iz 16 kraj. šl. svetov. — Slovensko učiteljsko društvo je zborovalo 4. decembra m. 1. Na dnevnem redu je bil razgovor o učiteljskem listu, oziroma »Učit. Tov.«. Odbornik Tomšič, ki uže 10. leto »Vrtec« vreduje in ni več novinec v tej stroki, daje primerne nasvete, kako naj se »Učit. Tov.« n. 1. ureduje, da bode bolj vstrezal učiteljem in kakov program naj ima, tudi nasvetuje nekaj sprememb v naslovu. — Navzočim je ugajalo nasvetovano, ker je izviralo iz dobrega namena; do sklepovanja pa ni prišlo; vreme je bilo silno neprijetno in na debelo je sneg padal. — Dva dni potem 6. decembra je zašumelo Lapajnetovo »potuhnjeno izdajalstvo«, tedaj so pa svetovali zanesljivi prijatelji: naj ostane vse pri starem, kar se tiče naslova in programa, povdarjali so dalej, naj se nikar mnogo neobeta, a stori kolikor moči, da bo list koristil učiteljem, in jim podajal zdrave hrane. Iz tega se vidi, da nismo uže zadovoljni s tem, da prostore v listu napolnujemo, marveč prizadevamo si, vstreči ysestransko in koristiti dejansko. Bodoljubi, tovariši, podpirajte nas! Prihodnja odborova seja bode v četertek 8. t. m. popoludne ob l*/8 uri. Vljudno vabljeni! M. Močnik. — Dr. Močnik in profesor Lavtar-jeva metoda pri poučevanji v aritmetiki. (Dalje in konec.) Že pri seštevanji suno segali v podobnih partijah globokeje v obe knjigi. Zadostile bodo torej male opazke, da osvetlimo, kako sta oba pisatelja hotela štatutu za učiteljišče zadostevati. Pri odštevanji govori dr. M. o dvojnem pomenu tega računa in osvetljuje to na posebnem primeru: »Iz vsakega seštevanja dveh števil n. pr. 7 + 6 = 13, sledite iz obrata dve nalogi odštevanja, ako je dan razen vsote, minuenda, ali pervi sumand 7, ali pa drugi 6 kot subtrahend. Kedar je dan pervi sumand 7 kot subtrahend, moramo iskati število, katero k številu 7 prišteto da število 13; treba je od 7 v številni versti naprej šteti, da pridemo do 13; na tak način dobljeno število 6 je iskani drugi sumand, diferenca (razloček.) Ako je pa dan drugi sumand 6 kot subtrahend, treba je števila iskati, h kateremu moramo 6 prišteti, da dobimo 13, t. j. število, katero še od 13 ostane, ako prištetih 6 spet odštejemo; ostalo število 7 je iskani pervi sumand, ostanek«. Odštevanje moremo jemati v dvojnem pomenu, ali iščemo razloček ali pa ostanek dveb števil. Ker je znesek v obeli slufiajih jednak, ga navadno imenujemo z isto besedo diferenca. (Primerjaj deljonje.) — Ker je pa oboji način odštevanja za ljudsko šolo važen, aritmetika za učiteljišča tudi ne sme tega prezirati. L. aritmetika vendar tega nima. Pri izrekih, kateri slede naravnost iz pojmov odštevanja, se razločiti aritmetiki osobito v tem, da jib L. napiše samo matematično, kakor dr. Friscbauf, dr. M. jih pa izrazuje tudi z besedami, kar L. naravnost zahteva od učencev samih. Tako branje jednačb (ali tudi nejednačb), katero se pri izrekih mnogokrat ponavlja, dela od začetka težave, katere pa gojenci s pomočjo učitelja kmalo premagajo; vendar je jako izobraževalno. Jednako razliko nahajamo tudi v priliodnjem. Pri dokazih izrekov o diferencah se aritmetiki razlooujeti bistveno. Dr. M. izvaja izrek »Od vsote odštevaš število, ako ga od jednega sumanda odšteješ« tako-le: »Ako v vsoti jeden sumand zmanjšaš, zmanjšaš