«i. 7 V Gorici, v soboto dne 16. januvarija 1909 Izhaja trikrat na teden, in sicer v torek, Četrte* ii soboto ob 4. uri popoldno ter stane po poŠti irejoraana ali v Gorioi na dom poSiljana: vse leto ........ 15 K a/„...........10 . Tečaj X2(XIM. VB Posamične Številke stanejo 10 vin. , "J&dpk" inia^itdRl^DJOMZBsdae^vilog^^P^ m-. »on» letu ..Kaiipot po Gorftfeem In Gradiičanskcm" iu „&aiipot po Ijubrjani in kranjskih mestih", daljo dvakrat v letu »Vozni red železnic, parnikov in poStnil zvez". Naročnino sprejema apravništvo v' Gosposki ulici J-ev. 7 I. nadstr. i^».Gori5ki ^Tiskarni« A. GabršCek Na naroČila brei doposlane naročnine se ne oziramo Oglasi in poslanice se računijo po IVtit-vretah če tiskano 1-krat t H v, 2-krat M v, 3-krat 12 v vsaka »rata. Večkrat po dogodbi. Vt>6je črko po prostoru. — — Reklame in spisi v uredniškem delu 30 v vrsta. Za obiti o in vsebino oplasov odklanjamo vsako odgovornost. »Vse zs narod, svobodo in napredek!« Dr. K Lavrti, Uredništvo ae nahaja v Gospotfi nlioi Bt. 7 v Gorioi v I. nadst.' Z aredaiiom je mogoS? govorili vsak dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah i» praznikih od 9. do 12. dopoludne. UpravniStvo se ua. haja v Gosposki ulici št. 7 v I. nadstr. na levov tiskam' Haročnino in oglase Jo plačati loco Borica Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne «padajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le op?a«fniitvn. ..PRIMOREC" izhaja neodvisno od >So5e sak petek in stane vse leto 3 X 20 h ali gld. 1-60. »Soča« in »Primorec« se prodajata v Go i i v naših knjigarnah in teh-le tobakaraah -. Schvvarz v i o sk ul., Jellersitz v Nunski ul., Ter. Leban na tokaliSču s. Verdi, Peter Krebelj v Kapucinski ulici, I. Bajt v po-kopališeni ulioi, I. Matiussi v ulioi Formica, L Hovanski v Korenski ulici št. 22; v Trstu v tobakarni Lavrenfiifi na trgu della Casorina. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. — TaUfon it. 83. »Gor, Tiskarna« A, GabrSček (odgov. J. Fabčič) tiska in -zal. Priprauljajmo se na noue uolitue! Deželni zbor ne more delati. Zakaj ne, ve že vsakdo, kdor ne živi z glavo v mehu v deželi. Krivda je na laški liberalni in slovenski klerikalni strani. Zadnji poskusi so se izjalovili. Laški liberalci se ne udajo, marveč hočejo spraviti poslance laške ljudske stranke ob njihovo strankarsko samostojnost; slovenski klerikalci so zvezani z laškimi liberalci ter ne delujejo čisto nič pomirjevalno. Pri zadnjih pogajanjih je kazal dr. Gregorčič proti „Slovenskemu klubu" tisto svojo odurnost, kakor jeseni, in namesto da bi bil zastavil vse svoje moči v poravnavanje sporov, ko je videl, kako dobrohoten sklep je sklenil ..Slovenski klub", ga vidimo le sredi splet-karstev laškega liberalnega kluba, s katerim stopa v zbornico z obst.ukcijskim dnevnim redom v roki. Nujna p;otreba je, da bi deloval deželni /bor. Čaka ga neizmerno dela. In ne smemo pozabiti, da je vlada zagotovila veliko gospodarsko akcijo iVimcrju, toda deželni zbor mora delovati. Ali tak, kakoršen je, ne bo deloval. Ni mogoče. Vsa dosedanja pogajanja, vsi poskusi, spraviti dedni zbor v tir rednega delovanja, so se razbila. Drugega pač ne preostane nego razpust, in sicer naj se razglasi kolikor mogoče hitro - ker hočemo, da začne goriški deželni zbor delati! „Primorski list" meni sicer, da hoče vlada dati poslancem še enkrat priliko, da premislijo še enkrat svoj položaj ter se ravnajo po tem, toda ne verjamemo, da bi vlada zopet delala take poskuse. Saj je na jasnem, da je izključen vsak modus vi-vendi. Pa čeprav bi še to poskusila, bi ne dosegla nič. Obstrukcionisti so zašli pod pot in na pravo ne krenejo nič več. Zato naj se deželni zbor razpusti. Goriški Slovenci! Pripravljavmo sena nove volitve! Mogoče bo sledil razpust deželnega zbora in razpis novih volitev kmalu, mogoče za mesec aH dva meseca. Toda kadar bodo, pripravljeni moramo biti. V sedanjih časih so v deželi budi politični boji. Klerikalci so se začeli zopet marljivo gibati, vrhu tega goni dr. Turna svojo osebno gonjo, da bi bile zmešnjave še večje. Ni dvoma, da se vržejo klerikalci z v;>o svojo močjo na delo na deželi, kajti gre jim za življenje in smrt. Boj bo izredno hud, borba taka, kakoršne še ni doživela naša dežela. Zato pa moramo biti pripravljeni, dobro pripravljeni za nove volitve. Pripravljati pa se moramo začeti takoj. Ne smemo čakati šele razpisa novih volitev, ampak takoj se mora začeti delo za i nove volitve. j Rodoljubi! Somišljeniki! Podučujte volilce, kaj so storili obstrukcionisti, kako ! škodo so napravili deželi iu kmetu, stavite jim pred oči, kako nujno je potrebno, da se stre klerikalna nagajivost, da se zavrže klerikalne kandidate, ker le če so izvoljeni ljudski kandidatje, smemo tipati na redno delovanje deželnega zbora. j Preveč je bilo prišlo klerikalcev še zadnjič v deželni zbor. Ce bi bil Berbuč odpadel, bi že bila sestava čisto drugačna in bi najbrže ne i meh' vseh teh raznih ho-matij. Ven ž njimi iz deželnega zbora pa na njihovo mesto ljudske poslance, in deželni zbor bo hitro funkcioniral. i Pripravljajmi, se na nove volitve! Apelujemo na naše zaupnike in somišljenike po deželi, da pripravljajo pot, da skon-čajo nove volitve letos še ugodnejše nego lani. Klerikalci morajo dobiti spričevalo, da so odigrali svojo uiogo. Obstrukcija je bil nje zadnji del. Rodoljubi! Agitatorji! Na delo! Uspeh ' ne more izostati. Družba sv. Cirila in Metoda. Vse častite u d o slavnih podružnic družbe sv. Cirila in Metoda uljudno prosimo, da blagovolijo v svojih krajih delovati na to, da se računski listki udomačijo po vseh gostilnah iu prodajalnah. Računske listke uporablja danes komaj 1 % vseh gostilen naše slovenske domovine in vendar daje družbi že to malo Stevilee precejšnjo svoto na leto; če bi pa 50% vseh narodnih gostilničarjev in trgovcev upeljalo računske listke, imela bi družba bogat studenec denarnih sredstev. Poskusimo! •— "rosimo! DOPISI. Iz goriške okolice. U Solkana. - Občni zbor nSlovensko Čitalnico" v Solkanu, ki jo bil sklican na H) t. m., se je vršil ob mnogobrojni udeležbi dnifttvonikov. Zborovanje jo