Naj bo tako, kot si želi vsakdo: zdravja za telo, dobrih misli za glavo, ljubezni za srce, ko leto 2009 se začne.
ŠTEVILKA 31
ZLATA POROKA MATILDE IN IVANA POLAJŽAR
V soboto, 15. novembra, je bila v sejni sobi Občine Žetale slovesnost zlate poroke. Po natanko 50. letih skupnega življenja sta pred župana Občine Žetale Antona BUTOLNA in matičarja Alojza NOVAKA stopila zakonca Matilda in Ivan POLAJŽAR iz Dobrine 29. Slovesnost je potekala v prijetnem prazničnem razpoloženju. Župan je zlatoporočencema namenil lepe in prijazne besede: »Danes, 15. novembra, poteka natanko petdeset let od takrat, ko so prvi sramežljivi pogledi med dvema mladima človekoma prerasli v iskreno ljubezen in sta stopila na skupno življenjsko pot. Podobno kot za večino vaših občanov tudi za vaju ta pot ni bila lahka. Težke razmere so bile takrat v Halozah. Pripadata generaciji, ki je že v rani mladosti okusila poleg že pregovorne haloške še tegobe vojne. Tudi pozneje, ko sta stopila na skupno pot, razmere niso bile dosti boljše. Na sicer veliki kmetiji je bilo dovolj dela pa malo dohodka, zato se je moral oče družine zaposliti. Resnična ljubezen, vztrajnost in trdna volja so vama dajali moč, da vztrajata na poti, ki sta si jo začrtala in dočakala sta ta svečani trenutek, ki je dan le redkim. Vztrajala sta, se vzpenjala po strmi poti navzgor in črpala svojo moč iz neomajne ljubezni, medsebojnega spoštovanja, predvsem pa v skrbi za boljši kos kruha in lepše življenje vajinih otrok. Kot se v naravi izmenjujejo sence in sonce, se tudi v življenju menjujejo težki in srečni trenutki. Toda težki trenutki so bili pozabljeni, ko je tudi v vajino skromno življenje pogosto posijalo sonce in prineslo mnogo majhnih, skoraj neopaznih prelepih
trenutkov, pa tudi trenutkov velike sreče. Prav gotovo sta se najbolj veselila, ko so prihajali otroci: Martin, Dragica, Zdenka in Jani. Otroci so vaju spremljali na vajini poti, vama dajali moč in voljo za nove izzive. Zgradila sta jim trden dom, jih vzgajala v ljubezni in spoštovanju do soljudi in v veselju do dela. Žalosti, ko so kar prehitro odraščali in zapuščali topel dom, je sledilo veselje, ko sta videla, da so uspeli v življenju, in veselje, da se radi vračajo v vajin dom. Posebej sta se razveselila, da se je sin Jani odločil, da ostane doma in gradi naprej to, kar sta sama začela. Sonce sreče je sijalo tudi takrat, ko so prihajali vnuki in vnukinje. Štirje vnuki in pet vnukinj vaju spremlja tudi danes. Na vajino skupno prehojeno pot in vzorno življenje smo ponosni tudi v vodstvu Občine Žetale in se skupaj z vama veselimo vajinega skupnega jubileja«.
Zlatoporočencema je župan izročil plaketo in priložnostno darilo. Ob koncu slovesnosti so vsi zbrani zapeli pesem »Kolko kapljic, tolko let« in nazdravili slavljencem z željo za dolgo in srečno skupno življenje. Posebna zanimivost te slovesnosti je bila ta, da je imel župan Občine Žetale to čast, da je za zlatoporočenca lahko razglasil svojo taščo in tasta.
Jože Krivec
Naj staro leto odleti in novo prihiti.
Prinese pravljic, sreče in še dobrot polne vreče. Smeha za otroke na obroke, srce pa tako,
da ljubezni polno bo za uro vsako.


E

	[				L_
	Žetalske novice			a
'W
Dober dan!
Lepo pozdravljeni, spoštovani občani, občanke naše občine Žetale.
Pa smo spet skupaj. Prebirali bomo 31. številko Žetalskih novic. Seznanili se bomo z vsebino športnih, kulturnih in razstavnih prireditev ob 9. občinskem prazniku. Vse se je dobro in uspešno izteklo. Čas po zimsko drvi v konec leta, ko bo inventurni izkupiček zelo bogat: volitve, nove spremembe, urejen kraj, čas pričakovanj, praznovanj in prijetnih druženj.
Razmišljala sem, da bi se posvetila eni sami tematiki in se o njej malo razpisala, a si mislim: toliko nas je, občanov, občank, da si zaželimo srečo, zdravje; vsak po svoje razmišljamo, preživljamo dneve v delu, gostovanju in sprejemanju gostov.
Shrambe so polne dobrot, kleti dobrega vina, peči vroče od dobre kurjave, vrstijo se domači prazniki - fiireži, jedilniki so bogati dobrih jedi, pričakovanja uslišana, potrebe nepotešene, obiski razveseljivi, otroci smehljavi in nagajivi ob raznovrstnih igricah in slaščicah. Morda se kje polglasno razlega domača pesem ob raztegnjenem »mehu«, a dedek ne sedi na topli peči, babica ne bere pravljic na klopi ob peči, televizor polglasno prikazuje risanke, napete zgodbe, reklame ponujajo ceneno blago, kvaliteta neznana. Dnevi drvijo, mesec se smeje z neba, oh, ti božični čas, kako si romantičen, povrni zdravje bolnim, veselje žalostnim, primerno imetje obubožanim. Naj bo vse tako, kot si želimo občani in občanke, preberimo NOVICE, stisnimo desno dlan v desno dlan in si zaželimo srečo, zdravje, uspeh za leto 2009!
Veselo, prijazno, nežno, vznemirljivo pričakovanje in praznovanje dni, ki jih označuje PRATIKA,
Vam želimo člani UREDNIŠKEGA ODBORA
Žetalskih novic
Sprehod po vsebini
Zlata poroka	2
Dober dan	3
Prvo desetletje	4
Novice iz Občinske uprave	5-7
9, praznik občine Žetale	8-I2
Javni poziv	13
Lokalna akcijska Skupina Haloze	I4
E svetovanje	15
Sankanje - užitek, ne polomija	15-16
Športne prireditve	17
Mesec požarne varnosti v PGD Žetale	I8
Delo sveta za preventivo	I9
Jesen prihaja med Haloške griče	20
Zgodilo se je	2I
Priložnost za kariero v turizmu	22
PD Žetale	23
Bordairline	24-25
Matevžu v slovo	26
Iz vasi v vas	27-29
Zbirni center	30
Dobitniki priznanj	31
Fotoutrinki	32
JAVNO GLASILO "ŽETALSKE NOVICE"
Izdajatelj: Občina Žetale Naslov uredništva: Žetale 4, 2287 Žetale Odgovorna urednica: Marija Krušič Uredniški odbor: Marija SKOK, Franc PULKO ml., Milenka KOVAČ EC, Toni BUTOLEN Lektorica: Mojca KOPŠE, Marija KRUŠIČ Fotografija na naslovnici: Franc Pulko ml. Računalniški prelom: Šange d.o.o.
Javno glasilo "ŽETALSKE NOVICE" je na podlagi odločbe Ministrstva za kulturo RS štev.: 006-24/00 so z dne, 29.03.2001 vpisano v register javnih glasil pod zaporedno številko 1767.
V
Zetalske novice

Prvo desetletje samostojne občine
V tem času pred desetimi leti so se vzpostavili prvi organi samostojne Občine Žetale. Kot vsak začetek je bil tudi začetek delovanja samostojne občine težak. Zaostanek za razvitejšimi občinami, ne samo v Sloveniji, temveč tudi za sosednjimi občinami, je bil ogromen, možnosti za hitrejši razvoj pa predvsem zaradi majhnega števila prebivalcev slabe. Potrebno je bilo veliko energije, znanja, časa in volje, da je občina dejansko zaživela in začela uresničevati želje po boljših življenjskih pogojih za naše občane. Danes so pogoji za življenje naših občanov še vedno slabši kot v razvitejših okoljih, ker se v desetih letih pač ne da nadoknaditi zaostanka, ki je nastajal ne desetletja, temveč stoletja. Vendar so ti pogoji bistveno boljši kot pred desetimi leti. Ne bom ponovno našteval,
kaj vse smo uspeli v teh desetih letih postoriti, utemeljeno pa lahko zapišem, da je bilo v teh desetih letih postorjenega več, kakor v katerihkoli desetih letih v nekaj več kot sedemstoletni zgodovini Žetal. Ne glede na to, da se ni dalo narediti vsega, kar bi si želeli, smo vendar storili toliko, da nas tudi v drugih okoljih prepoznavajo kot primer uspešnosti. K uspešnemu delu občine je pripomoglo predvsem to, da smo bolj kot v nekaterih drugih skupnosti znali usmeriti različne poglede, stališča in ideje k iskanju v danem trenutku najboljših rešitev. Vsem, ki ste k hitremu razvoju občine kakorkoli pripomogli, se ponovno iskreno zahvaljujem in vas vabim, da tako nadaljujemo tudi v bodoče, kajti če hočemo resnično dohiteti razvitejše občine, je pred nami še ogromno trdega dela, za katerega bo prav tako potrebno ogromno energije, znanja, predvsem pa volje, da v strpnem dialogu in podrejanju osebnih interesov interesom skupnosti iščemo za večino sprejemljive rešitve.
December ni samo čas, ko se oziramo nazaj na prehojeno pot in analiziramo dosežke, je predvsem čas, ko se umirimo, se poveselimo v vznemirljivem pričakovanju nečesa novega, čeprav vsaj odrasli vemo, da so naša pričakovanja pogosto preveč optimistična.
Cenjene občanke in občani, sreča se v resnici skriva v nas samih, če jo bomo v teh prazničnih dneh našli najprej pri sebi, jo bomo našli tudi v družini in našli jo bomo v širši skupnosti.
Želim vam vesele božične praznike in obilo sreče in zadovoljstva v novem letu.
Vaš župan!
‘Vsem o6čankam in oBčcuum žetim vesele Božične praznih ter srečno in uspešno teto 20091
Vas župan Anton (BZl^TOLtEtAC
OBVESTILO ZA JAVNOST IZ OBČINSKE UPRAVE
Naložba v vašo prihodnost
On MOJO IMLNOIMVOORA IVKOfSKAl^p.
[vtopiti iJtid ii re9<XVfni AVWj
OBČINA ŽETALE
O izvajanju projekta: »Modernizacija lokalnih cest v naseljih
Kočice in Nadole«
V Občini Žetale se v naseljih Kočice in Nadole izvajajo dela na projektu, ki ga delno financira Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete Razvoj regij, prednostne usmeritve Regionalni razvojni programi. V nadaljevanju podajamo kratko informacijo o samo operaciji.
B
■sasasr
NALOŽBA V VAŠO PRIHODNOST..
Naziv operacije: Modernizacija lokalnih cest v naseljih Kočice in Nadole
Kratek opis operacije: Obnova LC 328040 Ptuj-Dolena-Marinja vas, LC 240130 Doklece-Janški Vrh, JP 741290 Tkavc-Potni Vrh-Peklača v skupni dolžini 5.630 m.