tudi vsoto za isto število, in navede potem omenjeni izrek. Pri dokazu bi pa smel z isto pravico tudi tako-le govoriti: »Ako v vsoti odštevaš število od jednega sumanda, ga odštevaš tudi od cele vsote«; to je pa izrek sam. Lahko bi toraj to stvav na krajše opravil, kakor to stori n. pr. dr. Frischauf pri izrekih o seštevanji, z besedami: Ta izrek sledi naravnost iz pojma odštevanja. Na isti način dokazuje druge izreke o diferencah, katerih ne dobi iz obrata pervih. L. pa naslanja svoj dokaz na pojem diference, kar je v resnici težavno (gl. predgovor L. aritmetike). Zato napiše izrek s posebnimi števili tako-le: (5 + 3) — 4 = (5 — 4) -+- 3 = 4, (3 + 8) — 6 = 3 + (8 — 6) — 5, iz česar učenec vidi, da dobi isto, ako seštevanje najpred izverši in potem odšteva, ali pa število najpred od jednega sumanda odšteva in potem sešteva. Za take dokaze, katere imenujemo induktivne, potrebujemo več posebnih primerov, iz katerih sklepamo, da more izrek tudi v obče resničen biti. Zato so tudi vaje v L. aritmetiki po tem principu sestavljene, katere izpoznanje izrekov podpirajo, moremo reči, na novo dokazujejo. Strogi dokaz je pa zraven pervega namenjen za bolj zrele gojence, katerim je tudi jako poučljiv, ker pri izvršitvi je treba že izpoznane izreke porabljevati. Tega principa se derži L. skoz po vsi aritmetiki. Jako razliko nahajamo pri obdelovanji izrekov o deljenji. Dr. M. namreč ne pripravlja na tem mestu na računanje z ulomki, L. pa. Dr. M. izvaja dokaze za izreke o ulomkih iz bitja ulomkov; L. stori isto in zraven tega kaže na izreke o deljenji. Zadnji ima zarad tega več izrekov. Pa tudi v načinu dokazovanja se razlikujeta. Vzemimo izrek »produkt deliš se številom, ako jeden faktor ž njim deliš«, da to na njem osvetlimo. L. izveršuje strogi dokaz v obče opiraje se na izrek »produkt iz kvocijenta in divizorja je jednak dividendu« ; dr. M. dokazuje na isti način samo na posebnem primeru, toraj že prehaja na bolj strogo dokazovanje. Občnega dokaza vendar še ne izvršuje. L. ima pred občnim dokazom tudi dva posebna primera: -^ = 2.5 = 10, -Z^- = 7.2 = 14, katera imata že v sebi induktivni dokaz. Dokazuje pa tudi to spet vaja 1.) na strani 34: »Število 45 deli potem se številom 9, ko izpremeni 45 v produkt iz faktorja 9 in iz druzega faktorja«. Eešitev: 45: 9 = (5 X 9)= 9 = 5 Na pamet: 45 je jednako 5krat 9, toraj je 9 v 45 5krat zapopadeno, ali 45 je jednako 9krat 5, toraj je deveti del od 45 število 5. — Podobna je vaja 2.) Na teh vajah tudi gojenci izpoznajo dvojni pomen deljenja, kar je jake važnosti za ljudske šole. Ko bi hoteli v tem oddelku (o računanji s celimi števili) še bolj na drobno aritmetiki primerjati, bi gotovo še tu pa tam kako razliko dobili. N. pr. L. govori o algebrajskih številih koj za odštevanjem, ker slede iz tega računa, dr. M. pa še le po deljenji; L. jih osvetljuje na mnogih primerih, kar dr. M. ne stori. Eavno tako govori L. o seštevanji in odštevanji, množenji in deljenji jednačb in nejednačb, ker to potrebujemo mnogokrat v aritmetiki in geometriji; dr. M. tega ne stori. Tudi primerjanje drugih oddelkov je nepotrebno, ker že iz navedenega moramo na bistvene jednakosti in razlike sklepati. Samo omeniti hočemo, da L. nima oddelka za uporabne račune, ker namerava za to poseben del (II. del) sestaviti; dr. M. ima vse v jednem delu. — Pa posnemimo sklepe z ozirom na metodo obeh aritmetik. Ti so: 1. Obe knjigi povdarjati dekadični sistem števil, samo da se L. ž njim še bolj natančno peča. 2. Obe knjigi imate čiste in uporabne račune z dekadičnimi števili zraven računanja z občnimi števili; dr. M. ima mnogo primerov za čisto računanje, L. pa toliko, da na njili po induktivni metodi občno pravilo abstrahuje. 