otvoril g. predsednik Tom. ,lug ¦/, lepim govorom, v katerem je vspodbujnl k vstrajnosli in napredovanju in se spomnil tudi rajnih članov, na kur so zborovala v znak sožalja vstali s sedežev. Temu je sledilo odborovo poročilo. Iz tajnikovega posnemam, da je društvo naročeno na 19 slovenskih listov in dve knjižni družbi, da vilo napreduje; ima nad 180 članov, ki se z veseljem zanimajo in udeležujejo društvenega gibanja. Illagajnik nam je poročal o ugodnem finančnem stanju. Knjižničar je objavil voli*- napredek knjižnice v p. 1.; nakupilo se je ogromno novih knjig, v katerih ho zastopani posebno slovenski pa tudi drugi slovanski slovstveni umotvori. Na to so sledili predlogi. Med temi predlog, da se imenuje g. Josipa Srebrnič-a, učit. v pok., za njegovo požrtvovalno delovanje častnim članom; bil je z oduševljenjem sprejet. Sledil je predlog o ustanovitvi javne ljudske knjižnico, ki je bil po živahni debati tudi sprejet. Ko se je obravnalo še nekaj drugih predlogov, raed temi predlog o predavanjih, o nakupu zemljevidov iu drugo je sledila oIif-<\ Predsednikom je bil izvoljen s časeno večino naš društveni starosta g. ravnatelj Tom. Jug, v odbor pa sledeči gg,: Franc Bajt, dr. Alojzij Franko, Ivan Golob, Anton Gomišček, Albin Mozetič, Josip, Ivan in Štefan Srebruič; namestnikom gg.: Ant. Makuc in Pet. Perko, — Tako se je zavrSil dobro uspeli zbor. Udeležnik. h tolminskega okraja. Pečine. (Potres). — Dne 13. t. m. ob V82. uri ponoči smo čutili tukaj precej močno potresne sunke v smeri od zahoda proti vzhodu. — Stropji so se gibali, okna in pohištvo je rožljalo ter sliSati je bilo močno podzemsko bučanje. Domače vesti. Oiroil za nDI}!ŠI(0 kuhinjo". — Nabiralnik pri „Petelinčku" je dal zopet 9*37 K, doslej skupaj 5413 K; nabiralnik pri ,,zlatem jelenu" je dal 15 K, doslej 99'45 K, torej* je sedaj najbližji stotaku izmed v?rX\ •abiralni-kov. — Pet. lirmnat v Št. Petru pri Oorici jo daroval G K. — Narodni delavci in obrtniki darujejo 338 K, veseleči se veselice, hi je priredi „Slov. bralno in podporno društvo v Gorici" dne 2. svečana pri „ zlatem jelenu". — Nn Silvestrov večer se je nabr alo v prijateljski družbi v lnngasse na Dunaju 4 K. — Celo svojo cerkveno občinsko plačo za leto 1908. so odstopili v prid pre potrebne „Dija-ške kuhinje" basisti: C. Ivančič 3 K, B. Ška-rabot 3 K, l. Humar 2 K, Fr. Berlot 2 K in Neimenovan 040 K. Dotični znesek 10*40 K je poslal Ciril Ivančič iz Kanr'a. — Za raz-pečani novoletni koledar se je dobilo 0"60K. | — Ernest Filipič, orož. postajevodja v Pulji, je poslal 7 30 K, katere je nabral kot zaka-' sneli jubilejni dar med svojimi kolegi. — Na 1 račun mesečnine je prišlo 49 K in venec česna. — Živeli darovalci! Pni planinski ples, ki ga priredi „Sey"'i i podružnica S. P. D.tt v Gorici dne 1. svetna j 1909., obeta postati najbolj popularna pred-pustna zabava. Pomnoženi goriški odsek podružnice se z mrzlično hitrostjo trudi, da nudi občinstvu ta večer nekaj posebnega. Dekoracije Dvajset let pozneje. Nadaljevanje === „Treh mušketirjev", — Francoski spisal: = ALBXANDRB DUM AS. == (Dalje.) In vojvoda začne peti : Monsiour d' Klbeuf ct sos cnfants Kont rage a la plačo RoyaIe, lis vout tmit (juatro piaffaut, Monsiour d'Klbeuf o t ses enfauts. Mais sitot Aramisom. — Nezadovoljen, grof? Recite rajši divji! Tako daleč je prišlo — to povem vama, komu drugemu ne bi povedal — tako daleč je prišlo, da ko bi kraljica spoznala svoje krivice proti meni, poklicala mojo mater iz izgnanstva ter mi podelila dedno admiralsfcvo, ki ga ima sedaj moj oče in ki mi je obljubljeno po njegovi smrti, bi se ne pomišljal dolgo, dresirati pse, ki bi jih naučil govoriti, da žive v Franciji še večji razbojniki nego je Mazarin. Athos in Aramis se sedaj nistacSamo spogledala, temveč sta se tudi nasmehnila ; irr!'t\idi ko bi ne bila srečala Chutillona in Flamarensa, bi'bila pa uganila, da sta bila tu- Tako tudi nista Srhnilsi besedice o navzočnosti Mazarinovi v Parizu. — Monseignour, pravi Athos, dovolj veva sedaj. Da sva prišla ob tej uri k Vaši Visokosii, s tem sva hotela pokazati samo svojo udanost ter vam povedati, da sva vam na razpolago kot vaša najzvestejša služabnika. — Kot moja najzvestejša prijatelja, gospoda, kot moja najzvestejša prijatelja! dokazala sta to; in če se kdaj spravim z dvorom, upam, da vama tudi jaz dokažem, da sem ostal vajin prijatelj, kakor tudi prijatelj gospodov: kako vraga ju že imenujeta, d' Arta-gnan in Porthos, kaj ne ? - D' Artagnan in Porthos, da. — Ah, da, tako je. Torej razumete; grof La Fčre ; razumete vitez d* Herblay? vedno sem ves vajin. Athos in Aramis se priklonita ter odideta. Moj dragi Athos, pravi Aramis, zdi se mi, da ste samo zato privolili v to, da me spremljate, da me izmodrite ? — Le počakajte, prijatelj, odvrne Athos, to boste šel«? tsdaj lahko rekli, ko odideva od koadjutorja. — Pojdiva torej v nadškofijsko palačo, pravi Aramis. In prijatelja se napotita proti notranjemu mestu. Ko sta se bližala proti središču Pariza, sta videla, da so ulice poplavljene, in morala sta najeti čoln. Enajsta ura je" bila že odbila, a znano je bilo, da ni bilo nikake določene ure za to, da bi se človek predstavil koadjutorju; njegova neverjetna delavnost je naredila, če je bilo treba, iz noči dan in iz dneva noč. Nadškofijska palača se je dvignila nad vodo, in pri pogledu na te čolne, ki so bili zbrani okrog palače, bi bil rekel človek, da ni v Parizu, temveč v Benetkah. Ti čolni so prihajali in odhajali, se križali na vse strani, se pogrezali v labirint mestnih ulic ter se oddaljevali v smeri proti arsenalu ali proti nasipu Saint-Victor, iu plavali so kakor po jezeru. Od teh čolnov so bili nekateri nemi in skrivnostni, drugi pa glasni in razsvetljeni. Prijatelja sta se spustila med to množico čolnov ter pristala k palači. bodo pričarale naš znameniti planinski svet, pla- i ninske koče pa bodo skrbele za telesne dobrote. I Pptabodo od vhoda naprej skrbno zaznamovana j in dobro speljana, da se bo smel vsakdo iz- I gubiti ali na nemirno plesišče ali v gosto- i Ijubne koče ali v skrivnostni n/izej ali pa v J tolminsko