Povzetki značilnosti leto 2009 MORJE (íar desetkrat je morje poplavilo nižje dele obale ISSN 1855-3575 VSEBINA METEOROLOGIJA 3 Podnebne razmere v decembru 2009.........................................................................................................3 Razvoj vremena v decembru 2009............................................................................................................24 Podnebne značilnosti leta 2009 ................................................................................................................ 31 Meteorološka postaja Žiri..........................................................................................................................46 AGROMETEOROLOGIJA 52 HIDROLOGIJA 60 Pretoki rek v decembru..............................................................................................................................60 Pretoki rek v letu 2009...............................................................................................................................64 Temperature rek in jezer v decembru.......................................................................................................71 Temperature rek in jezer v letu 2009......................................................................................................... 75 Višina in temperatura morja v decembru...................................................................................................79 Višina in temperatura morja v letu 2009.................................................................................................... 83 Zaloge podzemnih vod v decembru 2009................................................................................................ 87 Podzemne vode v aluvialniih vodonosnikih v letu 2009............................................................................ 93 ONESNAŽENOST ZRAKA 100 Onesnaženost zraka v decembru 2009................................................................................................... 100 Onesnaženost zraka v letu 2009............................................................................................................. 109 POTRESI 116 Potresi v Sloveniji - december 2009....................................................................................................... 116 Svetovni potresi - december 2009.......................................................................................................... 118 Fotografija z naslovne strani: Decembra je morje ob visoki plimi večkrat poplavilo nižje dele obale, prav tako ob prodoru mrzlega zraka 19. decembra, ko je snežilo tudi ob morju, občutek mraza pa je stopnjevala močna burja. (foto: Tanja Cegnar) Cover photo: On December 19th it was snowing also on the Coast, strong Bora intensified the cold stress and the lower parts of the Coastal region were flooded due to high tide. (Photo: Tanja Cegnar) IZDAJATELJ Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje Vojkova cesta 1b, Ljubljana http://www.arso.gov.si UREDNIŠKI ODBOR Glavna urednica: Tanja Cegnar Odgovorni urednik: Silvo Žlebir Člani: Tanja Dolenc, Branko Gregorčič, Stanka Koren, Janja Turšič, Renato Vidrih, Verica Vogrinčič Oblikovanje in tehnično urejanje: Renato Bertalanič METEOROLOGIJA METEOROLOGY Podnebne razmere v decembru 2009 Climate in December 2009 Tanja Cegnar December, prvi mesec meteorološke zime, je bil v visokogorju opazno hladnejši kot v povprečju obdobja 1961-1990, v nižinskem svetu pa je bila povprečna mesečna temperatura kljub mrzlemu zraku, ki je ob severovzhodnih zračnih tokovih preplavil Slovenijo v osrednji tretjini meseca, opazno višja od dolgoletnega povprečja. V pretežnem delu države je bil temperaturni odklon med 1 in 2 °C, večji je bil le v delu Pomurja. 15 - 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 1. Odklon povprečne dnevne temperature zraka decembra 2009 od povprečja obdobja 1961-1990 Figure 1. Daily air temperature anomaly from the corresponding means of the period 1961-1990, December 2009 Najmanj padavin je bilo v osrednjem delu meseca, največ pa v zadnji tretjini decembra, ko so obilne padavine v zahodni, osrednji in južni Sloveniji ob sočasnem taljenju snega povzročile poplave. Glavnina padavin je padla od 21. do 26. decembra. Ponekod v Posočju so zabeležili rekordne decembrske dnevne in 5-dnevne padavine. V zahodni polovici države so padavine močno presegle Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo dolgoletno povprečje, saj jih je bilo večinoma 2 do 3-krat toliko kot v povprečju obdobja 1961-1990, mestoma pa je bil presežek tudi več kot 3-kraten. V Žagi so decembra namerili 844 mm padavin. Ob prodoru hladnega zraka je sneg pobelil tudi Obalo, kjer je decembra večkrat povzročala težave tudi visoka plima. Na Obali in Kredarici je bil december od sredine minulega stoletja samo enkrat bolj moker. Prevladovalo je oblačno vreme in sonca je povsod primanjkovalo, v Beli krajini in delu Dolenjske niso dosegli niti polovice običajnega sončnega obsevanja. V nižinskem svetu so decembra prevladovali dnevi toplejši od dolgoletnega povprečja. Največji pozitivni odkloni so bili v zadnji tretjini meseca, predvsem 24. in 25. decembra je odklon povprečne dnevne temperature v nižinah presegel 10 °C. V osrednji tretjini meseca nas je zajel val mrzlega zraka, temperatura je najprej zdrsnila pod dolgoletno povprečje v visokogorju, z manjšim zaostankom pa tudi v nižinah. V visokogorju je bil največji negativni odklon 19. decembra, v nižinah dan kasneje. Z izjemo Obale je največji negativni dnevni odklon presegel -10 °C. Neobičajno mrzlemu vremenu je hitro sledila močna odjuga. Tako velika in hitra temperaturna sprememba, kot smo jo imeli v drugi polovici decembra, je izjemno redka. 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 1955 1960 1965 1970 1975 1980 1985 1990 1995 2000 2005 Slika 2. Povprečna najnižja in najvišja temperatura zraka ter ustrezni povprečji obdobja 1961-1990 v Ljubljani in na Kredarici v mesecu decembru Figure 2. Mean daily maximum and minimum air temperature in December and the corresponding means of the period 1961-1990 V Ljubljani je bila povprečna decembrska temperatura 2,0 °C, kar je 2,0 °C nad dolgoletnim povprečjem in na meji običajne spremenljivosti; topleje je bilo v decembrih 2000 s povprečno mesečno temperaturo 4,9 °C, 2006 (4,6 °C), 1982 in 1985 (3,7 °C) ter 1959 (3,5 °C). Daleč najhladnejši je bil december 1962 z -3,4 °C, z -3,1 °C mu sledi december 1998, -2,9 °C je bila povprečna decembrska temperatura leta 1968, v decembru 1969 pa je temperaturno povprečje znašalo -2,8 °C. Povprečna najnižja dnevna temperatura je bila -0,1 °C, kar opazno presega dolgoletno povprečje, ki znaša -2,3 °C. Najhladnejša so bila jutra v decembru 1988 z -5,8 °C, najtoplejša pa decembra 2000 z 2,3 °C. Povprečna najvišja dnevna temperatura je bila 4,4 °C, kar je 1,8 °C nad dolgoletnim povprečjem. Popoldnevi so bili najtoplejši v decembrih 2000 in 2006 s 7,5 °C, najhladnejši pa decembra 1968 z -1,2 °C. Temperaturo zraka na observatoriju Ljubljana Bežigrad od leta 1948 dalje merijo na istem mestu, vendar v zadnjih desetletjih širjenje mesta in spremembe v okolici merilnega mesta opazno prispevajo k naraščajočemu trendu temperature. Medtem ko je bil december v nižinskem svetu toplejši kot običajno, je bila povprečna mesečna temperatura v visokogorju nižja od dolgoletnega povprečja; na Kredarici je bila povprečna temperatura zraka -8,5 °C, odklon pa -1,7 °C. Najtopleje je bilo v decembrih 1985 (-3 °C), 1971 in 2006 (-3,1 °C), 1987 (-3,7 °C) in 1975 (-4,1 °C). Od sredine minulega stoletja je bil najhladnejši december 1969 (-10,9 °C), sledil mu je december 2001 (-10,8 °C), za 6 desetink °C toplejši je bil prvi zimski mesec leta 1962, leta 2005 pa je bila povprečna temperatura -9,8 °C. Na sliki 2 desno sta prikazani povprečna najnižja dnevna in povprečna najvišja dnevna decembrska temperatura zraka na Kredarici. 4 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Hladni so dnevi, ko se najnižja dnevna temperatura spusti pod ledišče. Na Kredarici so bili hladni vsi dnevi, v Ratečah 25 in v Lescah 22. Po 17 hladnih dni je bilo v Postojni, Celju in Slovenj Gradcu. Dan manj je bil hladen v Kočevju. Na letališču v Portorožu je bilo 9 hladnih dni, v Godnjah 10, v Biljah pa 12. V Ljubljani so decembra 2009 zabeležili 13 hladnih dni, kar je 8 dni manj od dolgoletnega povprečja; najmanj hladnih dni je bilo v decembrih 2000 (9 dni) ter 1959 in 1982 (po 10 dni), največ pa jih je bilo decembra 1969, ko le en decembrski dan ni bil hladen. 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Slika 3. Število hladnih dni v decembru in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 3. Number of days with minimum daily temperature 0 °C or below in December and the corresponding mean of the period 1961-1990 Slika 4. Število ledenih dni v decembru in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 4. Number of days with maximum daily temperature below 0 °C in December and the corresponding mean of the period 1961-1990 Ledeni so dnevi z najvišjo dnevno temperaturo pod lediščem. V Ljubljani je bilo decembra 2009 7 ledenih dni, kar je dan pod povprečjem; brez ledenih dni je bilo od sredine minulega stoletja 6 decembrov, največ takih dni pa je bilo v decembrih 1963, 1968 in 1969, ko so jih zabeležili po 17. JS ¡5 JS ¡5 N ¡5 d 15 to CL E LJUBLJANA y. Pi I J\ m m A Mf\ w\ M n M y L i \ W 11 i 951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 16 12 8 4 0 Slika 5. Najnižja (levo) in najvišja (desno) izmerjena temperatura v decembru in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 5. Absolute minimum (left) and maximum (right) air temperature in December and the 1961-1990 normals Absolutna najvišja temperatura je bila v Celju in Kočevju izmerjena že prvi decembrski dan, na Kredarici je bila temperatura najvišja 7. decembra, drugod je bil maksimum med 23. in 25. decembrom. Na Kredarici je bilo 2,0 °C, najvišje izmerjene decembrske temperature doslej so bile v decembrih 1993 (10,4 °C), 1985 (9,8 °C), 2000 (8 °C) in 1983 (7,9 °C). V Ratečah je temperatura dosegla 8,6 °C, v Lescah 12,3 °C. Na letališču v Portorožu so izmerili 18,0 °C, v Biljah 16,4 °C. V Ljubljani so izmerili 16,5 °C, kar je doslej druga najvišja temperatura od sredine minulega stoletja. Višja je bila v letu 1989 (16,7 °C). Najnižja temperatura je bila izmerjena 20. ali 21. decembra. Tudi ponekod po nižinah se je temperatura spustila pod -20 °C; tako so v Ratečah namerili -21,2 °C, v Murski Soboti -21,1 °C, v Črnomlju in Celju -21,0 °C, v Slovenj Gradcu pa -20,0 °C. Na letališču v Portorožu se je ohladilo na -9,9 °C, v Godnjah so namerili -11,5 °C in v Biljah -13,9 °C. V Ljubljani so zabeležili -13,1 °C, kar je precej več od najnižjih temperatur v decembrih 1963 (-16,7 °C), 1973 (-16 °C), 1948 (-15,9 °C) ter 5 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 1968 (-15,6 °C). V visokogorju se je ohladilo na -23,1 °C; v preteklosti so decembra na Kredarici izmerili že precej nižjo temperaturo, v letu 1996 je termometer pokazal -26,3 °C, sledil mu je december 1962 z -25,8 °C, najnižja temperatura decembra 2001 je bila -24,2 °C, leta 1973 pa -24 °C. Povprečna mesečna temperatura je bila decembra v visokogorju pod dolgoletnim povprečjem, na Kredarici je bilo 1,7 °C hladneje kot v povprečju obdobja 1961-1990. V nižinskem svetu je bil december 2009 nadpovprečno topel. V veliki večini ozemlja je bil odklon med 1 in 2 °C, v delu Pomurja je odklon presegel 2 °C. Na Krasu, v Vipavski dolini in Ratečah odklon ni presegel 1 °C. Slika 7. 20. decembra zjutraj je bilo v mrazišču Mrzla Komna -40,5 °C (foto: Jaka Ortar) Figure 7. -40,5 °C was registered on 20 December 2009 in Mrzla Komna (Photo: Jaka Ortar) V zadnjih desetih letih sta kot izrazito pretopla izstopala decembra 2000 in 2006, december 2009 je bil večinoma nekoliko hladnejši od decembra 2008. Zelo očitna pa je razlika med gorskim in nižinskim svetom. 6 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 20 on 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan 20 n o -10 20 -i 10 O ro 0 ¡1-10 E ~ -20 -30 CELJE 20 -i O ro 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan 20 10 O ro 0 ro 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan 20 10 O 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan Slika 8. Najvišja (rdeča črta), povprečna (črna) in najnižja (modra) temperatura zraka ter najnižja temperatura zraka na višini 5 cm nad tlemi (zelena), december 2009 Figure 8. Maximum (red line), mean (black), minimum (blue) and minimum air temperature at 5 cm level (green), December 2009 7 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 1955 1960 1965 1970 1975 1980 1985 1990 1995 2000 2005 4 5 2 iS 6 0 ¡5 MURSKA SOBOTA 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 10 T ¡0 6 1 4 1 mm - number of days with precipitation > 1mm Na Kredarici je padlo 274 mm, vendar so v visokogorju izmerjene padavine zaradi vpliva vetra vedno podcenjene, pozimi lahko tudi za polovico. Največ padavin so decembra na Kredarici namerili leta 1982, ko je padlo 284 mm, december 2009 pa se uvršča na drugo mesto. Prav tako druge najobilnejše decembrske padavine so namerili v Portorožu, padlo je 203 mm, decembra 1981 pa 241 mm. 25 20 c 15 ■o 15 0 1 10 >10 m 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 5 10 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo V Ratečah je padlo 284 mm, kar je četrti najbolj namočen december doslej; več padavin je bilo v decembrih 1960 (325 mm) in 1959 (304 mm) ter 2008 (288 mm). 1955 1960 1965 1970 1975 1980 1985 1990 1995 2000 2005 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 F (- 200 > m ■n m a. ra C 100 >v> > MURSKA SOBOTA II. J. ..1 1 1 1 1 i .i., i ¡i i i .. ii ii m™ m ii ir ""i 1 M,ir 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 0 0 Slika 15. Padavine v decembru in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 15. Precipitation in December and the mean value of the period 1961-1990 300 - IT £ 200 - Slika 16. Decembrske padavine in povprečje obdobja 1961-1990 > Figure 16. Precipitation in Decem- -§ ber and the mean value of the pe- o 100 - riod 1961-1990 čo > 0 - 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Decembra je v Ljubljani padlo 185 mm, kar je 85 % več kot v dolgoletnem povprečju. To je sedmi najbolj namočen december od sredine minulega stoletja. Odkar potekajo meritve v Ljubljani na sedanji lokaciji, je bilo najmanj padavin decembra 1991, namerili so 9 mm, sledijo decembri 1956 (14 mm), 1948 (19 mm) ter 1974 (31 mm). Najobilnejše so bile padavine decembra 1976 (256 mm), 251 mm je padlo decembra 1959, 246 mm so namerili decembra 1950, decembra 1965 pa 239 mm. Na sliki 17 je shematsko prikazano decembrsko trajanje sončnega obsevanja v primerjavi z dolgoletnim povprečjem, ki ga niso dosegli nikjer. Najbolj je sončnega vremena v primerjavi z dolgoletnim povprečjem primanjkovalo v Beli krajini in delu Dolenjske, v Novem mestu je sonce sijalo le 35 % toliko časa kot v dolgoletnem povprečju oz. 21 ur. V Ratečah so s 25 urami dosegli 44 % dolgoletnega povprečja. V Slovenj Gradcu so zabeležili 51 % dolgoletnega povprečja oz. 35 ur sončnega vremena. Na večini ozemlja je bilo od 50 do 75 % toliko sončnega vremena kot običajno. Najbolj so se dolgoletnemmu povprečju približali v Mariboru, sonce je sijalo 56 ur, kar je 92 % dolgoletnega povprečja. Na Obali so s 73 urami dosegli 84 %, na Goriškem pa s 77 urami sončnega vremena 78 %. LJUB LJA NA iJ II 1 lili 1 k Ink 11 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 17. Trajanje sončnega obsevanja decembra 2009 v primerjavi s povprečjem obdobja 1961-1990 Figure 17. Bright sunshine duration in December 2009 compared with 1961-1990 normals 75% 50% Sonce je v Ljubljani sijalo 26 ur, kar je 70 % dolgoletnega povprečja. Odkar merimo trajanje sončnega obsevanja v Ljubljani, je bil najbolj sončen prvi zimski mesec leta 2003 (106 ur), sledijo mu decembri v letih 1991 (96 ur), 2001 (86 ur) in 1989 (81 ur). Najmanj sončnega vremena je bilo decembra 1952 (5 ur), med bolj sive spadajo še decembri 1950 (6 ur), 1995 (7 ur) in 1964 (8 ur). 120 90 o O = 60 30 0 Slika 18. Število ur sončnega obsevanja v decembru in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 18. Bright sunshine duration in hours in December and the mean value of the period 1961-1990 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Slika 19. Poplavljeno Barje pri Blatni Brezovici, 25. december 2009 (foto: Simon Malovrh) Figure 19. Flooded Barje near Blatna Brezovica, 25 December 2009 (Photo: Simon Malovrh) Jasen je dan s povprečno oblačnostjo pod eno petino. Decembra je prevladovalo oblačno vreme in jasni dnevi so bili prava redkost. V Ratečah in Biljah so zabeležili po 4, po 2 v Lescah, na Kredarici, na Obali in na Krasu. Drugod po državi je bil le en jasen dan, tudi v Ljubljani, kjer so take razmere enake dolgoletnemu povprečju (slika 21); največ jasnih dni, po 7, je bilo v decembrih 1991 in 2003, brez jasnih dni pa je bilo 23 decembrov. K razmeroma skromnemu številu jasnih dni po nižinah in kotlinah decembra običajno prispevata nizka oblačnost in dopoldanska megla, ki ob stabilnih vremenskih razmerah lahko vztraja tudi ves dan ali celo več dni zapored. Na sliki 20 so podane dnevne padavine in trajanje sončnega obsevanja za osem krajev po Sloveniji. 12 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 80 60 E £ 60 E 40 ro "O ro 20 1 3 7 9 11 13 15 17 19 21 dan >3 25 27 29 31 MURSKA SOBOTA II 1 p n J M 11 6 LJUBLJANA 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Slika 21. Število jasnih dni v decembru in povprečje ob- Slika 22. Število oblačnih dni v decembru in povprečje dobja 1961-1990 obdobja 1961-1990 Figure 21. Number of clear days in December and the Figure 22. Number of cloudy days in December and mean value of the period 1961-1990 the mean value of the period 1961-1990 8 6 2 0 Oblačni so dnevi s povprečno oblačnostjo nad štiri petine. Po 11 takih dni je bilo na Goriškem in ob Obali. Po 13 so jih zabeležili na Kredarici, v Ratečah, in na Krasu. Največ oblačnih dni je bilo v Kočevju, našteli so jih 26. Po 24 jih je bilo na Bizeljskem in v Črnomlju. V Ljubljani je bilo 23 oblačnih dni (slika 22), kar je tri dni več od dolgoletnega povprečja; največ oblačnih decembrskih dni, po 28, je bilo v letih 1952, 1960, 1984 in 1995, najmanj leta 1991 (11 dni). Največja povprečna oblačnost je bila v Kočevju, kjer so oblaki v povprečju prekrivali kar 9,2 desetin neba. Največ jasnega neba je bilo v Julijcih in na Primorskem, kjer so oblaki v povprečju prekrivali od 6 do 7 desetin neba. V Ljubljani je bila povprečna oblačnost 8,6 desetin. Slika 23. Fenski oblaki nad Kočnami in Grintov-cem, 9. december 2009 (foto: Blaž Šter) Figure 23. Nicelly shaped Lenticularis clouds over grintovec (Photo: Blaž Šter) Vetrovne rože, ki prikazujejo pogostost vetra po smereh, so izdelane za šest krajev (slika 24) na osnovi polurnih povprečnih hitrosti in prevladujočih smeri vetra, ki so jih izmerili s samodejnimi meteorološkimi postajami. Na porazdelitev vetra po smereh močno vpliva oblika površja, zato se razporeditev od postaje do postaje močno razlikuje. 