3. V obeli knjigah je mnogo vaj za računanje na pamet. 4. Vaje so priproste ne samo v L. aritmetiki, ampak tudi v dr. M. 5. L. povdarja posebno induktivno metodo izpoznanja resnic v dokazih in v vajah; pridevlje pa tudi bolj stroge dokaze za bolj zrele učence. Dr. M. pa prehaja iz prav priprostih na zmerom bolj stroge dokaze. Gotovo pa je, da dobimo pri natančnejem pregledovanji v vsakej teh knjig tu in tam pege; ker so pisane za šole, ki se še le razvijajo; strokovnjakom ostaja le naloga, da priobčijo tudi svoje skušnje, iz katerih se na zadnje loči čisto zlato. Sine ira et studio. — Deželni odbor Kranjski je odločil, da se ima nemščina vpeljati kot obligaten šolski predmet po vseh večrazrednih ijudskih šolah; po 4razrednicah je uže. — Enorazrednicam mislijo za nekaj časa še prizanesti, dokler na nej tudi ne pride počasi versta, potem smo pa s šolstvom tam, kjer smo bili pred 1. 48. Dokler srednje šole ostanejo take, kakor sedaj, nimamo se čuditi, ako namerajo neinški jezik vpeljati tudi v večrazredne ljudske šole. — Broj učencev nasproli broju učiteljev na Českem. »Beseda Učiteljska« javlja, da pride na Českem na jedncga nčitelja poprek 91 učencev. Više jih je le v 44 českih, a samo v 9 nemških okrajih. Primeroma naj več uciteljev je med Nemci i to v tepliškem, ludiškem, komatavskem i briixenskem okraju, kjer ne pride na jednega učitelja še 60 učencev ne. Med Čehi je to buje, v hoteborškem, visokomitskem, horžovičkem i vltavotinskem ima jeden poučevati 130 učencev. Med Nemci nikjer ne pride na jednega učitelja toliko učencev. — Iz tega se vidi, da imajo Nemci tudi več ljudskihšol kakor Cehi, o srednjih šolab tukaj ne govorimo, tam je razmerje Nemcem še ugodneje. — Kapelan Mirodolski. Didaktična novela od Vilhelma Molitora preveo Gj. Šimončič. Prestampano iz »Katoličkega Lista«. V Zagrebu. Tiskarski i litografički zavod C. Albrehta. Tako se zove knižnica, ki obsega 168 str. v 8° in je prevod novele, kojo je napisal speyerski kanonik Wilheltn Molitor. Šlavno znan katoliški pisatelj razpravlja prav zanimivo v dvogovoru veleznamenito pitanje o pravem odnošaji (razmerju) cerkve, deržave i škole. Novela je zelo poučljiva in izobraženem Slovencu tudi v hrvaškem prevodu razumljiva. — Iz Krškega. Nedeljske šole za mladino, ki je šoli odrastla, ne morejo sicer posebno veliko koristiti, ker se le po 2 — 3 ure v tednu podučuje; vendar naj pa velja tudi tu pregovor: »boljše nekaj, nego nič«. Ta >nekaj« je pa pri takih nedeljskih šolah tedaj precej vreden, ako odrasli fantje redoma vsako nedeljo v šolo prihajajo. K temu pa stariši, mojstri in nčitelj sam največ pripomorejo. Tukaj je posebno ta hvalevredna navada, da v našo neobligatno nedeljsko šolo (ponavljevalna šola je zopet druga) rokodelski mojstri svoje učence nekoliko silijo, in da naš častiti gosp. vikar tudi v tej nezavezni šoli krščanski nauk razlaga. Da bi pa učitelj še več učencev privabil, priskrbel jim je letos vodja tukajšnje meščanske šole precej knjig, darovanih od družbe sv. Mohora. »Nov.