Cilji investicije:
lažji in varnejši dostop prebivalcem v službo, šolo, ipd.
izboljšanje cestnih povezav med naselji na tem območju in boljša povezava z občinskimi središči ter širše, zmanjšanje stroškov celoletnega vzdrževanja, zvišanje bivalnega standarda prebivalcev,
neposredno lažji dostop do gospodarskih objektov na obravnavanem področju, izboljšanje cestne infrastrukture, ipd.
Naziv upravičenca: Občina Žetale, Žetale 4, 2287 Žetale, ki je tudi investitor.
Stroški operacije: Načrtovani stroški operacije so ocenjeni na 752.705 EUR.
Od tega je prispevek EU in SVRL 533.166 EUR, razliko v višini 219.539 EUR pa zagotavlja Občina Žetale.
Datum začetka operacije: začetek operacije je bil 08.11.2007, sama dela na operaciji pa so se začela 20.06.2008 Konec operacije: september 2009
Kontaktne osebe: Podrobnejše informacije o izvajanju operacije lahko dobite pri županu Občine Žetale ali skrbniku projekta Jožetu Krivcu, tajniku občine.
Župan Občine Žetale: Anton BUTOLEN l.r.
etalske novice
m
*
Ureditev regionalne ceste RC-III 689, odsek 6260 Kozminci-Žetale-Rogatec, izgradnja pločnikov in javne razsvetljave v centru naselja Žetale končana!
V mesecu oktobru je bila končana pomembna investicija za Občino Žetale. V dobrem sodelovanju z Direkcijo R Slovenije za ceste nam je uspelo urediti del državne ceste v centru naselja Žetale, pločnike, avtobusno postajališče in javno razsvetljavo. Navedena investicija pomeni izboljšanje prometne varnosti in lepši zunanji videz samega centra Občine Žetale. Slavnostna otvoritev navedene investicije je bila v petek, 17. oktobra 2008, na novem avtobusnem postajališču pri Osnovni šoli Žetale.
Otvoritve so se udeležili pomembni gostje: mag. Gregor Ficko, direktor direkcije za ceste R Slovenije, Branko Marinič, poslanec DZ R Slovenije, Martin Mikolič, župan Občine Rogatec, Martin Turk, izvršni direktor Cestnega podjetja Ptuj, Štefan Zver, župnik žetalske župnije, člani Občinskega sveta in Občinske uprave občine Žetale in drugi gostje. V imenu soinvestitorja je najprej spregovoril župan Občine Žetale Anton Butolen, ki je v svojem govoru orisal pot do izvedbe investicije. V nagovoru se je posebej zahvalil županu Občine Rogatec Martinu Mikoliču za njegova prizadevanja, da je kot poslanec DZ ohranil investicijo iz leta 2003 v državnem proračunu.
Prav tako se je župan zahvalil Direkciji R Slovenije za ceste, posebej direktorju mag. Gregorju Ficku za dobro in korektno sodelovanje. Županova zahvala je bila namenjena tudi izvajalcu del Cestnemu podjetju Ptuj in vsem ostalim, ki so pri tem projektu kakorkoli sodelovali. V
Vzdrževanje in modernizacija občinskih cest
podobno. Ti predmeti so ob cestah postavljeni brez pisnega soglasja Občine Žetale. Svet Občine Žetale je na podlagi Zakona o javnih cestah sprejel Odlok o občinskih cestah in Odlok o kategorizaciji občinskih cest. Občinska cesta je torej tista cesta, ki jo je na podlagi sprejetega Odloka o kategorizaciji občinskih cest v Občini Žetale tako opredelil Občinski svet.
30. člen Odloka o občinskih cestah določa varovalni pas, ki se meri od zunanjega roba cestnega sveta in je na vsako stran občinske ceste širok:
-	4 m pri lokalni cesti in
-	2 m pri javni poti.
Namen varovalnega pasu je, da se preprečijo škodljivi vplivi posegov v prostor ob občinski cesti na občinsko cesto in prometa na njej. V varovalnem pasu je raba prostora omejena. Gradnja in rekonstrukcija ter postavljanje kakršnih koli drugih objektov in naprav v varovalnem pasu občinske ceste so dovoljeni le s soglasjem Občine Žetale.
Vlogo za soglasje za navedenega soglasja je možno dobiti na Občini Žetale ali na spletni strani Občine Žetale www.zetale.si.
Velikokrat se zgodi, da se pri modernizaciji in vzdrževanju občinskih cest pojavijo ovire, ki jih povzročijo lastniki zemljišč ob posameznih občinskih cestah. To so predvsem preblizu cestnega sveta postavljene različne ograje, drevesa, žive meje, električni in telefonski drogovi in
nadaljevanju slovesnosti je spregovoril direktor Direkcije za ceste R Slovenije, mag. Gregor Ficko. V svojem nagovoru je izrazil zadovoljstvo nad izvedbo tako pomembne investicije za ta kraj ob državni meji. Izrazil je prepričanje, da se bo modernizacija državne ceste Kozminci-Žetale-Rogatec še nadaljevala, saj gre za pomembno navezavo na bodočo avtocesto Maribor-Gruškovje. V kulturnem programu je nastopil Moški pevski zbor Kulturnega društva Žetale. Cesto, pločnike, avtobusno postajališče in javno razsvetljavo pa je blagoslovil naš župnik Štefan Zver.
13. redna seja Občinskega sveta
V	četrtek, 4. decembra 2008, je v sejni sobi Občine Žetale potekala 13. redna seja Občinskega sveta. Po potrditvi zapisnikov prejšnjih sej je svet obravnaval Občinski program varnosti. Občinski program varnosti je predstavil vodja redarske službe Skupne občinske uprave Ptuj, Branko Osterc. Občinski program varnosti predvideva uvedbo redarske službe na območju Občine Žetale. Ta služba se bo opravljala v okviru Skupne občinske uprave Ptuj. V razpravi je bilo precej pomislekov glede opravljanja redarske službe v Občini Žetale. Osnovna dilema je bila, ali ne gre pri vsem tem za podvajanje dela, ki bi ga morala opraviti policija.
V	nadaljevanju seje so svetniki obravnavali rebalans proračuna Občine Žetale za leto 2008. Rebalans je potrebno sprejeti, ker gre za spremembe nekaterih postavk proračuna Občine Žetale za leto 2008. Pri prihodkih se zmanjšuje postavka za financiranje po 21. členu ZFO za 40.440 EUR. Nadalje je manjša postavka pri prispevkih občanov za modernizacijo občinskih cest za 16.696 EUR. Tako bodo predvideni prihodki po rebalansu proračuna znašali 1.487.244 EUR, predvideni odhodki pa 1.517.069 EUR.
Sprejet je bil sklep o višini vrednosti točke za plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2009. Vrednost točke po novem znaša 0,0028 EUR. V nadaljevanju seje je bil potrjen Investicijski program za izvajanje operacije: Modernizacija občinskih cest v naseljih Kočice in Nadole. Za isto operacijo je bil usklajen Načrt razvojnih programov. Prav tako je Svet Občine Žetale dal
soglasje k ceni storitev pomoči na domu, ki bodo veljale od 1.1.2009. Na podlagi Pravilnika o najemu Prosvetne dvorane Žetale je bil sprejet cenik o najemu Prosvetne dvorane Žetale. V nadaljevanju seje je župan seznanil Občinski svet o poteku gradnje vrtca v občini Žetale. Prisotni so si lahko v sejni sobi ogledali idejne rešitve za vrtec v Žetalah, ki so jih izdelali študentje Fakultete za arhitekturo iz Ljubljane. Predvidena lokacija za vrtec je Vogrinčev travnik v neposredni bližini Osnovne šole Žetale. V letu 2009 bo potrebno urediti vso potrebno dokumentacijo in se potem javiti na razpis. Pred zaključkom seje je župan podal informacije o investicijah v Občini Žetale. Seja se je končala z dogovorom o obisku najstarejših občanov v posameznih naseljih v Občini Žetale ob božičnih in novoletnih praznikih.
Kmalu konec leta 2008
Leto 2008, ki si ga bomo v Občini Žetale zapomnili po mnogih pridobitvah, predvsem na področju investicij, se kar hitro izteka. Veliko dela in truda je bilo potrebo, da smo postorili vse tisto, kar smo načrtovali. Vsem, ki ste sodelovali pri uresničitvi naših ciljev, iskrena hvala. Pravijo, da bo prihodnje leto težko. Sloviti grški filozof Platon je dejal: »V vsakem od nas je pričakovanje, ki ga imenujemo upanje«. Zato Vam v prihodnjem letu želim veliko pričakovanja in upanja, da se Vam uresničijo vse želje. SREČNO.
Jože Krivec
9. PRAZNIK OBČINE ŽETALE IN 18. KOSTANJEV PIKNIK
Slavnostna seja Sveta Občine Žetale
V soboto, 18. oktobra 2008 ob 13. uri, je v sejni sobi Občine Žetale potekala slavnostna seja Sveta Občine Žetale. Seje so se ob članih Občinskega sveta udeležili delavci Občinske uprave in nekateri člani odborov in komisij, ki delujejo v Občini Žetale. Slavnostni govornik je bil župan Občine Žetale, kije z izbranimi besedami orisal 10 let delovanja Občine Žetale. Slavnostna seja se je končala z zdravico v čast 9. prazniku Občine Žetale.
Odkritje spominskega obeležja padlim in pogrešanim v I. in II. svetovni vojni
V okviru zaključnih prireditev ob 9. prazniku Občine Žetale je bila v soboto, 18. oktobra, na platoju pred mrliško vežico Žetale prireditev ob odkritju spominskega obeležja žrtvam I. in II. svetovne vojne. Pobudo za postavitev spominskega obeležja je dal naš rojak Franc Fideršek iz Ptuja. Slovesnosti so se udeležili številni občani, svojci padlih in pogrešanih v I. in II. svetovni vojni in številni gostje. Slavnostni govornik na tej sccčani prireditvi je bil župan Občine Žetale Anton Butolen, ki je dejal:
»Lep in prisrčen pozdrav vsem, ki ste se zbrali na odkritju spomenika žrtvam vojnega nasilja v 20. stoletju iz naše občine. Dovolite mi, da v naši sredini še posebej pozdravim predsednika združenja mobilizirancev v nemško vojsko, g. Andreja Zorka, in njegove sodelavce, predsednika Zveze borcev NOB, območne enote Ptuj, g. Mitjo Mrgoleta, našega rojaka g. Franca Fiderška, ki je pripravil gradivo za spominsko obeležje, g. farnega
župnika Štefana Zvera in našega rojaka g. Lojzeta Gajška, ki bo spominsko obeležje blagoslovil.
Slovenci smo pred sedemnajstimi leti uresničili tisočletne sanje in zaživeli v svoji lastni državi. Pred štirimi leti smo postali polnopravni člani EU, ki je nastala tako iz potrebe po gospodarskem razvoju kakor tudi iz spoznanja velike večine Evropejcev, da pot k napredku in blaginji ljudi vodi preko sodelovanja, medsebojnega spoštovanja in razumevanja; zrastla je iz spoznanja, da je pot napredka pot miru.