14 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Preglednica 2. Mesečni meteorološki podatki - december 2009 Table 2. Monthly meteorological data - December 2009 Postaja Temperatura Sonce Oblačnost Padavine in pojavi Pritisk NV TS TOD TX TM TAX DT TAM DT SM SX TD OBS RO PO SO SJ RR RP SD SN SG SS SSX DT P PP Lesce 515 0,4 1,7 3,7 -2,7 12,3 25 -18,2 20 22 0 607 45 7,7 16 2 213 209 14 1 1 9 14 20 Kredarica 2514 -8,5 -1,7 -5,9 -11,5 2,0 7 -23,1 20 31 0 883 69 65 6,8 13 2 274 228 16 1 17 31 215 26 736,4 2,8 Rateče-Planica 864 -2,7 1,0 0,8 -6,1 8,6 23 -21,2 20 25 0 705 25 44 6,9 13 4 284 286 13 1 5 27 27 22 910,9 5,1 Bilje 55 4,4 0,9 8,4 0,5 16,4 25 -13,9 20 12 0 471 77 78 6,3 11 4 291 247 10 0 1 3 3 19 1002,2 6,8 Letališče Portorož 2 5,7 1,3 9,6 1,8 18,0 25 -9,9 20 9 0 434 73 84 6,7 11 2 203 267 12 2 1 1 1 19 1008,3 7,3 Godnje 295 3,7 1,0 7,7 0,4 15,0 24 -11,5 20 10 0 498 75 6,5 13 2 259 226 13 1 1 3 5 19 Postojna 533 1,8 1,6 4,2 -1,7 12,6 25 -18,0 20 17 0 565 51 65 7,6 17 1 434 321 16 2 2 9 18 20 Kočevje 468 1,4 1,9 4,8 -2,1 15,6 1 -19,2 20 16 0 577 9,2 26 1 183 1 58 24 0 8 8 29 20 Ljubljana 299 2,0 2,0 4,4 -0,1 16,5 25 -13,1 20 13 0 557 26 70 8,6 23 1 185 1 83 16 0 9 9 12 20 974,8 6,6 Bizeljsko 170 2,0 1,8 5,1 -1,1 15,6 23 -18,6 20 13 0 558 8,6 24 1 101 1 44 12 1 7 9 18 20 Novo mesto 220 2,1 2,0 4,9 -0,4 17,2 25 -15,9 20 13 0 548 21 35 8,5 21 1 92 1 24 14 2 8 10 23 20 983,2 6,9 Črnomelj 196 2,4 1,8 6,0 -1,2 18,6 25 -21,0 21 13 0 531 8,6 24 1 139 1 44 21 1 5 10 33 20 Celje 240 1,6 2,0 5,8 -2,2 16,7 1 -21,0 20 17 0 569 39 65 7,8 19 1 109 1 48 14 2 2 9 14 20 981,2 6,4 Maribor 275 1,9 1,8 5,6 -1,1 16,5 23 -15,7 20 15 0 561 56 92 7,8 16 1 55 91 11 0 1 8 15 20 976,9 6,2 Slovenj Gradec 452 -0,3 1,9 2,9 -2,9 14,8 25 -20,0 21 17 0 629 35 51 8,4 20 1 115 1 92 12 0 1 9 11 22 5,9 Murska Sobota 188 1,5 2,1 5,1 -1,8 17,4 25 -21,1 21 14 0 574 34 66 8,2 19 1 54 120 8 0 9 8 11 20 988,0 6,3 LEGENDA: NV - nadmorska višina (m) SX - število dni z maksimalno temperaturo ž 25 °C SD - število dni s padavinami ž 1 mm TS - povprečna temperatura zraka (°C) TD - temperaturni primanjkljaj SN - število dni z nevihtami TOD - temperaturni odklon od povprečja (°C) OBS - število ur sončnega obsevanja SG - število dni z meglo TX - povprečni temperaturni maksimum (°C) RO - sončno obsevanje v % od povprečja SS - število dni s snežno odejo ob 7. uri (sončni čas) TM - povprečni temperaturni minimum (°C) PO - povprečna oblačnost (v desetinah) SSX - maksimalna višina snežne odeje (cm) TAX - absolutni temperaturni maksimum (°C) SO - število oblačnih dni P - povprečni zračni pritisk (hPa) DT - dan v mesecu SJ - število jasnih dni PP - povprečni pritisk vodne pare (hPa) TAM - absolutni temperaturni minimum (°C) RR - višina padavin (mm) SM - število dni z minimalno temperaturo < 0 °C RP - višina padavin v % od povprečja Opomba: Temperaturni primanjkljaj (TD) je mesečna vsota dnevnih razlik med temperaturo 20 °C in povprečno dnevno temperaturo, če je ta manjša ali enaka 12 °C (TS, <12 °C). TD = £ (20 °C - TS,) če je TS, < 12 °C i=l 15 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Preglednica 3. Dekadna povprečna, maksimalna in minimalna temperatura zraka - december 2009 Table 3. Decade average, maximum and minimum air temperature - December 2009 Postaja I. dekada II. dekada II I. dekada Tpovp Tmax Tmax Tmin Tmin Tmin5 Tmin5 Tpovp Tmax Tmax Tmin Tmin Tmin5 Tmin5 Tpovp Tmax Tmax Tmin Tmin Tmin5 Tmin5 povp abs povp abs povp abs povp abs povp abs povp abs povp abs povp abs povp abs Portorož 7,3 12,7 15,0 3,5 0,4 3,3 -1,6 1,2 4,6 10,6 -2,4 -9,9 -3,5 -12,0 8,3 11,2 18,0 4,2 -5,2 3,6 -6,4 Bilje 6,2 11,9 14,1 2,2 -1,5 1,6 -3,4 0,1 3,6 9,0 -2,6 -13,9 -4,1 -18,4 6,7 9,6 16,4 1,8 -10,5 1,2 -15,0 Postojna 3,5 6,6 9,4 0,1 -2,3 -0,1 -3,6 -4,2 -1,7 8,9 -6,9 -18,0 -7,6 -18,1 5,7 7,4 12,6 1,4 -14,0 1,2 -18,2 Kočevje 2,9 7,2 15,6 -0,1 -3,2 -0,8 -4,2 -5,1 -2,0 6,0 -7,7 -19,2 -9,9 -23,0 6,0 8,7 14,1 1,2 -19,0 -0,2 -21,9 Rateče 0,0 3,3 7,0 -3,0 -6,4 -6,0 -9,9 -7,7 -4,0 2,0 -10,8 -21,2 -12,2 -27,2 -0,7 2,8 8,6 -4,7 -18,4 -7,6 -24,4 Lesce 3,5 6,7 11,0 0,4 -2,5 -0,1 -3,5 -5,1 -1,7 5,4 -7,2 -18,2 -8,1 -22,0 2,7 5,7 12,3 -1,5 -18,0 -1,9 -21,5 Slovenj Gradec 3,0 6,1 13,5 1,4 -2,5 0,3 -6,3 -4,8 -1,3 5,9 -7,2 -16,2 -8,1 -20,3 0,8 3,7 14,8 -3,1 -20,0 -4,6 -24,0 Brnik 3,3 6,4 10,7 0,2 -4,5 -5,1 -1,9 3,9 -7,6 -18,1 3,0 6,1 13,9 -1,6 -20,0 Ljubljana 4,4 6,8 10,7 2,4 -1,1 1,1 -3,1 -2,9 -0,9 4,8 -4,3 -13,1 -7,2 -20,5 4,4 7,0 16,5 1,3 -12,9 -0,3 -21,0 Sevno 3,6 6,5 13,5 1,1 -1,6 0,4 -3,3 -4,5 -1,9 9,0 -5,8 -10,4 -7,4 -17,6 4,9 7,3 14,7 1,7 -7,8 0,4 -14,6 Novo mesto 4,3 7,1 15,4 2,3 -1,1 1,6 -1,9 -3,5 -1,0 7,4 -4,8 -15,9 -6,4 -18,6 5,3 8,4 17,2 1,2 -15,6 0,3 -19,0 Črnomelj 4,7 8,4 15,0 1,1 -2,5 0,3 -3,5 -3,1 -0,5 8,5 -5,2 -18,0 -6,4 -21,0 5,4 9,8 18,6 0,3 -21,0 -0,7 -22,5 Bizeljsko 4,6 7,6 13,8 1,9 -2,4 -0,7 -5,0 -3,5 -0,5 8,2 -5,6 -18,6 -8,4 -20,2 4,7 8,0 15,6 0,3 -18,6 -2,8 -21,0 Celje 4,7 9,1 16,7 1,0 -2,8 -0,3 -5,0 -4,3 -0,3 9,2 -6,8 -21,0 -8,6 -26,1 4,3 8,2 16,7 -0,8 -20,9 -2,3 -24,0 Starše 4,0 7,8 16,0 1,1 -2,5 0,9 -2,4 -4,1 -1,1 7,0 -6,4 -17,9 -6,7 -21,6 4,5 8,7 16,0 -0,7 -15,4 -1,2 -18,6 Maribor 4,2 8,0 15,3 1,6 -1,5 -3,4 -0,5 7,9 -5,2 -15,7 4,5 9,0 16,5 0,3 -14,4 Murska Sobota 4,3 6,8 13,6 2,0 -1,1 1,6 -2,2 -4,1 -1,0 6,4 -6,4 -20,6 -8,1 -26,3 4,0 9,2 17,4 -1,2 -21,1 -2,5 -26,5 Veliki Dolenci 3,9 6,6 13,5 1,5 -1,1 0,1 -4,0 -4,3 -1,9 6,8 -6,2 -14,6 -7,7 -15,0 4,1 8,0 16,1 -0,5 -15,0 -3,1 -20,4 LEGENDA: Tpovp - povprečna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmax povp - povprečna maksimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmax abs - absolutna maksimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) - manjkajoča vrednost Tmin povp - povprečna minimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmin abs - absolutna minimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmin5 povp - povprečna minimalna temperatura zraka na višini 5 cm (°C) Tmin5 abs - absolutna minimalna temperatura zraka na višini 5 cm (°C) LEGEND: Tpovp - mean air temperature 2 m above ground (°C) Tmax povp - mean maximum air temperature 2 m above ground (°C) Tmax abs - absolute maximum air temperature 2 m above ground (°C) - missing value Tmin povp - mean minimum air temperature 2 m above ground (°C) Tmin abs - absolute minimum air temperature 2 m above ground (°C) Tmin5 povp - mean minimum air temperature 5 cm above ground (°C) Tmin5 abs - absolute minimum air temperature 5 cm above ground (°C) 16 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Preglednica 4. Višina padavin in število padavinskih dni - december 2009 Table 4. Precipitation amount and number of rainy days - December 2009 Postaja Padavine in število padavinskih dni Snežna odeja in število dni s snegom I. II. III M od 1. 1. 2009 I. II III M RR p.d. RR p.d. RR p.d. RR p.d. RR Dmax s.d. Dmax s.d. Dmax s.d. Dmax s.d. Portorož 107 5 0,2 1 99,9 7 202,8 13 932 0 0 1 1 0 0 1 1 Bilje 118,7 5 0,9 3 171,7 7 291,3 15 1410 0 0 3 2 2 1 3 3 Postojna 129,3 5 9,6 6 295,0 10 433,9 21 1582 0 0 18 7 14 2 18 9 Kočevje 59,0 5 29,8 9 94,5 10 183,3 24 1264 0 0 29 6 24 2 29 8 Rateče 70,8 5 11,0 5 201,8 6 283,6 16 1782 21 6 15 10 27 11 27 27 Lesce 34,7 4 12,3 5 166,1 6 213,1 15 1491 0 0 14 7 13 2 14 9 Slovenj Gradec 31,9 5 8,4 5 74,7 7 115,0 17 1281 0 0 8 6 11 3 11 9 Brnik 60,7 5 15,2 8 146,5 6 222,4 19 1431 0 0 16 6 15 3 16 9 Ljubljana 66,4 5 10,6 6 108,0 9 185,0 20 1405 0 0 12 6 10 3 12 9 Sevno 49,1 6 21,4 8 62,4 9 132,9 23 1219 0 0 15 7 13 2 15 9 Novo mesto 56,4 5 9,4 7 26,2 8 92,0 20 1054 0 0 23 7 19 3 23 10 Črnomelj 63,6 5 33,4 9 41,7 10 138,7 24 1095 0 0 33 7 29 3 33 10 Bizeljsko 45,0 5 15,0 6 40,5 5 100,5 16 861 0 0 18 6 18 3 18 9 Celje 36,8 4 15,3 5 57,3 8 109,4 17 1088 0 0 14 6 13 3 14 9 Starše 28,9 2 20,7 6 35,8 6 85,4 14 1086 0 0 17 6 16 2 17 8 Maribor 16,9 3 12,4 4 25,2 7 54,5 14 1231 0 0 15 6 14 2 15 8 Murska Sobota 26,1 4 10,1 5 17,6 3 53,8 12 989 0 0 11 6 11 2 11 8 Veliki Dolenci 28,7 4 9,6 4 18,1 3 56,4 11 803 0 0 16 6 16 2 16 8 LEGENDA: I., II., III., M RR p.d. od 1. 1. 2009 Dmax s.d. LEGEND: I., II., III., M RR p.d. od 1. 1. 2009 Dmax s.d. ■ dekade in mesec - višina padavin (mm) - število dni s padavinami vsaj 0,1 mm - letna vsota padavin do tekočega meseca (mm) - višina snežne odeje (cm) - število dni s snežno odejo ob 7.uri - decade and month - precipitation (mm) - number of days with precipitation 0,1 mm or more - total precipitation from the beginning of this year (mm) - snow cover (cm) - number of days with snow cover Kumulativna višina padavin od 1. januarja do 31. decembra 2009 1600 1= E 1200 c 'S ~o (0 d (0 C >w > 800 400 LJl JBLv JAN/ K __t # ■ 0 1.jan 1.feb1.mar1.apr1.maj 1.jun 1.jul 1.avg1.sep1.okt1.nov1.dec 17 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Ljubljana Maribor Kredarica Novo mesto Portorož - letališče Bilje e««112 % «= 44 % SSW 12 m/s 12 5 % SSE 10 m/s S 12 m/s Slika 24. Vetrovne rože, december 2009 Figure 24. Wind roses, December 2009 M 7 8 % N 0 9 m/s N 4 5 m/s N 13 m/s 5 9 % NNW 19 m/s 8 2 % NNE 0.8 m/s NNW 10 m/s NNE 14 m/s NNW 4 7 m/s NNE 4 0 m/s 2.9 % NW 1.0 m/s Kie 13 5 % NE 0.9 m/s MlAi 9 % NW 1 2 m/s MC 2 2 % NE 3.0 m/s NE 1.2 m/s 21.3 % WNW 1 2 m/s CMC 3 4 % ENE 0.9 m/s 2.8 % WNW 1 3 m/s EMC 112 % ENE 10 m/s 23 5 % WNW 6 1 m/ EMC 31 % ENE 2.6 m/s 4.2 % W 0.9 m/s 3.4 % E 0 8 m/s .„, 4 5 % W 18 m/s 8.5 % E 15 m/s 7.5 % E 2 9 m/s WSW 12 %/s ccc 29 % ESE 0.8 m/s 6 0 % WSW 2 0 m/s ccc 51 % ESE 1.3 m/s WSW 5 7 %/s ccc 145 % ESE 5.5 m/s «... 1 7 % SW 0.8 m/s 6 9 % SE 1.1 m/s 6.5 % SW 1.8 m/s 0.4 % SW 2 5 m/s CC 3 4 % SE 4.8 m/s SE 1.2 m/s 1.9 % SSW 1 2 m/s CCC 9 7 % SSE 1.3 m/s 5.9 % SSW 1 1 m/s ccc 2 7 % SSE 1.2 m/s 0.3 % SSW 1 8 m/s ccc 0 6 % SSE 2.4 m/s 6 1 % S 14 m/s 2.5 % S 11 m/s 0.2 % S 16 m/s m 2 4 % N 12 m/s N 0 9 m/s 2.2 % NNE 12 m/s N 1 4 % NNW 10 m/s NNW 0.8 m/s NNE 1.1 m/s NNW NNE 2 8 % NW 0.9 m/s Kie 7 6 % NE 1.8 m/s 2 3 % NW 1 1 m/s Kie 22 % NE 1.3 m/s NW %/s MC 5 8 m NE 55 m/s 5.2 % WNW 1 4 m/s CMC 9 1 % ENE 1.9 m/s WNW 1 o %/s CMC 6 7 % ENE 16 m/s WNW %/s ENE 5.3 m/s 4.0 % E 13 m/s 2.5 % W 20 m/s 3 3 % E 3 4 m/s .„, 3 5 % W 0 8 m/s 24.1 % E 16 m/s W ESE 106 % tSt 2 7 m/s CCC 2 0 % ESE 0.9 m/s WSW 4.8 % WSW 0 8 m/s CCC 28 5 % ESE 1.8 m/s WSW 1.0 m/s 38 5 % SE 3.4 m/s 19 % SE 0.8 m/s SW 5.3 % SW 1 2 m/s 6.0 % SE 1.5 m/s SSW 3.7 m/s SSE 3.8 m/s 3.9 % SSW 2 0 m/s ccc 2 6 % SSE 1.1 m/s S 2.2 % S 13 m/s 18 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Podatki na letališču v Portorožu dobro opisujejo razmere v dolini reke Dragonje, na njihovi osnovi pa ne moremo sklepati na razmere na morju; jugovzhodniku in vzhodjugovzhodniku je pripadlo 49 % vseh terminov. V Biljah sta vzhodnik in vzhodjugovzhodnik skupno pihala v dobrih 53 % vseh terminov. V Ljubljani je severovzhodnik s sosednjima smerema pihal v 33 % terminov, jugovzhodnik s sosednjima smerema pa v 18 %. Zahodseverozahodniku s sosednjima smerema je pripadlo 51 % vseh terminov, vzhodjugovzhodniku s sosednjima smerema pa dobrih 25 %. V Mariboru je severozahodniku s sosednjima smerema pripadlo 46 % vseh primerov, jugjugovzhodniku s sosednjima smerema pa 23 % terminov. V Novem mestu so pogosto pihali zahodnik, zahodjugozahodnik, jugozahodnik, jugjugozahodnik in južni veter, skupno v 57 % vseh primerov, vzhodseverovzhodnik in severovzhodnik v 17 % vseh terminov. Preglednica 5. Odstopanja desetdnevnih in mesečnih vrednosti nekaterih parametrov od povprečja 1961-1990, december 2009 Table 5. Deviations of decade and monthly values of some parameters from the average values 1961-1990, December 2009 Postaja Temperatura zraka Padavine Sončno obsevanje I. II. III. M I. II. III. M I. II. III. M Portorož 1,8 -3,1 4,8 1,3 471 1 406 267 115 107 23 84 Bilje 1,9 -3,2 3,7 0,9 344 2 478 247 103 109 19 78 Postojna 2,6 -4,1 5,8 1,6 322 17 782 321 103 74 17 65 Kočevje 3,0 -4,5 6,9 1,9 169 61 293 1 58 Rateče 2,9 -3,7 3,6 1,0 242 28 655 286 63 42 29 44 Lesce 4,1 -3,6 4,6 1,7 121 30 527 209 Slovenj Gradec 4,4 -2,6 3,8 1,9 164 35 437 1 92 71 59 28 51 Brnik 3,9 -3,7 5,0 1,9 204 37 531 225 Ljubljana 3,7 -2,8 4,9 2,0 216 25 391 1 83 58 112 53 70 Sevno 2,8 -4,4 5,0 1,2 196 64 275 1 64 Novo mesto 3,7 -3,4 5,6 2,0 245 30 128 1 24 31 35 38 35 Črnomelj 3,5 -3,6 5,1 1,8 231 84 144 1 44 Bizeljsko 3,7 -3,5 4,9 1,8 214 52 200 1 44 Celje 4,4 -4,0 5,3 2,0 153 50 300 1 48 87 51 56 65 Starše 3,5 -4,2 5,0 1,6 147 91 225 1 47 Maribor 3,5 -3,5 4,9 1,8 80 53 158 91 88 70 112 92 Murska Sobota 4,2 -3,7 5,2 2,1 185 55 136 1 20 52 28 109 66 Veliki Dolenci 3,4 -4,2 4,5 1,3 191 58 151 128 LEGENDA: Temperatura zraka Padavine Sončne ure I., II., III., M LEGEND: Temperatura zraka Padavine Sončne ure I., II., III., M - odklon povprečne temperature zraka na višini 2 m od povprečja 1961-1990 (°C) - padavine v primerjavi s povprečjem 1961-1990 (%) - trajanje sončnega obsevanja v primerjavi s povprečjem 1961-1990 (%) - tretjine in mesec - mean temperature anomaly ("C) - precipitation compared to the 1961-1990 normals(%) - bright sunshine duration compared to the 1961-1990 normals (%) - thirds and month Prva tretjina decembra je bila toplejša kot v dolgoletnem povprečju, na Primorskem odklon ni dosegel 2 °C, v pretežnem delu države je bil med 2 in 4 °C, med 4 in 4,5 °C pa je bilo dolgoletno povprečje preseženo v Lescah, Slovenj Gradcu, Celju in Murski Soboti. V Mariboru so dosegli le 80 % povprečnih padavin, drugod je bilo dolgoletno povprečje preseženo, v Portorožu kar 4,7-krat, v Biljah in Postojni pa so zabeležili 344 in 322 % dolgoletnega povprečja. Na Obali je bilo 15 % več sončnega vremena kot običajno, nekoliko so dolgoletno povprečje presegli tudi na Goriškem in Postojnskem, drugod pa je bilo vreme bolj sivo kot običajno, v Novem mestu so zabeležili le 31 % toliko sončnega vremena kot v dolgoletnem povprečju. Osrednja tretjina decembra je bila opazno hladnejša kot v dolgoletnem povprečju, vsaj 4 °C so za dolgoletnim povprečjem zaostajali v Postojni, Kočevju, Sevnem, Celju, Staršah in Velikih Dolencih. Le 2,6 °C so za običajno temperaturo zaostali v Slovenj Gradcu. Padavin je bilo povsod manj kot 19 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo običajno. Na Primorskem jih je bilo le za vzorec, tudi v Postojni so dosegli le pičlih 17 %. Še najbližje običajnim razmeram so bili z 91 % v Staršah. Na Primorskem in v Ljubljani so presegli dolgoletno povprečje trajanja sončnega obsevanja, v Murski Soboti so dosegli le pičlih 28 %, v Novem mestu pa 35 %. Zadnja tretjina decembra je bila občutno toplejša kot v dolgoletnem povprečju, najmanjši odklon je bil v Slovenj Gradcu (3,7 °C), v Kočevju pa je bilo kar 6,9 °C topleje kot običajno. Tako izjemne kot temperature so bile tudi padavine. V Postojni so namerili 782 % dolgoletnega povprečja, v Ratečah 655 %. Najmanjši presežek v primerjavi z dolgoletnim povprečjem je bil v Novem mestu (128 %). V Prekmurju je sonce sijalo desetino več časa kot v dolgoletnem povprečju, na Goriškem in v Postojni pa niso dosegli niti petine običajnega trajanja sončnega obsevanja. 50 40 - 1= 30 - o ra c 20 > 10 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Slika 25. Največja višina snega v decembru Figure 25. Maximum snow cover depth in December Na Kredarici so decembra 2009 zabeležili 215 cm snega, kar ga uvršča med običajno zasnežene. Od sredine minulega stoletja je največ snega zapadlo decembra leta 2000 (325 cm), sledijo mu decembri 1990 (310 cm), 1982 (304 cm, 2008 in 1976 (300 cm). Najmanj snega je bilo decembra 1988, namerili so ga 50 cm, sledijo mu decembri 2001 (65 cm), 1957 (84 cm) in 1998 (85 cm). Decembra 2009 je sneg na Kredarici prekrival tla 31 dni, tako kot vsak december doslej z izjemo decembra 2006, ko so snežno odejo zabeležili le v 26 dnevih. Sneg je tla pobelil tudi na Primorskem, 19. decembra so na Obali beležili 1 cm, v Biljah 3 cm in na Krasu 5 cm. Ob močni burji je sneg delal zamete in oteževal promet tako na Krasu kot tudi na Postojnskem. Drugod po državi je bila snežna odeja najvišja med 20. in 22. decembrom. 250 n 200 E 150 >.a> 100 > 50 KREDARICA 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Slika 26. Dnevna višina snežne odeje decembra 2009 na Kredarici in največja decembrska debelina Figure 26. Daily snow cover depth in December 2009 and maximum snow cover in December 0 20 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 27. 19. decembra je v Grosupljem močno snežilo, sneg je tega dne pobelil tudi Obalo (foto: Iztok Sinjur) Figure 27. Heavy snowing in Grosuplje on 19 December 2009 (Photo: Iztok Sinjur) >v) 30 25 č 20 TD O = 15 10 5 0 1 30 25 č 20 TD O 15 10 5 0 LJUBLJANA 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 MURSKA SOBOTA 30 25 č 20 TD O =5 15 25 °C TD - number of heating degree days OBS - bright sunshine duration in hours RO - % of the normal bright sunshine duration PO - mean cloud amount (in tenth) SO - number of cloudy days SJ - number of clear days RR - total amount of precipitation (mm) RP - % of the normal amount of precipitation SD - number of days with precipitation >1 mm SN - number of days with thunderstorm and thunder SG - number of days with fog SS - number of days with snow cover at 7 a.m. SSX - maximum snow cover depth (cm) P - average pressure (hPa) PP - average vapor pressure (hPa) 23 Razvoj vremena v decembru 2009 Weather development in December 2009 Janez Markošek 1.-2. december Sprva oblačno z občasnimi padavinami, nato suho Prvi dan je bilo nad srednjo Evropo območje nizkega zračnega pritiska z vremensko fronto, ki se je počasi pomikala prek Slovenije. Drugi dan pa se je od jugozahoda proti Alpam pomaknilo šibko območje visokega zračnega pritiska. V višinah je nad nami prevladoval južni do jugozahodni veter (slike 1-3). V noči na 1. december je bilo oblačno s padavinami. Čez dan je občasno še deževalo, popoldne pa se je ponekod v zahodni in osrednji Sloveniji prehodno delno razjasnilo. V noči na 2. december je ponekod v zahodni in osrednji Sloveniji spet rahlo deževalo. Čez dan je bilo na Primorskem pretežno jasno, drugod pretežno oblačno in povečini brez padavin. Zjutraj je bila ponekod po nižinah megla. Drugi dan so bile najvišje dnevne temperature od 4 do 10, na Primorskem do 15 °C. 3. december Pretežno jasno, po nižinah megla ali nizka oblačnost V šibkem območju visokega zračnega pritiska je nad naše kraje pritekal topel in suh zrak. Pretežno jasno je bilo, po nižinah v notranjosti Slovenije pa se je večinoma zadrževala nizka oblačnost, ki je zjutraj segala do 1000 metrov nadmorske višine, zvečer pa že do 1500 metrov. Najvišje dnevne temperature so bile od 2 do 8, na Primorskem do 13 °C. 4. december Oblačno, čez dan padavine, sneženje ponekod do nižin, burja Iznad zahodnega Sredozemlja se je nad Italijo in Jadran pomaknilo območje nizkega zračnega pritiska. V višinah pa se je iznad severozahodne Evrope proti Alpam pomaknilo višinsko jedro hladnega in vlažnega zraka. Oblačno je bilo, zjutraj je bila ponekod po nižinah še megla. Čez dan je pričelo deževati, meja sneženja se je ponekod spustila do nižin. V severovzhodni Sloveniji je bilo suho vreme. V noči na 5. december so padavine ponehale. Na Primorskem je zapihala burja. Najvišje dnevne temperature so bile od -1 do 6, na Primorskem od 10 do 13 °C. 5. december Na Primorskem in na severovzhodu pretežno jasno, drugod oblačno Obsežno območje nizkega zračnega pritiska je bilo nad severozahodno Evropo, drugo manjše pa je imelo središče nad južno Grčijo. Vmes se je nad Alpami zgradilo šibko območje visokega zračnega pritiska. Na Primorskem in v severovzhodni Sloveniji je bilo pretežno jasno, drugod je prevladovalo oblačno vreme. Delno jasno je bilo tudi v gorah nad okoli 1300 metri nadmorske višine. Najvišje dnevne temperature so bile od 3 do 8, na Primorskem do 14 °C. 6.-7. december Pretežno oblačno Naši kraji so bili v šibkem območju visokega zračnega pritiska. V višinah je od zahoda pritekal občasno bolj vlažen zrak. Po nižinah je prevladovalo oblačno vreme, tudi v višjih legah je bilo zmerno 24 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo do pretežno oblačno. Najvišje dnevne temperature so bile prvi dan od 1 do 6, na Primorskem do 11 °C, drugi dan pa je bilo za stopinjo ali dve topleje. 8. december Oblačno s padavinami Nad severno Italijo in severnim Jadranom je nastalo območje nizkega zračnega pritiska. Vremenska fronta se je pomikala prek Slovenije (slike 4-6). V noči na 8. december je pričelo deževati, čez dan je bilo oblačno s padavinami. Največ padavin je bilo v zahodni Sloveniji. V noči na 9. december so padavine ponehale. Ob morju je najprej pihal jugo, čez dan je zapihala burja. Najvišje dnevne temperature so bile od 2 do 8, na Primorskem do 14 °C. 9.-10. december Delno jasno, občasno pretežno oblačno V šibkem območju visokega zračnega pritiska je nad naše kraje pritekal občasno bolj vlažen zrak. Prvi dan je bilo delno jasno z zmerno oblačnostjo, sprva še marsikje pretežno oblačno. Najdlje se je strnjena oblačnost zadržala v jugovzhodni Sloveniji. Drugi dan se je začel z jasnim vremenom, ponekod po nižinah je bila megla. Čez dan je bilo na nebu precej srednje in visoke oblačnosti. Najvišje dnevne temperature so bile od 4 do 11, na Primorskem do 13 °C. 11.-12. december Oblačno, občasno ponekod rahle padavine Nad severno, zahodno in srednjo Evropo je bilo obsežno območje visokega zračnega pritiska. Na njegovem jugovzhodnem obrobju je nad naše kraje od severovzhoda pritekal postopno hladnejši in vlažen zrak. Prvi dan je bilo pretežno oblačno, zjutraj je bila ponekod po nižinah megla. Proti večeru je ponekod v vzhodni Sloveniji rahlo deževalo. V noči na 12. december je bilo oblačno, občasno je rahlo deževalo ali rahlo snežilo. Tudi čez dan je prevladovalo oblačno vreme, popoldne pa se je v zahodni Sloveniji razjasnilo. Na Primorskem je pihala burja, ponekod v notranjosti pa severovzhodni veter. Drugi dan so bile najvišje dnevne temperature od 1 do 5, na Primorskem do 9 °C. 13. december Na Primorskem in v Gornjesavski dolini delno jasno, drugod oblačno, naletava sneg Nad severno, zahodno in srednjo Evropo je bilo območje visokega zračnega pritiska. Od vzhoda je nad naše kraje pritekal v nižjih plasteh ozračja vlažen zrak. Na Primorskem in v Gornjesavski dolini je bilo delno jasno, drugod oblačno. Občasno je ponekod naletaval sneg. Na Primorskem je pihala burja. Najvišje dnevne temperature so bile od -2 do 2, na Primorskem do 8 °C. 14. december Oblačno s sneženjem, burja Nad zahodnim in osrednjim Sredozemljem je bilo območje nizkega zračnega pritiska. V nižjih plasteh ozračja je od jugovzhoda pritekal hladen in vlažen zrak. V višjih plasteh je prevladoval južni do jugozahodni veter (slike 7-9). Oblačno je bilo s sneženjem, tudi ob morju je naletaval sneg. Na Primorskem je pihala burja. V notranjosti Slovenije je zapadlo do 10 cm snega. Najvišje dnevne temperature so bile od -4 do 1, na Primorskem do 4 °C. 25 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 15.