Dantejevo jamo pod zemljo, ki bo j ta večer razsvetljena in spremenjena v re- j stavracijo. Dobrodošli so obiskovalci v planinski ali narodni noši, seveda tudi v na- I vadni promenandni obleki. Da bo zabava res neprisiljena in res planinska, so izključene bele in salonske obleke. — Odsek Gorica. Predavanje, katero je imel g. profesor Košnik v sredo zvečer v salonu pri jelenu, je bilo primerno dobro obiskano. O. predavatelj je govoril o času in njega merjenju (o sestavi koledarjev) prav lepo in zanimivo. Vsi navzoči so bili hvaležni g. profesorju za podučno predavanje. IZ jUiHC-ŽBliZIlIŠkl SluilS. — Poštajenačelnik na .Gpčim g. Baltesiin pride kakor poštajenačelnik v Tržič. Poštajenačelnik Fabia-nich v Tržiču pride v Opatijo-Matulje za po-stajenafelnika. Dostdanji poštajenačelnik v OpatijiMatulje g. Hebat pride v Gorico kakor kontrolor. Na Opčine pride za postajena-čelniha g. Jenčič iz Zaloga, Y Zalog pride pa gosp. Fostič. Načelnik v Ronkih Pittuer, ki je služboval nekdaj v »ovodnjah, je šel v po- j koj in na njegovo mesto pride pristav Rutar iz Trsta. Novi deželni šolski nadzornik. — Cesar je provizoričnega deželnega šolskega nadzornika i dr. lioberta Kauer imenoval dehnitivnim i deželnim Šolskim rmlzornikom za Primorsko, j Imenovanja i poštni slazU — Poštna komi- j sarja dr. Ivan S le j ko in Rihard M ar i- j gnoni sta imanovana višiaaa poštnima komisarjema, visi poštni ohcijali Oabriei Lindtner, Gregor Versa in Ferdo I Skarpa pa poštnim: kontrolorji. Kako so nam Jsdli glasove. — Ob volitvah ; v trgovsko-obrtno zbornico nista mogli voliti n. pr. dve veliki slovenski podjetji v Gorici — hotela Jelen in Siid&ahn. iakaj? \ Pri hotelu „Zlati Jelen" se je komisija izgovarjala, da nima naznanila o pred- ' pisanem davku vi. 190 8. In vendar je ta hotel že staro podjetje, davčna ! oblast vedno v redu predpiše in izterja visok davek. Toda v Trgovski zbornici, pravi c. kr. volilna komisija, nimajo naznanila, da je bil davek predpisan. — Tej volilni komisiji je pa predsednik grof A t-tems, ki je obenem šef tudi davčnega od- j delka v Gorici. Ker torej davčni oddelek ni | naznanil (? !) trgovski zbornici predpisanega j davka, se je tu grešilo pod šefom grofom At-temsom; in na to se predsednik volilne komisije grof Attems sklicuje na — grofa At-temsa, da mu ni poslal pravilnega davčnega j izpiska! Ali ni to škandal? j Hotela Sudbahn so snedii pravico gla- ' sovanja na ta način, da so prezrli najem- j nika Hack, ki edini je znan davčni oblasti kot podjetnik, — a dali so glas lastnici poslopja Trgovsko-obrtni zadrugi, ki pa itak že voli v I. trgovskem razredu. T. o. z. j ne izvršuje hotelske obrti, ne plačuje nika- j kega davka za to, pač pa Hack.% — Ko je J hotel pregledati predsednik T. o. z. g. An- | drej Gabršč9k volilni imenik I. trgovskega j razreda, mu ga nisc hoteli pokazati. Dali so \ mu le imenik L industrijalnega razreda. Od- j šel je s protestom! — Tako so delali in zrna- I gali! Več pride! j »Goriška slovenska mladina" kliče in glas njen odmeva sirom goriške dežele. Komur je mar procvit družabnega življenja v našem ' mesta in komur je mar lastna zabava, odziv- j lja se vabilom G. S. M. Meščan in dežeian, meščanka in deželanka vedo, da veliki j ples G. S. M. ne pomenja nekaj vsakda- I njega, vedo, da G. S. M. zna presenečati > in kakor za stavo hitijo pod njeno okrilje. Tu najde mlad svet sovrstnike, starina se po-mlaja in pozablja dnevne trivialnosti. Saj pride ' med cvet našega meščanstva, med elito ' naše mladine! In na večer 6. februarja bo j imela ta mladina besedo v „Trgov. domu". Na veselo svidanje na velikem plesu „ Goriške I S ovenske Mladine" ! KOBSurJ In plašna za&ava »Slovenskega bral- I nega in podpornega društva v Gorici" se bo vršila dne 2. februvarja t. 1. v dvorani „pri zlatem jelenu". Vsi koncerti, ki jih je napravilo dose-daj imenovano društvo, so vspeli dobro. Zato se nadejamo, da se tudi ta veselica izvrši v J vsakem pogledu povoljno. Ze danes opozarjamo naše delavstvo in I prijatelje tega društva, da naj poselijo v obi- i lem številu to veselico, da se tam zabava in j obenem podpira edino društvo v Gorici, ki mu je namen, da podpira ubogega delavca-trpina v slučaju bolezni. J j K|e |a 17000 K za bike? — »Doznali smo, da je vlada nakazala v 1. 1907. goriški e. k r. kmetijski družbi 17.0GOK za — bike v hribovitem delu debele. — Dr. Pajer je tudi pisaril na Tolminsko, ob-ljuboval bike.... ali do danes ni poslai | ni t i e n e g a. Vseh 17.000 K so baje porabili za Furlanijo, kolikor niso požrle razne komisije. — Dr. Anton Gregorčič, Pajerjev oproda, se ne upa ziniti besede v korist svojih hribovskih volilcev! Ubogi gorjani !" Sanhaiišče v Bohinjski Bistrici. — v Bohinjski Bistrici je zgradila v bližini kolodvora kranjska deželna zveza za tujski promet športno sankaižšče, ki je v prvi vrsti namenjeno meščanskim in športnim krogom iz Goriške. Ker je saukališče izboruo zgrajeno in urejeno in ker je sankanje šport, ki se ga priuči lahko v najkrajšem času vsak, priporočamo občinstvu, da poleti večkrat v Bohinj, posebno sedaj, ko so ob nedeljah in praznikih vpeljani iz Gorice v Bohiuj povratni vozni listki za zniž&no ceno in so zveze kar najugodnejše, ^meniti nam je, da se pripravlja j za 7. zvečana v Bohinju dirka, ki bo gotovo jako zanimiva. Udeleži se jo lahko vsak in bi biio škoda, da bi Gorica ne bila pri tej dirki zastopana. Vsa nadaljna pojasnila v tem oziru daje radevolje goriška deželna zveza za tujski promet, Trgovski dom. j Kenzlslorljalnim svetnikom je imenovan cer~ I kljanski dekan dr. Knavs. Takega rogovileža, i kakor je ta mož, skoro ni med duhovniki na I Goriškem. V cerkvi in izven cerkve ga je sama j klerikalna politika! Mož rogovili tako, da se je bati zanj, da se mu ne pripeti kaj kata- j strofalnega. Nadškof ga je imenoval za kon-zistorijalnega svbtnika radi politične gonje, i Kakšen dober in miren duhovnik med Slo- j J venci ne bo imenovan za konz. svetnika I j Morda so pomagali tudi dopisi s Cerkljan- , skega v nPrisiBOJencua! I Čudna razsodba namestnica. — Meseca av- I gusta so se vršile v Črničah