Na žalost ni bilo vedno tako. Tisočletja so Evropo pretresale vojne. V teh vojnah smo bili Slovenci drobiž, ki se je moral na povelje boriti za tuje gospodarje. 20. stoletje je bilo stoletje najhujših morij, ki so usodno zaznamovale tudi naš narod, pa tudi našo občino.
Pobuda za postavitev spominskega obeležja v naši občini je prišla od gospoda Fiderška že pred leti. Moja želja je bila, da so na tem obeležju zapisani vsi, ki so kakorkoli izgubili življenje zaradi vojn v preteklem stoletju. Zavedal sem se, da je takšno stališče v večini primerov vodilo v ideološko pogojene spore in konflik-
te med različno mislečimi. Postavlja se vprašanje, katera imena na obeležje sodijo in katera ne. O teh vprašanjih ni soglasja niti na nivoju države, kaj šele v veliki večini občin.
Spoštovani, s spominskim obeležjem, ki ga bomo danes odkrili, ne postavljamo vrednostnih sodb o tem, kje in na kateri strani je kdo izgubil življenje. Dejstvo je, da je vojna sama po sebi največji zločin zoper človeštvo, večina žrtev na kateri koli strani pa je nedolžnih. Velika večina od 162 ljudi, katerih imena so zapisana na teh ploščah, se na mestu in v vlogi, v kateri so izgubili življenje, ni znašlo po svoji volji. Tja so bili poklicani ali nasilno privedeni, bili so iztrgani iz svojega skromnega vsakdanjega življenja. Za njimi so ostali starši, bratje, sestre, žene in otroci in osiromašena skupnost.
Za tiste, ki so se odločili prostovoljno, bili na pravi strani in žrtvovali svoje življenje za našo domovino, naj velja čast, slava in večna hvaležnost, ki ne more in ne sme biti nikoli sporna.
Nekateri so se žal odločili napačno. Vprašam vas, ali jih moramo zaradi tega zares zamolčati in večno obsojati? Danes živimo v povsem drugačni družbi, kot je bila pred šestdesetimi leti, družbene in ekonomske razmere so drugačne, drugačna je dostopnost do izobrazbe in informacij, veljajo drugačne vrednote. Ali imamo s te distance sploh moralno pravico obsojati kogarkoli za žalostne dogodke v tistem času? Navsezadnje so ljudje svoje napake plačali z lastnim življenjem. Prepričan sem, da je največ, kar lahko naredimo, da globoko obžalujemo vsako nasilje, dostojno pokopljemo in obeležimo mrtve in storimo vse, da se žalostni dogodki nikoli več ponovijo. Takšna in podobna razmišljanja presegajo okvir tega obeležja, ki ima namen na enem mestu zbrati imena vseh žrtev iz naše občine in jih simbolično vrniti v rodni kraj, iz katerega so bili nasilno iztrgani. Zato sam kot veteran vojne za Slovenijo stojim za tem spominskim obeležjem, ki ne prinaša vrednostih sodb in ne dela razlik med mrtvimi. Vesel in ponosen sem, da v naši občini postavitev tega obeležja ni bila sporna.
Zahvaljujem se v prvi vrsti g. Fideršku, ki je imena zbral. Imena smo objavili v Zetalskih novicah in na pobudo občanov seznam dopolnili. Če se bo pokazalo, da je kdo kljub temu izpuščen, ga bomo še pripisali. Zahvaljujem se Zvezi mobilizirancev v nemško vojsko, ki je tudi materialno podprla postavitev tega obeležja, Zvezi borcev za sodelovanje, Občinskemu svetu, ki je podprl investicijo; zahvaljujem se vsem, ki ste kakorkoli pripomogli, da je to spominsko obeležje postavljeno.
Spoštovani, to obeležje je obeležje spomina na vse tiste naše rojake, ki so bili nasilno iztrgani iz svojega okolja in v naj lepših letih izgubili svoje življenje.
To obeležje pa je tudi opomin, da nasilje vedno rodi nasilje. Pot napredka in blaginje je pot miru, sožitja, medsebojnega spoštovanja, priznavanja pravice do drugačnosti in strpnosti v medsebojnih odnosih. Te vrednote moramo negovati v družini, v šoli, v cerkvi, v društvih, v občini, v državi in mednarodni skupnosti, če
hočemo, da se žalostni dogodki iz 20. stoletja ne bodo nikoli ponovili.«
V kulturnem programu so nastopili: Ženski pevski zbor Kulturnega društva Žetale in pevke upokojenke DPD Svoboda Ptuj. Pozdravne besede in besede zahvale je v imenu Zveze društev mobilizirancev Republike Slovenije v II. svetovni vojni izrazil predsednik te zveze, g. Zorko. V imenu Območnega združenja borcev NOB je prisotne pozdravil in spregovoril njegov predsednik g. Mitja Mrgole. Na spominskem obeležju, ki stoji na častnem mestu pred mrliško vežico Žetale, je vklesanih 162 imen, padlih in pogrešanih v vojnah 20. stoletja iz območja Žetal. Slovesno odkritje spominskega obeležja so opravili župan Občine Žetale, g. Anton Butolen, častni predsednik Zveze društev mobilizirancev v II. svetovno vojno, g. Ludvik Puklavec in predsednik Območne zveze združenja borcev NOB, g. Mitja Mrgole.
Spominsko obeležje je blagoslovil vizitator slovenskih lazaristov, g. Lojze Gajšek, ki je v nagovoru poudaril, da se grozote vojn 20. stoletja ne smejo več nikoli ponoviti. Pred zaključkom slovesnosti je spregovoril pobudnik za postavitev spominskega obeležja, g. Franc Fideršek, ki se je zahvalil županu in Občini Žetale, da je sprejela njegovo pobudo in tako postavila ta enkraten spomenik žrtvam nikoli razumljenega vojnega nasilja.
Osrednja prireditev ob 9. občinskem prazniku
Številni občani Občine Žetale in vabljeni gostje so v soboto, 18. oktobra 2008 ob 16. uri dodobra napolnili prireditveni šotor, v katerem je potekala osrednja slovesnost ob 9. prazniku Občine Žetale. Voditeljica programa, Nada Kotar, je uvodoma pozdravila vse prisotne, med njimi ugledne poslance Državnega zbora: Branka Mariniča, Franca Pukšiča in Milana Gumzarja, župane sosednjih in prijateljskih občin, poslovne partnerje, dobitnike priznanj in ostale prisotne. Po Zdravljici, ki jo je zapel Moški pevski zbor Kulturnega društva Žetale, je imel slavnostni govor župan Občine Žetale, g. Anton Butolen, ki je dejal:
»Spoštovani častni občan, spoštovane občanke, občani, cenjeni gostje, lepo in prisrčno pozdravljeni na osrednji proslavi ob 9. občinskem prazniku Občine Žetale.
Občinski praznik je že po tradiciji priložnost, da pregledamo delo za nazaj in pripravimo načrte za naprej. O investicijah v letošnjem letu je bilo že mnogo povedanega, zato o njih danes ne bom govoril. Ker letos zaokrožujemo prvo desetletje delovanja samostojne Občine Žetale, je morda prav, da se ozremo na vseh deset let.
Vsaj tisti, ki smo si še posebej prizadevali za samostojno občino, smo se zavedali, da ustanavljamo občino na območju z enim največjih razvojnih zaostankov v državi. Verjeli pa smo, da se s trdim delom in skupnim prizadevanjem vseh občanov ta zaostanek da zmanjšati in tudi našim občanom zagotoviti boljše pogoje za življenje.
Izhajajoč iz tega dejstva sem si kot župan novo nastale občine zastavil tri dolgoročne cilje: izboljšati pogoje za življenje občanov, izboljšati podobo naše majhne občine v širši javnosti,
izboljšati družbeno, društveno in družabno življenje v občini.
Vsi trije cilji zahtevajo finančna sredstva, vendar vsaj za uresničitev drugih dveh ciljev samo finančna sredstva niso dovolj. Potrebno je, da občani resnično sprejmejo občino za svojo, da so pripravljeni za svojo občino tudi kaj storiti in ne samo od nje nekaj zahtevati. Vesel in ponosen sem, da nam je to v veliki meri uspelo.
Kajti ne glede na to, da večina občanov meni, da so najpomembnejša dejavnost občine investicije, moram reči, da se vse tri naloge prepletajo in dopolnjujejo. Brez ustrezne organiziranosti in urejenega pravnega statusa tudi investicij ni. Za pridobivanje denarja pa je še kako pomembna javna podoba občine.
Na vseh treh področjih je bilo v teh desetih letih narejeno ogromno. Jasno je, da smo največ pozornosti namenili izboljšanju pogojev za življenje občanov.
V tem času smo :
zgradili osnovno šolo,
zgradili mrliško vežico,
obnovili zdravstveni dom,
zagotovili prostore za delovanje občine,
zgradili vodovod na območju cele občine,
modernizirali približno 25 km cest,
sanirali pet plazov,
začeli urejati pločnike in razsvetljavo
v centru Žetal,
zagotovili pogoje za požarno varnost, izboljšali vzdrževanje cest, izboljšali prevoze otrok.
Kljub vsemu naša občina še vedno veliko zaostaja za razvitejšimi okolji. Sistem črpanja sredstev za demografsko ogrožena okolja je še vedno bolj naklonjen razvitim. Brez teh sredstev pa v občini praktično ni možno veliko narediti. Ponovno bom izrekel že neštetokrat poudarjeno dejstvo, da imeti svojo občino še ne pomeni hitrejšega razvoja. Je le priložnost, da z lastnim delom in sposobnostmi pripeljemo v občino čim več denarja za investicije. Letno se prijavljamo povprečno na deset do petnajst razpisov. Za vsakega je potrebno ogromno dela že za pridobivanje dokumentacije. Paradoks je, da ima zaradi tega naša občinska uprave več dela, kot ga imajo v večjih občinah. Vendar se nam je do sedaj takšno delo obrestovalo. Ne glede na to, da nismo uspeli postoriti vsega, kar smo si želeli na občini in kar so si želeli občani, je premik v teh desetih letih ogromen, zato bi se ob tej priložnosti zahvalil občinski upravi, vsem dosedanjim občinskim svetnikom, dosedanjima podžupanoma, članom odborov, vaških odborov, nadzornemu svetu, članom številnih gradbenih odborov in vsem občankam in občanom, ki so prispevali k hitrejšemu razvoju občine v teh desetih letih.
Če je na področju investicij najpomembnejša vloga organov občine, pa je na drugih dveh področjih še posebej pomembno delovanje društev in posameznikov. Z velikim veseljem ugotavljam, da je bilo v občini v teh letih ustanovljenih kar nekaj novih društev in da so že delujoča začela delovati z novim elanom. Vsem, ki svoj prosti čas namenjate delovanju društev in s tem pripomorete k prepoznavnosti občine v širšem prostoru, kakor tudi h kvaliteti življenja v občini, se prav tako iskreno zahvaljujem. Zahvaljujem se tudi vsakemu posamezniku, podjetnikom in vsem, ki z odmevnimi dosežki na katerem koli področju prispevate k ugledu občine.
Spoštovane občanke, cenjeni občani. Deset let delovanja Občine Žetale je za nami. Skupaj smo dosegli uspehe, na katere smo lahko ponosni. Verjamem, da smo našli pravo pot, zato vas vabim, da po tej poti nadaljujemo tudi v prihodnje. Pred nami je še veliko dela.