-17. december Na Primorskem delno jasno, burja, drugod oblačno, občasno naletava sneg Nad Balkanom in Jadranom je bilo območje nizkega zračnega pritiska. V višinah pa je bila nad srednjo Evropo dolina s hladnim zrakom, ki se je zadnji dan odcepila v obsežno višinsko jedro hladnega zraka. Na Primorskem je bilo delno jasno, pihala je šibka do zmerna burja. Drugod je bilo pretežno oblačno, občasno je ponekod naletaval sneg. Hladno je bilo, temperature so bile, razen na Primorskem, ves dan pod lediščem. 18. december Na Primorskem jasno, drugod delno jasno, občasno pretežno oblačno, zjutraj mrzlo Naši kraji so bili na obrobju ciklonskega območja, ki je imelo središče nad Grčijo. Od severovzhoda je k nam pritekal hladen zrak. V višinah je bilo nad srednjo Evropo jedro hladnega in vlažnega zraka. Na Primorskem je bilo jasno, drugod delno jasno, občasno pretežno oblačno. Jutro je bilo mrzlo, najnižje jutranje temperature so bile od -18 do -8, na Primorskem od -6 do -2 °C. 19. december Oblačno s sneženjem, burja, mrzlo Ciklonsko območje nad severnim Sredozemljem, Italijo in Jadranom se je nekoliko poglobilo in približalo našim krajem. V višinah se je okrepil jugozahodni veter. Pritekal je hladen in vlažen zrak (slike 10-12). Že v noči na 19. december se je pooblačilo in pričelo snežiti. Tudi čez dan je bilo oblačno s sneženjem. Snežilo je tudi ob morju, čez dan so bile tam še snežne plohe. Na Primorskem je pihala zmerna burja. Mrzlo je bilo, najvišje dnevne temperature so bile od -10 do -5, na Primorskem pa okoli -1 °C. 20. december Jasno, mrzlo Na širšem območju Alp se je prehodno zgradilo območje visokega zračnega pritiska. S severozahodnimi višinskimi vetrovi je pritekal hladen in suh zrak. V noči na 20. december se je razjasnilo, čez dan je bilo jasno. Jutro je bilo zelo mrzlo, najnižje jutranje temperature so bile od -26 do -14, ob morju okoli -10 °C. Najvišje dnevne temperature pa so bile od -9 do -5, na Primorskem do 1 °C. 21.-25. december Oblačno s pogostimi in na zahodu obilnimi padavinami, poplave, toplo Že dan prej, 20. decembra, se je severno od Škotske poglobilo območje nizkega zračnega pritiska in se pomikalo proti jugu. Istočasno se je prek Atlantika proti Pirenejskemu polotoku pomikalo drugo območje nizkega zračnega pritiska. 21. decembra sta se območji združili. Nad zahodno in deloma srednjo Evropo ter zahodnim Sredozemljem je nastal obsežen in globok ciklon. Nad nami se je krepil jugozahodni veter, pritekal je vse toplejši zrak, ki je počasi izpodrival hladnejši zrak. Tako je prvi dan v zahodni in osrednji Sloveniji snežilo, v noči na torek pa je sneg prehajal v dež, nastajala je poledica. 22. decembra čez dan je hladen zrak dokončno izpodrinilo iz kotlin in nižin. Meja sneženja se je postopoma dvigala, sneg se je pričel taliti. Ob močnem jugozahodnem vetru so se nato do 24. decembra manjša ciklonska območja z vremenskimi frontami hitro pomikala iz smeri Pirenejskega polotoka in zahodnega Sredozemlja proti Italiji in Jadranu (slike 13-15). V obdobju med posameznimi ciklonskimi območji so padavine prehodno ponehale ali vsaj oslabele. Tak primer je bil 23. decembra v drugi polovici dneva. V noči na 25. december je bilo središče ciklonskega območja nad srednjo in zahodno Evropo; segalo je tudi nad Jadran in zahodni Balkan. Ob močnem višinskem jugozahodniku se je ozračje zaradi dotoka hladnejšega zraka v višjih plasteh ozračja in dotoka toplega zraka v nižjih 26 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo plasteh še dodatno labiliziralo, pojavljati so se začele krajevne nevihte in z njimi nalivi. Meja sneženja se je za krajši čas dvignila celo do 2500 m nadmorske višine. Tekom dneva se je ciklonsko območje pomikalo proti severovzhodu in v njegovem zaledju je k nam 25. decembra popoldne začel pritekati hladnejši zrak, Slovenijo je prešla hladna fronta. Največ padavin - od 250 do dobrih 500 mm - je v omenjenem obdobju padlo v hribovitem in gorskem svetu zahodne Slovenije. Reke so poplavljale. V vzhodnih krajih je deževalo le občasno. V notranjosti Slovenije je pogosto pihal južni do jugozahodni veter, ob morju pa jugo. Morje je ob plimi poplavljalo nižje dele obale. Obširno poročilo o poplavnem dogodku je dostopno na spletišču ARSO na naslovu: http://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/weather events /padavine-visoke vode-dec2 009-porociloARSO-2 0091231-www.pdf 26. december Zjutraj delno jasno, čez dan od jugozahoda precej srednje in visoke oblačnosti Nad Alpami in Panonsko nižino je bilo območje visokega zračnega pritiska, iznad zahodnega Sredozemlja pa se je proti vzhodu pomikalo ciklonsko območje in njegova oblačnost je od juga segla tudi nad Slovenijo. Zjutraj je bilo delno jasno, ponekod po nižinah je bila megla. Čez dan je oblačnost od juga naraščala. Najvišje dnevne temperature so bile od 3 do 10, na Goriškem do 12 °C. 27. december Sprva oblačno z rahlim dežjem, čez dan ponekod delne razjasnitve Ciklonsko območje se je južno od nas ob jugozahodnih višinskih vetrovih pomikalo proti vzhodu. V nižjih plasteh je pihal vzhodni veter. V noči na 27. december in dopoldne je bilo oblačno, občasno je rahlo deževalo, suho vreme je bilo na Primorskem. Tam je pihala burja. Proti večeru se je predvsem na Primorskem pa tudi ponekod v notranjosti Slovenije delno razjasnilo. Najvišje dnevne temperature so bile od 0 do 5, na Primorskem do 10 °C. 28. december Sprva pretežno jasno in po nižinah megleno, čez dan naraščajoča oblačnost Nad Alpami in Jadranom se je prehodno zgradilo območje visokega zračnega pritiska, ki je že popoldne slabelo. V višinah je z močnimi zahodnimi vetrovi pritekal postopno bolj vlažen zrak. Sprva je bilo pretežno jasno, zjutraj in dopoldne je bila po nižinah megla ali nizka oblačnost. Čez dan je oblačnost naraščala. Najvišje dnevne temperature so bile od 0 do 5, na Primorskem do 10 °C. 29.-31. december Pretežno oblačno z občasnimi padavinami, toplo Nad večjim delom Evrope je bilo obsežno območje nizkega zračnega pritiska. V višinah je z jugozahodnimi vetrovi pritekal topel in vlažen zrak (slike 16-18). Prvi in drugi dan je bilo oblačno, prvi dan je v južni in osrednji Sloveniji občasno rahlo deževalo, drugi dan je bilo suho le v severovzhodni Sloveniji. Tam je pihal jugozahodni veter. Tudi zadnji dan obdobja je bilo v severovzhodni Sloveniji suho in delno jasno vreme. Drugod je bilo oblačno z občasnim dežjem. V noči na 31. december in dopoldne je v južni polovici Slovenije pihal okrepljen jugozahodni do južni veter. Razmeroma toplo je bilo, zadnji dan so v Črnomlju izmerili 17 °C. 27 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 1. Polje pritiska na nivoju morske gladine 1. 12. 2009 ob 13. uri Figure 1. Mean sea level pressure on December, 1st 2009 at 12 GMT Slika 2. Satelitska slika 1. 12. 2009 ob 13. uri Figure 2. Satellite image on December, 1st 2009 at 12 GMT Slika 3. Topografija 500 mb ploskve 1. 12. 2009 ob 13. uri Figure 3. 500 mb topography on December, 1st 2009 at 12 GMT Slika 4. Polje pritiska na nivoju morske gladine 8. 12. 2009 ob 13. uri Figure 4. Mean sea level pressure on December, 8th 2009 at 12 GMT Slika 5. Satelitska slika 8. 12. 2009 ob 13. uri Figure 5. Satellite image on December, 8th 2009 at 12 GMT Slika 6. Topografija 500 mb ploskve 8. 12. 2009 ob 13. uri Figure 6. 500 mb topography on December, 8th 2009 at 12 GMT 28 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 7. Polje pritiska na nivoju morske gladine 14. 12. Slika 8. Satelitska slika 14. 12. 2009 ob 13. uri Slika 9. Topografija 500 mb ploskve 14. 12. 2009 ob 13. 2009 ob 13. uri Figure 8. Satellite image on December, 14 2009 at uri Figure 7. Mean sea level pressure on December, 14 12 GMT 2009 at 12 GMT Figure 9. 500 mb topography on December, 14 2009 at 12 GMT Slika 10. Polje pritiska na nivoju morske gladine 19. 12. Slika 11. Satelitska slika 19. 12. 2009 ob 13. uri Slika 12. Topografija 500 mb ploskve 19. 12. 2009 ob 13. 2009 ob 13. uri Figure 11. Satellite image on December, 19th 2009 at uri Figure 10. Mean sea level pressure on December, 19 12 GMT 2009 at 12 GMT Figure 12. 500 mb topography on December, 19th 2009 at 12 GMT 29 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Slika 13. Polje pritiska na nivoju morske gladine 24. 12. 2009 ob 13. uri Figure 13. Mean sea level pressure on December, 24th 2009 at 12 GMT Slika 16. Polje pritiska na nivoju morske gladine 30. 12. 2009 ob 13. uri Figure 16. Mean sea level pressure on December, 30th 2009 at 12 GMT Slika 14. Satelitska slika 24. 12. 2009 ob 13. uri Figure 14. Satellite image on December, 24th 2009 at 12 GMT Slika 17. Satelitska slika 30. 12. 2009 ob 13. uri Figure 17. Satellite image on December, 30th 2009 at 12 GMT Slika 15. Topografija 500 mb ploskve 24. 12. 2009 ob 13. uri Figure 15. 500 mb topography on December, 24th 2009 at 12 GMT Slika 18. Topografija 500 mb ploskve 30. 12. 2009 ob 13. uri Figure 18. 500 mb topography on December, 30th 2009 at 12 GMT 30 Podnebne značilnosti leta 2009 Climatic characteristics of the year 2009 Tanja Cegnar Vsak mesec posebej smo v biltenu Naše okolje podrobno opisali podnebne značilnosti; tokrat povzemamo le najpomembnejše značilnosti posameznih mesecev, glavnina prispevka pa je namenjena letu 2009 v celoti. Uvršča se med deset najtoplejših, odkar v Sloveniji merimo temperaturo zraka. Obala si s povprečno temperaturo 14,1 °C deli drugo mesto z leti 1994, 2000 in 2002. V Ljubljani je bila povprečna temperatura 11,7 °C, kar pomeni, da je to peto najtoplejše leto, odkar v prestolnici merimo temperaturo. Povprečna letna temperatura se povsod v nižinskem svetu nedvomno uvršča med deset najvišjih; kljub temu pa rekordna povprečna letna temperatura ni bila dosežena. Večina mesecev v letu 2009 je bila nadpovprečno toplih, najbolj so izstopali april, maj in avgust, na Primorskem in v visokogorju pa tudi september. Glede na dolgoletno povprečje med mesece z opazno višjo temperaturo prav tako spada tudi november. V osrednji Sloveniji in na Dolenjskem je januar nekoliko zaostajal za dolgoletnim povprečjem, v visokogorju so bili hladnejši kot običajno februar, marec, oktober in december. Slika 1. Odkloni povprečne temperature zraka leta 2009 od povprečja 1961-1990 Figure 1. Mean air temperature anomaly, year 2009 o°c Tudi povprečna najnižja temperatura zraka je povsod opazno presegla dolgoletno povprečje, v večjem delu države so bila jutra 1 do 2 °C toplejša kot običajno. Največji odklon je bil zabeležen na Krasu, in sicer 2,6 °C, najmanjši pa v Črnomlju in na Kredarici (1 °C oz. 1,1 °C) (slika 2). Murska Sl. Gradec Maribor Celje Črnomelj Novo mesto Biz eljsko Sevno Ljubljana Kočevje Nova vas Postojna Godnje Portorož Bilje Rateče Kredarica Lesce 0.0 °C 0.5 1.0 1.5 2.0 2.5 3.0 Slika 2. Odklon povprečne minimalne dnevne temperature v °C leta 2009 od povprečja obdobja 1961-1990 Figure 2. Minimum air temperature anomaly in °C, year 2009 Murska Sl. Gradec Maribor Celje Črnomelj Novo mesto Bizeljsko Sevno Ljubljana Kočevje Nova vas Postojna Godnje Portorož Bilje Rateče Kredarica Lesce 0.0 °C 0.5 1.0 1.5 2.0 2.5 Slika 3. Odklon povprečne maksimalne dnevne temperature v °C leta 2009 od povprečja obdobja 1961-1990 Figure 3. Maximum air temperature anomaly in °C, year 2009 31 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Odkloni letnega povprečja najvišje dnevne temperature so bili prav tako nad dolgoletnim povprečjem, (slika 3). Popoldnevi so bili v večini krajev 1 do 2 °C toplejši kot običajno. Največji odklon je bil v Godnjah in Bizeljskem (2,3 °C nad dolgoletnim povprečjem), najmanjši pa na Kredarici (0,6 °C). Najvišji absolutni maksimum je bil v Ljubljani leta 1950 (38,8 °C), v letu 2009 pa se je temperatura povzpela na 32,9 °C; v Murski Soboti so leta 2009 izmerili 33,7 °C, leta 1950 pa kar 39,8 °C. Na Kredarici je bilo leta 1983 21,6 °C, tokrat pa je bila najvišja letna temperatura 17,0 °C. Na Obali so leta 2003 zabeležili 36,9 °C, tokrat 33,8 °C. V Mariboru so s 34,9 °C zaostajali za rekordnimi razmerami v letu 2003 (38,8 °C); v Celju je bilo prav tako najtopleje leta 2003 (38,1 °C), tokrat pa je bila najvišja temperatura 33,2 °C. Tudi v Novem mestu s 33,7 °C niso dosegli rekordne temperature (38,4 °C) iz leta 2003. 20 -| -25 JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEP OKT NOV DEC Slika 4. Najnižja dnevna (modra), povprečna dnevna (črna) in najvišja dnevna (rdeča) temperatura v letu 2009 (tanka črta) in povprečja obdobja 1961-1990 (debela črta) Figure 4. Daily minimum (blue), daily mean (black) and daily maximum (red) air temperature in 2009 (thin line) and average of the period 1961-1990 (bold line) Slika 5. Najnižja dnevna (modra), povprečna dnevna (črna) in najvišja dnevna (rdeča) temperatura v letu 2009 (tanka črta) in povprečja obdobja 1961-1990 (debela črta) Figure 5. Daily minimum (blue), daily mean (black) and daily maximum (red) air temperature in 2009 (thin line) and average of the period 1961-1990 (bold line) Najnižji absolutni minimum je bil v Ljubljani leta 1956 (-23,3 °C), v letu 2009 pa se je temperatura spustila le na -13,1 °C; v Murski Soboti so izmerili -21,1 °C, leta 1963 pa kar -31,0 °C. Na Kredarici je bilo leta 1985 -28,3 °C, tokrat pa je bila najnižja letna temperatura -23,1 °C. Na Obali so leta 1956 32 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo zabeležili -12,8 °C, tokrat -9,9 °C. V Mariboru se z -15,7 °C niso približali razmeram v letu 1956 (-22,8 °C); v Celju je bilo najhladneje leta 1956 (-28,6 °C), tokrat pa je bila najnižja temperatura -21,7 °C. Tudi v Novem mestu se niso približali doslej najnižji temperaturi, izmerili so -15,9 °C, leta 1956 pa se je temperatura spustila na -25,6 °C. Potek najnižje dnevne, povprečne in najvišje dnevne temperature v primerjavi s povprečjem obdobja 1961-1990 je prikazan za štiri kraje: Kredarico, Bilje, Ljubljano in Mursko Soboto (slike 4-7). 35 O O ¥ 5 (D d E 6 JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEP OKT NOV DEC Slika 6. Najnižja dnevna (modra), povprečna dnevna (črna) in najvišja dnevna (rdeča) temperatura v letu 2009 (tanka črta) in povprečja obdobja 1961-1990 (debela črta) Figure 6. Daily minimum (blue), daily mean (black) and daily maximum (red) air temperature in 2009 (thin line) and average of the period 1961-1990 (bold line) O o ¥ 5 (D O. E 6 35 25 15 MURSKA SOBOTA -15 -25 JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEP OKT NOV DEC Slika 7. Najnižja dnevna (modra), povprečna dnevna (črna) in najvišja dnevna (rdeča) temperatura v letu 2009 (tanka črta) in povprečja obdobja 1961-1990 (debela črta) Figure 7. Daily minimum (blue), daily mean (black) and daily maximum (red) air temperature in 2009 (thin line) and average of the period 1961-1990 (bold line) K opisu temperaturnih razmer spada tudi število dni, ko je temperatura presegla izbrani prag. V preglednici 2 so zbrani podatki o številu toplih in hladnih dni, v spodnji preglednici (preglednica 1) pa so podatki o vročih, ledenih in mrzlih dnevih. Na Goriškem in Obali je bil po en leden dan, v Godnjah 3. V Ratečah jih je bilo 31, v Lescah 25, po 23 v Kočevju in Novem mestu. 22 ledenih dni so zabeležili v Mariboru in na Bizeljskem. V Ljubljani je bilo 21 ledenih dni, mrzlih pa 7. Na Kredarici so zabeležili 155 ledenih dni in 71 mrzlih. 5 33 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Vroči so dnevi, ko temperatura doseže vsaj 30 °C. V Ratečah sta bila dva taka dneva, v Biljah kar 45, na letališču v Portorožu so jih našteli 39, v Godnjah pa 34. V Ljubljani jih je bilo 25, na Bizeljskem 42, v Črnomlju 40, v Novem mestu 22, v Mariboru 12 in v Murski Soboti 16. U 3 BILJE 1 1 . 1 M 1 al Lil ■ jan feb mar apr maj jun jul avg sept okt nov dec jan feb mar apr maj jun jul avg sept okt nov dec y 3 T? 0 jan feb mar apr maj jun jul avg sept okt nov dec jan feb mar apr maj jun jul avg sept okt nov dec 4 i ? 3 - !::_ KREDARICA rt a M. _ n jan feb mar apr maj jun jul avg sept okt nov dec jan feb mar apr maj jun jul avg sept okt nov dec Slika 8. Mesečni odkloni temperature v letu 2009 od povprečja obdobja 1961-1990 Figure 8. Monthly mean temperature anomaly, year 2009 Preglednica 1. Število vročih, ledenih in mrzlih dni v letu 2009 Table 1. Number of days with maximum temperature at least 30 °C, maximum temperature below 0 °C and minimum temperature below -10 °C, year 2009 4 2 0 4 2 Kraj Vroč dan Leden dan Mrzel dan Kraj Vroč dan Leden dan Mrzel dan (Tmax—30 °C) (Tmax< 0 °C) (Tmin<-10 °C) (Tmax— 30 °C) (Tmax< 0 °C) (Tmin< -10 °C) Lesce 6 25 15 Ljubljana 25 21 7 Kredarica 0 155 71 Bizeljsko 42 22 9 Rateče-Planica 2 31 27 Novo mesto 22 23 8 Bilje pri N. Gorici 45 1 2 Črnomelj 40 21 11 Letališče Portorož 39 1 0 Celje 21 20 11 Godnje 34 3 2 Maribor 12 22 7 Postojna 16 18 7 Slovenj Gradec 7 18 17 Kočevje 23 23 17 Murska Sobota 16 20 8 Za nekaj krajev smo podali tudi letno temperaturo od leta 1951 dalje. V zadnjih dvajsetih letih se na vseh postajah kopičijo izjemno topla leta, v letu 2005 se je temperatura ponovno spustila v bližino dolgoletnega povprečja, v zadnjih letih pa spet beležimo opazen presežek povprečja referenčnega 34 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo obdobja. Za Ljubljano smo poleg letne vrednosti povprečne temperature prikazali tudi število toplih in vročih dni. Najhladnejše od sredine minulega stoletja je bilo v Ljubljani in Murski Soboti leto 1956, na Obali 1953 in na Kredarici leto 1954. 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 KREDARICA t li yi i A / AA / J V V V VNvVI i 11w K V 1955 1960 1965 1970 1975 1980 1985 1990 1995 2000 2005 is 6 4 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 15 O 14 ¡5 13 U) KREDARICA 1955 1960 1965 1970 1975 1980 1985 1990 1995 2000 2005 1500 E E 1000 POR OROZ 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Slika 15. Padavine v letih 1951-2009 in povprečje referenčnega obdobja Figure 15. Precipitation in the period 1951-2009 and the 1961-1990 normal Slika 16. Količina padavin v letih 19512009 in povprečje referenčnega obdobja Figure 16. Annual precipitation from 1951 on and the 1961-1990 normal 2000 -j? 1500 c -S 1000 TO c > 50% a ■o o c 0% o -50% jan feb mar apr maj jun jul avg sept okt nov dec jan feb mar apr maj jun jul avg sept okt nov dec NOVO MESTO L. ? 50% i! 13 S 0% E -50% jan feb mar apr maj jun jul avg sept okt nov dec jan feb mar apr maj jun avg sept okt nov dec Slika 17. Padavine po mesecih v letu 2009 v primerjavi s povprečjem obdobja 1961-1990 Figure 17. Monthly precipitation in the year 2009 compared with 1961-1990 normals Leto 2009 je bilo bolj sončno kot običajno. Za več kot desetino je bilo dolgoletno povprečje preseženo v osrednji Sloveniji, delu Štajerske in na Goriškem. Januar je bil na Primorskem nadpovprečno sončen, na Dolenjskem in v Prekmuiju pa je sončnega vremena opazno primanjkovalo. Večji primanjkljaj se je predvsem v visokogorju pokazal tudi junija. Na Primorskem je bil največji odmik od običajnih razmer novembra, ko so zabeležili manj kot polovico običajnega trajanja sončnega obsevanja. Decembra je sončnih žarkov primanjkovalo povsod po državi, najbolj pa na Dolenjskem, kjer niso dosegli niti polovice dolgoletnega povprečja. V visokogorju je maja osončenost močno presegla dolgoletno povprečje, opazen presežek pa je bil tudi avgusta. 