občinske volitve, katere je vodil baron Teuffenbach kot vladin poverjenik. — V zapisniku o dovršeni volitvi je dal baron T. zapisati dosiavek, — „da j se v smislu § 32. vol. reda s p reje- i Imajo morebitni prizivi nepre-I stopno v dobi 8 dni direktno pri c. j kr. okrajnem glavarstvu." j Res je bil podan utok in sicer nepo- i sredno pri glavarstvu, a te dni je došel od-I lok namestništva, ki zavrača utok edino iz j razloga, ker je bil vložen prigla-I varstvu in ne pri županstvu. | I Ta je pa res lepa! I j nGorlea" je dajala pred kratkim lekcijo j ,,Ed." za malenkosten pogrešek pri imenu čr- j | aiške vasi; „Ed," je zapisala črnica namesto j j Crniče. ,Gorica" je ogorčeno deklamovala, da „Ed." pači naša krajevna imena. Ali poglejmo, kaj pa dela „Gorica". Zadnjič je priob- i j čila imenovanja v sodnijski službi, in tu či-I tamo, da je imenovan nekdo v „Kastel-jnovu", drugi pa v nVelji". Bravol Ne-I vedna „Gorica" ne ve, da laška skovanka Castelnuovo je slovenski Podgrad. Velja je J Veglia — Krk! Navadni ljudje vedo to, vi-j šoki učenjaki okrog „Gorice° pa ne. — Tudi j »Slovenec" ne pozna imen naših krajev. Tako J piše vedno za naša slovenska Brda — laški I C o gl i o l — Torej le pred svojim pragom i Posredovalnica H. D, 0. — Slovenski delo-I dajalec nam piše: „V Ljubljani se je ustano- ! j vila narodn a delavska organizacija j pred par tedni, a že ima svojo pošredovfl-nico za službe. V „Slov. Narodu" ima j svoj kotiček, kjer razglaša službe, ki so proste. J Pa tudi ponudnike, ki službe iščejo. Seveda | pridejo v ta kotiček le ljudje, ki so narodni. I j — Tako naj se v kratkem napravi tudi v I Gorici, a med Gorico, Trstom, Ljubljano, Ce-| ljem in Mariborom naj so osnuje nekaka zveza. Tako bo članom N. D. O. lažje dobiti službo, j gospodarji in delodajalci pa bodo zagotovljeni, j da dobe- le narodne ljudi v hišo, delavnico, J tovarno, trgovino ali pisarno. Prosim, da se j j moj glas upošteva!" j Laška liberalna stranka noče umreti, mar- I yeč hoče živeti ter se širiti. Zborovanje se | I je vršilo v Gina3tiki, kjer so postavili stran-I kin izvrševalni odbor: Bombic, Marani, Če- j I ščuti, Koklič, Pinavčič, Venier, dr. Parmezan, I dr. Blaž. Navzoči so bili junaki z biakoštnega r ponedeljka lanskega leta škandaloznega spo-I mina. To kaže, koliko je vredna ta laška li-'beralna stranka, J V Kobaridu so imeli sv. misijon. „Prim. j liist" poroča o njem. Pričakovali smo, da J pove, kakšne dobrote so prinesli čč. gg. je- j zuitje Kobaridcem, toda namesto tega čitamo I zabavljanje in hrulacije na one, ki se niso j udeleževali misijonskih pridig. Nikdo ni dljen, hoditi poslušat misijonarje; saj so tu domači nunci, ki morajo znati tako uspešno I oznanjati besedo božjo, da ni treba šele zunanjih, da bi pomagali. „Prismojenec" misli, da je pravi kristijan le tisti, ki snema klobuk z glave pa tiči vedno v cerkvi. Taki so navadno pobeljeni grobovi. Namen dopisnika j o kobariškem misijonu je ta: napraviti spor J med okoličani in tržani, da bi se grdo gle- I dali ter bi okoličani tržane bojkotirali. Namen je torej precej grd. Ali so tako učili čč. gg. misijonarji?!? J Soriška« »Domoljubu". — »Domoljub" je list, ki izhaja v Ljubljani vsak četrtek ter je namenjen slovenskemu ljudstvu v poneumne- j vanje in dolg čas. Zdaj je zastopana v „Do- J moljubu" bogato tudi nafn goriška dežela, j Zastopa jo BSlovenčev" učenec gospod Fran- j celj Kremžar iz Ljubljane, to je tisti, ki je I za Gregorčiča birman bil, pa je imel Gregor- I čič vendar le tako malo srca do njega, da ga je odslovil od „Gorice8 in „Primorskega lista", ker je fant — novostrujar. Ko je bil odslov-ljen — kaj početi ? Z goriškega solnca noče j iti, torej ji je poiskal drugodi polje za svoje J časnikarsko delovanje. Sedaj praska po „Do- j moljubu" članke na dolgo in široko. Pa prav tako, kakor se je priučil pri ,,Slovencu". Prvi J članek je „Kam z vinom na GorišHam" ? Precej na dolgo se vleče reč o vinski krizi, i citate!] bi že skoro mislil, da brihtni člankar reši našo deželo hude vinske krize. Ali kaj j nasvetuje? Pravi, da naj vsi pišejo v „ Domoljuba", koliko vina imajo, da ga potem drugi pokupijo! Ha t Tu zadej tiči le lov na naročnike. Potem tudi vabi na široko na na-ročbo in širjenje „Domoljuba" in dopise se ima pošiljati na njegov naslov v Gorico. Glejte, glejte! Naznanja tudi predavanja „no-vostrujarjev" ; sploh obsega zaglavje »Goriška" v „Domoljubua delo novostrujarjev na Goriškem poleg udrihanja po liberalcih itd. Posebno stopi v oči opetovano vabilo na naročbo „Domoljuba" v rubriki o Goriški. Kremžar vabi na naročbo „Domoljuba" po Goriškem, ker se hoče maščevati nad svojim prejšnjim gospodarjem dr. Gregorčičem ter uničiti njegove starostrujarske liste. Ali ni res ? — - - j S Cerkljanskega je vedno polno dopisov v „Prismojencu". Pravijo, da jih pošilja cerkljanski dekan dr. Knavs. V teh dopisih je vedno polno osebnih napadov, zabavljanja in udrihanja pa bojkotiranja mož, ki nočejo ukloniti tilnika, da bi nanj stopil rogovilasti cerkljanski dekan. Klerikalce posebno jezi, da se je- ustanovilo v Planini bralno društvo, kateremu ni dal svojega žegna Knavs. Dopisnik kaže veliko jezo radi novega društva v Pla- j nini. Prav! Kjer so klerikalci jezni, tam naša dobro stvar ugodno vspeva. Le naprej, vrli Cerkljani! Dopi3nik se zaletava tudi v dve odbor-uici. Da se jemljejo v odbor tudi čUmice, to je jako prav, priporočilno za vsa društva. Klerikalca v „Pri8mojencuB to seveda jezi, ker ve, da po taki poti utegnejo tudi ženske spregledati ter se ne bodo dale slepo vlačiti več od klerikalnih mogočnjakov, kar je drago J pa tudi nevarno. V krščanski ljubezni do svojega bliž- J njega napoveduje dopisnik bojkot g. Pavletu v Strani. Glas „Pri8mojencaa mu pač ne j bo škodoval. Napoved bojkota pa kaže, kako I podel je klerikalizem, kako škodljiv, tako j da se mora vsak razsoden kmečki človek obrnili od klerikalcev in njihove hudobne po- j litike. Boga imajo na jezikn, v srcu pa hu- j dobo in kakor jim hudoba ukaže, tako delajo. J Misijonarje pošiljajo po deželi ravno se- j daj, ko stojimo skoro gotovo pred