Danes pa je čas za predah, čas za veselje, čestitam vsem občankam in občanom ob 9. občinskem prazniku, čestitam letošnjim nagrajencem, vsem skupaj pa želim prijetno razpoloženje in veselo praznovanje«.
V kulturnem programu so nastopili: Moški pevski zbor Kulturnega društva Žetale, Ženski pevski zbor Kulturnega društva Žetale, učenci OŠ Žetale in pevke upokojenke DPD Svoboda Ptuj. Čestitke in vzpodbudne besede so občanom Občine Žetale izrekli poslanci: g. Branko Marinič, g. Franc Pukšič in g. Milan Gumzar. V imenu prisotnih županov je zbrane pozdravil župan Občine Podlehnik, Marko Maučič. Osrednji del prireditve je bil namenjen podelitvi priznanj Občine. Priznanja je podelil župan Občine Žetale, Anton Butolen. Najprej so bili javno predstavljeni diplomanti visokih šol: Mitja Zakelšek, Romana Širec in Aleš Frlež. Priznanje župana občine Žetale so prejeli: dr. Saša Jazbec, Danica Žerak in Mitja Zakelšek. Priznanje občine Žetale so prejeli: Monika Jazbec, Stanko Pulko, Angela in Jože Kopše. Zlato plaketo so prejeli Kmetija Antona in Bernarde Kolar in Franc Fideršek. Osrednja prireditev ob 9. občinskem prazniku se je zaključila s pogostitvijo vseh prisotnih.
Jože Krivec
ihh
Že 18. kostanjev piknik
Po osrednji prireditvi ob 9. prazniku Občine Žetale se je praznovanje nadaljevalo z 18. kostanjevim piknikom. Prvi kostanjev piknik je bil organiziran pri Lovskem domu Žetale leta 1990 kot zahvala vsem tistim, ki so Halozam pomagali pri odpravi posledic elementarne nesreče. Takrat so se piknika udeležili takratni predsednik predsedstva Republike Slovenije, Milan Kučan in člana predsedstva Ciril Zlobec ter Dušan Plut. Z leti je piknik postal osrednja prireditev v Žetalah, tako da smo z nastankom Občine Žetale s prireditvijo povezali tudi občinski praznik.
Glavni organizator kostanjevega piknika je Restavracija Gastro z direktorjem Marjanom Skokom na čelu. Pri tem mu pomagajo tudi ostali, predvsem člani Prostovoljnega gasilskega društva Žetale. Upamo, da bo Marjan pri organizaciji Kostanjevih piknikov vztrajal tudi v prihodnje, ker edini poseduje vso potrebno infrastrukturo, ki je potrebna za organizacijo tako velike prireditve. Tako je tudi letošnji jubilejni 18. kostanjev piknik potekal do ranih jutranjih ur ob bogati ponudbi hrane, pijače in seveda pečenega kostanja. Za ples so poskrbeli člani Ansambla bratov Gašperič.
Jože Krivec
SfZi
Žetalske novice

Srečanje starejših občanov
V nedeljo po pozni maši je v prireditvenem šotoru potekala tradicionalna prireditev, namenjena srečanju starejših občanov Občine Žetale. Letošnjega srečanja se je v lepem sončnem vremenu udeležilo preko 60 starejših občanov naše občine. Vse prisotne je pozdravil župan Občine Žetale, Anton Butolen. Prisrčen kulturni program so pripravili učenci Osnovne šole Žetale. V imenu starejših se je županu in Občini Žetale zahvalila naša znana občanka Trezika Horvat iz Kočic. Po uradnem delu srečanja je sledilo druženje in pogostitev starejših občanov.
Jože Krivec
Nova prireditev - Srečanje frajtonarjev
Zadnja prireditev 9. praznika Občine Žetale in 18. kostanjevega piknika je bila Srečanje frajtonarjev iz Haloškega in širšega območja. Prireditev je letos potekala prvič in takoj navdušila zbrano občinstvo. Nosilno vlogo pri tej prireditvi je imel vodja ansambla Štajerski baroni, Marjan Hercog. Srečanja, ki je imelo tekmovalni značaj, se je udeležilo 30 glasbenikov, ki igrajo na diatonično harmoniko, zato je imela strokovna komisija zahtevno nalogo, da je izbrala najboljše. Po končanem srečanju so prisotne v prireditvenem šotoru zabavali člani ansambla Štajerski baroni.
Ob 18. uri je župan Občine Žetale oznanil, da so prireditve v počastitev 9. praznika Občine Žetale in 18. kostanjevega piknika končane.
Hvala vsem in nasvidenje na 10. prazniku Občine Žetale in 19. kostanjevem pikniku.
a PBAZNIK OBJETA
\ JS^0STANJEV piknik
18. in 19.10.2008
Jože Krivec
Razstave so bile paša za oči
Pred osrednjo prireditvijo ob 9. prazniku Občine Žetale je bila v avli Osnovne šole Žetale otvoritev razstav, ki so jih pripravila društva, ki delujejo v Občini Žetale, in sicer: Društvo podeželskih žena Žetale, Društvo upokojencev Žetale, Osnovna šola Žetale, Lovska družina Žetale, Strojni krožek Žetalanec, Turistično društvo Žetale, Jadralsko društvo Žetale. V prvem nadstropju Osnovne šole Žetale je bila razstava študentov Fakultete za arhitekturo iz Ljubljane, ki so na ogled postavili idejne rešitve za vrtec v Žetalah. Po predstavitvi posameznih razstav je razstave za ogled uradno odprl župan Občine Žetale, Anton Butolen.

. *.
EK RP
Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja
Evropa investira v podeželje
Javni poziv za oddajo prijave projektnih predlogov za izvajanje
“Lokalne razvojne strategije za Haloze 2007-2013” za leto 2009
Predmet podpore je dodelitev nepovratnih sredstev za izvajanje projektov v okviru LRS za Haloze na območju občin: Zavrč, Gorišnica, Cirkulane, Videm, Majšperk, Žetale, Podlehnik.
Rok za oddajo vlog je četrtek, 15.1.2009 do 12. ure na sedežu uporavljalca LAS Haloze.
Razpisna dokumentacijo je dosegljiva na spletni strani www.halo.si/las_haloze, sedežih navedenih občin in upravljalca.
Predstavitev razpisne dokumentacije bo v torek,
09.12.2008 ob 15.00 uri v prostorih upravljalca.
Predsednica LAS Haloze: mag. Darinka RATAJC
Upravljalec LAS Haloze:	PRJ HALO, Cirkulane 56, 2282 Cirkulane,
T: 02 795 32 00, info@halo.si, www.halo.si
LOKALNA AKCIJSKA SKUPINA HALOZE
Lokalna Akcijska Skupina Haloze
Lokalna akcijska skupina Haloze je bila ustanovljena decembra 2006 v Žetalah. Z združevanjem razpoložljivih človeških in finančnih virov spodbuja trajnostni razvoj obmejnega podeželskega haloškega območja. Na lokalnem območju izboljšuje sodelovanje med posameznimi haloškimi podeželskimi akterji. Predstavlja lokalno javno-zasebno partnerstvo. Oblikovana je tripartitno, kar pomeni zastopanost tako posameznikov, interesnih združenj in društev, kot javnih institucij in gospodarskih subjektov.
Lokalna razvojna strategija za Haloze
Lokalna razvojna strategija za Haloze je pomemben razvojni dokument, ki ga bo Lokalna akcijska skupina Haloze uresničevala v programskem obdobju 2007-2013 in ima podlago v izdelanem dokumentu Razvojni program podeželja za Haloze 2007-2013.
Lokalna razvojna strategija za Haloze predstavlja dolgoročno usmeritev razvoja območja Haloz. Temelji na analizi stanja obmejnega območja Haloz, kar je pomembno za njeno uspešno uresničevanje. Predvideva uporabo človeških in naravnih virov.
Zakaj se naj včlanim v LAS Haloze?
član LAS Haloze postanete, če želite biti obveščeni o vseh aktivnostih LAS Haloze oziroma imate projektni predlog, ki bi ga želi sofinancirati s strani Razvojnega programa podeželja za Haloze 2007-2013. članstvo ne pomeni nobene finančne obveznosti ali članarine.
Kako se včlanim v LAS Haloze?
člani LAS Haloze lahko postanejo vsi prebivalci, podjetja, društva, vaške skupnosti ipd. na območju občin Zavrč, Cirkulane, Gorišnica, Videm, Majšperk, Podlehnik in Žetale.
član postanete, ko izpolnite Izjavo o članstvu v LAS Haloze in jo dostavite na naslov LAS Haloze, Cirkulane 56, 2282 Cirkulane.
Osnovne dodatne informacije o LAS Haloze dobite na sedežih občin oz. na
sedežu upravljavca LAS Haloze:
ORGANIZACIJA/
OBČINA	IME IN PRIIMEK	NASLOV	TEL. ŠT.	EL. NASLOV
1. PRJ HALO	Nataša Erlač	Cirkulane 56, 2282 Cirkulane	02 795 32 00	natasa.erlac @ halo.si
2. Občina Zavrč	Lidija Domjan	Zavrč 11, 2283 Zavrč	02 761 04 82	obcina.zavrc @ siol.net
3. Občina Gorišnica	Aleksandra Žuran	Gorišnica 83 a, 2272 Gorišnica	02 743 11 11	obcina.gorisnica @ siol.net
4. Občina Cirkulane	Kristina Kelenc	Cirkulane 40 a, 2282 Cirkulane	02 795 34 20	direktor @cirkulane.si
5. Občina Videm	Nada Golob	Videm pri Ptuju 54, 2284 Videm	02 761 94 00	nada.golob @ videm.si
6. Občina Podlehnik	Miran Krajnc	Podlehnik 21, 2286 Podlehnik	02 788 40 60	miran.krajne® podlehnik.si
7. Občina Žetale	Jože Krivec	Žetale 4, 2287 Žetale	02 795 32 80	j oze.kri vec @ zetale.si
8. Občina Majšperk	Gorazd Ladinek	Majšperk 32 a, 2322 Majšperk	02 795 08 30	gorazd.ladinek@majsperk.si
Upravljavec LAS Haloze je Podeželsko razvojno jedro Halo, Cirkulane 56, 2282 Cirkulane, telefon 02 795 32 00, elektronski naslov info@halo.si .
Več informacij o LAS Haloze najdete na spletni strani www.halo.si .
Žetalske novice
eSvetovanje je vaša samostojna pot do zaposlitve!
Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje vas obvešča, da je na spletnih straneh Zavoda: www.ess.gov.si objavljena nova elektronska storitev eSvetovanje, namenjena svetovanju pri zaposlovanju in poklicni orientaciji. Storitev smo razvili v sodelovanju z evropskimi partnerji in s finančno pomočjo Evropske unije. Vabljeni k ogledu in uporabi novega pripomočka!
eSvetovanje je nova spletna storitev Zavoda RS za zaposlovanje, ki kot osebna spletna svetovalnica ponuja informacije, nasvete in praktične pripomočke za načrtovanje poklicne poti in iskanje zaposlitve.
eSvetovanje je vaša samostojna pot do zaposlitve!