0% 0% -100% 0% -100% -100% 38 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Ljubljana Maribor Kredarica M 4 2 % 89 % N 4 9 m/s 23 % NNW 9Q%/s NNE 3Ž %/s Novo mesto Portorož - letališče Bilje 4 2 % 2 6 % SSW 2 3 m/s 25 % SSE 15 m/s S 18 m/s Slika 18. Vetrovne rože, leto 2009 Figure 18. Wind roses, year 2009 4 6 % N 16 m/s N NNE 0 9 %/s 6 1 % • 36 % NNW is m/s NNE 16 m/s NNW .,,•.16 0 % NW 1 2 m/s me 3 7 % NE 1.3 m/s ...,.1' 8 % NW 6 6 m/s MC 2 4 % NE 3.3 m/s NW NE 2 3 % WNW 13 %/s EMC 10 3 % ENE 1 2 m/s 18.2 % WNW 6 0 m/s EMC 2 9 % ENE 3.1 m/s 20 9 % WNW 1 9 m/s EMC 38 % ENE 1.1 m/s 3.9 % W 2 0 m/s E 11.2 % W 9 7 m/s 6 7 % E 3 9 m/s 4.8 % W 14 m/s 3.2 % E 0 9 m/s WSW 27 %/s ESE ECC 129 % ESE 9.3 m/s WSW 1 7 %/s ECC 37 % ESE 1.1 m/s SW SE 0.4 % SW 2.7 m/s 6.7 % SE 9.9 m/s 1.4 % SW 0.9 m/s 8 8 % SE 1.4 m/s SSW * SSE 0.4 % SSW 2 0 m/s 1.8 % SSE 4.7 m/s S 2.0 % SSW 1.4 m/s ccc 9 3 % SSE 1.6 m/s 0.9 % S 2 3 m/s 6.2 % S 18 m/s N 3 0 m/s N N 10 m/s NNW 1 1 %/s 1 3 % NNE 1 3 m/s NNW 2 8 m/s NNE 3 6 m/s NNW 0 9 m/s NNE 13 m/s NW 10 %/s MC 9 1 % NE 18 m/s 8 9 % NW 3 6 m/s MC 4 1 % NE 9.3 m/s 2.2 % NW 1 4 m/s MC 2 3 % NE 2.2 m/s EMC 70 % ENE 9.4 m/s 3.6 % WNW 16 m/s EME 6 9 % ENE 2.1 m/s 4 8 % E 19 m/s W 3 9 % E 3 6 m/s 22.8 % E 2 1 m/s W 1.9 m/s 9 7 % WSW 1 7 m/s 28.3 % ESE 1.9 m/s 2.6 % WSW 2 6 m/s ECC 112 % ESE 2.9 m/s 6.1 % SW 1.8 m/s 39.4 % SE 3.9 m/s SE 1.3 m/s SW 3.9 m/s 9.9 % 4.9 % SSW 13 m/s ,„„„, SSE 1 1 m 1UU % S 12 m/s 3.2 % 9.9 % SSW 4.2 m/s SSE 4.0 m/s 2.9 % S 3 4 m/s 39 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Preglednica 2. Letni meteorološki podatki - leto 2009 Table 2. Annual meteorological data - year 2009 Postaja NV TS TOD Temperatura TX TM TAX TAM SM SX Sonce OBS RO Oblačnost PO SO SJ RR Padavine in pojavi RP SD SN SG SS SSX Pritisk P PP Lesce 515 9,6 1,6 14,9 4,9 30,6 -18,2 101 60 1942 5,8 110 60 1491 100 1 20 35 17 43 41 Kredarica 2514 -0,7 0,9 1,8 -3,0 17,0 -23,1 224 0 1700 1 00 6,3 127 30 2259 113 1 54 43 201 273 560 747,3 5,0 Rateče-Planica 864 7,1 1,4 13,3 2,1 30,4 -21,2 137 50 1841 1 01 5,4 95 77 1782 114 114 30 22 1 36 163 917,5 9,8 Bilje pri N. Gorici 55 13,5 1,6 19,3 8,3 35,4 -13,9 62 125 2250 112 5,1 87 83 1410 97 1 00 52 10 3 3 1007,4 11,4 Letališče Portorož 2 14,1 1,6 19,5 9,5 33,8 -9,9 42 125 2411 1 06 4,8 80 92 932 93 86 44 4 1 1 1013,8 12,0 Godnje 295 12,4 1,8 18,3 8,4 33,5 -11,5 48 106 2276 5,0 99 89 1568 111 117 20 11 6 5 Postojna 533 10,3 1,9 15,5 5,4 32,4 -18,0 87 72 2015 1 07 6,0 117 55 1582 100 118 22 25 36 18 Kočevje 468 9,6 1,2 16,0 4,7 32,7 -19,2 96 77 6,7 148 39 1264 83 1 26 21 89 47 29 Ljubljana 299 11,7 1,9 16,5 7,2 32,9 -13,1 66 91 1970 115 6,2 123 38 1406 101 1 21 43 77 42 23 980,3 11,0 Bizeljsko 170 11,7 1,9 17,5 6,7 35,0 -18,6 77 118 6,2 125 49 861 81 1 03 21 57 36 18 Novo mesto 220 11,4 2,0 16,6 6,7 33,7 -15,9 77 87 1945 1 06 6,0 123 58 1066 94 110 48 70 47 24 988,6 11,5 Črnomelj 196 12,0 1,9 17,6 6,1 35,0 -21,0 79 118 6,0 141 66 1095 87 1 23 34 30 38 33 Celje 240 10,7 1,6 16,8 5,4 33,2 -21,0 91 91 1915 1 05 6,2 115 43 1088 95 1 04 61 44 28 22 986,7 11,0 Maribor 275 11,3 1,6 16,2 7,0 34,9 -15,7 68 75 2022 113 6,2 111 31 1231 118 96 49 6 45 17 982,5 10,5 Slovenj Gradec 452 9,5 1,8 15,2 4,6 31,2 -20,0 104 68 1849 1 01 6,3 120 32 1281 111 1 07 40 62 50 35 10,3 Murska Sobota 184 10,9 1,7 16,4 6,1 33,7 -21,1 84 90 1935 106 6,2 125 48 989 121 89 43 62 28 11 993,3 11,0 LEGENDA: NV - nadmorska višina (m) SX - število dni z maksimalno temperaturo >25 °C SD - število dni s padavinami >1,0 mm TS - povprečna temperatura zraka (°C) OBS - število ur sončnega obsevanja SN - število dni z nevihtami TOD - temperaturni odklon od povprečja (°C) RO - sončno obsevanje v % od povprečja SG - število dni z meglo TX - povprečni temperaturni maksimum (°C) PO - povprečna oblačnost (v desetinah) SS - število dni s snežno odejo ob 7. uri (sončni čas) TM - povprečni temperaturni minimum (°C) SO - število oblačnih dni SSX - maksimalna višina snežne odeje (cm) TAX - absolutni temperaturni maksimum (°C) SJ - število jasnih dni P - povprečni zračni pritisk (hPa) TAM - absolutni temperaturni minimum (°C) RR - višina padavin (mm) PP - povprečni pritisk vodne pare (hPa) SM - število dni z minimalno temperaturo <0 °C RP - višina padavin v % od povprečja Opomba: Temperaturni primanjkljaj (TD) je mesečna vsota dnevnih razlik med temperaturo 20 °C in povprečno dnevno temperaturo, če je ta manjša ali enaka 12 °C (TSt <12 °C). n TD = ^ (20 °C - TSj) če je TSt < 12 °C i=l 40 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Abbreviations in the Table 2: NV - altitude above the mean sea level (m) PO - mean cloud amount (in tenth) TS - mean monthly air temperature (°C) SO - number of cloudy days TOD - temperature anomaly (°C) SJ - number of clear days TX - mean daily temperature maximum for a month (°C) RR - total amount of precipitation (mm) TM - mean daily temperature minimum for a month (°C) RP - % of the normal amount of precipitation TAX - absolute monthly temperature maximum (°C) SD - number of days with precipitation >1 mm DT - day in the month SN - number of days with thunderstorm and thunder TAM - absolute monthly temperature minimum (°C) SG - number of days with fog SM - number of days with min. air temperature <0 °C SS - number of days with snow cover at 7 a.m. SX - number of days with max. air temperature >25 °C SSX - maximum snow cover depth (cm) TD - number of heating degree days P - average pressure (hPa) OBS - bright sunshine duration in hours PP - average vapor pressure (hPa) RO - % of the normal bright sunshine duration 50% 25% 0% jan feb mar apr maj jun avg sept okt nov dec 50% PORTOROŽ _ jan feb mar apr maj jun jul avg sept okt nov dec 50% n 25% > 0% - -25% -50% -75% NOVO MESTO jan feb mar apr maj jun jul avg sept okt nov dec 50% - 25% - S -25% -50% MURSKA SOBOTA 0% -25% - -50% - ■ ■■■ -75% - 50% jan feb mar apr maj jun jul avg sept okt nov dec 0% -25% -75% 4 KREDARICA l _ jan feb mar apr maj jun avg sept okt nov dec -75% jan feb mar apr maj jun avg sept okt nov dec Slika 19. Sončno obsevanje po mesecih leta 2009 v primerjavi s povprečjem obdobja 1961-1990 Figure 19. Monthly sunshine duration in the year 2009 compared with 1961-1990 normals Tako kot za temperaturo in padavine tudi za sončno obsevanje velja, da so lahko razlike med pokrajinami v posameznih mesecih velike. Najbolj sončno ostaja leto 2003, v Murski Soboti leto 2000. Na Kredarici je bilo najbolj sivo leto 1956, v Murski Soboti in Ljubljani leto 1954, na Obali pa leto 1972. 25% 0% 25% 0% 41 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Lavrovec Sv. Florjan Šmarata Lisca Murska Sobota Sl. Gradec Maribor Celje Novo mesto Ljubljana Postojna Portorož Bilje Rateče Kredarica M ■ 110% 100% Slika 20. Sončno obsevanje leta 2009 v primerjavi s povprečjem obdobja 1961-1990 Figure 20. Sunshine duration in 2009 compared with 1961-1990 normals Slika 21. Trajanje sončnega obsevanja leta 2009 v primerjavi s povprečjem obdobja 1961-1990 Figure 21. Bright sunshine duration in the year 2009 compared with 1961-1990 normals Leto 2009 je bilo v Ljubljani že trinajsto zapored z nadpovprečnim trajanjem sončnega obsevanja; sonce je sijalo 1970 ur, kar je 15 % več od dolgoletnega povprečja. Še posebej odstopata leti 2003 (2251 ur) in 2000 (2244 ur sončnega vremena). Daleč najmanj sončnega vremena je bilo v letih 1954 (1377 ur) in 1960 (1387 ur) ter 1972 (1445 ur). Tako kot pri temperaturi opazimo trend naraščanja tudi pri trajanju sončnega obsevanja. MURSKA SOBOTA 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2500 -, KREDARICA I .,. mmnrmmmmin 1957 1962 1967 1972 1977 1982 1987 1992 1997 2002 2007 RATEČE 1973 1976 1979 1982 1985 1988 1991 1994 1997 2000 2003 2006 2009 o 1500 PORTOROŽ mirnimi 1955 1960 1965 1970 1975 1980 1985 1990 1995 2000 2005 Slika 22. Trajanje sončnega obsevanja v letih 1951-2009 in povprečje referenčnega obdobja Figure 22. Annual sunshine duration in the period 1951-2009 and the 1961-1990 normal Na Kredarici je bila največja debelina snežne odeje 560 cm; najmanj snega so namerili v letih 2002 (195 cm), 1993 (205 cm), 1989 (220 cm) in 1955 (235 cm). V letu 2001 so namerili rekordnih 7 m snega, leta 1977 690 cm, leta 1978 587 cm. Toliko kot v letu 2009 so namerili tudi v letu 1975. Zabeležili so 273 dni s snežno odejo; najmanj takih dni je bilo v letih 1958 (228 dni), 1999 in 2006 (po 235 dni) ter 1967 (238 dni) in 1997 (240 dni). V Ratečah je leta 2009 sneg prekrival tla 136 dni, največja debelina je bila 163 cm. 110% 0 0 0 0 42 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 23. Trajanje sončnega obsevanja v letih 1951-2009 in povprečje referenčnega obdobja Figure 23. Annual sunshine duration from 1951 on and the 1961-1990 normal 1951 1956 1961 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Ob morju so en dan v letu zabeležili snežno odejo debeline 1 cm. Leta 1963 so namerili 21 cm debelo snežno odejo, tistega leta je sneg prekrival tla 14 dni. V Biljah so bili trije dnevi s snežno odejo, dosegla pa je debelino 3 cm. Na Krasu je bilo 6 dni s snežno odejo, dosegla je 5 cm. V Murski Soboti je bilo 28 dni s snežno odejo, dosegla je 11 cm; najdlje je sneg prekrival tla leta 1993, in sicer 99 dni, v letih 1955 in 1968 je bila snežna odeja debela 61 cm. V Mariboru je sneg prekrival tla 45 dni, največja debelina je bila 17 cm. V preteklosti je bilo največ dni s snegom leta 1952, obležal je 104 dni; višina je dosegla 5 cm, kar 88 cm pa leta 1952. V Novem mestu je bilo 47 dni s snežno odejo, njena največja debelina pa je bila 24 cm. V preteklosti je bilo največ dni s snegom leta 1969, obležal je kar 112 dni, snežna odeja pa je bila debela kar 103 cm. V Celju je bilo 28 dni s snežno odejo, največja debelina je bila 22 cm; v preteklosti je bilo največ dni s snegom leta 1952, obležal je kar 114 dni; višina pa je dosegla kar 78 cm. V Ljubljani je sneg ležal 42 dni, največja debelina je bila 23 cm; v preteklosti je bilo največ dni s snežno odejo leta 1996, in sicer 110, le dan manj pa leta 1952, v letu 1989 je sneg tla prekrival le dva dni, leta 1949 13 dni; po 15 dni s snežno odejo je bilo v letih 1951 in 1974, sledi leto 2007 s 16 dnevi. Doslej najvišja snežna odeja v Ljubljani je 146 cm iz leta 1952, sledi leto 1969 s 95 cm in leto 1987 z 89 cm. Na kratko preletimo še značilnosti posameznih mesecev v letu 2009. Za primerjavo uporabljamo obdobje 1961-1990, ker takrat posledice naraščanja vsebnosti toplogrednih plinov v ozračju še niso bile tako očitne. Povprečna mesečna temperatura je bila januarja v večjem delu Slovenije pod dolgoletnim povprečjem. Topleje je bilo le na Koroškem, v delu severovzhodne in severozahodne Slovenije ter v skrajnem delu zahodne Slovenije in v jugozahodnem delu države. Januarja so največ padavin, nad 250 mm, zabeležili v delu severozahodne Slovenije. Dolgoletno povprečje je bilo preseženo povsod po Sloveniji, z izjemo jugozahodne ter dela severozahodne Slovenije. Več sonca kot običajno je bilo le v jugozahodni Sloveniji in Goriških Brdih. Na Kredarici so zabeležili 380 cm snega, kar je tretja največja višina snežne odeje doslej. Povprečna mesečna temperatura je bila februarja v večjem delu Slovenije nad dolgoletnim povprečjem. Največ sonca glede na povprečje, presežek nad 20 %, je bilo v osrednji Sloveniji. Februarja je bilo najmanj padavin (do 50 mm) v delu severovzhodne Slovenije, največ, nad 200 mm, pa so zabeležili v delu severozahodne Slovenije. Dolgoletno povprečje je bilo preseženo skoraj povsod po Sloveniji, najbolj v skrajni severozahodni Sloveniji in Murski Soboti, kjer je padla več kot 1,4-kratna količina padavin. Na Kredarici so zabeležili 487 cm snega, kar je druga največja višina snežne odeje. Snega ni bilo na Obali in Goriškem. Še posebej obilna pa je bila snežna odeja v zahodnem delu Julijskih Alp. Povprečna temperatura marca je bila večinoma nad povprečjem, izjema je bilo visokogorje. V nižinskem svetu severozahodne in zahodne Slovenije ter v skrajni severovzhodni Sloveniji je bilo do 1 °C topleje kot običajno, drugod je odklon presegel 1 °C. Največji padavinski presežek je bil v delu zahodne Slovenije, na Goriškem in Krasu je padla dobra dvakratna količina običajnih padavin. Prav slednje so bile najbolj obilne; povzročile so močan porast rek v zahodni, osrednji in južni Sloveniji, mnoge reke so poplavljale. Trajanje sončnega obsevanja je bilo malenkost nad dolgoletnim povpreč- 0 43 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo jem le na zahodu in jugozahodu države ter na območju Ljubljane z okolico, drugod je sonce sijalo 80 do 100 % običajnega časa. Snega ni bilo na Primorskem, v Ljubljani, Celju in Murski Soboti. Povprečna temperatura aprila je bila povsod po državi nadpovprečna in je večinoma presegla meje običajne spremenljivosti. Največji odklon, nad 4 °C, je bil v skrajni severovzhodni Sloveniji. Največ padavin, nad 150 mm, je bilo v večini severozahodne Slovenije; v Soči so namerili 208 mm. Najmanj padavin, do 50 mm, je bilo v severovzhodni Sloveniji.. Trajanje sončnega obsevanja je bilo povsod nadpovprečno. Največji presežek, okoli tretjine, je bil na območju severovzhodno od Maribora, v večjem delu države pa je sonce sijalo petino več časa kot običajno. V nižinah je bila snežna odeja zabeležena le v Ratečah, na Kredarici pa so najvišjo snežno odejo (555 cm) izmerili 1. aprila. Povprečna majska temperatura je bila povsod po Sloveniji nad dolgoletnim povprečjem, v več kot polovici države je odklon presegel 3 °C. Največji odklon je bil v Ratečah in Postojni (3,6 °C). Nad 2 °C topleje je bilo na Obali, Koroškem, Štajerskem in večjem delu Prekmurja. V Ljubljani je bila povprečna majska temperatura 18,1 °C, kar je 3,5 °C nad dolgoletnim povprečjem in pomembno presega meje običajne spremenljivosti. V drugi polovici meseca smo skoraj povsod po nižinah zabeležili temperaturo nad 30 °C. Na Kredarici so izmerili 14,4 °C, kar je najvišja temperatura, odkar potekajo meritve. Največ padavin je bilo v Mariboru in na Kredarici, padlo je 130 mm. Najmanj padavin, do 40 mm, je bilo na Goriškem in v jugozahodni Sloveniji. Državo sta prizadeli dve večji neurji. 19. maja so na Lisci izmerili v 10 min 51 mm dežja, v 15 min pa 57 mm, kar sta v Sloveniji rekordni vrednosti. Junijska povprečna temperatura je bila povsod nad dolgoletnim povprečjem, čeprav odklon ni presegel 1 °C. V delu Primorske, večini Notranjske, v Beli krajini in delu Dolenjske je bil temperaturni odklon med 1 in 1,7 °C. Največ toplih dni, z dnevno temperaturo nad 25 °C, je bilo na Obali, in sicer 22. Največ padavin, nad 340 mm, je padlo v Kamniško-Savinjskih Alpah. Najmanj dežja, pod 130 mm, pa je bilo na jugu države. Na Kredarici je bila snežna odeja prisotna vse dni. V večjem delu Sloveniji je sonce sijalo manj časa kot običajno, najbolj je sončnega vremena primanjkovalo v visokogorju, na Kredarici so zabeležili le 71 % dolgoletnega povprečja. Povprečna julijska temperatura je bila povsod nadpovprečna. Vročino so prekinili trije prodori hladnega zraka, od katerih je bil prvi najizrazitejši, zadnji pa najšibkejši. Največ toplih dni je bilo na Obali, in sicer 30. Največ padavin, 200 mm, je bilo v hribovitem svetu severozahodne Slovenije, najmanj dežja pa je padlo na Obali, kjer je bilo izrazito sušno, saj niso dosegli niti 30 % dolgoletnega povprečja. Trajanje sončnega obsevanja je povsod preseglo dolgoletno povprečje. Na Notranjskem, Celjskem in na Primorskem z izjemo Obale je bil presežek do desetine. Ob morju in drugod po državi pa so dolgoletno povprečje presegli za 10 do 20 %. Povsod po državi je bila povprečna temperatura avgusta vsaj 2 °C nad dolgoletnim povprečjem, v Beli krajini, na Krasu, v Posočju, Vipavski dolini in na območju od Krasa do Ljubljane je odklon presegel 3 °C. Največ padavin, nad 270 mm, je padlo na območju Maribora z okolico, najmanj pa jih je bilo na Obali, namerili so komaj 43 mm. Bili sta dve epizodi močnih neurij in nalivov, najbolj so izstopale obilne padavine 3. in 4. avgusta. Trajanje sončnega obsevanja je bilo povsod opazno preseženo, najbolj v osrednji Sloveniji in delu Gorenjske, kjer je bilo tretjino več sončnega vremena kot v dolgoletnem povprečju. Povprečna temperatura je bila septembra povsod po državi nad dolgoletnim povprečjem, v večjem delu Slovenije je bil presežek 1 do 2 °C. Največji odklon je bil na jugozahodu države, ponekod na Dolenjskem in na Goričkem; v teh krajih je odklon presegel 2 °C. Največ padavin, nad 300 mm, je padlo v Julijcih, najmanj dežja, pod 50 mm, pa v Postojni, v Beli krajini, na Dolenjskem, Spodnjem Štajerskem in v delu Prekmurja. V pretežnem delu države je bilo sončnega vremena več kot običajno, primanjkovalo ga je le na severozahodu države. Največji primanjkljaj je bil v visokogorju, na Kredarici so s 122 urami sončnega vremena dosegli le 71 % dolgoletnega povprečja. 44 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Povprečna mesečna temperatura je oktobra v pretežnem delu nižinskega sveta presegla dolgoletno povprečje, vendar je bil presežek majhen. Na Obali, v Kočevju in gorah na zahodu države je bil odklon negativen; najbolj so za dolgoletnim povprečjem zaostajali v visokogorju, a tudi tam je bil odklon le -1,2 °C. Največ padavin je bilo v Julijcih, kjer je padlo nad 160 mm, najmanj pa na Štajerskem in v Prekmurju. Sončnega vremena je bilo povsod več kot običajno, na Dolenjskem kar za dobro petino. Na Kredarici je bilo 20 dni s snežno odejo, 24. oktobra so namerili 40 cm. Povprečna mesečna temperatura je bila novembra povsod po Sloveniji opazno nad dolgoletnim povprečjem, le malokje je odklon presegel 3 °C, velika večina ozemlja je bila 2 do 3 °C toplejša kot v dolgoletnem povprečju. Novembra so padavine v delu Julijcev presegle 200 mm. V Kneških Ravnah so namerili 249 mm. Dolgoletno povprečje je bilo preseženo le na Obali, presežek je bil kar za slabo tretjino dolgoletnega povprečja. Sončnega vremena je najbolj primanjkovalo v krajih, kamor je iznad severnega Jadrana segala trdovratna megla oz. nizka oblačnost; to so Obala, Kras, Goriška in manjši del zahodne Notranjske. V visokogorju je bil december opazno hladnejši kot v povprečju obdobja 1961-1990, v nižinskem svetu pa je bila povprečna mesečna temperatura kljub mrzlemu zraku, ki je ob severovzhodnih zračnih tokovih preplavil Slovenijo v osrednji tretjini meseca, opazno višja od dolgoletnega povprečja. V pretežnem delu države je bil temperaturni odklon med 1 in 2 °C, večji je bil le v delu Pomurja. Najmanj padavin je bilo v osrednjem delu meseca, največ pa v zadnji tretjini decembra, ko so obilne padavine v zahodni, osrednji in južni Sloveniji ob sočasnem taljenju snega povzročile poplave. V zahodni polovici države so bile decembrske padavine močno nad dolgoletnim povprečjem, saj jih je bilo 2 do 3-krat toliko kot v povprečju obdobja 1961-1990, ponekod pa je bil presežek še večji. Ob prodoru hladnega zraka je 19. decembra sneg pobelil tudi Obalo, kjer je decembra večkrat povzročala težave tudi visoka plima. Na Obali in Kredarici je bil december le enkrat bolj moker. Prevladovalo je oblačno vreme in sonce je povsod sijalo manj kot v dolgoletnem povprečju, v Beli krajini in delu Dolenjske niso dosegli niti polovice običajnega sončnega obsevanja. SUMMARY The mean annual temperature in the year 2009 was everywhere above the 1961-1990 normals; in the Alps the anomaly was below 1 °C, elsewhere it was between 1 and 2 °C. In the lowland the year 2009 was among the ten warmest years on the record. In Ljubljana it was the fifth warmest ever. On the Coast together with 1994, 2000 in 2002 the second warmest. Most of the months in 2009 were warmer than on average in the reference period. In 2009 precipitation exceeded 3000 mm in part of Posočje region. On Kredarica 2259 mm were observed. In Bela krajina, part of Notranjska region and southern part of Štajerska less than 90 % of the normals fell. Precipitation in January significantly exceeded the normals in eastern part of Slovenia, in March the Goriška region got much more precipitation than on average in the reference period, and in December abundant precipitation fell in western and central part of Slovenia. In summer 2009 several severe thunderstorm episodes with hail caused significant damage, they were more frequent in Štajerska region. In December abundant precipitation and snow melting during the last decade of the month caused floods in western, central and southern part of Slovenia. Bright sunshine duration exceeded long-term average. The biggest exceedance, more than 10 %, was observed in Goriška region, Ljubljana and part of Štajerska region. In November on the Coast, Goriška region and Karst unusually long period with temperature inversion and low cloudiness persisted. The deepest snow cover on Kredarica was 560 cm, the minimum was in 2002 with 195 cm, the maximum in 2001 with 700 cm. 42 days with snow cover were observed in Ljubljana, the maximum snow cover reached 23 cm. On the Coast only one day with snow cover was registered. 