rovimi de- j želnozborskimi volitvami. Kakor so bili v Ko- I baridu, tako baje se oglasijo še po raznih I drugih krajih, ki ne slovijo za klerikalne. — I Misijon v službi klerikalne politike! Na kle- I rikalne shode ni treba hoditi! I X llšklftl Odvetnikom v Gorici še vedno kar I silijo Slovenci. Vse polno razprav se vrši z { laškimi odvetniki. Slovenci jih redijo; za za- I hvalo jih ti tepejo. Laški odvetniki so glavni I stebri protislovenske gonje v Gorici. Tako I se Slovenci bijejo sami g svojim denarjem po j hrbtu. Kdaj se spametujejo naši ljudje? J PflZer! — Kakor čujemo, se bo razpro- j dajalo v parcelah oni del vipavskega grajščin- I skega gozda imenovan „Briejevr grič", ki leži I ob državni cesti, fNe cel grajščinski gozd.) | j Isti je gosto zaraščen. Lastnik ga proda radi J tega, da oživi tamkaj kako večje industrijsko j podjetje. J Opozarjamo interesente v Vipavski do- I lini na to priliko, Ob tej priložnosti omenjamo, da novi gospodar vipavske grajščine jo baron Levet-z o w. Družina I evecov spada med najstarejše vendske dinastične rodbine (vladike). Njih J ime je jako staro. Leveeovi so torej stari slovanski plemenitaši. Najstarejši fidejkomisi j tega rodu so na Danskem in Meklenburškem, J tudi na Moravskem ima eden veliko posestvo. j — Gospodar v Vipavi je bil rojen v Gorenji I Šleziji ter ima sedaj 40 let. Ta rodbina je I torej jako stara ter je njena zgodovina tesno združena z zgodovino slovanstva. Baron Le-j vecov si je v svesti, da se pretaka po njegovih žilah slovanska kri, zato ga vipavsko slovensko prebivalstvo lahko smatra za svojega. Slovenski trgovec Jestvlnar nam piše: „Ko I smo slišali, da hočejo laški socialisti v Trstu I ustanoviti konsum tudi v Gorici, nismo niti I mislili na možnost, da bodo drli tje notri tudi I Slovenci. Zdaj pa kliče in vabi tje Slovence j tisti dr. Tu m a, ki se je lovil pred 3 leti I okoli nas trgovcev, da bi ga zopet postavili j na čelo svojega društva. Takrat nam je Tu-I m a govoril dolgo govorance o važnosti slo-I venske trgovine v Gorici, danes pa bi jo najraje I uničil, da bi cvetel laški konsum. Tak škandal smo doživeli napredni goriški Slovenci z dr. Turno. Klerikalci se norčujejo z nami in prav imajo. Ali dr. Turna ima danes še večino trgovcev in obrtnikov za molzno kravico v svojji pi-j sarni. Pred dvema letoma se je pohvalil, da je ,,zaslužil" —- 40.000 čisto, ne vera pa aH J kron ali goldinarjev. Zdaj pa hujska delavce proti gospodarjem in uničuje slovenska podjetja'. Takemu človeku se napove" brezobziren boj!« - Iz LokOVCa je priobčil „Primorski list" nesramen dopis, v katerem napada zopet g. župana in občinskega tajnika. Dopisnik ju hoče smešiti, pa je osmešil samega sebe. Tisti, v katere se zaganja „Primorski list", navadno niso slabi ljudje. Da so pa Lokovčani proti kuratu, temu se nič ne čudimo; najbrže se temu ne čudijo tudi v uredništvu ,,1'rira. lista", ali namen jim je, udariti vse tiste Lo-kovčane, ki mislijo s svojo glavo ter nočejo biti klerikalni podrepniki. Lokovec so sma trali klerikalci za svojo trdnjavo, pa so se zmotili. Odtod taka jeza in tako udribanje, kateremu pa se zavedni Lokovčani le smejejo. I V Gorici je bilo sezidanih lani 56 hiš, 43 popravljenih. Poštni uradniki v Gorici so sprožili misel, da noj se nabira prispevke pri pošnih uradnikih cele Avstrije za pri potresu v Kolabriji ponesrečene poštne uradnike in njihove družine. Zaprli SO 17-letnega Silvija Kole ne a radi tatvine dragocenostij pri N. Ballariniju. Sumljiv je tudi neke druge tatvine. Koleuc (Col-lenz) je raznašalec mazzinianske „Eraancipa-zione". Izpred SOdnlJS. — Pred sodniki je stal 18-letni Alojzij Čebron iz Preserja v rihem-berški občini, obtožen težke telesne poškodbe na svojem lastnem očetu. Spričkala sta se in spoprijela, oče je bil ranjen na levi roki. Sod-nija je obsodila sina Alojzija na teden dnij j zapora z jednim postom, kar naj vpliva nanj tako, da ne stori nikdar več kaj takega, če-I snr je bil obtožen. Tatvine so bili obdolženi 16-letni Albert J Žhona iz Gorice, čevljarski vajenec, Amadeo j Nardin iz Ajella, 18 let etar, slikarski vaje-I nec, in R. Povšič, 17 let star iz Gorice, ko-j vaški vajenec. Ti fantiči so se zbrali ter se I zmenili, da bodo kradli. V tovarnah v Stra-I Čicah in Podgori so pokradli nekaj kovin, Jos. J Fornazariču in Al. Zavadlavu pa 2 kotla. Po-I licija jih je kmalu prijela ter izročila sodniji, J katera je obsodila: Žbona na 4 tedne, Nar-I dina na 2 tedna iu Povšiča na 5 tednov težke I ječe s postom vsak teden za vsakega. Te i kazni menda zmodrijo mladiče, da pridejo zopet j na pravo pot. I 18-letni Ciril Bavčar v Gorici, doma iz I Sela, je bil pokradel vsega skupaj okoli 50 j kokošij po Selu in Butujah. Te kokoši je I vozil v Trst na prodaj. Spečal je za nje I okoli 140 K. Obsojen je na 2 meseca težke J ječe z dvema postoma. I V Plaveh ni hotel izročiti lani voznega j listka železniškemu uslužbencu pri uhodu 28 J letni Štefan Medvešček. Uslužbenec je tirjal i listek, Medvešček mu je nekaj zapretil, potem I pa mu vendar dal listek. Medvešček je bil I obsojen radi tega na 5 dnij zapora z jodnim | poslom. I Ne odpirajte tujih pisem! — Neka gospo- \ ^difina blizu Gorice je odprla pismo, naslov-'* jjono na neko njeno znanko. Ta jo je ovadila in nepoklicana odpirateljica tujih pisem je bila kaznovana na 20 K globe. Na teden dni] zapora s postom je bil obsojen 29-letni Franc Fratnik z Iderskega, ker : „i pustil posekati drevja, načetega od škod-•: ijivega mrčG.sjV, 'kakor' f(^vufcazalft-.^oad^&k%l oblast. Kinematograf. — Opozarjamo slav. občinstvo na kinematogratične predstave, ki se bodo vršile dne 17., 18.. 