Na voljo so štiri rubrike, s pomočjo katerih si lahko pomagate pri izboru poklicne poti in iskanju zaposlitve. V rubriki Samoocena lahko spoznate pomembnost vaših osebnostih lastnosti, interesov, vrednot in motivov ter stila življenja pri iskanju zaposlitve. V rubriki Zaposlitveni cilji boste izvedeli, kateri poklici obstajajo, kakšna dela se opravljajo v okviru teh poklicev in kakšno izobrazbo potrebujete, da bi se v njih zaposlili. Za uspešno zaposlitev na prosto delovno mesto je potrebno vedeti, kje in kako naj iščemo zaposlitev, kako kandidiramo na delovna mesta, kako pripravimo prijavo na delovno mesto in kako se pripravimo na zaposlitveni razgovor. Vse to vam ponuja rubrika Veščine iskanja dela. V rubriki Trg dela pa so vam na voljo informacije in podatki o slovenskem trgu dela.
p) svetovanje
svetovanje pri zaposlitvi in poklicni orientaciji
, CJsvttnvanfe
SANKANJE - UŽITEK, NE POLOMIJA!
Prve sanke, ki jih otrok dobi, niso namenjene dirjanju in rekordnim športnim dosežkom, ampak pogosteje služijo kot prevozno sredstvo za - pogosto že utrujenega - malega lastnika.
Ko jih kupujete, izberite močnejše - in bolj vzdržljive, da bodo zdržale "več potnikov", kajti med spustom po bregu bo z otrokom gotovo tudi eden od staršev.
Sankanje postaja moderno, zlasti s plastičnimi vrečami, gumami in čolni. Vse več je usodnih poškodb pri sankaških avanturah, predvsem zaradi podcenjevanja nadomestkov za sani. Posebno nevarna prevozna sredstva na snežni strmini so avtomobilske gume, gumijasti čolni, plastične vrečke, plastične lopate - skratka vse tisto, česar ni mogoče zadovoljivo krmiliti. Klasične sani so vsaj delno vodljive, zaradi sedečega položaja pa je možno zavirati tudi z nogami.
Zakon o varnosti na smučiščih določa, da mora smučar do 12. leta starosti uporabljati zaščitno smučarsko čelado, kar velja tudi za sankanje. Sicer pa velja ne glede na starost smučarja upoštevati geslo: "Pametno glavo varuje čelada."
Pozorni bodite na naslednje:
•	Otroka s sanmi nikoli ne pustite samega, saj lahko kaj hitro zaide na smučarsko progo, kjer sankanje ni dovoljeno .
•	Za otroka, ki nima klasičnih sani, ampak plastičen UFO krožnik, lopato in podobne rekvizite, izbirajte za spuste brežine s čim manj neravninami. Odskoki pri sankanju s takimi, težje vodljivimi pripomočki po neravnem terenu lahko poškodujejo hrbtenico!
Sankanje na smučišču je dovoljeno le na površinah, ki so temu namenjene in so predpisano označene oziroma zavarovane.
Primerov iz prakse je kar precej, izstopa pa naslednji:
Nekaj pred polnočjo 23. februarja 1999 se je na navidezno nedolžnem smučišču Kekec za hotelom Larix v Kranjski gori zgodila huda nezgoda, ki je bila usodna za 18-letnega fanta. Zgodilo se je kmalu potem, ko se je skupina razigranih ljubljanskih srednješolcev odločila za zabavno nočno sankanje. Odšli so na smučišče in ker niso imeli sani, so se odločili za spust na polivinilastih vrečkah. Tedaj so ob vznožju smučišča opazili dve zaščitni blazini velikosti l,5m x lm. Blazini sta bili oviti okrog stebrov žičnice kot ščitnik za smučarje. Odvili so ju in se z vrečami v rokah napotili do polovice smučišča ter se spustili po gladki, ne prestrmi smučarski progi.
Zabava je bila na vrhuncu, in ko sta se 18-letna dijaka že četrtič spustila po progi, ju je pričelo vrteti, tako da sta se nekajkrat zasukala in priletela do vznožja smučišča s hrbtoma obrnjena navzdol. Gladka vreča, na kateri je "sankanje" doseglo veliko hitrost, ju je odnesla proti kozolcu in prikolici, namenjeni prodaji pijače, ob kateri je postavljena klop in miza s kovinskimi nogami. Ko je eden izmed dijakov opazil, da drvita proti klopi, je zadnji hip skočil z blazine, drugemu dijaku pa to ni uspelo. Skupaj z blazino se je zaletel v klop, od koder ga je odbilo v dva metra oddaljeno prikolico, kjer je hudo poškodovan obležal. Hude poškodbe so bile take narave, da so terjale operacijo ljubljanske ekipe kirurgov. Ponesrečenec, ki je preživel in bo ostal paraplegik, je imel nenavadno hude poškodbe glave in hrbtenice na prsnem delu.
VARNO ČEZ PRAZNIKE V NOVO LETO
Mineva leto, leto pričakovanj, naporov, uspehov, prijetnih doživetij in grenkih spoznanj. Preživeli smo ga kakor
•	Sani ne smejo imeti nikjer ostrih robov.
•	Vrvica mora biti tako močna, da vzdrži transport potnika na saneh.
•	Sani naj imajo ročaje ali leseno naslonjalo, na katere se lahko otrok opre ali nasloni, da ne zdrsne nazaj.
•	Otrokove noge in stopala lahko varno namestite na sanke.
•	če je le mogoče, izberite lesene sani. Če se odločite za plastične, naj bodo te iz kakovostnega materiala, ki vzdrži nizke temperature, tako da se ob prvih neravni-nah zaradi krhkosti ne bodo razletele.
kdo, prvi bolj, drugi manj uspešno in eni bolj, drugi manj pretresljivo. Ponovno je pred nami čas praznikov, čas veselja in radosti. Kakor že nekaj let vas tudi letos pozivamo k mirnim praznikom in praznovanju brez pokanja petard, streljanja raket in drugih pirotehničnih izdelkov. Ne dovolimo, da bi trenutek igrivosti, nepremišljenosti in preizkušanje poguma in znanja prekinil mir in srečo ter ogrozil naše zdravje ali zdravje naših najbližjih. Preden boste zanetili petardo ali raketo, pomislite na to, da gre za nevarne predmete, ki lahko zaradi malomarnosti in nesreče prizadenejo več trpljenja in škode kot nudijo užitka. Strnite uspehe letošnjega leta s premišljenim in odgovornim ravnanjem do sebe, svojih najbližjih, sosedov in znancev. Naj se leto konča tako, kot se je začelo -brez poškodb, ki bi jih povzročili pirotehnični izdelki.
Mnogi boste praznike preživeli pri prijateljih, sorodnikih in znancih, mnogi na potovanjih in izletih. Poskrbite, da boste ob vrnitvi domov svoja doživetja prijetno zaključili. Pred odhodom od doma postorite vse potrebno za varnost svojih domov in ostalega premoženja. Ne dajajte možnosti "nepridipravom", da bi izkoristili vašo odsotnost in vam prizadejali nepotrebno škodo.
Seznanite svoje prijatelje ali sosede o svojem odhodu in jih prosite, da popazijo na vaše imetje, stanovanje ali hišo.
Želimo, da bi praznike preživeli prijetno, v družbi najdražjih in da bi leto zadovoljno zaključili.
V prihajajočem letu vam želi veliko zdravja, varnega počutja ter veliko uspehov in osebne sreče kolektiv policijske postaje Podlehnik.
Damjan BRAČIČ,
VODJA POLICIJSKEGA OKOLIŠA
Športne prireditve ob 9. OBČINSKEM PRAZNIKU in 18.
KOSTANJEVEM PIKNIKU Občine Žetale leta 2008
REZULTATI:
Občina Žetale in športno društvo Rim
NAMIZNI TENIS: petek, 19.09.2008, telovadnica OŠ Žetale, sodelovalo je 18 igralcev
1.	mesto: BLAŽ VODUŠEK
2.	mesto: MATEJ GAJSER
3.	mesto: TOMAŽ GAJSER
KOŠARKA - trojke: sobota, 20.09.2008, telovadnica OŠ Žetale, sodelovalo je 6 ekip
1.	mesto: ČERMOŽIŠE 45
2.	mesto: NADOLE
3.	mesto: MEN IŠČI
ODBOJKA: sobota, 20.09.2008, telovadnica OŠ Žetale, sodelovalo je 8 ekip
1.	mesto: ČERMOŽIŠE 45
2.	mesto: KUJ NEKE
3.	mesto: VOLUHARJI
ŠAH : petek, 26.09.2008, sejna soba Občine Žetale, sodelovalo je le 6 igralcev
1.	mesto: IGOR ILJAŽ
2.	mesto: STANKO POLAJŽER
3.	mesto: ANTON BUTOLEN
STRELJANJE Z ZRAČNO PUŠKO: sobota, 27.09.2008, igrišče športnega društva RIM, sodelovalo je 13 strelcev
1.	mesto: ROBI KOREZ
2.	mesto: MIRAN ŽELEZNIK
3.	mesto: IVAN BEDENIK
MALI NOGOMET : nedelja, 28.09.2008, igrišče OŠ Žetale, sodelovalo je 7 članskih ekip in 3 veteranske
-	člani
1.	mesto: MENIŠCI
2.	mesto: KOČICE
3.	mesto: NADOLE
-	Veterani
1.	mesto: 73 (letniki)
2.	mesto: ŽETALE VETERANI
3.	mesto: DOBRINA VETERANI
VLEČENJE VRVI: nedelja, 28.09.2008, igrišče OŠ Žetale, sodelovale so 4 ekipe
1.	mesto: OBČINA ŽETALE
2.	mesto: LOVSKO DRUŠTVO ŽETALE
3.	mesto: STROJNI KROŽEK
Organizacijski odbor za športne prireditve športno društvo RIM
Za izvedbo športnih prireditev ob 9. občinskem prazniku Občine Žetale je bilo zadolženo športno društvo Rim.
V športnih tekmovanjih, ki so potekala od 19. do 28. septembra 2008, so se občani pomerili v namiznem tenisu, košarki, odbojki, šahu, streljanju z zračno puško, malem nogometu in vlečenju vrvi. Na tekmovanjih so lahko sodelovali samo športniki iz Občine Žetale. Na vseh športnih prireditvah je sodelovalo okrog 220 občanov, nekateri v večih disciplinah. Največje zanimanje je bilo tako kot vsako leto tudi letos za turnir v malem nogometu, vendar so tudi druge discipline postregle z zanimivimi boji.
Vsa tekmovanja so potekala v športnem duhu in po zastavljenih ciljih. Podeljevanje nagrad za najboljše športnike je bilo v petek, 17. oktobra 2008, v prireditvenem šotoru.
Vsem športnikom in športnicam se zahvaljujemo za udeležbo.
Organizacijski odbor športnega društva RIM Sestavil: Robert POLAJŽER
H
MESEC POŽARNE VARNOSTI V PGD ŽETALE
Ko se jesen pokaže v vsej svoji lepoti, se piše mesec oktober, ki je znotraj gasilskih organizacij še dodatno posvečen požarni varnosti. Tudi v našem društvu smo pripravili številne aktivnosti, ki smo jih izvajali po smernicah GZ Slovenije in GZ Videm.
Program aktivnosti smo si zastavili na začetku meseca na rednem članskem sestanku.