« — Občna aritmetika, spisal g. L a v t a r, profesor na učiteljišču v Mariboru, velja lgold. Cena je tako nizka, kolikor mogoče, ker je namenjena učencem na učiteljiščih, kateri ne morejo dragih knjig plačevati. Pisatelj sam knjigo razprodaja, da bi ne imel zraven truda še izgube. Naročila se pošiljajo pod naslovom: L. Lavtar, c. k. profesor v Mariboru, Koroško predmestje, št. 36. Poštnino mora vsak, ki se naroči na knjigo, sam plačati; ko bi knjige ne sprejel v kratkem, ni kriv temu pisatelj, ker on naročeno knjigo koj odpošlje. Ako pa naročnik knjige še celo ne sprejme, naj piše o tem pisatelju. — Vabilo na naročbo. Vse vrle Slovence, kateri žele, da se seznanijo s hrvatskimi razmerami in s hrvatskim jezikom, posebno opozorujemo na ,,PuČke novine", katere uže 3 leta v Zagrebu izhajajo. — V ta časopis pišejo najboljši ljudski pisatelji, in sicer tako umevno, da ga Slovenci brez vsake težkoče razumiti morejo. Hrvatska civilna in krajiška vlada priporočili sta ta časopis vsem nižjim oblastim, da ga kot izvrstno narodno berilo razširjajo po narodu. Bilo bi za Slovence mnogo koristneje in za našo mejsobojno vzajemnost veliko uspešneje, ko bi se namesto po nemških novinah, ozirali na novine hrvatske in sploh slovenske. Vsak naobražen Slovenec moral bi vsaj jeden hrvatski list naročiti. »Pučke novine« izhajajo v obliki slovenskih »Novic« vsako soboto na celej poli ter veljajo po pošti prejemane: za vse leto 4 gld. 60 kr., za pol leta 2 gld. 30 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr. Slovenskim dijakom dajemo list za polovico gori označ e n e c e n e. Uredništvo sprejema tudi slovenske dopise v list, se ve, samo toliko jih popravi, da jih vsak Hrvat lehko razume. Prva številka četrtega tečaja pride o novem letu na svitlo. Kdor namerja naročiti 6e na ta list, naj se podviza, da moremo za vsacega dotične adrese pripraviti in da pri razpošiljanji ne bode zaprek. V Zagrebu, meseca decembra 1879. Ljudevit Tomsič, urednik in izdajatelj ^Pučkih novin" v Zagrebu (marovska ulica broj 20). — ,,Vrtec", časopis s podobami za slovensko mladino. >Vrtec« stopi s 1. januarjem 1880 1. v deseto leto svojega obstanka. Prinašal bode poučne povesti, pripovedke, basni, gledališke igre, prirodopisne, naravoslovne in zemljepisne sestavke, muzikalne priloge in različno drugo drobnino. Za šolsko mladino ga nij primernejšega časopisa, kakor je »Vrtec«. Stoji za vse leto 2 gld. 60 kr., za pol leta 1 gld. 30 kr. Kdor naročnini priloži še 40 kr., dobi drugi zvezek naše knjižnice za slovensko mladino, ki bode obsegal daljšo in jako zanimivo povest z naslovom: »Peter, rokodelčič«. Pozneje bo ta knjiga nekoliko več stala. Naročnina naj se pošilja po poštnih nakaznicali na >Vrtčevo uredništvoc v Lingarjevih ulicah št. 1 v Ljubljani (Laibach). — Postava dne 9. marca 1879, katero je prinesel »Učit. Tov.« 1. 22 in 23 p. 1., se dobiva tudi v posebnih iztisih pri založništvu »Učit. Tov.c, ter stane 5 kr. Kdor je potrebuje, ima priliko dobiti jo prav po nizki ceni.