19. in 20.'t. m. Predstavljale se bodo-«like ajstrašaem po-i tresu v Kalabriji. Ker so slike drage, je dolžnost občinstva, da podjetnika pridno podpre s tem, da mnogobrojno poseča predstave. Odprti lekarni. — Jutri popoludne bosta ciiprti v Gorici lekarni Gironcoli-Pontoni. V teh dveh lekarnah bo tudi ponočna služba v (asu od 17. do 24. t. m. m^rn Moll-ov Seidlitz-prašek je za na želodca trpeče neprekosljivo sredstvo katero ima prednost pred vsemi drugimi dia etičnimi Čistil, kroglicami in greaCicami. Cena orig. škatlje K 2-— Ponarejanje se sodnijsko zasleduje. Moll-ovo Franc, žganje in sol za ribanje života. — Bolečine * aolvs olajšujoče in okrepCujoče sta- n '"""........' rozuano sredstvo proti trganju lil , iu prelil a jen j n vsako vrste". / il * Orle:, steklenica K lOO Na prodaj po vseh lekarnah iu mirodilnicah. Glavna lekarna A. MOLL, c. in kr. dvorni založnik, Dunaj, I. Tuchlauben 9. Zaloga v Gorici v 'ekarnah; O. Cristofoletti, A. (iironcoli. Zveza narodnih društev. Bralno in pevsko družino » Ozeljanu priredi v nedeljo dne 24. t. in. veselico s plesom. Svi-ral bode vojaški orkester, broječ 10 mož. — Natančnejši v spored se naznani v prihodnjih št, ilkah lista. — K obilni udeležbi vabi odbor. Tamouraško In pevsko društvo Svoboda v Renčah je jako delavno društvo. Ob slovesu 1908. leta priredilo je Silvestrov večer z jako lepim vspehom. Dne 10. t. m. je pa priredilo lepi/ veselico. Občinstva se je nabralo precej veliko, posebno domačinov. Med pevskimi točkami je izredno ugajala pesem: Arije iz opere" Mari-r.on s spremlj. orkestra. Občinstvo je burno ajtlavdiralo, vsa čast pevcem in pevovodji! Upamo, da bodeino to krasno pesem kmalu zopet slišali. Igra „Ne kliči vraga" je vzbujala mnogo smeha. Vse igralke in igralci so se odlikovali, kar je pobvaiuo omenil g. ni-' satelj J. Stoka, ki je bil navzoč. Žid, da iu mogel on igre aranžirati. Veselica je vspela tudi v gmotnem oziru dobro. Društvo Svoboda se čim krepkeje razvija, kar kaže obilo imvovstopivših članov. Pa tudi na polju izobrazbe deluje Svoboda. V tem mesecu odpre javno knjižnico. Prav bi bilo, da bi se ob tej priliki vršilo predavanje 1 Vrlemu društvu kličemo : Živeli društveniki, vrle pevke in pevci! čast vrlemu voditelju! Bralno in pevsko društvo »Venec" na Preserjih v Eihemberški občini vabi na svoj redni letni občni zbor, ki se bo vršil 17. t. m. ob 1. pop. v društenih prostorih. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. Bralno In pevsko društvo nŠkolj'' ? Šmarjah bo imelo redni občni zbor v nedeljo dno 17. januarja ob 3. uri popoldne. Dnevni red po pravilih. Trgovsko-obrtne in gospodarske vesti. Mesto tehničnega pristava. — Na c. kr. na- meslništvu v.Trst je razpisano mesto tehniškega pristava in namestnika primorskega nadzornika za poljedelstvo, ki je nastavljen kot strokovni referent poljedelstva na namestni-štvu. Tehniški pristav bo najprej provizorično nastavljen z dohodki X., eventuelno IX. reda državnih uradnikov in s stalnim letnim pov-šalom 800 K in more po enoletni zadovolju-joči službi biti konečno nastavljen 'rakor c. kr. državni uradnik, vstevši mu čas provizorične službe. Prosilci za to mesto naj pošljejo na c kr. ministerstvo za poljedelstvo svoje z do-tičnimi listinami opremljene prošnje z doka-? zom starosti, avstrijskega državljanstva, dovršenih Študij, delovanja v kmetijski praksi »a znanja ^nemškega, italijanskega in slovenskega 1 ali hrvaškega jezika, najkasneje do 20. fe-bruvarja 1909. potom tega c. kr. namestni-štva. Oni prosilci,.ki ne znajo italijanskega ali slovenskega, oziroma hrvatskega jezika, se morajo zavezati, da se nauče tega jezika tekom enega leta in da dokažejo to znanje s posebno preskušajo. -V-*—WUff_ - posroipjalplce slovenske^ trnovskega društva JERKOR" v > LJubljani. —V službo se s p r e j m e: 2 knjigovodji in korespondent, 14 pomočnikov mešune stroke, 3 pomočniki špecerijske stroke, 2 pomočnika manufakturne stroke, 1 pomočnik železninarske stroke, 1 pomočnik modne in galant. stroke, 2 konto-ristinji, 2 blagajničarki, 4 prodajalke, 6 učencev. Službe iščejo:3 knjigovodje in korespondent, 2 poslovodji, 2 potnika, 7 kon-toristov, 23 pomočnikov mešane stroke, 7 pomočnikov špecerijske stroke, 4 pomočniki ma-nufakturne stroke, 3 pomočniki železninarske stroke, 3 pomočniki modne in galant. stroke, 15 kontoristinj, 9 blagajuičark, 8 prodajalk. > Posredovalnica posilijo za delodajalce popolnoma brezplačno, za delojemalce proti, mali odškodnini. Na Balkanu. Mladoturki, na čelu jim predsednik parlamenta, baje ao odločno proti sporazumu med Avstrijo in Turčijo. Parlament baje odkloni predlogo velikega vezirja glede sporazuma z Avstrijo. — Srbi sodijo sedaj, ko je prišlo do nekega sporazuma med Turčijo in Avstrijo, da je bosensko vprašanje postalo Čisto srbsko vprašanje. Mohamedanci v Bosni vidijo sedaj, koliko je vreden Carigrad, za katerega se tuko zavzemajo. Njihovi bratje po veri so jih prodali. Srbski listi v Ilelemgradu pišejo term povodom, da pa Srbi ne zapuste svojih bratov v Bosni ter da moro Bosna-IIercegovina postati avstrijska provincija le preko mrtve Srbije. — Od avstrijske strani so govori že o nekakih koncesijah Srbiji, in sicer na gc spodarskem polju. Merodajni krogi na Dunaju razmišljajo, da bi se dovolil Srbiji izjemen tarif za eksportne pošiljatve po bosenskem te-ritorju y Metkovič. S tem bi Srbija dobila odprto pot na morje, kar je za njo življen-skega pomena. Srbska železnica bi se imela dograditi iz Voljeva na bosensko mejo. Na bosenskih tleh bi se zgradilo b km železnice do Vardrita. No verjamemo, da bi se Srbija zadovoljila s takim načrtom. Aneksija Bosne nas bo stala okoli 100 milijonov K. Turčija dobi 54 milijonov, koliko pa stanejo vojne priprave! Politični pregled. Offavn! Zbor. -- Ko se snide državni zbor predloži vlada v jodni prvih sej parlamentu zakonski uačrt o ureditvi jezikovnega vprašanja pri državnih uradih na Češkem ter o ustanovitvi okrožnih zastopstev. Pred dnevnim redom je še 21 nujnih predlogov, med njimi nujni predlogi slovenskih poslancev o sep-temberskih dogodkih v Ljubljani, Celju in Ptuju. Vlada upa, da poslanci večino teh predlogov umaknejo, ali nujnih predlogov glede septemberskih dogodkov ne umakneta ne Hribar ne Ploj. V Kranlskem deželnem zboru je govoril dr. Ta v čar k prornč. provizoriju, da je jubilejno leto za nas leto ogorčenja, krvi in solza; nemški šovinizem je slavil v Ptuju; čez nas se hoče sezidati most do Adrije. Poročnik Maver je nositelj nemške „Halts-Maul" kulture. D. Vilfan je povedal, da je rekel baron Schvvarz