Po zastavljenem planu smo najprej izobesili propagandni material, namenjen mesecu požarne varnosti. Zatem smo že v samem začetku meseca uredili orodišče, garaže, dvorano in okolico gasilskega doma.
Največjo pozornost smo dodatno posvetili opremi in orodju, s katerim razpolagamo. Vsak petek smo
izvajali dežurstva v gasilskem domu. Dežurstvo so izvajali člani, ki so bili na seznamu za ta mesec. Omenjeni seznam smo sestavili v začetku koledarskega leta.
24.	oktobra 2008 ob 7.45 smo opravili evakuacijo v OŠ Žetale. Po evakuaciji smo se skupaj z učenci prve triade in učitelji vrnili v gasilski dom. Tukaj smo jim predstavili naše delo, ogledali so si prostore gasilskega doma, tehniko in opremo. Pri evakuaciji in predstavitvi je sodelovalo 6 operativnih članov.
25.	oktobra 2008 ob 14. uri smo bili aktivirani iz ReCO Ptuj preko pozivnikov in mobilnih telefonov. Poziv je bil namenjen vaji GZ Videm, ki se je vršila na požarnem okolišu PGD Leskovec. Na poziv se je odzvalo 12 operativnih članov PGD Žetale. Na vajo smo izvozili z GVC 24/50 in G V VI ter dvanajstimi operativnimi člani. Poudarek vaje je bil na požaru v naravi.
Tudi v našem društvu smo v skladu s planom dela organizirali društveno vajo za operativne člane PGD Žetale. Vaja je potekala 30. oktobra ob 17. uri. Enota je bila aktivirana preko pozivnikov in telefonov. Pozivu se je odzvalo 23 operativnih članov. Na vajo smo izvozili z GVC 24/50 in GVV1. Vaja je potekala na lokaciji gostinskega lokala Gastro v Kočicah 61 b. Poudarek vaje je bil gozdni požar, ki se je razširil na objekt z gosti. Vsi, razen enega, so se rešili, zato je bilo treba uporabiti vso opremo, s katero razpolaga PGD Žetale. Velik poudarek pa je bil na uporabi novega vozila GVC 24/50, pri čemer se je vozilo pokazalo kot zelo dobro. Vajo sta si ogledala župan Občine Žetale, g. Anton Butolen, in lastnik objekta, g. Marjan Skok.
Razen aktivnosti, ki so bile namenjene mesecu požarne varnosti, smo v tem mesecu že po tradiciji sodelovali na občinskem prazniku Občine Žetale. Sodelovali smo s požarno stražo, urejanjem prometa in peko kostanjev. V vseh treh dneh je sodelovalo 33 članov, ki so skupaj prispevali 414 prostovoljnih ur.
Razen omenjenega smo bili uspešni tudi na gospodarskem področju. V tem mesecu smo namreč uredili centralno napeljavo v garažo prizidka gasilskega doma in nadaljevali z aktivnostmi za nabavo novega vozila GVM1. S pomočjo Občine Žetale pa smo tudi na novo asfaltirali plato pred gasilskim domom.
Predsednik PGD Žetale, Janez Vogrinc
DELO SVETA ZA PREVENTIVO IN VZGOJO V CESTNEM PROMETU V OBČINI ŽETALE V LETU 2008
V	mesecu maju 2008 je bil v sejni sobi Občine Žetale regijski posvet predsednikov Svetov za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Glavni poudarek posveta je bil na zagotavljanju prometne varnosti v cestnem prometu v smislu zmanjšanja prometnih nesreč v poletnih in jesenskih mesecih. Posveta se je udeležil mag. Bojan ŽLENDER, predsednik Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Republike Slovenije. Posvet je vodil Franc KOZEL, regijski predsednik SPVCP.
V	poletnih mesecih se je začela gradnja pločnikov in avtobusnega postajališča v centru naselja Žetale, kar smo člani sveta budno spremljali, saj smo se zavedali, da bo navedena investicija bistveno pripomogla k boljši prometni varnosti predvsem šoloobveznih otrok.
18. avgusta 2008 je v sejni sobi občine Žetale potekala
4.	seja Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu v Občini Žetale na temo prometne varnosti šoloobveznih otrok v začetku šolskega leta 2008/2009. Na seji je bilo dogovorjeno, da bodo v prvih tednih pri zagotavljanju prometne varnosti šoloobveznih otrok sodelovali člani Društva upokojencev Žetale. Za sodelovanje pri navedeni akciji se Društvu upokojencev iskreno zahvaljujemo.
13.	oktobra 2008 je bil v Osnovni šoli Žetale izveden tehnični dan, ki je bil posvečen Evropskemu dnevu prometa. Na tehničnem dnevu so sodelovali učenci 6. in 7. razreda z mentorji. Spoznavali so novosti in z izdelavo plakatov pripomogli k splošni prometni varnosti.
17. oktobra 2008 je bil pomemben dan za Občino Žetale na področju prometne varnosti. Tega dne je bila otvoritev novozgrajenih pločnikov in avtobusnega postajališča v centru naselja Žetale. Otvoritve se je med drugimi udeležil mag. Gregor FICKO, direktor Direkcije za ceste R Slovenije.
14.	novembra 2008 smo v Prosvetni dvorani Žetale organizirali predavanje o novostih v prometu, predvsem pa je bil poudarek na krožiščih, ki voznikom delajo precej težav.
Pomoč ob rojstvu novorojenca
Svet Občine Žetale je v letu 2007 sprejel Pravilnik o dodelitvi enkratnega prispevka za novorojenca v Občini Žetale. Sklep je bil objavljen v Uradnem listu RS številka 62/2009. Pravilnik določa, da se enkraten prispevek za novorojenca dodeli tistim staršem in otroku, ki imajo stalno bivališče v občini Žetale. Enkratni prispevek znaša 200,00 EUR. Vloga za tovrstno pomoč Občine Žetale se nahaja na spletni strani naše občine: www.zetale.si, lahko pa se dobi tudi na sedežu Občine Žetale.
Udeležba na predavanju je bila skromna, pa vendar je bilo predavanje zelo poučno za vse, ki so se ga udeležili.
V	spomladanskih mesecih bomo organizirali tudi zbor motoristov v občini, saj ugotavljamo, da število motoristov v občini Žetale narašča. Motoristi so v slovenskem prostoru najbolj izpostavljeni prometnim nesrečam. Namen zbora bo izmenjava mnenj in nekaj vzpodbudnih napotkov za varno vožnjo z motornimi kolesi.
V	spomladanskih mesecih bo pri OŠ Žetale potekalo regijsko tekmovanje »KAJ VEš O PROMETU«.
V	zimskih mesecih, ko smo manj vidni na cesti, saj je večino dneva vidljivost slabša, priporočamo nošenje kresničk ali odsevnih teles.
Za svojo in splošno prometno varnost smo odgovorni vsi udeleženci v prometu.
Lep pozdrav!
Predsednik SPVCP občine Žetale, Jože VOGRINC
Pokopališče Žetale bo dobilo lepšo podobo
Dela pri ureditvi Spominskega obeležja žrtvam I in II. svetovne vojne pri mrliški vežici so končana. Odkritje spominskega obeležja je bilo v soboto, 18. oktobra 2008. V sklopu teh del so se pričela izvajati dela pri ureditvi pokopališča Žetale. Tako se bodo na žetalskem pokopališču opravila naslednja dela: ureditev poti po sredini pokopališča, ureditev žarnih grobov na lokaciji stare mrliške vežice ter ureditev vhodnih vrat na pokopališče v Žetalah. Dela izvaja podjetje GP project iz Ptuja. Na ta način bo tudi žetalsko pokopališče dobilo lepšo podobo.
JESEN PRIHAJA MED HALOŠKE GRIČE
Končno se je umaknilo muhasto in nič kaj prijazno poletje, polno vskodnevnih groženj in stresa, in že so se na obzorju pokazali prvi obrisi jeseni. Gozdovi in vinogradi so se ovenčali s stoterimi barvami, kar je prav gotovo največji čar narave. Redki klopotci so se ob jesenskem vetru trudili noč in dan ter odganjali nepovabljene goste, ki so iskali sladke grozdne jagode, ki jim je prizanesla toča. Berači so skrbno trgali grozdje, kot navadno veselo kramljali med seboj, ni manjkalo veselih prigod in smeha. Tu in pa tam so rekli tudi kakšno pikro na račun narave, ki je vzela svoj davek, nekje več, drugod nekoliko manj. Naposled smo z veseljem ugotovili, da le ni bilo tako hudo, kot smo mislili. Jesen je tudi čas praznovanja praznika Občine Žetale, katerega družabni del je kostan-
jev piknik. Ob tem praznovanju je bil prav gotovo dogodek stoletja odkritje spominskega obeležja vsem mobiliziranim prve in druge svetovne vojne, kjer so njihova imena končno dobila svoje mesto. Nedvomno gre tu zahvala g. županu in vsem sodelujočim, da so z razumevanjem prisluhnili pobudi g. Franca Fiderška, da je lahko uresničil dolgoletne želje. Lotil se je velikega in odgovornega dela, da je zbral imena vseh prizadetih. Tudi sam je doživel grozote vojnega nacizma. V zahvalo za trud in požrtvovalnost pri izvedbi tako velikega projekta je prejel zlato plaketo Občine Žetale, ki mu je v veliko veselje in duševno zadoščenje. Vsi navzoči smo z veliko pozornostjo spremljali vsako besedo govornikov, prisluhnili izvajanju ganljivih pesmi, ob katerih se je slehernemu zalesketala solza sočutja v očesu. Sleherna beseda govornikov in pevcev se je izlivala v eno samo misel -da se kaj podobnega ne bi nikoli več zgodilo.
Na osrednji proslavi so bila najzaslužnejšim podeljena priznanja. Vsem prejemnikom iskrene čestitke. Če pogledamo zgodovino, so pohvale, priznanja in napredovanja prejemali vedno tisti, ki so nesebično in požrtvovalno delali za domovino ali pa opravili na stotine neplačanih prostovoljnih delovnih ur za napredek in razvoj kraja. Prava paša za radovedne oči je bila razstava,
ki so jo pripravila skoraj vsa društva v kraju. Prav gotovo je bilo potrebno veliko truda, saj so se vsi razstavljale! izkazali s svojimi deli. Tudi žetalski upokojenci smo s svojo skromnostjo na razstavi poskušali prikazati delo in življenje naših prednikov. V zadovoljstvo nam je, če nam je to vsaj delno uspelo. Slehernemu obiskovalcu, ki je to želel, smo za pokušnjo ponudili kozarček vina ali Šilce zdravilnega napitka. Za pokušino za sladokusce pa so naše požrtvovalne članice s spretnimi rokami pripravile drobno pecivo.