45 Meteorološka postaja Žiri Meteorological station Žiri Mateja Nadbath A gencija RS za okolje ima v Žireh padavinsko meteorološko postajo. V Rovtarskem hribovju je poleg te, še padavinska meteorološka postaja v Rovtah. Slika 1. Geografska lega meteorološke postaje; s črno sta označeni lokaciji, ki sta delovali od septembra 1948 do julija 1982 (vir: Atlas okolja, ARSO, Interaktivni atlas Slovenije, 1998 in arhiv ARSO) Figure 1. Geographical position of meteorological station; locations of meteorological station from 1948-1982 are marked with black (From: Atlas okolja, ARSO, Interaktivni atlas Slovenije, 1998 and archive ARSO) Meteorološka postaja v Žireh je od julija 1982 na istem mestu, opazovalni prostor je na nadmorski višini 499 m. Instrument je postavljen na vrtu, ob gredici; v okolici sta hiši, ena na severu, druga pa na jugozahodni strani, na severovzhodni strani so sadna drevesa. V Žireh je od januarja 1971 le padavinska meteorološka postaja, zato vsak dan ob 7. uri (ob 8. uri v poletnem času) merimo višino padavin in višino snežne odeje ter novozapadlega snega. Preko celega dne opazujemo pomembnejše atmosferske pojave: meglo, slano, roso, itn. in čas začetka in konca vseh vrst padavin ter važnejših atmosferskih pojavov. V obdobju 1945-1971 so poleg že navedenih parametrov merili in opazovali še temperaturo zraka po suhem, maksimalnem in minimalnem termometru, stanje tal, oblačnost ter smer in jakost vetra. Temperaturo zraka so v Žireh merili že pred drugo svetovno vojno, poleg padavin. Na začetku meteoroloških meritev in opazovanj, julija 1895, so se Žiri imenovale Sairach; prvič so prekinili z opazovanji in meritvami julija 1903. Aprila 1904 so jih ponovno vzpostavili, trajala so do konca 1910. Za krajši čas je bila v Žireh meteorološka postaja še leta 1913 (od aprila do septembra), 46 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo potem spet od aprila 1914 do oktobra 1915 ter od julija do decembra 1921. Meteorološke meritve in opazovanja so zopet potekala od januarja 1924 do konca leta 1929 in od januarja 1932 do aprila 1941. Od novembra 1945 naprej meteorološke meritve in opazovanja v Žireh opravljamo brez prekinitev. Prvi meteorološki opazovalec v Žireh je bil Luka Eržen, januarja 1902 ga je zamenjala Ivanka (Johanna) Kalin. Od aprila 1904 do konca leta 1911 je delo meteorološkega opazovalca opravljal Johann Boria, leta 1913 pa Ivan Štrlič. Od aprila 1914 do oktobra 1915 je meteorološke meritve in opazovanja opravljal Jan Janko, od julija do konca leta 1921 pa Marušič (imena v arhivih ni zaslediti), od januarja 1924 do junija 1925 pa L. Hladnik. Julija 1925 je z opazovanji in meritvami začel Edvard Hribernik, vodil jih je do junija 1962. Njega je nasledila Marija Hribernik, ki je z opazovanji in meritvami končala avgusta 1977; delo meteoroloških opazovalcev sta nadaljevala Viktor Gruden in Berta, vse do julija 1982, ko je z meritvami začel Simon Oblak in jih vrši še danes. V Žireh se je lokacija meteorološke postaje večkrat menjala. Na sliki 1, na spodnji levi, so prikazane lokacije meteorološke postaje po septembru 1948. Pred drugo svetovno vojno je dokumentirana lokacija ob šoli, na nadmorski višini 484 m, ni pa navedeno, koliko časa so tu potekala meritve in opazovanja (slika 2). V članku prikazani podatki niso homogenizirani, zato je na nihanje posamezne meteorološke spremenljivke vplivala kombinacija vplivov podnebne spremenljivosti in ostalih dejavnikov kot so sprememba lokacije, zamenjava opazovalca ali instrumentov... V Žireh je letno referenčno povprečje (1961-1990) 1928 mm padavin, v tridesetletnem obdobju 19712000, je 1897 mm, v zadnjih 18 letih (1991-2008) pa 1763 mm; leta 2009 smo namerili 1945 mm padavin. Najmanj padavin v celem letu je padlo leta 1908, le 1216 mm; največ pa leta 1937, kar 2625 mm. Če upoštevamo le neprekinjene meritve po letu 1945, je bilo najbolj sušno leto 1949, s 1256 mm padavin; največ pa smo jih namerili leta 1965, 2541 mm. Od letnih časov je v Žireh najbolj namočena jesen, referenčno povprečje za jesen je 564 mm (slika 4, črni stolpci). Najmanj padavin od letnih časov dobi zima z referenčnim povprečjem 403 mm. Spomladi pade manj padavin od poletja. Podobno razmerje med letnimi časi je tudi v obdobnem povprečju 1991-2008, opazno pa je zmanjšanje padavin spomladi, poleti in pozimi ter na drugi strani porast padavin jeseni (slika 4, temno modri stolpci). 47 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 1896 1903 1910 1917 1924 1931 1938 1945 1952 1959 1966 1973 1980 1987 1994 2001 2008 Slika 3. Letna višina padavin (stolpci) in petletno drseče povprečje (krivulja) v obdobju 1896-2009 ter referenčno povprečje (1961-1990, zelena črta) v Žireh Figure 3. Annual precipitation (columns) and five-year moving average (curve) in 1896-2009 and mean reference value (1961-1990, green line) in Žiri 700 i ■ 1961-1990 ■ 1991-2008 ■ 2009 200 100 0 pomlad poletje jesen Spring Summer Autumn zima Winter 1 Slika 4. Povprečna višina padavin po letnih časih po obdobjih ter leta 2009 v Žireh Figure 4. Mean seasonal1 precipitation per periods and in 2009 in Žiri Leta 2009 je v Žireh spomladi padlo 495 mm padavin, kar je 106 % referenčnega povprečja, poleti 478 mm (96 %) in jeseni 384 mm, kar je 68 % referenčnega povprečja; zima 2009/2010 se še ni končala (slika 4, svetlo modri stolpci). V obdobju 1946-2009 so bili najbolj namočeni letni časi: pomlad 1975 z 849 mm, poletje 1948 z 821 mm, jesen 1998 z 944 mm in z 908 mm padavin zima 1976. Od mesecev v letu je v referenčnem (1961-1990) povprečju najbolj sušen februar s povprečjem 120 mm. November je z referenčnim povprečjem 217 mm najbolj namočen mesec (slika 5, črni stolpci). V zadnjih 18 letih (1991-2008) je postal najbolj namočen mesec oktober, s povprečjem 216 mm, najmanj padavin pa še vedno dobi februar, v povprečju 85 mm. Povprečna mesečna višina padavin zadnjih 18 let (1991-2008) je v primerjavi z referenčnim nižja v osmih mesecih leta; septembra in oktobra je višja, julija in decembra pa enaka referenčnemu povprečju (slika 5, temno modri stolpci). Decembra 2009 je v Žireh padlo 331 mm padavin (slika 5, svetlo modri stolpci), to je 216 % referenčnega povprečja. V obdobju julij 1895-2009 je bil najbolj namočen december 1959, izmerili smo 419 mm padavin; najbolj sušen december obdobja je bil leta 1905, padlo je le 7 mm padavin, takoj za njim, z 9 mm v celem mesecu, pa je december 1991. 1 Meteorološki letni časi: pomlad = marec, april, maj; poletje = junij, julij, avgust; jesen = september, oktober, november; zima = december, januar, februar Meteorological seasons: Spring = March, April, May; Summer = June, July, August; Autumn = September, October, November; Winter = December, January, February 48 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 350 300 250 S 200 B 150 100 50 0 M A M J J mesec / Month A O N D Slika 5. Referenčno (1961-1990), obdobno (1991-2008) mesečno povprečje in višina padavin leta 2009 v Žireh Figure 5. Mean reference (1961-1990) and long-term (1991-2008) monthly precipitation and precipitation in 2009 15 10 5 0 ° C -5 + 1924 1927 1930 1933 1936 1939 1942 1945 1948 1951 1954 1957 1960 1963 1966 1969 Slika 6. Najvišja in najnižja decembrska temperatura zraka v Žireh, 1924-1971 Figure 6. Maximum and minimum air temperature in December in 1924-1971 in Žiri 500 400 | 300 200 100 0 J F M A M J JASOND mesec / Month 200 180 160 140 m 120 m 100 80 60 40 20 0 200 149 129 84 77 110 78 112 126 138 147 94 J F M A M J JASOND mesec / Month Slika 7. Najvišja (črni stolpci) in najnižja mesečna Slika 8. Najvišja dnevna višina padavin in po mesecih višina padavin v obdobju julij 1895-2009 v obdobju julij 1895-2009 Figure 7. Maximum (black columns) and minimum Figure 8. Maximum daily2 precipitation in July 1895-monthly precipitation in July 1895-2009 2009 S J F 49 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo V obdobju meritev je do sedaj največ padavin v enem mesecu padlo oktobra 1992, kar 528 mm, po drugi strani pa oktobra 1965 nismo namerili niti 1 mm padavin. (slika 7). ^ 2 V Zireh je bila, v obdobju julij 1895-2009, izmerjena najvišja dnevna višina padavin 27. septembra 1926, kar 200 mm (slika 8); to je malo manj kot je sicer referenčno povprečje za november. Dan prej je že padlo 138 mm padavin, v zadnjih petih dneh septembra 1926 je padlo skupaj 376 mm padavin. Ob razpoložljivih podatkih za obdobje julij 1895-2009 je bilo 30 dni z višino padavin 100 mm ali več; večina teh, kar 24, jih je bilo iz druge polovice leta in še od teh jih je bilo 9 septembra. Če upoštevamo le podatke po letu 1945, ko imamo v Zireh neprekinjene meritve, pa je največ padavin v enem dnevu padlo 5. novembra 1998, 147 mm; 15 dni je bilo z namerjeno višino padavin čez 100 mm, večina takšnih dni, 13, je bilo v drugi polovici leta. Slika 9. Žiri po 27. septembru 1926 (vir: splet, http://www.bendeho.net/forum/forum_posts.asp?TID=200, shranjena 5. 1. 2010) Figure 9. Flood in Žiri in September 1926, when on 27th 200 mm and on 26th 138 mm precipitation was measured (from: webpage http://www.bendeho.net/forum/forum_posts.asp?TID=200, in January 5th 2010) V referenčnem povprečju imajo v Žireh na leto 74 dni snežno odejo. Prvi mesec s snežno odejo je november, od leta 1946 je desetkrat sneg obležal že oktobra. April je zadnji mesec s snežno odejo; v obdobju po letu 1946 pa so imeli snežno odejo 5 krat še maja. V Žireh je bila najvišja snežna odeja izmerjena 15. februarja 1952, kar 176 cm. V obdobju 1946-2009 smo debelo snežno odejo, ki meri meter in več, izmerili še februarja 1969, 111 cm, februarja 1976, 110 cm in januarja 1987, 101 cm. Iz razpoložljivih podatkov o snežni odeji pred drugo svetovno vojno pa smo več kot meter debelo snežno odejo izmerili še januarja 1940, 101 cm, januarja 1915, 107 cm in marca 1909, 130 cm. 2 Dnevna višina padavin je vsota padavin od 7. ure prejšnjega dne do 7. ure dneva meritve; pripišemo jo dnevu meritve. Daily precipitation is measured at 7 o'clock AM and it is 24 hours' sum of precipitation. It is assigned to the day of measurement. 50 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 1946 1953 1960 1967 1974 1981 1988 1995 2002 2009 Slika 10. Letno število dni s snežno odejo3 (krivulja) in najvišja snežna odeja (stolpci) v obdobju 1946-2009 Figure 10. Annual snow cover duration3 (curve) and maximum snow cover depth (columns) in 1946-2009 Preglednica 1. Najvišje in najnižje letne, mesečne in dnevne vrednosti izbranih meteoroloških spremenljivk v Žireh v obdobju julij 1895-2009 Table 1. Extreme values of measured yearly, monthly and daily values of chosen meteorological parameters in Žiri in period July 1895-2009 največ leto / datum najmanj leto / datum maximum year / date minimum year / date letna višina padavin (mm) annual precipitation (mm) 2625 1937 1216 1908 mesečna višina padavin (mm) monthly precipitation (mm) 528 okt. 1992 0 jan. 1964 in 1989, feb. 1949, okt. 1965 dnevna višina padavin (mm) daily precipitation (mm) 200 27. sept. 1926 0 — najvišja višina snežne odeje (cm) maximum snow cover depth (cm) 176 15. feb. 1952 6 4. mar. 1989 najvišja višina novozapadlega snega (cm) 81 21. jan. 1910 0 maximum depth of fresh snow (cm) letno število dni s snežno odejo 125 1940 3 1989 annual number of days with snow cover SUMMARY In Ziri is a precipitation meteorological station. Ziri is located in western Slovenia; at elevation of 499 m. Meteorological station has been established in July 1895. Precipitation, snow cover and fresh snow are measured and meteorological phenomena are observed, but before 1971 air temperature cloudiness, ground conditions and wind direction and strength were observed as well. Simon Oblak has been meteorological observer on station Ziri since July 1982. 3 dan s snežno odejo je, kadar snežna odeja pokriva več kot 50 % površine v okolici opazovalnega prostora day with a snow cover is when 50 % of surface in the surrounding of observing site is covered with snow 51 AGROMETEOROLOGIJA AGROMETEOROLOGY Ana Žust Na začetku meteorološke zime so bile temperature zraka vsaj 2 do 3 °C previsoke (povprečje 1961-1991). Pretopla so bila tudi tla. V globini 5 cm so se temperature gibale med 3 in 8 °C, na Obali pa med 5 in 10 °C. Globlje so bila tla še za kakšno stopinjo toplejša. Tanka snežna odeja je za kratek čas prekrila tla že 5. decembra. Posamezne snežinke so zaplesale celo na Obali in na Vipavskem, a jih je burja, ki se je z močnimi sunki poganjala v dolino, hitro odnesla stran. Preglednica 1. Dekadna in mesečna povprečna, maksimalna in skupna potencialna evapotranspiracija ETP. Izračunana je po Penman-Monteithovi enačbi, december 2009 Table 1. Ten days and monthly average, maximum and total potential evapotranspiration ETP according to Penman-Monteith's equation, December 2009 Postaja I .dekada I.dekada I I.dekada mesec (M) pov. max. S pov. max. S pov. max. S pov. max. S Portorož-letališče 0,8 1,2 8 1,2 3,0 12 0,8 1,8 9 0,9 3,0 29 Bilje 0,5 1,4 5 1,2 2,1 12 0,6 1,3 6 0,8 2,1 24 Godnje 0,1 0,3 1 0,3 0,8 2 0,3 0,8 3 0,2 0,8 7 Vojsko 0,2 0,3 2 0,2 0,3 2 0,3 0,6 3 0,2 0,6 7 Rateče-Planica 0,2 0,3 2 0,2 0,3 2 0,2 0,2 2 0,2 0,3 5 Planina pod Golico 0,1 0,2 1 0,2 0,3 2 0,2 0,3 2 0,2 0,3 5 Bohinjska Cešnjica 0,2 0,3 2 0,2 0,6 2 0,3 0,7 3 0,2 0,7 7 Lesce 0,2 0,3 2 0,1 0,3 1 0,2 0,3 2 0,2 0,3 5 Brnik-letališče 0,3 0,4 3 0,2 0,4 2 0,3 0,5 3 0,3 0,5 8 Preddvor 0,4 1,9 4 0,1 0,5 1 0,2 0,3 2 0,2 1,9 8 Topol pri Medvodah 0,2 0,4 2 0,2 0,5 2 0,3 0,5 3 0,2 0,5 8 Ljubljana 0,3 0,4 3 0,3 0,9 3 0,3 0,8 3 0,3 0,9 10 Nova vas-Bloke 0,2 0,3 2 0,1 0,3 1 0,3 0,5 3 0,2 0,5 6 Babno polje 0,2 0,3 2 0,2 0,4 2 0,4 0,7 4 0,3 0,7 8 Postojna 0,5 0,7 5 0,5 1,0 5 0,5 1,0 5 0,5 1,0 15 Kočevje 0,3 0,4 3 0,2 0,4 2 0,6 1,5 6 0,4 1,5 12 Sevno 0,3 0,4 2 0,2 0,4 2 0,4 0,8 4 0,3 0,8 9 Novo mesto 0,3 0,4 3 0,3 0,8 3 0,5 1,2 5 0,4 1,2 11 Malkovec 0,3 0,4 3 0,3 0,9 3 0,4 1,0 4 0,3 1,0 10 Bizeljsko 0,4 0,9 4 0,4 1,0 4 0,3 0,6 4 0,4 1,0 11 Dobliče-Crnomelj 0,2 0,3 2 0,2 0,5 2 0,5 1,5 6 0,3 1,5 10 Metlika 0,2 0,3 2 0,2 0,4 2 0,3 1,0 3 0,2 1,0 7 Šmartno 0,3 0,6 3 0,3 0,9 3 0,2 0,6 3 0,3 0,9 9 Celje 0,4 0,8 4 0,4 1,0 4 0,5 1,3 6 0,4 1,3 14 Slovenske Konjice 0,3 0,7 3 0,3 0,6 3 0,6 1,0 7 0,4 1,0 13 Maribor-letališče 0,4 1,4 4 0,3 0,8 3 0,5 1,2 6 0,4 1,4 13 Starše 0,3 1,0 3 0,3 1,3 3 0,3 0,6 3 0,3 1,3 9 Polički vrh 0,2 0,3 2 0,2 0,3 2 0,3 1,0 4 0,2 1,0 7 Ivanjkovci 0,2 0,3 2 0,1 0,2 1 0,2 0,7 3 0,2 0,7 6 Murska Sobota 0,4 1,0 4 0,4 0,8 4 0,5 1,2 6 0,4 1,2 13 Veliki Dolenci 0,4 0,9 4 0,3 0,7 3 0,4 0,9 5 0,4 0,9 12 Lendava 0,2 0,7 2 0,2 0,5 2 0,4 1,0 4 0,3 1,0 8 Šele po 13. decembru so temperature postale zares zimske. 20. in 21. decembra se je v nižjih predelih Gorenjske in na Notranjskem ohladilo do -18 °C, v osrednji Sloveniji pa do -13 °C. Še hladneje je bilo v severovzhodni Sloveniji, kjer so izmerili -21 °C. 52 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Preglednica 2. Dekadne in mesečne temperature tal v globini 2 in 5 cm, december 2009 Table 2. Decade and monthly soil temperatures at 2 and 5 cm depths, December 2009 Postaja I. dekada II. dekada III. dekada mesec (M) Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 max max min min max max min min max max min min Portorož-letališče 7,4 7,6 13,8 13,2 3,1 3,5 1,6 1,8 8,2 8,2 -1,2 -1,7 6,7 6,7 12,7 12,6 -0,7 -0,6 5,3 5,4 Bilje 6,3 6,4 12,2 12,2 1,1 1,8 0,5 1,1 7,0 6,8 -3,4 -2,3 4,6 5,0 12,4 12,3 -1,9 -1,4 3,8 4,2 Lesce 3,9 3,9 10,4 9,2 0,5 1,3 0,2 0,3 5,3 4,8 -2,4 -2,1 2,5 2,4 10,6 10,2 -2,7 -2,5 2,2 2,2 Slovenj Gradec 3,9 3,6 9,8 9,1 1,0 1,4 0,6 0,5 4,6 4,0 -0,6 -0,4 1,2 1,0 9,7 8,7 -1,0 -0,5 1,9 1,7 Ljubljana 5,1 5,2 10,3 9,8 1,2 1,8 0,7 0,8 6,5 5,8 -0,8 -0,5 3,5 3,4 11,2 10,2 -0,5 -0,2 3,1 3,1 Novo mesto 6,1 6,2 10,2 9,9 4,2 4,2 2,3 2,3 6,6 6,5 1,1 1,2 4,8 4,7 11,0 10,5 1,2 1,5 4,4 4,4 Celje 4,7 5,0 11,0 10,1 0,4 1,8 0,6 1,1 8,4 7,4 -2,0 -0,4 2,9 2,8 10,7 10,0 -1,6 -0,4 2,7 3,0 Maribor-letališče 4,5 4,8 9,9 9,7 1,0 2,0 0,7 1,0 6,4 5,8 -0,8 -0,2 2,7 2,8 10,7 9,6 -0,4 0,0 2,6 2,9 Murska Sobota 4,4 4,7 10,8 10,8 1,2 1,8 0,5 0,6 6,0 6,0 -1,0 -0,7 2,8 2,8 12,7 11,6 -1,0 -0,6 2,6 2,7 LEGENDA: Tz2 -povprečna temperatura tal v globini 2 cm ( °C) Tz5 -povprečna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) * -ni podatka Tz2 max -maksimalna temperatura tal v globini 2 cm ( °C) Tz5 max -maksimalna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) Tz2 min -minimalna temperatura tal v globini 2 cm ( °C) Tz5 min -minimalna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) tal(5crn) max1. ■ Tial(5crn) min Portorož "tal(5cm) H BT!al(5cm) min Ljubljana tal(5cm) max. B T!al(5cm) min Murska Sobota Slika 1. Minimalne in maksimalne dnevne temperature tal v globini 5 cm za Portorož, Ljubljano in Mursko Soboto, december 2009 Figure 1. Daily minimum and maximum soil temperatures in the 5 cm depth for Portorož, Ljubljana and Murska Sobota, December 2009 53 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Preglednica 3. Dekadne, mesečne in letne vsote efektivnih temperatur zraka na višini 2 m, december 2009 Table 3. Decade, monthly and yearly sums of effective air temperatures at 2 m height, December 2009 Postaja I. II. Tef > 0 °C III. M Vm I. II. Tef > 5 °C III. M Vm I. II. Tef > 10 °C III. M Vm > 0 °C Tef od 1. 1. > 5 °C > 10 °C Portorož-letališče 73 21 91 1 85 -6 24 4 39 68 10 0 0 10 11 7 5173 3469 2060 Bilje 62 17 75 154 40 15 1 29 45 23 0 0 8 8 7 4939 3273 1952 Postojna 35 5 62 102 49 2 0 24 25 16 0 0 2 2 1 3901 2428 1288 Kočevje 29 4 67 100 54 1 0 30 31 21 0 0 4 4 3 3692 2264 1163 Rateče 6 0 14 20 10 0 0 0 0 -1 0 0 0 0 0 2950 1758 865 Lesce 35 4 37 76 45 3 0 9 12 9 0 0 0 0 0 3705 2280 1213 Slovenj Gradec 30 3 24 57 37 2 0 8 10 7 0 0 0 0 0 3659 2265 1205 Brnik 33 2 40 74 43 2 0 9 11 7 0 0 0 0 0 3794 2386 1297 Ljubljana 44 6 52 101 53 5 0 16 21 12 0 0 0 0 -1 4406 2873 1669 Sevno 36 4 56 96 37 3 0 20 23 13 0 0 2 2 2 4022 2547 1390 Novo mesto 43 7 62 112 62 3 0 25 28 18 0 0 5 5 3 4301 2785 1590 Črnomelj 46 9 67 1 22 57 4 0 29 33 16 0 0 8 8 4 4544 3020 1800 Bizeljsko 46 8 57 111 57 8 1 19 27 18 0 0 0 0 -1 4410 2887 1685 Celje 47 8 50 1 05 56 6 1 16 23 13 0 0 0 0 -1 4056 2567 1407 Starše 40 6 54 1 00 48 5 0 19 24 14 0 0 0 0 -1 4206 2720 1560 Maribor 42 8 52 1 02 49 6 1 15 21 12 0 0 0 0 0 4273 2760 1583 Maribor-letališče 41 7 53 1 01 48 6 0 18 24 15 0 0 1 1 0 4121 2628 1473 Murska Sobota 43 6 50 99 56 7 0 16 23 16 0 0 1 1 0 4146 2652 1500 Veliki Dolenci 39 5 48 92 40 5 0 14 19 9 0 0 1 1 0 4129 2649 1501 LEGENDA: I., II., III., M Vm -dekade in mesec -odstopanje od mesečnega povprečja (1951-94) -ni podatka Tef > 0 °C, Tef > 5 °C, Tef > 10 °C -vsote efektivnih temperatur zraka na 2 m, nad temperaturnimi pragovi 0, 5 in 10 °C 54 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Dvajsetega decembra se je do -10 °C ohladilo tudi na Obali. Nizke temperature so vztrajale dovolj dolgo, da so vinogradniki v Podravskem in Posavskem vinorodnem območju lahko potrgali grozdje za ledeno vino. Prvič so ledeno grozdje obirali tudi v Goriških Brdih. Znižale so se tudi temperature tal. V obdobju, ko so bila tla pokrita s snegom, so temperature tal ostale precej nespremenjene, okoli 0 °C (slika 1, preglednica 2). Ponovno je snežilo med 13. in 22. decembrom. V večjem delu Slovenije je zapadlo od 5 do 10 cm snega. Dva do tri centimetre debela snežna odeja je presenetila tudi Vipavsko dolino, Goriško in tudi Obalo. Snežno odejo so v zadnji tretjini decembra stopili jugozahodni veter in obilne padavine. Izhlapevanje je bilo nizko. V povprečju je izhlapelo le med 0,2 in 0,3 mm vode na dan (preglednica 1). Razen na Primorskem, kjer so v začetku meseca nekoliko večje izhlapevanje povzročile občasno previsoke temperature zraka in prevetrenost ozračja. Presežna voda je zastajala na kmetijskih, predvsem travniških površinah na Ljubljanskem Barju ter ponekod na Vipavskem in Goriškem. V tem letnem času o škodi niso poročali. Pod vodo se je znašlo tudi Planinsko polje. Občasno previsoke temperature zraka so motile zimsko mirovanje rastlin in slabile njihovo odpornost na nizke temperature. Ko je bilo najhladneje so bila ozimna žita pod snegom, dobro zaščitena pred zmrzaljo. Bolj so nihale temperature tal na Obali in na Goriškem. Na Goriškem je med 16. in 22. decembrom, ko so najnižje temperature zraka zadrževale med -7 in -11 °C, zamrznil tudi površinski sloj tal. Agrometeorološki pregled leta 2009 Leto 2009 se je pričelo z izrazito hladnim vremenom. Celo na Obali so minimalne temperature zraka padle do -7 °C, na Goriškem pa do -9 °C. Kljub temu, da je bila bilanca vode v tleh pozitivna je bila zaradi zmrznjenih tal voda v tleh občasno nedostopna, na Goriškem do globine 10 centimetrov, drugod po Sloveniji pa do globine 20 cm. Na Vipavskem so bili januarski dnevi dobro prepihani. V zatišnih dnevih, ko se je ogrelo na 10 do 12 °C, pa so se vinogradniki že podali v vinograde in zarezali v trse. V Primorju so v drugi polovici januarja zacveteli prvi zvončki, najprej v Brdih (15. januarja), kmalu nato še v Vipavski dolini. V primerjavi s povprečjem je zvonček s cvetenjem za 7 dni prehitel povprečje (1971-2000). V drugih delih Slovenije je rastlinstvo še ves februar ostalo v globokem mirovanju. Prebudile so se le rastline znanilke pomladi - poleg malega zvončka še leska in jelša. Pomlad se je v osrednji Sloveniji pričela oglašati v zadnjih dneh februarja s pomladnimi temperaturami, ki so vztrajale še vso prvo polovico marca. Na Obali so spomladanske temperature zraka po prvem marcu prešle temperaturni prag 5 °C. Tudi fenološki razvoj zgodnjih vrst koščičarjev je zaostajal. Mandljeve vejice so se na Obali zašibile pod težo cvetov šele sredi marca (16. marca), vsaj deset dni kasneje kot v nekaterih preteklih letih. Podobno tudi na Goriškem. Cvetenje kasnejših vrst koščičarjev (breskve, 28. marca) pa ni bistveno odstopalo od povprečja (1985-2006). Tudi v osrednjih delih države je bil temperaturni prag 5 °C presežen v začetku marca, v višjih predelih pa šele zadnje dni marca. V Primorju in na Goriškem so bila tla v drugi plovici marca dovolj suha, da so se pridelovalci krompirja odločili za sadnjo zgodnjega krompirja, kar so kasneje obžalovali, saj so bila tla vso prvo polovico aprila zaradi padavin čezmerno zasičena z vodo. Kalitev in vznik krompirja sta bila zato marsikje nepopolna. Aprila je bilo zelo toplo, še posebno v urbanih predelih, kjer so povprečne dnevne temperature zraka do 6 °C presegle povprečje (1961-1990). V posameznih dneh se je ogrelo nad 20 °C, na Goriškem celo do 25 °C. Konec aprila je akumulacija temperature zraka že dosegla vrednosti, ki jih normalno zabeležimo v zadnjih dneh maja. Bilanca vode v tleh je bila konec aprila že negativna, primanjkljaji vode pa so bili največji na osrednjem Štajerskem, v severovzhodni Sloveniji, na Goriškem in v