na Dunaju v kabinetni pisarni, da treba Slovence tiščati k tlom, da ne bodo predrzni kakor Čehi. V nlijeavstiijskem deželnem zboru je imenoval poslanec Silberer srbskega kralja prostega morilca, prestolonaslednika pa navadnega poba. Dež. maršal ga je poklical k redu, rekoč, da je to žaljeuje proti ljudskemu pravu ter se mora globoko obžalovati. — Takih barabskih napadov na Srbijo je med Nemci polno. Ne menimo se več za nje, občudujemo pa visoko nemško kulturo. Nemški krščanski soclalci, to so tisti, ki sanjajo o nekakem „GrossosterreichB, so vspre-jeli v nižjeavstrijskem deželnem zboru predlog posl. Axmaua, da mora biti v šolah v tej pokrajini učni jezik le nemščina. Tak predlog je bil že večkrat sprejet, pa nobene vlada ga ni še predložila v najvišje potrjenje. Češke stranke so kar vskipele ogorčenja radi takega narodnega nasilja nemškiih krščanskih social-cev, iu vsi: Mladočebi, realisti, katoliška stranka, narodni socialci in soc. demokratje so se združili v močen odpor proti Axmanno-vemu zakonu. Narod češki na dopušča, da bi se kar stotisoče Čehov na Nižjeavstrijskem zaklalo nemškim krščanskim socialcem na ljubo. .PomllOŠfiOBja V Rusiji. — Carje 73 osebam, ki so bile v Jekaterinoslavu pred vojno sod-nijo obsojene na smrt, odpustil kazen oziroma jo je znižal. Za Slovenske vseučilišča. — Poslanec Hribar je bil v Pragi, kjer se je pogajal z proj fesorji češkega vseučilišča, da bi se vzgajali tam profesorji za slov. vseučilišče tako, da bi postali docentje na češkem vseučilišču. Turški parlament. — V turškem parlamentu je 13.4. m. Kiamil paša podal obsežni eks-poze; povdarjal, da so vse države pozdravile ustanovitev konstitircionelne vlade v Turčiji. Vlada je protestirala proti kršenju berolinske pogodbe glede Bolgarijo in. Bosne. Nevarnost vojne z Bolgarijo je odstranjena. Zbornica je izrekla KiamilpaŠi zaupanje. Za slovensko vseučilišče v LJubljani. — Kranjski deželni zbor se je bavil obširno s tem vprašanjem. .Glagtftalo ser je za vseučilišče v Ljubljani in za slov. vseučilišče tam. Prvi predlog je bil sprejet soglasno, drugi s slovenskimi glasovi. Razne vesti. Narodna Zbirka. — Narodna zbirka, ki jo je priredil „Klub napreduih slov. akademikov v Celju" se je prav povoljno obnesla. Nabralo se je 205303 K. — Ker znašajo stroški za zbirko do 60 K, se je na občnem zboru 13.: t. m. razdelila vsota 2000 in sicer sledeče Družbi sv. Cirila in Metoda 600 K. Sokol-skemij domu v Celju 200 K. Društveni dom v St.jllju 150 K. Javna ljudska knjižnica in čitalnica v^iaberjih pri Celju 150 K. Dijaško podpdrno društvoj Grrtidee tQ0 K. Dijaško podporno društvo Dunaj 100 K. Dijaško podporno: društvo Proga lOO K. Dijaška kuhinja OeljeiOOK. Dijaška kuhinja Maribor 100 K. Dijaška kuhinja Ptuj 100 K. Učiteljski sklad 100 K. Ljudska knjižnica v Slov. Bistrici 100 K. Ljudska knjižnica v Slov. Gradcu 50 K." Zveza narodnih društev 50 K. III. občni zbor akad.-tehn. društva »Triglav v GradOU se vrši v pondeljek 18. t. m. ob 8. uri zvečer v društvenih prostorih z običajnim sporedom. Slovanski gostje dobrodošli! Število ponesrečenih vojakov v Messlni znaša 600. — Ponavljajo se potresni sunki v Keg-gio v Kalabriji. — Italijanski kraljici je podeli! cesar Viljem red kraljice Luize v znak občudovanja za njeno človekoljubno delo v Messini. — Izpod razvalin so potegnili še 1 dečka in dve sestri, žive vse tri. Iz razvalin v Messlni so potegnili tudi [ne- ke.ua 40-letiiPgn mornarja Benedikta Bensaja, in sicer po 17 dneh; celih 17 dnij je trpel lakoto in žejo ; bil je že ves izmučen in izsušen in komaj je še govoril. Štrajk SlOV. voznikov v Trstu se nadaljuje. nesreča V rudniku, - Iz Budimpešte poročajo, da je v premogokopu Ajke nastala eksplozija. V rudniku j tj bilo 240 rudarjev. Do polnoči 14. t. m. so dvignili na dan 45 mrliče v, živih pa 10. Grozen poskus samomora.je storila v Pragi 50-letna soproga mliuarja Žiška. Šla je v mlin ter si polila obraz in obleko s špiritom, po-,tem ,jm je zažgala, da je gorela kakor živa baklja. Prihiteli so jej hitro na pomoč, toda zadobita je take opekline, da je nemogoče rešiti jo. Ta korak je storila baje iz ljubosumnosti. . Zanimiva Izjava nekaka učenjaka. skj profesor [ Lowel je napisal v „Newjork iribune«, da še je on po astronomskih znakih uveril, da je isa Marsu velika količina nadene pare. Iz tega bi se dalo sklepati, da Mars m brez atmosfere ter da bi aa njem živela bitja, ki bi se ne razlikovala dosti od bitij na naši zemlji. k Strahu pred majorjem je dezertiralo v Har-lemu 50 husarjev. Nekaj so jih polovili v Amsterdamu, nekateri so se vrnili sami v vojašnico. Dezertirali so, ker jim je bila služba pod strogim majorjem prehuda. Med drugim je zahteva! da smejo nositi samo milimeter dolge lase. Pisali so pismo, da če je major plešast, m treba, da sili nje, da bi hodili okoli obriti skoro do kože. Ova milijona K je zapustil težaški pravoslavni občini srbski bogataš Risto Skulje-vic, ki je umrl v Trstu pred 8 dnevi. Češka Odločnost. — Praški magistrat je sklenil izročiti vse mestne dobave samo češkim tvrdkam ter gledati natančno na to, da je delo res češko. J. Medved odstopi 5e|o svojega skupička od IS. jan. do 6. ieiir. buO. v prid ponesrečenim v lalabriji in Siciliji. V Brdih I Se proda lopo posestvo, jako ugodno za dva ali 3 kmete. V najem pa se oddasti dve lepi stanovanji s prijetnim vrtom. (Mo ugodilo za penzijonisle). Natančneje pove gosp. Anton Princi d v. Biljani. Zaiiualo. Dolžnost nas veže, da se na tem mestu iskreno zahvalimo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so prihiteli od blizu in daleč, da skažejo zadnjo čast na poli v večnost našemu nepozabnemu in iskreno-Ijubljenemu sinu, bratu in vnuku Franciju. Posebno zahvalo izrekamo pa prečastiti duhovščini, spoštovanemu učiteljskemu osobju se šolsko mladino, slavni c. kr. finančni straži, slavnemu starašinslvu ter dobrim domačinom, zlasti fantom in dekletom, ki so v naravnost ogromnem številu spremili zemeljske ostanke nepozabnega rajnkega k večnemu počitku. — Bog plati stotero! Na ŽAGI, dne 13. januvarja 1909. Žalujoča rodbina Žagar. Zahvala, Rodbina