Paša za oči pa so bile dobrote iz krušne peči, pripravljene po receptu naših babic, čeprav bi nas upokojence nekateri radi potisnili na stranski tir, se le-ti danes še ne zavedajo, da jutri tudi njihov vlak zapelje na naš tir, kjer je konec železne ceste. Pred nedavnim so nam nekateri velikodušno obljubili pogačo namesto realnega koščka kruha, a danes so se vse te obljube razblinile kot milni mehurčki. Namesto, da bi nadaljevali svoje poslanstvo in vsaj delno izpolnili obljube, so se umaknili vase in danes rešujejo samo še svojo kožo. Pa vendar, čas teče naprej, hladen veter piha čez haloške hribe, z dreves odnaša listje kdove kam. Padle so že prve snežinke in povsod je že čutiti, da se leto 2008 poslavlja. Tudi žetalski upokojenci končujemo letne dejavnosti. Te dni bodo naše požrtvovalne članice obiskale tiste člane DU Žetale, ki se zaradi bolezni ne morejo udeleževati naših aktivnosti, jim odnesle skromno darilce, jih s stiskom roke in lepo prijazno besedo vzpodbudile k nadaljnjemu sodelovanju in jim zaželele vse najlepše ter s svojim obiskom dokazale, da niso pozabljeni.
§
§
M
I
§
M
§
i
m
g
i
i
1
i
M
f
i
i
1
I
Voščilo!
V imenu upravnega odbora DU Žetale in v svojem imenu želim našim članom in vsem, ki mislijo in delajo dobro, v srcu doživet BOŽIČ in vse najlepše v NOVEM LETU,
§
1
I
i
i
i
i
it
it
i
it
i
v katerega stopamo z optimizmom, pa vendar z negotovim korakom, saj ne vemo, kaj nam prinaša. Predsednik DU Žetale
n
Stanko Vogrinc
Zgodilo se je - od VINOTOKA do BOŽIČA
Dogajalo se je že v septembru 2008. Članice UO našega društva smo se zbrale v klubski sobi na naslovu Žetale 1 in se pogovorile o pripravah na razstavo ob 9. občinskem prazniku. Na razširjenem sestanku v začetku vinotoka smo dale razstavi naslov ZVITKI; potice, štruklji, pogače, štrukeljci. Delo smo si razdelile po interesih in znanju ter v soboto, 18. vinotoka dopoldan, oblikovale razstavo, ki je privabila mnogo gledalcev, pa tudi ocenjevalcev, saj so mnogi rekli: »Zelo ste sposobne, marljive, natančne, polne sladkega znanja, čestitamo Vam!«. Mesec oktober se je bližal h koncu, članice našega društva smo ujele prijeten sončen dan, sredo 29. oktobra, in ob 9h izpred Dobrinčka odpotovale v tujino, a ne daleč, samo v Trakoščan, kjer smo si ogledale kulturno-zgodovinski spomenik in naravno krajinsko okolje. Grad je nastal v 13. stoletju, prvi znani lastniki so bili GROFJE CELJSKI. Z gradu je lep razgled na jezero in slikovito, z gozdovi poraslo okolico. Mejni prehod Cvetlin nam bo ostal v lepem spominu. Vožnja skozi Leskovec je bila zanimiva, kramljanje ob dobrem kosilu v Majolki najuspešnejše. Šestindvajset članic je doživelo lep izletniški dan, ki so nam ga zapolnile razkošne barve zagorskih in haloških gričev.
V telovadnici KRALJICE ZNANJA se razgibalno družimo z učiteljico SKOKOVO že od 4. novembra -telovadimo, usmerjamo žogo čez mrežo in se prijetno zabavamo. V prostorih našega društva ob četrtkih našivamo, kvačkamo in klepetamo. Ob ponedeljkih kuhamo in pečemo ter si bogatimo znanje na naslovu Žetale 24. Znamo pripraviti »Želje na več načinov« - tak je bil naslov tečaja 17. novembra. Učitelj je bil odsoten, vse (bilo nas je 20) smo prevzele delo in poučevanje ter dobro pripravile ZELJNO KOSILO, sestavljeno iz sladkega in kislega zelja. V začetku decembra smo utrdile znanje: PEKA PIT - mafinov. Zdaj je čas, da kuhamo in pečemo gostom, ki se ob teh praznikih radi oglašajo. Izmenjujemo kulinarično znanje in se veselimo z ljudmi, ki nam največ pomenijo.
Morda tudi zaplešemo ob zimskih večerih in utrdimo znanje že dveh izvedenih plesnih tečajev v kulturni dvorani. Rade prisluhnemo novicam, ki nam jih posreduje naša predsednica, gospa Bernarda Kolarjeva, ki se je udeležila srečanja predsednic vseh društev na PTUJSKEM 20. novembra na Hajdini. Gostiteljice so bile članice hajdinskega društva podeželskih žena. Gospa Kolarjeva je povedala, da bo tako srečanje leta 2009 morda v Žetalah.
Če ne pojejo ljudje in ni petja iz radia, poje svoje melodije veter, ki prinaša in odnaša, kar je v naravi. Snega še ni, tudi mraza ni pretirano v minus. Ko se boste ogrevali z novicami našega lokalnega glasila, bo morda vse v belem.
Članice Društva podeželskih žena občine Žetale Vam želimo prijetno zimo, mirno, veselo praznovanje BOŽIČNIH in NOVOLETNIH praznikov.
Ko bodo spet izšle NOVICE, bo leto 2009 in lepa, bahava pomlad.
Za članice društva, M.K.
PRILOŽNOST ZA KARIERO V TURIZMU PO NOVEM TUDI SKOZI TURISTIČNO DRUŠTVO
Nekoč je Janez Pergar, predsednik uprave podjetja Kompas d.d., zapisal: »Turistični sistem je kot gledališka igra, kjer se mora vsak igralec maksimalno potruditi, da predstava izpade dobro in da so gledalci zadovoljni. Gost je tisti, ki ocenjuje sodelovanje posameznih sodelujočih v celotnem turističnem sistemu.« Zal tega v Sloveniji pogosto primanjkuje, nasploh se naše gospodarstvo ne zna dovolj povezati, ker pa je turizem multidisciplinarna dejavnost, to pomeni, da povezuje spekter različnih vej gospodarstva. Brez povezovanja se v turizmu pač ne da delati. Končno bomo lahko vsaj uradno nekoliko bolj povezani v turizmu tudi med Halozami in Ptujem ter Ormožem. Tokrat se turističnim društvom ponuja možnost, da se povežejo v novo nastalo t.i. Turistično zvezo Spodnje Podravje. Gre za zgodovinski dogodek, ki bo vsekakor imel pozitivne posledice za turizem v ptujski regiji.
V Sloveniji je sicer ustanovljenih že enajst turističnih zvez, vendar ptujsko-ormoško območje v povezavi s Halozami takšne zveze še ni imelo. Turistična zveza bo povezovala več kot 20 turističnih društev ptujskega, ormoškega in haloškega območja. Trudimo se, da osrednjo vlogo pri delovanju zveze podelimo turističnim društvom, tako bodo imeli člani turističnih društev bistveno večjo možnost soodločati in ustvarjati turizem tako v domačem kraju kot v regiji. Pri ustanavljanju zveze nam bo pomagala tudi Turistična zveza Slovenije. Zelo pomembna funkcija v tej zvezi bo pripadla tudi turističnemu gospodarstvu, torej hotelirjem in večjim turističnim podjetjem v regiji oz. novi pokrajini Spodnje Podravje.
Sicer je zveza še v ustanavljanju, vendar naj omenimo, da bo imela nekatere zelo pomembne funkcije za delovanje turističnih društev. Znotraj zveze bo na primer ustanovljenih več strokovnih svetov, kot so marketinški, društveni, strateški svet destinacije, itd. Gre za to, da se bodo društva dejansko lahko obrnila na zvezo v lastni regiji, ki jim bo pomagala pri izvedbi določenih projektov in prijavi na razpise za določena sofinancirana sredstva.
Letno se bo odvijal t.i. Turistični forum, kjer bodo predstavljeni rezultati na področju napredka turizma za tekoče leto v regiji, itd.
Zveza bo v bistvu skrbela za delovanje t.i. destinaci-jskega managementa oz. celovitega upravljanja, razvoja, vodenja in trženja turistične destinacije Spodnje Podravje. Statut, v katerem aktivno sodeluje tudi Turistično društvo Žetale, je še v izdelavi in potrebnega je še veliko dela, vendar naj bi bila zadeva vzpostavljena že do konca januarja. Vsekakor bo v zvezi priložnost tudi za kar nekaj novih delovnih mest v turizmu. Predvsem pa se bo ponudila možnost za t.i. kariero skozi posamezno turistično društvo, kar pomeni, da bo posamezni član lahko napredoval iz društva v zvezo in pomagal odločati o pomembnih odločitvah v turizmu v prihodnje širše in ne samo v lastnem kraju. No, toliko o zvezi, prav gotovo bo več zapisanega v medijih v prihodnjih dneh.
Da je turizem dejstvo, ki se dogaja tudi v Halozah, smo lahko opazili tudi v preteklih mesecih v Žetalah. Za Turistično društvo se je odvilo precej pomembnih reči. Uspešno smo izvedli projekt, ki smo ga poimenovali »Praznik kostanja« na Kostanjevem pikniku, ki je bil sofinanciran s pomočjo Slovenske turistične organizacije. Kot zanimivost naj omenim, da smo letos prvič organizirano popeljali udeležence izleta »Nedeljskega dnevnika« po znamenitostih v Žetalah in jim razkazali naše majhne, a ravno tako pomembne znamenitosti. Delo je bilo več kot zanimivo, pa tudi naporno in organizacijsko zelo zahtevno. Ob tej priložnosti naj se zahvalim vsem, ki so v projektu kakorkoli sodelovali ali vsaj nakazali naklonjenost sodelovanju, še posebej pa tistim članom Turističnega društva Žetale, ki so bili pripravljeni za aktivnosti društva nameniti del svojega prostega časa.
V mesecu novembru smo se odpravili na izlet po Južni Primorski, tistim, ki so se izleta udeležili, zagotovo ni bilo dolgčas. Bilo je mnogo zanimivih in novih reči. Slovenija je majhna, a zelo raznolika dežela, žal jo mnogo Slovencev preslabo pozna.
Za konec pa še sledeče želje vsem, ki ste prebrali ta košček dodatka v Žetalskih novicah: želim vam prijetne praznične decembrske dni, z obilico zdravja, smeha, ljubezni in medsebojnega spoštovanja. Vse to naj vas spremlja tudi v letu 2009.
Podpredsednik turističnega društva Žetale
Darko Medved
Pohodi PD Žetale
Planinsko društvo je v jesenskih mesecih organiziralo dva pohoda, enega po Pohorju, drugega po obronkih Maclja.
Konec septembra smo organizirali pohod na Bistriško Pohorje. Cilj pohoda je bilo spominsko obeležje Pohorskega bataljona, ki je imel na tem območju odločilno vlogo v borbi proti nemškemu okupatorju konec leta 1942. V svojih akcijah, ki jih je izvedel na območju Oplotnice in Mislinje, je napadel policijsko postajo, zažgal občinsko poslopje in tovarno lepenke v Mislinji. Bataljon se je 21. decembra tega leta pomaknil proti Osankarici, kjer si je uredil zimski tabor.
Prve dni novega leta 1943 so nemške sile (štele so 2000 vojakov) odkrile partizanski tabor in ga 8. januarja 1943 napadle. V pohorskem snegu so obležali mrtvi vsi borci Pohorskega bataljona, 69 jih je bilo, med njimi tudi šarhovi - oče Alfonz in njegovi trije sinovi. Prav je, da ohranimo spomin na njih.