Vipavski dolini (sliki 1, 2). Žita, ki so v tem času izoblikovala zasnove žitnih klaskov, so se znašla v vodnem stresu. Kmetijski tehnologi so ugotavljali okrnjen razvoj prvih dveh klaskov. V vodnem stresu 55 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo je bila tudi travna ruša. Obilje akumulirane toplote je močno pospešilo fenološki razvoj rastlin. Zabrisal se je značilni fenološki vrstni red. Vzbrstelo in zacvetelo je skoraj vse hkrati. Preglednica 4. Bilanca vode v tleh v letu 2009 in v vegetacijskem obdobju 2009 (**od 1. aprila do 30. septembra 2009) izračunana za glavne meteorološke postaje v Sloveniji Table 4. Soil water balance in 2009 and in vegetation period 2009 (**from April 1 to September 30, 2009) calculated for main meteorological stations in Slovenia Opazovalna postaja Padavine (mm) ETo (mm) Vodna bilanca (mm) Padavine (mm) ETo (mm) Vodna bilanca (mm) v letu 2009 v vegetacijskem obdobju 2009** Bilje 1409 991 418 453 773 -320 Ljubljana Bežigrad 1405 814 591 651 666 -15 Novo mesto 1054 781 274 523 635 -113 Celje 1088 833 254 529 660 -68 Maribor letališče 1078 841 236 694 672 21 Murska Sobota - Rakičan 989 820 169 617 655 -38 Portorož - letališče 932 1339 -207 295 869 -574 V drugi polovici maja je Slovenijo zajel vročinski val. Temperature zraka nad 30 °C so pognale izhlapevanje iz tal in rastlin čez 7 mm vode dnevno. Iz Vipavske in Goriške so poročali, da je bil vznik koruze zaradi izsušenih tal v prvi polovici maja precej neenakomeren. Izjema je bilo mariborsko območje in deloma tudi severovzhodna Slovenija, kjer so močne padavine v zadnji tretjini maja primanjkljaj uravnovesile. V Primoiju pa se je preskrbljenost z vodo vztrajno slabšala. Na Goriškem so meritve pokazale, da je v drugi tretjini maja zaloga vode v tleh že padla na raven težje dostopne vode vse do globine 30 cm. Pod vodnim stresom so bili zlasti posevki koruze. Fenološke faze za drevje so bile vsaj sedem dni zgodnejše. (v Ljubljani začetek cvetenja divjega kostanja 16. aprila, povprečje 1971-2000, 29. aprila). Zgodnejše so bile tudi travniške rastline. Nasprotno pa je bilo zaradi pomanjkanja vode v tleh na Obali in na Goriškem opaziti vsaj teden dni kasnejše cvetenje ivanjščice (18. maja, povprečje 1971-2000, 5. maja) in trav. Ob koncu maja se je po vsej državi ohladilo in če so bili posevki do tedaj pogosto v vročinskem stresu, so bili zadnje dni maja v stresu zaradi prenizkih temperatur. Tudi v zadnji tretjini junija je presenetilo nenavadno hladno vreme. Toploto je pogrešala predvsem koruza, ki je upočasnila dinamiko rasti. Tudi pšenica je zorela v zelo neugodnih vremenskih razmerah. Vinska trta se je slabo oprašila. Na Goriškem je pokal obilen pridelek češenj. Veliko škode so povzročila številna neurja in toča. Najhujše razdejanje je povzročil prehod hladne fronte 16. junija. Močan veter, nalivi in toča so prizadeli večji del Pomurja, mariborsko območje, Gornjo Radgono in okolico ter Podravje in Koroško. Toča je poškodovala poljščine, ječmen in pšenico tik pred žetvijo, koruzo in buče v fazi intenzivne rasti, krompirjeve nasade sredi cvetenja. Poškodovani so bili tudi vinogradi in sadovnjaki. Še vso prvo polovico julija so bila tla v večjem delu države obilno založena z vodo. Ob prehodih hladnih front čez pregreto ozračje so se tudi avgusta razvila številna neurja z močnim vetrom in nalivi. Toča ni bila pogosta, tudi o škodi niso poročali. V Pomurju je bila konec avgusta kumulativna vegetacijska bilanca vode pozitivna, kar se na območju, kjer so poletne suše pogoste, zgodi razmeroma redko. Obilne padavine in razmočena tla so ovirali spravilo ječmena, pšenice in oljne ogrščice. Zrnje v klasih je pričelo kaliti. Pridelek žit je bil slabe kakovosti, po večini uvrščen le v krmni razred. Povsem drugače je bilo na obalnem območju, kjer je vode v tleh ves čas primanjkovalo. Julija je na tem območju padlo komaj četrtino povprečnih padavin. Vegetacijski vodni primanjkljaj je znašal že 372 mm, kar je zelo blizu vrednostim v primerljivem obdobju leta 2003, ko je državo pestila 56 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo huda suša. Na Goriškem je bila razporeditev padavin ugodnejša, zato hujšega vodnega stresa ni bilo opaziti. Bolj kot pomanjkanje vode je kmetijske rastline na tem območju ogrožal vročinski stres. Etp —Vodna bilanca —Padavine ■ - 300 IllllllilllllllliilUliiin ^'lr«" : . -< . 'I. :"zrak —Ttai(5cm) —Tt3l(30cm) ■ Padavine i=TP Slika 2. Potek vodne bilance tal v vegetacijskem obdobju v primerjavi s kumulativnimi padavinami in ETP ter temperaturo zraka in tal na letališču Portorož, od aprila do septembra, 2009 Figure 2. Soil water balance in the vegetation period compared to the cumulative percipitation and ETP, and air and soil temperature, recorded in Portorož - airport, April-September, 2009 Nadpovprečno vroče in nemirno poletno vreme se je končalo v začetku septembra. Ob prehodu hladne fronte, 4. in 5. septembra, se je močno ohladilo in v večjem delu države je tudi obilno deževalo. Le Primorska je ostala suha. Grozdje je dozorelo vsaj teden dni prej kot običajno. Od sušnega stresa so bile precej izčrpane tudi oljke in vse druge kmetijske rastline, ki niso bile namakane. Vegetacijski primanjkljaj vode je konec septembra na Obali presegel 500 mm. V Prekmuiju pa je, za razliko od prejšnjih let, znašal le 38 mm (preglednica 4). Setev ozimin v drugi dekadi oktobra je potekala v idealnih vremenskih razmerah. Zadovoljiva založenost tal z vodo in ugodne temperature tal so omogočale, da so posevki vzkalili že do konca oktobra. Nasprotno pa so o slabi založenosti tal z vodo vse do sredine oktobra poročali iz nekaterih delov Dolenjske. Pomanjkanje vode je povzročilo preglavice poljedelcem: strniščni posevki, deteljno 57 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja travne mešanice, namenjene ozelenitvi, niso vzklili ali pa je bila kalitev počasna. Podobno je bilo s posevkom deteljno travne mešanice in oljno ogrščico. Motena je bila obdelava suhih in zbitih tal. Etp —Vodna bilanca —Padavine 3 L "zrak —Ttai(5cm) —Ttal(30cm) ■ Padavine i=TP Slika 3. Potek vodne bilance tal v vegetacijskem obdobju v primerjavi s kumulativnimi padavinami in ETP ter temperaturo zraka in tal v Murski Soboti, od aprila do septembra, 2009 Figure 3. Soil water balance in the vegetation period compared to the cumulative percipitation and ETP, and air and soil temperature, recorded in Murska Sobota, April-September, 2009 Tudi to leto smo v oktobru opazili ponovno jesensko cvetenje rastlin, ki praviloma cvetijo spomladi. Zacvetele so češnje na Goriškem in v Slovenski Istri, slive, divji kostanj v osrednji Sloveniji ter številne samonikle zeli. V začetku novembra se je močno ohladilo. Povprečne dnevne temperature so bile vsaj 6 °C pod dolgoletnim povprečjem. Minimalne temperature zraka so padle do -5 °C. Po slani je naglo odpadlo listje z dreves listavcev, ki so to jesen razmeroma kasno spremenili barvo in ogoleli. Mraz ni trajal dolgo, že v drugi polovici novembra se je ponovno ogrelo. Temperature zraka so se povzpele do 15 °C, kar 12 °C nad normalne vrednosti (1961-1990). Tudi povprečne dnevne temperature zraka so dolgo vztrajale nad 5 °C. Pod to vrednost so se v osrednji in severovzhodni Sloveniji spustile šele v prvi tretjini decembra. Temperature zraka in vlažnost tal so bile do prestopa temperaturnega praga 58 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja ugodne za razvoj ozimnih žit. Proti koncu novembra so se posevki že pričeli razraščati. V drugi tretjini decembra, ko je nenaden prodor hladnega zraka povzročil padec temperature vse do -20 °C, je posevke pred zmrzaljo ščitila do 10 cm debela snežna odeja. Posevki so bili pod snegom tudi ob koncu leta. RAZLAGA POJMOV TEMPERATURA TAL Dekadno in mesečno povprečje povprečnih dnevnih temperatur tal v globini 2 in 5 cm; povprečna dnevna temperatura tal je izračunana po formuli: vrednosti meritev ob (7h + 14h +21h)/3; absolutne maksimalne in minimalne terminske temperature tal v globini 2 in 5 cm so najnižje oziroma najvišje dekadne vrednosti meritev ob 7h, 14h, in 21 h. VSOTA EFEKTIVNIH TEMPERATUR ZRAKA NAD PRAGOVI 0, 5 in 10 °C: Z(Td - Tp); Td - average daily air temperature; Tp - 0 °C, 5 °C, 10 °C; Tef > 0, 5, 10 °C - sums of effective air temperatures above 0, 5, 10 °C ABBREVIATIONS Tz2 soil temperature at 2 cm depth (°C) Tz5 soil temperature at 5 cm depth (°C) Tz2 max maximum soil temperature at 2 cm depth (°C) Tz5 max maximum soil temperature at 5 cm depth (°C) Tz2 min minimum soil temperature at 2 cm depth (°C) Tz5 min minimum soil temperature at 5 cm depth (°C) od 1. 1. sum in the period - 1st January to the end of the current month Vm declines of monthly values from the averages (°C) I., II., III. M decade, month summary In December average monthly air temperatures as well as precipitation exceeded the long-term average. It cooled down in the mid of December when minimum air temperatures dropped to -20 °C in some regions in Slovenia. In that period snow cover protected winter wheat against freezing temperatures. Soil was saturated due to abundant precipitation and melted snow, what resulted in stagnant water on the soil surface even in some agricultural areas. In the second part of the survey agrometeorological characteristics of the season 2009 are presented. 59 HIDROLOGIJA HYDROLOGY Pretoki rek v decembru Discharges of Slovenian rivers in December Igor Strojan Padavine, taljenje snega v začetnem obdobju in vremenske razmere na morju so v dneh od 23. 12. 2009 do 27. 12. 2009 povzročile eno večjih povodenj v zadnjih letih. Poplavljale so reke, morje in jezera. Pojavljali so se zemeljski zdrsi in plazovi. Povodenj je prizadela večji del države, izvzet je bil le njen severovzhodni del. V petih dneh je ponekod padlo nad 500 mm, v alpskem svetu in na dinarski pregradi pa večinoma nad 200 mm padavin. Na območju Kobarida, Bovca, Vogla in Soče je 24-urna višina padavin 25. decembra presegla 200 mm. Poplavne konice na rekah so se pojavljale v dveh povezanih poplavnih obdobjih. V prvem obdobju, 23. 12. 2009, ko se je stalila tudi snežna odeja v nižinah debela do 15 cm, so poplavljale predvsem reke v zahodnem in osrednjem delu, v drugem obdobju, 25. 12. 2009, ko so bile poplavne konice najvišje, pa tudi v južnem delu države. Največja materialna škoda je nastala v drugem delu povodnji. Človeških žrtev ni bilo. Javnost in protipoplavne zaščitne službe so bile pred naravno nesrečo pravočasno opozorjene, zato so lahko bili izvedeni tudi protipoplavni zaščitni ukrepi. Poplavni dogodek je podrobneje opisan na spletnem portalu Agencije RS za okolje (www.arso.gov.si/vode). Slika 1. Poplavljanje reke Save 25. in 26. decembra v zgornjem (slika levo) in spodnjem toku (slika desno) Figure 1. The floods of River Sava at 25 and 26 of December (left uper stream, right down stream) Časovno spreminjanje pretokov Pretoki rek so bili v začetku decembra srednji in so se zmanjševali. Devetega decembra so se pretoki ponekod povečali do velikih pretokov. Sledilo je obdobje srednjih pretokov. 23. decembra je večji del države zajela povodenj, pretoki nekaterih rek so bili največji v dolgoletnem opazovalnem obdobju. Primerjava značilnih pretokov z obdobjem Največji mesečni pretoki so bili od 23. do 26. decembra. Visokovodne konice so bile med največjimi v dolgoletnem primerjalnem obdobju (slika 3 in preglednica 1). 60 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Tudi srednji pretoki rek so bili med največjimi v dolgoletnem primerjalnem obdobju (slika 3 in preglednica 1). Nekoliko manjši so bili pretoki v severovzhodnem delu države. Najmanjši pretoki so bili glede na dolgoletno primerjalno obdobje povprečni (slika 3 in preglednica 1). Slika 2. Razmerja med srednjimi pretoki rek decembra 2009 in povprečnimi srednjimi decembrskimi pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju Figure 2. Ratio of the December 2009 mean discharges of Slovenian rivers compared to December mean discharges of the long-term period CATEZ 1,69 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 BORL+FORMIN - GORNJA RADGONA 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 I RADOVLJICA -ŠENTJAKOB -HRASTNIK -ČATEŽ 400 350 300 ^ -"g 250 ^ - 3 200 : - O g 15°--CM 100 50 0 7 9 11 13 15 RAKOVEC 19 21 23 25 27 29 31 —VELIKO ŠIRJE I 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 13 15 17 19 21 23 25 27 29 PODROTEJA 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 -■ CERKVENIKOV MLIN -MOSTE ^RADENCI I Slika 3. Pretoki slovenskih rek decembra 2009 Figure 3. The December 2009 discharges of Slovenian rivers 500 61 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja 5,0 fc 4,0 j 3,0 ! 1,0 jh // /./ / / / / /./ / / / / / / <Š> tf <Š> <Š> <Š> <Š> <Š> <Š> •f f f f # — SOLKAN —DOLENJE PODROTEJA Slika 8. Pretoki rek v letu 2009 Figure 8. The 2009 discharges of Slovenian rivers i 1 1 i i i 1 1 i i i 1 1 i i i i U i 1 1 1 _L L i i J J_ 1 1 I UL Jl ill 5* >--ULjtoJu^ _ .A ll Kj u MOSTE —RADENCI CERKVENIKOV MLIN 600 500 SUMMARY The mean discharges at Slovenian rivers were in 2009 similar to the mean discharges of the long term period 1971-2000. Mean monthly discharges were the highest in February and December and the lowest from Avgust to November. Mura and Drava River had the highest mean discharges and Dravinja and Sotla the lowest (Figure 1 and 2). From 23 to 26 December the rivers flooded at most part of the country. The exception was north east part of the country. Some of the high peaks of discharges were the highest of long term period 1971-2000. The highest discharges were on the Soča, Vipava and Sava rivers. The cause of floods was high precipitations mostly in the region of Julian Alps and Dinarids. In five days there was even 500 mm precipitation and in north western part of the country there was more than 200 mm of rain in one day. At the beginning of the event also 15 cm of snow cover was melted. The material damage was huge. No human life was lost. 68 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja 4,0 3,0 2,0 1,0 0,0 // v// // ' '// '/// z / □ Qvk 2009 □ 1971 - 2000 2,0 1,0 0,0 // 20 > is Q. 15 E jd 10 5 0 2 4 6 8 10 12 ▲ min ▲ sred ▲ max -sr.letna 2009 Slika 6. Srednje, najmanjše in največje mesečne temperature morja v letu 2009 Figure 6. Mean, minimum and maximum monthly sea temperature in the year 2009 SUMMARY Mean annual sea level of 2009 was very high, 226.1 cm, the highest of the observing period. The extreme high sea levels were recorded in November and December, but also in February. There were many cases of high water levels over 300 cm, which is the flooding level in the year 2009. The mean sea temperature was little over the average of observing period, but similar to average of last ten years. A ▲ ▲ ▲ ▲ A \ 1 * 86 Zaloge podzemnih vod v decembru 2009 Groundwater reserves in December 2009 Urška Pavlič Decembra je bilo v aluvialnih vodonosnikih stanje zalog podzemnih vod različno. Zaradi nadpovprečnega napajanja z infiltracijo padavin so se do zelo visokih zalog obnovili vodonosniki Mirensko Vrtojbenskega, Čateškega polja in doline Bolske ter deli vodonosnikov Ljubljanske kotline, Krškega, Prekmurskega in Apaškega polja. Vodne zaloge osrednjega dela vodonosnika Dravskega polja in severnega dela Apaškega so bile decembra podpovprečne. Zelo nizko vodno stanje je prevladovalo v delu Krškega in Ptujskega polja. Vodnjak v Skopicah je bil že četrti mesec zapored suh. Drugje so bile zaloge podzemnih vod v območju običajnih vrednosti. Gladine vode na območju kraških izvirov so se zaradi nadpovprečnega napajanja v decembru večino meseca gibale nad običajnimi vrednostmi. Zelo visoke vrednosti so bile izmerjene na območju izvirov Kamniške Bistrice in Podroteje, kjer se nivoji cel mesec niso spustili do običajnih vrednosti. Podobno so visoke gladine decembra prevladovale tudi na območju nizkega Dinarskega krasa, vendar so se v tem območju gladine v okolici kraških izvirov v času brez padavin spustile do povprečnega nivoja, nato pa so se ob povečanem napajanju zopet dvignile visoko nad normalne vrednosti. Slika 1. Slap Boka v času visokih vod 25. decembra 2009 (Foto: Jaka Ortar) Figure 1. Boka waterfall at high water condition on 25th of December 2009 (Photo: Jaka Ortar) December je bil padavinsko obilen mesec, med 23. in 27. decembrom je bila zabeležena največja povodenj zadnjih let. Obilnim padavinam se je izognil le severovzhod države, kjer je na območju aluvialnih vodonosnikov Dravske kotline padlo za eno desetino padavin manj, kot znaša dolgoletno povprečje. Največje napajanje iz strani padavin je bilo na območju aluvialnih vodonosnikov zabeleženo v Vipavsko Soški dolini, kjer je padlo kar za štiri tretjine padavin več, kot je običajno za december. Veliko padavin je padlo tudi na območju vodonosnikov Ljubljanske kotline, tam je presežek znašal štiri petine normalnih vrednosti. Na območju kraško razpoklinskih vodonosnikov je bilo decembra največ padavin zabeleženih v zaledju kraških izvirov visokega Dinarskega krasa - v zaledju izvira Podroteje je padlo kar pet tretjin padavin več, kot znaša dolgoletno povprečje. Merilni objekt na Divjem jezeru je bil preplavljen z vodo. Veliko padavin je decembra padlo tudi v zaledju 87 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja izvira Veliki Obrh, to je štiri tretjine več, kot je normalno za ta mesec. Padavinskih dni je bilo decembra zelo veliko, najbolj intenzivne padavine pa so se pojavile v zadnji dekadi meseca. Na območju večjih aluvialnih vodonosnikov po Sloveniji je decembra prevladovalo zvišanje gladin podzemnih vod, zaradi česar je prišlo do povečanja vodnih zalog. Na večini merilnih mest državne hidrološke mreže na aluvialnih vodonosnikih se je decembra gladina podzemne vode kot posledica obilnega napajanja iz strani padavin glede na predhodnji mesec zvišala. Dvig podzemne vode je bil največji na merilnih postajah Kranjskega polja, v Mostah so izmerili kar 945 centimetrsko zvišanje gladine, kar znaša 60 % glede na razpon nihanja na tem merilnem mestu. Največji relativni dvig je bil decembra zabeležen na merilnem mestu Britof, kjer na nihanje podzemne vode vpliva režim reke Kokre. V Britofu se je gladina zvišala za 76 % glede na največji razpon nihanja na postaji, kar ustreza 533 centimetrskemu dvigu podzemne vode. Upadi podzemne vode so bili decembra zabeleženi redko in to predvsem na območjih, kjer padavine niso presegale dolgoletnega povprečja. Največje znižanje je bilo tako s 25 centimetri oziroma z 9 % največjega razpona nihanja izmerjeno na merilnem mestu v Teznem na Dravskem polju. V Brunšviku v osrednjem delu istega polja je upad znašal 15, v Kamnici na Vrbanskem platoju pa 11 centimetrov. Gladine vode na območju izvirov Kamniške Bistrice in Podroteje so bile že v začetku decembra nad običajnimi vrednostmi in so tam ostale do konca meseca. Najbolj so se vode na območju izvirov dvignile ob zelo intenzivnih padavinah v zadnji dekadi meseca, za katero sta bili značilni dve povodnji. Prva se je pojavila 23. decembra in je bila povezana predvsem z otoplitvijo zraka in taljenjem snega, prizadela je predvsem zahodni del države in druga, ki je imela vrh 25. v mesecu, ko se je deževje razširilo nad večji del države. Dva hidrološka dogodka sta bila kot odraz padavin v zaledju izmerjena tudi na območju izvira Bilpe, pri čemer je prvi višek presegal drugega. Voda izvira Velikega Obrha, ki predstavlja prvi izvir reke Ljubljanice v Sloveniji, je prvič po več letih na območju merskega objekta prestopila bregove in poplavila okolico. Iz hidrograma izvira Krupe je v zadnji dekadi razviden le en hidrološki dogodek, saj intenziteta padavin v času povodenj v zaledju tega izvira ni bila tako intenzivna kot na zahodu in severu države. Slika 2. Merilno mesto na Savici v Ukancu 25. decembra 2009 (Foto: Denis Kosec) Figure 2. Measuring station on Savica river in Ukanc on 25th of December 2009 (Photo: Denis Kosec) 88 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Žepovci - Apaško polje 90 60 30 0 -30 -60 -90 <£y & 4> c£ <£> ■f „cS" & Trgovišče - Ptujsko polje 100 80 60 40 20 0 -20 -40 -60 -|V nv nv Levec - sp. Savinjska dolina 100 80 60 40 20 0 -20 -40 -60 & # & „^ „ 100 80 60 40 20 0 -20 -40 -60 Skopice - Krško polje & <*? & 4 100 80 60 40 20 0 -20 -40 -60 ■f 50 ci ° 49 2 48 47 Jan Feb Mar Apr May Jun Jul Aug Sep Oct Nov Dec Mursko polje - 0400 Zg. Krapje Jan Feb Mar Apr May Jun Jul Aug Sep Oct Nov Dec Čateško polje - M-32 Čatež Jan Feb Mar Apr May Jun Jul Aug Sep Oct Nov Dec Dravsko polje - AM P Tezno E 255.500 E ~ 255.000 v ci > 254.500 i: 254.000 Jan Feb Mar Apr May Jun Jul Aug Sep Oct Nov Dec 177.0 176.0 175.5 256.000 Slika 2. Nihanja gladin podzemne vode s pripadajočimi linearnimi trendi v letu 2009 (V. Savič, U. Pavlič) Figure 2. Groundwater level oscillations and linear trends in the year 2009 (V. Savič, U. Pavlič) Vrednost letnega relativnega dviga oziroma upada podzemne vode v odstotkih predstavlja delež povprečnega zvišanja oziroma znižanja gladine podzemne vode glede na največji razpon nihanj na postaji v primerjalnem obdobju 1990-2001. V letu 2009 so v nekaterih aluvialnih vodonosnikih prevladovali dvigi, v nekaterih pa upadi podzemne vode. Dvigi so bili značilni za območje vodonosnikov ob Muri, Vrbanskega platoja, doline Bolske, Čateškega in Šentjernej skega polja ter Vipavske doline. V ostalih aluvialnih vodonosnikih je deloma prevladovalo zviševanje, deloma pa zniževanje gladin podzemne vode. Zviševanje gladin, ki so v popvrečju presegli 2,5 % maksimalnega razpona nihanja na merilnem mestu je bilo v letu 2009 značilno za osrednji del Prekmurskega in Apaškega polja, za severni del vodonosnika doline Kamniške Bistrice ter severozahodni del Kranjskega polja. Povprečni relativni upadi podzemne vode, ki so presegli 2,5 % glede na razpon nihanja na merilnem mestu, so bili v letu 2009 izmerjeni na zahodnem delu Ljubljanskega polja, delu Krškega polja ter delu Sorškega polja ob reki Savi. Na ostalih merilnih mestih na območju aluvialnih vodonosnikov relativni upadi niso presegli 2,5 % razpona nihanja iz primerjalnega obdobja. 