Bežek se iskreno zahvaljuje vsem p. n. prijateljem in znancem, ki so ji ob priliki prebritke izgube ljubljene hčerke in sestre Maroške ustno ali pismeno izrazili sožalje. Še posebej se zahvaljuje vsem onim, ki so predrago pokojntco med boleznijo tolažili in tešili in ji skušali trpljenje olajšati. , Zahvaljuje se g. Rud. Thomi za vstrajno zdravniško pomoč, prečastiti duhovščini mestne županije sv. Vida, slavnim učiteljskim zborom c. kr. učiteljišča in vadnice, gimnazije in realke, zlasti pa p. n. zastopnikoma c. kr. učiteljišča v Kopru, nadalje gdč. kandtdatinjam slovenskih in italijanskih tečajev v Gorici in vsem onim, ki so v tako mnogobrojnem številu spremili pokojnico k večnem počitku in darovali toliko krasnih vencev. \ lORICI, 15. prosinca 1909. Žalujoča rodbina. Kinematograf: Salon Central Vidi se le v sledečih dneh: (17., 18., 19. in 20. januvarija) Grazen potres v Kalabriji in Siciliji. (Messina, Reggio^ Palmi, Milelto, 8aparo, h\m, Sicilia, San Eufemia, itd.) in druge krasne slike. NAVADNE CENE! Predstave: ^b delavnikih ob 5. \V7. in 8. uri zvočer. V nedelja prod-poldne v Vili. uri; popoldne ob 2. 3. 4. 5. 6. 7. in 8. uri. Cenjene novico iz mesta in oMice! POZOR! Došlo je raonokar u oeliki množini: Močno domače in druge fine vrste platno Močna ljubljanska šeša „ „ sifon iz tovarne Schroll Lepi satenasti in druge „ „ kovtri Lepi volneni „ ^ „ „ kod" Lepe volnene in bombaž. „ B koverte „ bomb. plat. in damast„ „ garniture Lepa žima, volna in perje za postelje Lepe gladke, moderne volne in Žide za obleke kakor tudi: Lepo črno sukno (Kamgarn) za moške obleke Lepe srajce, oratnice, ovratniki, zapestnice „ žepne rutice, nogavice, spalne hlače in druge vrste Trikot perila. Prodaja se po novih znižanlti in tovarniških cenah. V edini domači manufakturni trgovini; pod naslovom : 9,Pri Skofll" Prei nad&kofijo štev. 5. Priporoča se: Karoi Gaspari, poslovodja- Postrežba točna! — Stalne cene! Za vsaki znesek 3% pop. Naznanilo. V pondeljek, dne 25. janlivarja t. 1. ob 1 L uri dopoldne se bo razprodajal po parcelah, oni, ob državni cesti ležeči del grajščinskega gozda ,,15R1NJEV GRIČ", ki je ločen od grajščinskega gozda. Določena bo minimalna cena in dotične parcele se oddajo proti gotovini onemu, kateri bo največ ponudil. Gozd si lahko ogledajo v spremstvu gozdnega osobja kupci in sicer", od 20. do 24. januvarja, med 11. uro dop. in 4. uro pop. Na dan dražbe se zberejo kupci, ob 11. uri dopoldne, ob cesti PODKRAJ — do gozdarske hiše RUŽICKA, na ju-gozapadni strani „"BRINOVKGA GRIČA". Na istem mestu bo čakal grajščinski uradnik na kupce ter bo dajal pojasnila in sicer od 20. do 24. januvarja. Gozdno oskrbništvo barona E. Levetzow. Franc Sme sin, zidarski mojster v iorici, lia Macello št. 16. ^ppejetna vsal{ovi»sti)a zidarska dela. @«)« zit)cpi)e. Nova trgovina z izgotovljevim pohištvom in lastno delavnico Giiilio Pellegrini Gorica Tskalisee J05. Vsrdi šf. 15, nasproti ijudsk^a vrta. Moderno pohištvo. Nizke cene. Trpežen izdelek. Posebni uzorci pohištva za kuhinjo, p Sprejema se kakoršnokoli delo fe široke. H §fa$bei>o podjetje Znidarcic & Stepančič GORICA Tržaška ulica štv. 29. se priporoča si. občinstvu in drugim korpo-raeijam za izdelovanje vsakovrstnih stavbenih del. Prevzema nadzorstvo in izdelovanje načrtov ter statičnih računov. Za obila naročila se toplo priporočata Znidarčič & Stepančič. T 1200 lepo zarobljenih I.a rjuh brez šioa Širina l."<>, dolžina 2 m 25 cm ; zajamčeno pristno platno, tkano iz platnenih niti najboljše vrste; primerno platno za najfinejšo balo. Razpošiljalo se bode radi opustitve to stroke po = 2 kroni 80 fin. komad. = Pošilja se najmanj 0 komadov — proti povzetju. 8000 metrov ostankov rumburškega platna (platno za perilo) najboljše vrste. — Platno je ubeljeno ter brez hib. Dolžina ostankov od 4—18 mtr. po 50 vin. Izbrani ostanki od I4-—18 mtr. dolgi po 55 vin. mtr. — Razpošilja se najmanj 40-45 mtr. — proti povzetju. Pozor! Neugajajoče se zamenja ali pa se vrne denar, torej je izključena vsaka škoda. S. STBIN, tkalnica platna Nachod — (ieško. Anker-Pain-Expeller ,. povsod pripozsano kot najboljši? sredstvo proti prehlajeajn itd. z» ceno 80 vin., K 140 in 2'— se dobi po vseh lekarnah. Pri nakupu tega tako priljubljenega domaČega zdravila se je posluževati le originalnih steklenic v škatljah z našo varstveno znamko „si-dront" ker le tako je zagotovljeno, da je izdelek pravi. ____Dr, R1CHTERJEVA LEKARNA zlatem leva" v Pragi i' ;a»sc Sto v. r> nov? > razpošlljsaja. kSH najem se oNa ? Kanali na trgu stara, znana gostilna »Pri Garnonn". Obrniti se je na lastnika M. /ega v Kanalu. Wrlf%r I,očo obvarovati sebe ali svojo IVlJUl deco pred kašijem, hripavostjo, katarjem, zasliženjem, boleznim v vratu, pred krčnim in oslovskim kašijem naj kupi Kaiser-jeve prsne karamele, z znamko 3 smreke. Te karamele so zdravniško priznane in priporočene. 5500 oblastveno potrjenih priznanj. 1 zavojček 20 in 40 vin. 1 doza 80 vin. Dobi se pri: • A. de Gironcoli — Gorica. I. Cristofolctti — Gorica. Rugiero Kiirner -- Gorica. G. B. Pontoni — Gorica. A. Mazzoli — Gorica. L Gliubich Gorica. I. Huss - Vipava. M. Kozper — AjdovSčina. Le v Goric; +M Jos. Verflija 11. 111. Gsl, E"» Corso 4- Specijalna tvrdka jjuinijasiih predmetov. Cevi Zh vodo. vino. pivo ilii. Iriiratorji. »umijasto vloj.ro za postelje, nepn iiu.iMjivo bla-ro K ¦!¦•', blazine i/, gumija zn bolnike. bilzsjulnirp za klistiranje od fiO vin. više. Kopalne bujno in iriiratorji pripravni za potovanje (iiimijasto okovi zri berjjljo. HiifcniiMio ninivalne gobe i/, jrumija, zob trpežne. Bideji. Hi^cnifni predmeti. Predmeti za bolnike, t, rmoinetn za holntko. kopeli i h solmi termometri. — Kompletni irisj-n-torji od K :2T> K više. Cene brez konkurence! Diabolo- igre. Dtabo.o- Jgre. Med. univ* Dr Leo Wolfer biuši klinični asistent v Gorici, ulica Morelli štv. 40, IL nadstr, je pričd suojo prakso in ordinira dneuno od 9.—10. ure zjutraj in od Z.-3 ure popoldne. — Isti otoori i> kralkem 7.drauniško - mehaničen zauod za nekruauo zdrauljenje pohabljenih ua-o in priredi zdrauilo- mansluene tečaje.