95 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja "K "C "K ^ m m 55 = co 10 co CN 7? to -ar CO lO co CN £ 0 — 500 ■S 1000 S 1500 | 2000 S3 2500 "o 3000 o" 3500 n 4000 s 4500 5000 a lO Ü s 5 0 200 400 600 800 1000 1200 1400 1600 I -i- >6 >N > o "ft OD c O C oo o ^Tl ^ TI 100 - 200 400 500 - £ 5 700 -800 — H povprečje 2009 maksimum (1990-2001) 75 percentil (1990-2001) 25 percentil (1990-2001) minimum (1990 - 2001) Slika 3. Povprečne gladine podzemne vode v letu 2009 v primerjavi z referenčnimi vrednostmi primerjalnega obdobja 1990-2001 Figure 3. Average groundwater level in year 2009 compared to reference period 1990-2001 Za dobro zakrasele kraške vodonosnike je značilen hitri odtok pretežnega deleža napajanja iz zaledja skozi kraške kanale. Izdatnost izvirov se praviloma ob napajanju v zaledju hitro poveča in tudi hitro upade, ko se napajanje ustavi. Del vode, ki izteka iz izvirov v času brez padavin predstavlja delež vode, ki se v vodonosniku zadržuje v manjših porah in razpokah in skozi izvire odteka počasneje. Izjemoma se izdatnost izvirov ne odziva sočasno s padavinami v višjih alpskih in predalpskih legah, kjer se večino leta padavine zadržujejo v obliki snežne oddeje. Krajši zadrževalni čas padavin je v Sloveniji značilen za kraško razpoklinske vodonosnike nizkega Dinarskega Krasa, nekoliko daljši pa za vodonosnike Alpskega krasa (slika 4). Glede na dolgoletno povprečje je bilo nihanje gladin kraškega izvira Veliki Obrh v območju običajnih amplitud, drugje v kraško razpoklinskih vodonosnikih pa je bilo povprečno letno stanje zalog podzemnih vod nekoliko nadpovprečno. Najbolj izdatni so bili izviri Alpskega in visokega Dinarskega krasa, kjer je letni pretok za približno eno desetino presegal dolgoletno povprečje. Na območju Alpskega krasa so bile najnižje gladine vode na kraških izvirih zabeležene februarja in marca, najvišje pa v poletnih mesecih med junijem in julijem, 0 ü 500 1000 1500 2000 2500 3000 0 300 600 900 1000 0 500 1000 1500 2000 g 2500 96 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja ko se je izdatnost izvirov povečala zaradi taljenja snega v visokogorju. Na območju visokega Dinarskega krasa sta bila zabeležena dva izrazita viška v nihanju gladin izvira Podroteje, ki sta bila odraz intenzivnih padavin v zaledju izvira. Minimumi so v teh vodonosnikih nastopili v septembru in oktobru. Izdatnost izvira Veliki Obrh je imela višek februarja in v zadnjih dneh decembra, v času manjših padavin in povečane evapotranspiracije med majem in oktobrom pa se je gladina vode na izviru le izjemoma dvignila nad običajno raven. Podobne hidrološke razmere so bile zabeležene tudi na območju izvirov Krupe in Bilpe, pri čemer so bili maksimalne letne gladine izvira Krupe zabeležene v začetku aprila, maksimalna izdatnost Bilpe pa je bila izmerjena v zadnjem tednu leta. Izvir Kamniške Bistrice Podroteja 3000.00 2500.00 E 2000.00 Izvir Veliki Obrh 4300 mm3800 do3300 2800 Izvir Bilpe 3500 3000 mm2500 Izvir Krupe Slika 4. Nihanje vodostajev kraških izvirov v letu 2009 glede na dolgoletno povprečje (U. Pavlič, N. Trišic) Figure 4. Water level oscilation in karstic springs in year 2009 in relation to longterm mean (U. Pavlič, N. Trišic) SUMMARY Normal groundwater reserves predominated in alluvial aquifers in year 2009. Exceptions were parts of aquifers which deviated from normal groundwater levels. This was the case in central part of Prekmursko, Apasko, Mursko and Ljubljansko polje and in parts of Dravsko and Ptujsko polje aquifers, where high groundwater levels predominated. Very low groundwater reserves were common in year 2009 in Vipava valley and in part of Sorsko polje aquifer. Average water levels of karstic springs were above long-term average in most areas. The exception was Veliki Obrh spring, where annual average water levels didn't deviate from average long-term oscillation. Two major peaks were detected in most hydrographs of monitored springs: first one occurred in the end of March and/or in the beginning of the April and the second one was measured in last week of the year. 97 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja ) Maribor Kranj Celje Nova Gorica Krško Fostojna € Novo mestc F 75 F 25 F 10 F 0 Koper Zelo visoke vodne zaloge (very high GW reserves) Visoke vodne zaloge (high GW reserves) Normalne vodne zaloge (normal GW reserves) Nizke vodne zaloge (low GW reserves) Zelo nizke vodne zaloge (very low GW reserves) merilno mesto z nivogramom observation point represented by graph Slika 5. Stanje povprečnih letnih zalog podzemne vode za leto 2009 v večjih slovenskih aluvialnih vodonosnikih Figure 5. Annual mean groundwater reserves of 2009 in major alluvial aquifers of Slovenia 9B Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja ) Maribor Celje Nova Gorica Lubljana Krško FOstojna o Novo mestc 5% 2,5% 0% - 2,5% -5% KOper Rslativni dvig podzemne vode (glede na maksimalno amplitudo postaje) Rslative groundwater rise (Asa percentage of maxmum amplitude) Rslativni upad podzemne vode (glede na maksimalno amplitudo postaje) Rslative groundwater decrease (Asa percentage of maxmum amplitude) Slika 6. Povprečni relativni dvig/upad podzemne vode v letu 2009 glede na maksimalno amplitudo iz primerjalnega obdobja 1990-2001 Figure 6. Average relative rise/decrease of groundwater level in year 2009 as percentage of maximum amplitude in reference period 1990-2001 99 ONESNAŽENOST ZRAKA AIR POLLUTION Onesnaženost zraka v decembru 2009 Air pollution in December 2009 Andrej Šegula Onesnaženost zraka v decembru 2009 je bila nekoliko višja od novembrske - predvsem pri delcih PM10. Najneugodnejše vreme s pravimi zimskimi temperaturami in brezvetrjem je trajalo od 16. do 20. decembra, ko so bile izmerjene najvišje koncentracije onesnaževal. Potem se je onesnaženost zraka znižala predvsem v zahodni polovici Slovenije, kjer so bile padavine najintenzivnejše. V drugi polovici novembra se je merilna postaja Ljubljana center s prometnega merilnega mesta v centru Ljubljane pri Figovcu preselila na prav tako prometno lokacijo v centru mesta na križišču Tivolske ceste in Vošnjakove ulice, tako da zdaj objavljamo podatke s te nove lokacije. Koncentracije delcev PM10 so prekoračile mejno dnevno vrednost 50 ^g/m3 spet največkrat na prometni lokaciji Ljubljana center (13 prekoračitev), sledijo pa druga gosteje poseljena območja (do devet prekoračitev v Zasavju). V dneh z nizkimi temperaturami k onesnaženosti zraka z delci dodatno prispeva ponekod individualno kurjenje z drvmi in premogom. Celoletno dovoljeno število prekoračitev je bilo v letu 2009 krepko preseženo na merilnem mestu Ljubljana center, v veliko manjši meri pa v Zasavju (Trbovlje, Zagorje) ter v Celju. Predvsem zaradi ugodnih vremenskih razmer je bilo prekoračitev sicer precej manj kot leto poprej - zlasti je to očitno na prometnem merilnem mestu Maribor center. Poročilo smo sestavili na podlagi začasnih podatkov iz naslednjih merilnih mrež: Merilna mreža Podatke posredoval in odgovarja za meritve DMKZ Agencija republike Slovenije za okolje (ARSO) EIS TEŠ, EIS TET, EIS TEB, TE-TO Ljubljana, OMS Ljubljana Elektroinštitut Milan Vidmar EIS Celje Zavod za zdravstveno varstvo Celje MO Maribor Zavod za zdravstveno varstvo Maribor - Inštitut za varstvo okolja EIS Anhovo Služba za ekologijo podjetja Anhovo LEGENDA: DMKZ EIS TEŠ EIS TET EIS TEB EIS Celje MO Maribor EIS Anhovo OMS Ljubljana TE-TO Ljubljana Državna merilna mreža za spremljanje kakovosti zraka Ekološko informacijski sistem termoelektrarne Šoštanj Ekološko informacijski sistem termoelektrarne Trbovlje Ekološko informacijski sistem termoelektrarne Brestanica Ekološko informacijski sistem Mestne občine Celje Merilna mreža Mestne občine Maribor Ekološko informacijski sistem podjetja Anhovo Okoljski merilni sistem Mestne občine Ljubljana Okoljski merilni sistem Termoelektrarne-Toplarne Ljubljana Onesnaženost zraka z žveplovim dioksidom je bila kot ponavadi nizka. Občasno se sicer pojavljajo kratkotrajno povišane koncentracije na višje ležečih krajih okrog TE Šoštanj in TE Trbovlje, vendar tokrat niso prekoračile mejnih vrednosti. Pod dovoljeno mejo je bila kot običajno - razen ene prekoračitve mejne urne koncentracije na merilnem mestu Ljubljana center - tudi onesnaženost zraka z dušikovim dioksidom, ogljikovim 100 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja monoksidom in benzenom. Najvišje koncentracije dušikovih oksidov so bile kot ponavadi izmerjene na mestnih merilnih mestih, ki so bolj ali manj pod vplivom prometa. Koncentracije ozona so bile nizke in bodo pod mejnimi vrednostmi ves zimski čas. Merilne mreže: DMKZ, EIS TEŠ, EIS TET, EIS TEB, MO Maribor OMS Ljubljana, EIS Celje in EIS Krško Žveplov dioksid Onesnaženost zraka z SO2 je bila - razen običajnih kratkotrajnih povišanj koncentracij na višje ležečih krajih vplivnih območij TE Šoštanj in TE Trbovlje - nizka. Najvišja urna koncentracija 200 pg/m3 in najvišja dnevna koncentracija 42 pg/m3 sta bili izmerjeni tudi tokrat na Velikem Vrhu. Koncentracije SO2 prikazujeta preglednica 1 in slika 1. Dušikovi oksidi Koncentracije NO2 so bile povsod pod mejno vrednostjo. Kot običajno so bile precej višje na mestnih merilnih mestih, ki so pod vplivom emisij iz prometa. Zdaj, ko imamo že podatke za novo prometno lokacijo v Ljubljani, je spet daleč na prvem mestu merilno mesto Ljubljana center, kjer so bile v decembru koncentracije NO2 in Nox enkrat višje kot na merilnih mestih Ljubljana Bežigrad in Maribor center. Na lokaciji Ljubljana center je bila enkrat tudi prekoračena urna mejna koncentracija. Koncentracije dušikovih oksidov so povzete v preglednici 2 in na sliki 2. Ogljikov monoksid Koncentracije CO so bile na vseh mestnih merilnih mestih približno na enaki ravni in precej pod mejno 8-urno vrednostjo. Prikazane so v preglednici 3. Povprečne 8-urne koncentracije so se gibale med 20 in 30 % mejne vrednosti. Ozon Koncentracije ozona O3 (preglednica 4 in slika 3) so se v decembru še nadalje zniževale in ne bodo aktualne vse do aprila 2010. Delci PM10 in PM2,5 S kar trinajst prekoračitvami mejne dnevne koncentracije delcev PM10 izstopa nova lokacija merilnega mesta Ljubljana center, sledita pa merilni mesti Zagorje in Trbovlje v Zasavju. Koncentracije so dosegle najvišje vrednosti v nekaj dneh mrzlega in suhega zimskega vremena med 16. in 20. decembrom. Merilno mesto Ljubljana-Figovec, za katerega pa zaradi selitve postaje na drugo lokacijo v decembru nimamo več dovolj podatkov, je bilo s 113 prekoračitvami mejne dnevne koncentracije v letu 2009 krepko na prvem mestu (v celem letu je dovoljenih 35 prekoračitev), sledita pa Zagorje s 55, Trbovlje s 50 in Celje z 42 prekoračitvami. Onesnaženost zraka z delci PM10 in PM2,5 je prikazana v preglednicah 5 in 6 ter na slikah 4, 5 in 6. Ogljikovodiki Koncentracija benzena, za katero je predpisana mejna letna vrednost, je dosegla v decembru na merilnem mestu Maribor 60 % te vrednosti. 101 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Preglednice in slike Oznake pri preglednicah/legend to tables: % pod odstotek veljavnih urnih podatkov / percentage of valid hourly data Cp povprečna mesečna koncentracija v ^g/m3 / average monthly concentration in ^g/m3 Cmax maksimalna koncentracija v ^g/m3 / maximal concentration in ^g/m3 >MV število primerov s prekoračeno mejno vrednostjo / number of limit value exceedances >DV število primerov s prekoračeno dopustno vrednostjo (mejno vrednostjo (MV) s sprejemljivim preseganjem) / number of allowed value (limit value (MV)plus margin of tolerance) exceedances >AV število primerov s prekoračeno alarmno vrednostjo / number of alert threshold exceedances >OV število primerov s prekoračeno opozorilno vrednostjo / number of information threshold exceedances >CV število primerov s prekoračeno ciljno vrednostjo / number of target value exceedances AOT40 vsota [^g/m3.ure] razlik med urnimi koncentracijami, ki presegajo 80 ^g/m3 in vrednostjo 80 ^g/m3 in so izmerjene med 8.00 in 20.00 po srednjeevropskem zimskem času. Vsota se računa od 4. do 9. meseca. Mejna vrednost za zaščito gozdov je 20.000 ^g/m3.h podr področje: U-mestno, B-ozadje, T-prometno, R-podeželsko, I-industrijsko / area: U-urban, B-background, T-traffic, R-rural, I-industrial faktor korekcijski faktor, s katerim so množene koncentracije delcev PM10 / factor of correction in PM10 concentrations * premalo veljavnih meritev; informativni podatek / less than required data; for information only Mejne, alarmne in dopustne vrednosti koncentracij v pg/m3 za leto 2009: Limit values, alert thresholds, and allowed values of concentrations in pg/m3 for 2009: onesnaževalo 1 ura / 1 hour 3 ure / 3 hours 8 ur / 8 hours dan / 24 hours leto / year SO2 350 (MV) 1 500 (AV) 125 (MV) 3 20 (MV) NO2 200 (MV)2 400 (AV) 42 (DV) NOx 30 (MV) CO 10 (MV) (mg/m3) benzen 5,5 (DV) O3 180(0V), 240(AV), A0T40 120 (CV)5 40 (CV) delci PM10 50 (MV)4 40 (MV) delci PM25 25 (MV)6 1 - vrednost je lahko presežena 24-krat v enem letu 3 - vrednost je lahko presežena 3-krat v enem letu 2 - vrednost je lahko presežena 18-krat v enem letu 4 - vrednost je lahko presežena 35-krat v enem letu 5 - vrednost je lahko presežena 25-krat v enem letu - cilj za leto 2010 6 - še ni sprejeto v slovensko zakonodajo Krepki rdeči tisk v tabelah označuje prekoračeno število letno dovoljenih prekoračitev koncentracij. Bold red print in the following tables indicates the exceeded number of the annually allowed exceedances. 102 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Preglednica 1. Koncentracije SO2 v pg/m3 v decembru 2009 Table 1. Concentrations of SO2 in pg/m3 in December 2009 mesec / 3 ure / MERILNA MREŽA postaja month 1 ura / 1 hour 3 hours dan / 24 hours >MV >MV % pod Cp Cmax >MV £od 1.jan. >AV Cmax >MV £od 1.jan. OMS Ljubljana Ljubljana center 98 5 12 0 0 0 7 0 0 Ljubljana Bežigrad 88 1 16 0 0 0 3 0 0 Maribor center* 67 6 21* 0* 0 0 15* 0* 0 DMKZ Celje 96 10 26 0 0 0 13 0 0 Trbovlje 95 2 10 0 0 0 3 0 0 Hrastnik 85 4 28 0 0 0 10 0 0 Zagorje 82 12 36 0 0 0 19* 0* 0 Nova Gorica 96 5 21 0 0 0 9 0 0 TE-TO Ljubljana Vnajnarje 95 1 11 0 0 0 7 0 0 Šoštanj 92 5 14 0 0 0 8 0 0 Topolšica 94 8 34 0 0 0 12 0 0 EIS TEŠ Veliki Vrh 96 8 200 0 0 0 42 0 0 Zavodnje 95 7 57 0 2 0 14 0 0 Velenje 92 2 16 0 0 0 3 0 0 Graška Gora 95 1 18 0 0 0 4 0 0 Pesje 95 9 17 0 0 0 14 0 0 Skale mob. 94 9 68 0 0 0 20 0 0 Kovk 96 11 92 0 1 0 31 0 0 EIS TET Dobovec 94 6 107 0 7 0 19 0 0 Kum 94 7 21 0 0 0 12 0 0 Ravenska vas 76 12 49 0 1 0 26 0 0 EIS TEB Sv.Mohor Preglednica 2. Koncentracije NO2 in NOx v pg/m3 v decembru 2009 Table 2. Concentrations of NO2 and NOx in pg/m3 in December 2009 NO2 NOx mesec / 3 ure / mesec / MERILNA MREŽA month 1 ura / 1 hour 3 hours month >MV postaja podr % pod Cp Cmax >MV £od 1.jan. >AV Cp OMS Ljubljana Ljubljana center UT 97 67 203 0 5 0 166 Ljubljana Bežigrad UB 94 38 133 0 0 0 89 Maribor center UT 93 34 105 0 0 0 80 DMKZ Celje UB 96 34 150 0 0 0 89 Trbovlje UB 92 18 67 0 0 0 47 Murska S. Rakičan RB 95 22 112 0 0 0 34 Nova Gorica UB 95 35 119 0 0 0 84 Koper UB 95 26 89 0 0 0 34 TE-TO Ljubljana Vnajnarje RB 98 5 34 0 0 0 EIS TEŠ Zavodnje RB 99 5 33 0 0 0 Skale mob. RB 96 7 53 0 0 0 EIS TET Kovk RB 94 11 52 0 0 0 EIS TEB Sv.Mohor RB Preglednica 3. Koncentracije CO v mg/m3 v decembru 2009 Table 3. Concentrations of CO (mg/m ) in December 2009 MERILNA MREŽA mesec / month 8 ur / 8 hours postaja podr % pod Cp Cmax >MV Ljubljana Bežigrad* UB 60 1,0* 2,2* 0* Maribor center UT 96 0,9 2,1 0 DMKZ Celje UB 96 0,8 2,8 0 Trbovlje UB 93 0,8 3,1 0 Krvavec RB 95 0,2 0,4 0 103 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Preglednica 4. Koncentracije O3 v pg/m3 v decembru 2009 Table 4. Concentrations of O3 in pg/m3 in December 2009 MERILNA MREŽA postaja podr mesec/ month 1 ura / 1 hour 8 ur / 8 hours >CV % pod Cp Cmax >OV >AV Cmax >CV £od 1. jan. Krvavec RB 95 75 1 02 0 0 101 0 93 Iskrba RB 96 40 84 0 0 80 0 50 Otlica RB 90 56 87 0 0 81 0 71 Ljubljana Bežigrad UB 96 16 71 0 0 63 0 27 DKMZ Maribor center UB 96 18 70 0 0 66 0 4 Celje UB 95 15 69 0 0 65 0 20 Trbovlje UB 95 21 74 0 0 64 0 25* Hrastnik SB 95 24 74 0 0 67 0 22 Zagorje UT 95 15 56 0 0 51 0 0 Nova Gorica UB 95 19 71 0 0 60 0 33 Koper UB 92 37 80 0 0 73 0 62 Murska S. Rakičan RB 95 23 74 0 0 66 0 16 TE-TO Ljubljana Vnajnarje RB 96 38 81 0 0 72 0 57* MO Maribor Maribor Pohorje RB 99 48 78 0 0 77 0 19 EIS TES Zavodnje RB 90 44 85 0 0 81 0 45 Velenje UB 91 30 82 0 0 75 0 29 EIS TET Kovk RB 96 40 84 0 0 77 0 41 EIS TEB Sv.Mohor RB 16* Preglednica 5. Koncentracije delcev PM10 v pg/m3 v decembru 2009 Table 5. Concentrations of PM10 in pg/m3 in December 2009 MERILNA mesec dan / 24 hours kor. MREŽA >MV faktor postaja podr % pod cp Cmax >MV £od 1.jan. DMKZ Ljubljana Bežigrad UB 99 34 74 6 31 1,24 Ljubljana BF (R) UB 100 31 96 3 26 OMS Ljubljana Ljubljana center UT 93 50 159 13 113 1,30 DMKZ Maribor center UT 95 33 68 3 24 1,00 MO Maribor Maribor Tabor UB 96 29 56 2 24 1,30 EIS Celje EIS Celje* UT Celje UB 96 39 106 7 42 1,12 Trbovlje UB 99 40 112 8 50 1,27 DMKZ Zagorje (R) UT 100 41 102 9 55 Murska S. Rakičan RB 95 38 116 6 31 1,22 Nova Gorica UB 100 27 53 1 24 1,00 Koper UB 100 23 36 0 12 1,30 Iskrba (R) RB 100 12 30 0 5 TE-TO Ljubljana Vnajnarje (R)* RB 63 16 42* 0* 3* EIS TEŠ Pesje RB 95 18 36 0 13 1,00 Skale mob. RB 99 19 42 0 13 1,30 EIS TET Prapretno RB 98 27 59 3 18 1,30 EIS Anhovo Morsko (R) RI 100 21 49 0 14 Gorenje Polje (R) RI 100 21 45 0 16 ** Zaradi udarca strele do nadaljnega ni podatkov - merilnik je v popravilu / No data due to lightnig stroke - monitor is in repair (R) - koncentracije, izmerjene z referenčnim merilnikom / concentrations measured with reference method - koncentracije, izmerjene z merilnikom TEOM-FDMS/ concentrations measured with TEOM-FDMS 104 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Preglednica 6. Koncentracije delcev PM2 5 v pg/m3 v decembru 2009 Table 6. Concentrations of PM2,5 in pg/m3 in December 2009 MERILNA Cmax MREZA postaja podr. % pod Cp 24 ur Ljubljana BF. UB 100 25 87 DKMZ Maribor center UT 100 29 67 Maribor Vrbanski plato UB 100 22 54 Iskrba RB 98 10 33 Preglednica 7. Koncentracije nekaterih ogljikovodikov v pg/m3 v decembru 2009 Table 7. Concentrations of some Hydrocarbons in pg/m3 in December 2009 MERILNA mreZa postaja podr. 0/ % pod etil- m,p- o- n- iso- n-benzen toluen benzen ksilen ksilen heksan heptan oktan oktan DKMZ Ljubljana Bežigrad UB 94 3,0 5,8 1,1 3,7 1,0 Maribor UT 95 3,2 4,6 1,0 3,3 1,1 ■ Ljubljana center Ljubljana Bežigrad Maribor center* Celje Trbovlj e Hrastnik Zagorj e Nova Gorica Vnaj narj e Šoštanj Topolšica Veliki Vrh Zavodnje Velenje Graška Gora Pesje Skale mob. Kovk Dobovec Kum Ravenska vas Sv.Mohor* 0 20 40 60 80 100 120 cp(|g/m3) g Cmax 24 ur (|g/m3) g št.prekoračitev urne MV od začetka leta Slika 1. Povprečne mesečne in najvišje dnevne koncentracije SO2 v decembru 2009 ter število prekoračitev mejne urne koncentracije Figure 1. Mean SO2 concentrations and 24-hrs maximums in December 2009 with the number of 1-hr limit value exceedances 105 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Ljublj ana center Ljublj ana Bežigrad Maribor center Celje Trbovlj e Nova Gorica Koper Mursla S. Rakičan Vnaj narj e Zavodnj e Šlale mob. Kovk Sv.Mohor* l I Mg/m3 I Cp (|g/m3) Cmax ur. (|g/m3) | št.prekoračitev urne MV od začetka leta Slika 2. Povprečne mesečne in najvišje urne koncentracije NO2 v decembru 2009 ter število prekoračitev mejne urne koncentracije Figure 2. Mean NO2 concentrations and 1-hr maximums in December 2009 with the number of 1-hr limit value exceedances 0 100 150 250 Ljublj ana Bežigrad Maribor center — 1 Celje M Velenje m N Trbovlj e * O Hrastnik Zagorje Nova Gorica ■ Koper Murska S. Rakičan Vnaj narj e Maribor Pohorj e . P Krvavec* L Iskrba S Otlica* Zavodnj e Kovk Sv.Mohor* 0 20 40 60 80 100 120 140 Cp(|g/m3) | št.prekoračitev 8-urne CV od začetka leta g št.prekoračitev urne OV Slika 3. Povprečne mesečne koncentracije O3 v decembru 2009 ter število prekoračitev opozorilne urne in ciljne osemurne koncentracije v decembru 2009 Figure 3. Mean O3 concentrations in December 2009 with the number of exceedances of 1-hr information threshold and 8-hrs target value 106 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Lj ublj ana Bežigrad ......................... ........................................ i Ljubljana BF (R) Ljubljana center nmfflfflfflfflfflfflfflff ...............................................yiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii ...........i..................... ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■'■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a .....................i............................. Maribor center Maribor Tabor ........................ ..............1......... EIS Celje* . l Celje ..........................................................fini Trbovlje iTTTTTTTTTTTTTTTTTi m minil ...........................................................p...................... Zagorje (R) ........................................................................................ Murska S. Rakičan ■ ^^^^^^^^ ■ Nova Gorica Koper ........................... Iskrba (R) Vnajnarje (R)* Pesje Skale mob. Prapretno ■ Morsko (R) :................................... Gorenje Polje (R) i 0 20 40 60 80 100 120 I cp(|g/m3) g št.prekoračitev 24-urne MV ||| št.prekoračitev 24-urne MV od začetka leta Slika 4. Povprečne mesečne koncentracije delcev PM10 v decembru 2009 in število prekoračitev mejne dnevne vrednosti Figure 4. Mean PM10 concentrations in December 2009 with the number of 24-hrs limit value exceedances Ljubljana Murska S.Rakičan Nova Gorica M Ljubljana Bež -Maribor center ---o---Celje -3K-Trbovlje -•-Zagorje - Koper -■-Nova Gorica ---Mi.irsla S.Rakčan_- - - X ■ ■ ■ Iskrba_ Slika 5. Povprečne dnevne koncentracije delcev PM10 (|ig/m3) in padavine v decembru 2009 Figure 5. Mean daily concentration of PM10 (ig/m3) and precipitation in December 2009 107 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Ljubljana BF —Maribor center —Maribor Vrbanski p. —■—Iskrba Slika 6. Povprečne dnevne koncentracije delcev PM2,5 (|ig/m3) v decembru 2009 Figure 6. Mean daily concentration of PM2,5 (ig/m3) in December 2009 SUMMARY Air pollution in December 2009 was further a little higher than in previous two months. The most unfavourable weather conditions with a few really cold winter days lasted from 16 to 20 December, and during these days the highest pollution was observed. After that air pollution decreased especially in western part of Slovenia where intense precipitations followed. The limit daily concentration of PM10 was exceeded most frequently (thirteen times) at the traffic site of Ljubljana center. Then followed the stations of Zasavje region (Zagorje, Trbovlje), and Celje. At these four stations also the total number of exceedances in 2009 was higher than annual allowed number. SO2 concentrations were low with occasionally short-time higher values at some sites of higher altitude around the Šoštanj and Trbovlje Power Plants. The station with far highest nitrogen oxides was again that of Ljubljana center after it moved to a new traffic location. Next two stations with half of that concentration were Ljubljana-Bežigrad and at the traffic spot in Maribor. CO and benzene were quite below the limit values. Ozone in December was further low and will not be problematic throughout winter until next April. 108 Onesnaženost zraka v letu 2009 Air pollution in 2009 Andrej Šegula Onesnaženost zraka v veliki meri vpliva na zdravje ljudi in drugih živih bitij, zato kakovosti zraka ljudje zadnja desetletja posvečamo vse večjo pozornost. V Evropski skupnosti so bile sprejete že številne direktive, ki urejajo to področje, in so bile prevedene tudi v naš pravni red. V letu 2009 smo uvedli nekaj novosti oziroma sprememb v državni mreži za spremljanje kakovosti zraka (DMKZ). Tako objavljamo podatke o delcih PMi0 in PM2,5 za merilno mesto na lokaciji Biotehniške fakultete v Ljubljani, ker je to ena od možnih novih lokacij za tip merilnega mesta mestnega ozadja namesto dosedanje lokacije za Bežigradom, ki bo vsaj začasno v celoti premeščena zaradi skorajšnjega bližnjega gradbišča. Tudi merilno mesto mestnega ozadja Maribor Tabor bo v letu 2010 ukinjeno. Nova lokacija je Vrbanski plato, za katero za leto 2009 že objavljamo meritve delcev PM2,5. Zaradi nizkih koncentracij v zadnjih letih petih letih smo v letu 2009 ukinili merjenje žveplovega dioksida na merilnem mestu Rakičan pri Murski Soboti ter ogljikovega monoksida v Novi Gorici. Za merilno mesto OMS Ljubljana center pri Figovcu pa objavljamo zdaj poleg podatkov o delcih PMi0 tudi podatke o koncentracijah žveplovega dioksida in dušikovi oksidov, ker se meritve izvajajo z referenčnimi merilniki, v skladu z zakonodajo. Kar se tiče varovanja zdravja ljudi in drugih živih bitij, je v zadnjih nekaj letih po problematičnosti na prvem mestu onesnaženost zraka z delci PMi0, ozon pa na drugem mestu. Leto 2009 je bilo glede teh dveh onesnaževal med najmanj onesnaženimi, saj so koncentracije delcev PM10 prekoračile dovoljeno mejno vrednost le na najbolj prometnem merilnem mestu Ljubljana center, v Zasavju (Zagorje, Trbovlje) in v Celju. Glavni razlog za to so bile ugodne vremenske razmere - mila zima in spremenljivo poletje. Zaradi poletja s pogostimi nevihtami je bila že drugo leto zapored majhna tudi onesnaženost zraka z ozonom, tako da je bila urna opozorilna koncentracija komaj prekoračena le na Primorskem. Pregled koncentracij in prekoračitev mejnih vrednosti vseh merjenih onesnaževal v avtomatskih merilnih mrežah podaja preglednica 1. Koncentracije delcev PMin so bile najvišje na mestnih merilnih mestih, ki so pod vplivom prometa in industrije, pa tudi individualnih kurišč (Zasavje). Tako je bilo daleč največ prekoračitev mejne dnevne vrednosti tokrat na najbolj prometni lokaciji v Sloveniji Ljubljana center (113, zakonodaja pa jih dovoljuje 35 enem letu), kjer je bila prekoračena tudi mejna letna koncentracija. Na drugem oz. tretjem mestu sta bila merilni mesti Zagorje in Trbovlje (55 oz. 50 prekoračitev, sledi pa merilno mesto mestnega ozadja v Celju (42 prekoračitev). Slika 4 prikazuje število prekoračitev mejne dnevne koncentracije v zadnjih 8 letih. Očiten je trend upadanja prekoračitev od leta 2005 naprej. Glavni razlog za to so bile ugodne vremenske razmere v zadnjih nekaj letih (mile zime, spremenljiva poletja). Pri primerjavi med posameznimi leti pa je treba upoštevati dejstvo, da se je predpisana mejna vrednost z leti spreminjala in da smo začeli upoštevati dejansko izmerjene korekcijske faktorje šele v letu 2005, prej pa je upoštevan enoten faktor 1,30, kot to določa uredba. En od možnih razlogov za tako izrazito izstopanje merilnega mesta Ljubljana center po številu prekoračitev je poleg največjega prometa tudi dejstvo, da je bil za to lokacijo vse leto upoštevan 109 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja korekcijski faktor 1,30, medtem ko so bili na drugih merilnih mestih z istim tipom merilnika ti faktorji določeni s primerjalnimi referenčnimi meritvami, in so bili predvsem poleti precej nižji od 1,30 (med 1 in 1,15). Koncentracije ozona so bile tako kot v letu 2008 tudi v letu 2009 nizke. Glavna razloga sta bila najprej zelo pogoste nevihte od meseca maja pa skoraj do sredine julija, potem pa prevladujoči severovzhodni vetrovi ob sicer lepšem poletnem vremenu. Zrak je z ozonom najbolj onesnažen na Primorskem in ob obali, kjer je poleti več sonca, manj neviht, temperature pa so višje kot v notranjosti Slovenije. Dodatno onesnaževanje na tem območju povzroča prenos onesnaževal iz severne Italije, vendar tega vpliva še nismo kvantitativno ovrednotili. Že omenjena prevladujoča severovzhodna cirkulacija v večjem delu julija in avgusta je ta vpliv v letu 2009 zmanjšala. Povišane koncentracije se pojavljajo tudi v višje ležečih krajih. Opozorilna urna koncentracija ozona je bila v letu 2009 prekoračena le dvakrat na Otlici nad Vipavsko dolino in trikrat v Kopru. Ciljna 8-urna koncentracija pa je bila prekoračena na merilnih mestih Koper, Nova Gorica, Otlica, Iskrba in Krvavec, od drugih merilnih mest pa le še v Ljubljani. Ozon nastaja s kemično reakcijo ob prisotnosti sončne svetlobe in predhodnikov ozona (dušikovih oksidov in organskih spojin). Višje temperature pospešujejo to reakcijo. Zato so koncentracije ozona odvisne predvsem od vremenskih razmer v poletju; višje so v letih s toplejšimi in sončnimi poletji, kakršno je bilo npr. poletje 2003 (slika 3). V letu 2009 so bile koncentracije žveplovega dioksida že četrto leto zapored povsod pod mejnimi vrednsotmi. Na vplivnih območjih TEŠ in TET se je še nadaljeval trend upadanja koncentracij (slika 1). Drugod so koncentracije zadnja tri leta tako nizke - pod spodnjim ocenjevalnim pragom - da so že na meji detekcije instrumentov. Zato smo v letu 2009 tudi ukinili merilno mesto Rakičan pri Murski Soboti. Občasno povišane koncentracije se sicer še pojavljajo ponekod na višje ležečih krajih vplivnega območja TE Šoštanj in tudi okrog TE Trbovlje, kjer pa so prisotni tudi drugi vplivi (individualna kurišča, industrija ter zelo neugodna lega večjih mest v ozkih dolinah). Koncentracije dušikovega dioksida so bile tako kot prejšnja leta povsod pod mejno letno vrednostjo, za varovanje zdravja ljudi. Ker smo z letom 2009 začeli objavljati podatke z najbolj prometnega merilnega mesta Ljubljana center, je bila zdaj po višini koncentracij ta lokacija na prvem mestu, šele nato pa druga najbolj prometna lokacija v Sloveniji - Maribor center. V zadnjih nekaj letih ni opaziti kakšnega izrazitejšega trenda koncentracij, približevanje letni mejni vrednosti pa je posledica zniževanja le-te (slika 2). Tudi po povprečni letni koncentraciji skupnih dušikovih oksidov NOx je bilo v latu 2009 na prvem mestu merilno mesto Ljubljana center pred Mariborom. Mejna letna vrednost 30 pg/m3 je določena za podeželska merilna mesta zaradi vpliva na vegetacijo. Na merilnem mestu Rakičan pri Murski Soboti, ki je po legi najbliže podeželskemu, je letna koncentracija tako kot v letu 2008 dosegla dve tretjini mejne vrednosti. Koncentracije ogljikovega monoksida na merilnih mestih, kjer se le-te merijo, so bile pod mejnimi vrednostmi. Najvišja izmerjena 8-urna koncentracija je v letu 2009 dosegla 40 % mejne vrednosti -tokrat na merilnem mestu v Trbovljah. Koncentracijo benzena kontinuirno merimo le na merilnih mestih v Ljubljani in Mariboru. Uredba predpisuje merjenje ogljikovodikov, kamor spada tudi benzen, na mestnih in prometnih lokacijah, saj je promet njihov glavni izvor. Manjši izvori benzena so tudi nekateri industrijski obrati (npr. industrija barv in organskih topil, tiskarne). V Mariboru, ki je zelo prometno merilno mesto, je dosegla povprečna letna koncentracija benzena tretjino mejne vrednosti. 110 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Poročilo smo sestavili na podlagi začasnih, še ne dokončno preverjenih podatkov iz državne merilne mreže za spremljanje kakovosti zraka (DMKZ) Agencije republike Slovenije za okolje (ARSO). Ker vseh podatkov iz drugih merilnih mrež še nimamo, bodo rezultati meritev na merilnih mestih teh mrež objavljeni šele v letnem poročilu Kakovost zraka v Sloveniji v letu 2009, ki bo, kot vsako leto, objavljeno tudi na spletni strani ARSO predvidoma konec junija 2010. Poročilo smo sestavili na podlagi še ne dokončno preverjenih podatkov iz naslednjih merilnih mrež: Merilna mreža Podatke posredoval in odgovarja za meritve DMKZ Agencija republike Slovenije za okolje (ARSO) EIS TEŠ, EIS TET, EIS TEB, TE-TO Ljubljana, OMS Ljubljana Elektroinštitut Milan Vidmar EIS Celje Zavod za zdravstveno varstvo Celje MO Maribor Zavod za zdravstveno varstvo Maribor - Inštitut za varstvo okolja EIS Anhovo Služba za ekologijo podjetja Anhovo LEGENDA: DMKZ EIS TEŠ EIS TET EIS TEB EIS Celje MO Maribor EIS Anhovo OMS Ljubljana TE-TO Ljubljana Državna merilna mreža za spremljanje kakovosti zraka Ekološko informacijski sistem termoelektrarne Šoštanj Ekološko informacijski sistem termoelektrarne Trbovlje Ekološko informacijski sistem termoelektrarne Brestanica Ekološko informacijski sistem Mestne občine Celje Merilna mreža Mestne občine Maribor Ekološko informacijski sistem podjetja Anhovo Okoljski merilni sistem Mestne občine Ljubljana Okoljski merilni sistem Termoelektrarne-Toplarne Ljubljana Oznake pri preglednici / legend to table: % pod odstotek veljavnih podatkov / percentage of valid data Cp povprečna letna koncentracija / average yearly concentration max maksimalna koncentracija / maximal concentration >MV število primerov s preseženo mejno vrednostjo / number of limit value exceedances >OV število primerov s preseženo opozorilno vrednostjo / number of information threshold exceedances >AV število primerov s preseženo alarmno vrednostjo / number of alert threshold exceedances >CV število primerov s preseženo ciljno vrednostjo / number of target value exceedances AOT40 akumulirana doza [^g/m3.ure] urnih koncentracij ozona nad 80 ^g/m3. Računa se v času vegetacije. Mejna vrednost za čas april-september za zaščito gozdov je 20.000 ^g/m3.h. Accumulated dose [^g/m3.hour] of ozone concentrations above 80 ^g/m3 calculated over the vegetation period. Limit value for the forests protection in the period April-September is 20.000 ^g/m3.h. * premalo veljavnih meritev; informativni podatek / less than required data; for information only Območje/ site characteristics: U-mestno/urban, B-ozadje/background, T-prometno/traffic, R-podeželsko/rural, NC-primestno/near city, I-industrijsko/industrial, REG-regionalno/regional Mejne, alarmne in dopustne vrednosti koncentracij v pg/m3 za leto 2009: Limit values, alert thresholds, and allowed values of concentrations in pg/m3 for 2009: onesnaževalo 1 ura / 1 hour 3 ure / 3 hours 8 ur / 8 hours dan / 24 hours leto / year SO2 350 (MV) 1 500 (AV) 125 (MV) 3 20 (MV) NO2 200 (MV)2 400 (AV) 42 (DV) NOx 30 (MV) CO 10 (MV) (mg/m3) benzen 5,5 (DV) O3 180(0V), 240(AV), A0T40 120 (CV)5 40 (CV) delci PM10 50 (MV)4 40 (MV) delci PM25 25 (MV)6 1 - vrednost je lahko presežena 24-krat v enem letu 3 - vrednost je lahko presežena 3-krat v enem letu 2 - vrednost je lahko presežena 18-krat v enem letu 4 - vrednost je lahko presežena 35-krat v enem letu 5 - vrednost je lahko presežena 25-krat v enem letu - cilj za leto 2010 6 - še ni sprejeto v slovensko zakonodajo 111 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Krepki rdeči tisk v tabelah označuje prekoračeno število letno dovoljenih prekoračitev koncentracij. Bold red print in the following tables indicates the exceeded number of the annually allowed exceed-ances. leto Ljubljana-Bež. -m-Maribor » Celje -■-Trbovlje -*-Zagorje Nova Gorica ---M.S.Rakičan ---a---Šoštanj -------Dobovec -------Veliki Vrh Slika 1. Povprečne letne koncentracije SO2 na nekaterih merilnih mestih mreže DMKZ, na merilnem mestu Dobovec (EIS TET), in na dveh merilnih mestih EIS TEŠ (Šoštanj, Veliki Vrh) Figure 1. Average yearly SO2 concentrations at some DMKZ stations, at Dobovec (EIS TET), and at two stations of EIS TEŠ (Šoštanj, Veliki Vrh) —•—Ljubljana-Bež. —■—Maribor —*—Celje —m—Trbovlje —l—M.S..Rakičan o Nova Gorica t Koper Slika 2. Povprečne letne koncentracije NO2 na merilnih mestih mreže DMKZ Figure 2. Average yearly NO2 concentrations at DMKZ stations 112 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Preglednica 1. Pregled koncentracij različnih onesnaževal (presežene mejne vrednosti so v rdečem tisku) v letu 2009 Table 1. Overview of concentrations of different pollutants (exceedances of limit values are in red) in 2009 tip območja/ tip žveplov dioksid dušikov dušikovi ogljikov delci delci ozon benzen merilno mesto / site mer. mesta SO2 dioksid oksidi monoksid PM10 PM2.5 O3 C6H6 site characte- NO2 NOx CO ristics leto/ zima/ 1 ura/ 24 ur/ leto/ 1 ura/ leto/ 8 ur/ leto/ 24 ur/ leto/ 1 ura/ 8 ur/ A0T40 leto/ year CP 3 winter CP 3 1 hour >MV 24hours >MV year Cp 3 1 hour >MV year CP 3 8 hours Cmax year Cp 3 24hours >MV year Cp 3 1 hour >OV 8 hours >CV pg/m3.h year cp 3 (Hg/m3) (pg/m3) (Hg/m3) (pg/m3) (mg/m3) (pg/m3) (Hg/m3) (pg/m3) OMS Ljubljana Ljubljana center U/T 5 7 0 0 59 5 112 47 113 Ljubljana Bežigrad Ljubljana BF Maribor center Maribor Vrbanski p. Celje U/B U/T U/B 1 3 6 2 4 7 0 0 0 0 0 0 31 32 22 0 0 0 57 61 47 3,0 2,3 2,9 29 27 31 26 18 0 n 27 A 29746 1,2 1,7 33 31 42 20 0 0 4 20 22601 Trbovlje Hrastnik S/B S/B 2 4 4 6 0 0 0 0 17 0 37 4,1 33 50 0 0 25 22 25547 24864 DMKZ Zagorje Murska S.-Rakičan U/T R(NC)/B U/B U/B 7 4 4 0 0 0 14 0 20 36 29 55 31 0 0 0 16 7763 29365 Koper 19 0 24 25 12 3 62 51018 Krvavec R(REG)/B 0,4 0 93 62182 Iskrba R(REG)/B 17 5 12 0 50 42437 Otlica R(REG)/B 2 71 58213 Šoštanj S/I 4 3 0 0 Topolšica S/B 4 4 0 0 Veliki Vrh R(REG)/I 5 6 0 0 0 0 3 Velenje U/B 2 2 0 0 29 32299 EIS-TEŠ Graška Gora R(REG)/I 3 3 0 0 Pesje S/B 4 5 0 0 25 13 Skale S/B 5 5 0 0 8 0 — 26 13 Kovk R(REG)/I 8 9 1 0 6 0 — 0 41 31951 Dobovec R(REG)/I 6 8 7 0 Kum R(REG)/B 5 6 0 0 EIS-TET Ravenska Vas R(REG)/I 7 8 1 0 Prapretno 33 18 TE-TO Ljubljana Vnajnarje R(REG)/I 1 1 0 0 4 0 — 22 3 0 57 39598 MO Maribor Maribor Tabor U/B 33 24 MO Maribor Maribor Pohorje R(REG)/B 0 19 24613 EIS Celje Celje U/T — — EIS TEB Sv. Mohor R(REG)/B 8 13 0 0 2 0 — 0 16 18777 Morsko R(REG)/I 20 14 EIS ANHOVO Gorenje Polje R(REG)/I 22 16 113 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Ljubljana Bež.. 1 Maribor 2GG2 4 I _I j 2GG4 4 2005 11 2GG6 1G I 2GG7 8 2008 G 2GG9 G Celje Murska S.-Rakičan Nova Gorica Koper G 26 6 1G2 G 27 1 33 G 34 38 G 19 9 Krvavec Iskrba Otlica 1 69 7 44 Slika 3. Število prekoračitev opozorilne urne koncentracije ozona 180 pg/m na merilnih mestih mreže DMKZ v letih 2002-2009 Figure 3. Number of exceedances of the 1-hour Ozone information threshold at DMKZ stations in the years 20022009 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 100 8G 6G 4G 2G G G ♦ Ljubljana Bež. ------ - Maribor - —*-Celje -■-Trbov lje -k-Zagorje Nova Gorica -O— M.S.-Rakičan ——-Koper Slika 4. Število prekoračitev mejne dnevne koncentracije delcev PM10 na merilnih mestih mreže DMKZ v letih 2002-2009 (dovoljeno število prekoračitev je 35) Figure 4. Number of exceedances of the 24-hour limit PM10 concentration at DMKZ stations in the period 20022009 (the allowed number of exceedances is 35) SUMMARY As in the last few years but in a smaller degree, the air in 2009 in Slovenia was overly polluted with PM 10 particles and far less with ozone. 114 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja The highest PM10 concentrations with most exceedances of the daily limit value were measured at the heavy urban traffic spot of Ljubljana center, and much less in the cities of Zasavje region (Zagorje, Trbovlje), and in Celje. Cities of Zasavje region are located in narrow valleys and are, besides traffic, influenced by local industries and individual heating. The main reason for a general decrease in PM10 as well as ozone concentrations in the last few years was a favourable weather condition with mild winters and changeable summers. In 2009 the information threshold concentration of ozone was exceeded only two times at Otlica station of higher altitude (Primorska region), and three times in Koper (Adriatic coast). SO2 concentrations remained below the limit values at all monitoring sites in 2009. Otherwise there were occasionally some higher short time peaks around the Šoštanj and Trbovlje Power Plants. Nitrogen Dioxide, Carbon Monoxide and Benzene concentrations were all below the limit values. 115 POTRESI EARTHQUAKES Potresi v Sloveniji - december 2009 Earthquakes in Slovenia - December 2009 Ina Cecič, Tamara Jesenko Seizmografi državne mreže potresnih opazovalnic so decembra 2009 zapisali 158 lokalnih potresov. Za lokalne potrese štejemo tiste, ki so nastali v Sloveniji ali so od najbližje slovenske opazovalnice oddaljeni manj kot 50 km. Za določitev žarišča potresa potrebujemo podatke najmanj treh opazovalnic. V preglednici smo podali 44 potresov, ki smo jim lahko določili žarišče in lokalno magnitudo, večjo ali enako 1,0. Prikazani parametri so preliminarni, ker pri izračunu niso upoštevani vsi podatki opazovalnic iz sosednjih držav. Čas UTC je univerzalni svetovni čas, ki ga uporabljamo v seizmologiji. Od našega lokalnega časa se razlikuje za eno uro (srednjeevropski čas). ML je lokalna magnituda potresa, ki jo izračunamo iz amplitude valovanja na vertikalni komponenti seizmografa. Za vrednotenje intenzitet, to je učinkov potresa na ljudi, predmete, zgradbe in naravo v nekem kraju, uporabljamo evropsko potresno lestvico ali z okrajšavo EMS-98. Na sliki 1 so narisani vsi dogodki z žarišči v Sloveniji in bližnji okolici, ki jih je v decembru 2009 zabeležila državna mreža potresnih opazovalnic in za katere je bilo možno izračunati lokacijo žarišč. -19 30 A A V & T R M A • r 1—1 " 'v_-J ; c\ 1 i .-• Jf J • t M * * * V * & m ■ * * O o y, > rm - J* t 7 P i" -.