Proti Trem Kraljem smo se vračali mimo črnega jezera, ki je akumulacijsko jezero in je omogočalo splavitev hlodovine v dolino po tako imenovanih drčah. Jezero je na pogled črne barve, kot da bi bilo polno črnila, čeprav je voda kristalno čista in polna rib. Vzrok za to barvo so organski odpadki, ki so se dolga leta nabirali na dnu in ustvarili debelo plast mulja, ki je takorekoč črne barve. Med botaniki je priljubljena točka, saj je tukaj edino znano rastišče šotnega maha (Spaghum riparium) v Sloveniji.
V okviru občinskega praznika smo 11. oktobra organizirali pohod k izviru Sotle, ki je urejen v obliki malega vodnjaka na južnih pobočjih Maclja na nadmorski višini
640 m. Po štiriurni hoji po njegovih obronkih, po najvišjem grebenu Veliki Belinovec (717 m) mimo ostankov utrjenih rovov iz 2. svetovne vojne, po kremenovem peščenjaku, nekoč pomembnemu kamnu v kamnoseštvu, po poteh preraščenih z bujno vegetacijo, smo se lačni in utrujeni vrnili nazaj na izhodiščno točko, lovsko kočo Tisovec, kjer smo se družili in okrepčali ob Rudijevem in Francijevem golažu, gibanici in pečenih kostanjih.
Da pa je bila ta sobota res posebna in nepozabna, priča dogodek iz nočnih ur, ko smo se nekateri pridružili prebivalcem Krhič na polhariji po žetalsko. Ambient kot v trilogiji Jean M. Auela (zvezdnata noč, mogočni gozdovi Maclja, oglašanje nočnih ptic) je še dodatno pričaral lepoto in čarobnost te noči.
Veliki
Planinski pazdra
: ' -
BORDAIRLINE 2008
Jadralsko društvo Žetale se že dalj časa trudi na področju promocije društva in kraja, v katerem deluje. To lahko počnemo predvsem z organizacijo tekmovanj, ki privabljajo udeležence tudi izven meja naše države, kar nam je v preteklosti kar dobro uspevalo. Letos pa se je tudi nam odprla priložnost sodelovanja na enem izmed prestižnejših tekmovanj v tem športu, z imenom »BORDAIRLINE 2008«.
Po nekaj začetnih težavah s prijavo tekmovalca (Aleksander Turk), je nato vse steklo kot po maslu. V petek 25.08.2008 ob 10:00 uri smo se, Aleksander Turk, Martin Prevolšek, Franc Pulko, že peljali proti sosednji Avstriji. Nekaj skrbi nam je povzročalo vreme, katerega napoved je bila, spremenljivo z možnimi nevihtami. Kar neugodno moram priznati. Vendar smo z veliko mero optimizma nadaljevali pot. Pred nami se je odpirala
■■

slikovita pokrajina avstrijske štajerske, ki sega vse do meje s pokrajino Salzburg, kjer se je pod mogočnimi vršaci skrivala naša destinacija, Werfenweng. Okoli poldneva morda kakšno uro več, smo že bili na pol poti. Kratek postanek, nato pa naprej. Ob vožnji je Sandi tu in tam pokazal na bližnje gore: » Poglej, kakšni tereni, ravno za kurirčkovo...., (smeh). Morda bi se dalo tukaj. Naredimo kakih 100 km morda še več.« in tako naprej, skozi celo dolino, čas vožnje smo si krajšali s spomini preteklih dogodivščin, vsi pa smo se strinjali, da nas ena zanimivejših čaka še pred nami.
Okrog pete ure popoldan smo prispeli v Bischofshofen, ki je le streljaj oddaljen od Werfenwenga in prečudovitega gostišča Barbarahof, kjer nas je čakala še dokončna potrditev udeležbe na tem tekmovanju. Ko smo prispeli do gostišča, je Sandi naletel na nekaj svojih starih znancev iz svetovnega pokala. Po prijavi, »breefingu«, nato kramljanju s starimi in novimi prijatelji, obilni večerji, še ponovno »premleti« taktiki za naslednji dan, smo končno legli k počitku.
26.08.2008, sobota
Zbudili smo se v oblačno in deževno jutro. Zajtrk, pogled skozi okno..., pogledal sem Martina in Sandija. Tiho sta sedela za mizo, tudi jaz nisem bil ravno gostobeseden. Tu in tam kakšna beseda, pa spet tišina. Zunaj so se že zbirali ostali tekmovalci in spremljevalne ekipe, katere del sva bila tudi midva z Martinom. Dogovorjeno smo imeli vse, preostalo nam je še samo spakirati stvari, nato pa na štart. Natovorjeni do ušes, s pohodniškimi palicami v rokah smo čakali na startni strel. 08:00 zjutraj je zadonel strel, začelo se je. Kljub slabemu vremenu, je bila večina tekmovalcev računala na dober letalni dan. Nekaj se jih je odpravilo v smeri Mitterfeldam na Hochkoenig, nekateri v smeri mesteca St. Veit, nekateri v smeri Schladminga, nas pa je čakala prva etapa, 1000 metrski vzpon na goro z imenom Bischling. Lažje pisati kot pa to storiti. Zavedati se morate, da smo teh 1000 metrov premagali v dobri uri in pol...., kalvarija. Od znoja premočeni, od vetra prezebli smo malo pred deseto prišli na vrh. Ob lovljenju sape, mi je pogled zastal na bližnjih gorah, ki so bile oblite v jutranjo sončno svetlobo, kakšen pogled. Morje talne megle, ki seje razlivalo nekje na 1300 m nadmorske višine se je okoli desete ure razblinilo. Pred nami se je pokazal nižje ležeči Bischofshofen, naša smer.
Naj povem še nekaj besed o tekmovanju samem. V bistvu zelo enostavno, kar se organizacije tiče. Start in pristanek je na enakem mestu. Tekmovanje traja 33 ur, in v tem času mora tekmovalec preleteti, ali pa prehoditi čim več kilometrov, šteje pa se največja oddaljenost od samega starta. Pot se beleži s pomočjo GPS ( Global posi-tion system) naprave, ki nam s pomočjo satelitov v orbiti podaja natančno pozicijo in nadmorsko višino.
Vse skupaj pa ta naprava shranjuje v svoj spomin. Ob končanem tekmovanju pa se ta »track«, pot, s pomočjo programske opreme izpiše na računalniku.
No pa nadaljujmo. Smer Bischofshofen. Ker so se pogoji izboljševali, nikjer v daljavi ni bilo videti Cb-jev, smo čakali. Opazovali smo majhne malo večje kumuluse, kumulus kongestuse, se pogovarjali o vremenu, oblakih, smeri vetra, termičnih pogoj ih... Minilo je slabe pol ure, ko je nastopil čas, da Sandi »spakira«, midva z Martinom pa tudi. Zaželeli smo si še srečo, vklopili radijske postaje in se nato odpravili vsak po svoje. Sandi v zrak, midva z Martinom pa natovorjena spet v dolino. Sledilo je še nekaj fotk, nato pa..., ne, ne, ne peš, pač pa z gondolo, ki naju je po 10-ih minutah vožnje spet pripeljala v dolino. S Sandijem smo že zdavnaj izgubili vizualni kontakt, tako, da sva se z Martinom odpeljala v dogovorjeni smeri. Ker sva imela čas in, ker sva bila podporna ekipa, sva šla po nakupih. Vedela sva namreč, da človek pri takšnih naporih potrebuje ogromno energije, dobi pa jo lahko le z zaužito hrano in pijačo. Sproti sva preverjala vreme in pozicije ostalih tekmovalcev, koliko je bilo to pač mogoče. Kasneje smo izvedeli, da je kasnejši zmagovalec Heli Eichholzer, samo z enim postankom na tleh priletel do mesta Pinzgau, in tako zabeležil najdaljšo daljavo. Tandemski dvojec Rebernig/Kreutzer in Reini Hafner pa so iz St.Veit-a odleteli do kraja Zeli am See, v sosednji dolini. Zares perfektni dosežki, za takšne letalne razmere, ki so vladale v tej prečudoviti pokrajini na robu avstrijske štajerske.
No pa nazaj k naši majhni odpravi iz Slovenije. Najprej sva še z Martinom mirno kramljala ob kavi in poskušala vzpostaviti zvezo s Sandijem. Po nekaj neuspelih poizkusih, sva se odločila, da ga poiščeva. Naj povem še, da imajo v St.Veit-u »internet cafe«, ki ga le s težavo najdeš, ko pa sva ga končno našla, sva ugotovila, da je že kar nekaj časa zaprt. Za naju je bilo poglavitnega pomena vzpostaviti internetno povezavo, kjer bi lahko natančneje določila najidealnejše nadaljevanje za Sandija. Ko tehnika zataji, nam ne preostane nič drugega, kot da se spet zanesemo na čute, ki nam jih je dodelila narava. Z dobro mero izkušenj ti ponavadi celo uspe.
No iskanje Sandija se je zavleklo skoraj v noč, naposled sva ga odkrila v eni izmed številnih alpskih kotlin, kjer smo postavili priročen tabor, jedli, hodili in spet hodili, v želji, da naredimo kar največ še ta dan. Po nekaj nevihtah in desetine prehojenih kilometrov, je Sandi vidno utrujen zaspal v šotoru, ki sva ga z Martinom postavila, kar na prostoru, ki vam ga najraje ne bi opisal. Naj povem samo, da smeti, ki so bile v kontejnerjih niso preveč zaudarjale.
Nedelja, 27.08.2008
Zgodnje nedeljsko jutro se je začelo podobno kot sobotno. Nizka oblačnost z dežjem. Spet sem pripravil priročen plinski gorilnik, na katerem sem skuhal topel obrok za Sandija in za naju z Martinom. Sledil je kratek pogovor in
ocena dejanske situacije. Vedeli smo, da se prejšnji dan ni veliko letelo, saj je bilo letenja konec že okoli treh popoldan, ko se je nad St.Veit-om razbesnela nevihta. Kasneje se je sicer zbistrilo, vendar je za kakšen večji letalni podvig bilo enostavno premalo termike. Sandijeva uvrstitev bi morala biti vsekakor v prvi polovici. Ne ravno navdušeni nad ugotovitvijo smo nadaljevali pot proti Bischofshofnu, kjer smo na regionalni cesti srečali nekaj ostalih tekmovalcev. Pogledi nekaterih so povedali vse. Od sonca opečeni, dehidrirani, ožuljeni, so kar nekako mlahavo opletali ob robu ceste in »grizli« še zadnje metre proti VVerfenvvengu, s še zadnjimi atomi moči. Tam se je Sandiju priključil še Heli, kasnejši zmagovalec tekmovanja.
Po nekaj izmenjanih besedah in popiti tekočini, se je nato skupinica osmih odpravila še na zadnji »marš« do cilja. Z Martinom sva nato odhitela na sam cilj, kjer so začeli prihajati prvi tekmovalci. Po dobri uri je prišel v cilj tudi Sandi. »Kapo dol«, bi lahko rekli. Nekaj kasneje prispelih pilotov je priseglo, da se tolikšnim naporom ne bodo nikoli več izpostavili, nekaj jih je omagalo sredi poti, nekaj pred samim koncem, kar samo govori o tem, da je bilo tekmovanje vse prej kot lahko. Konec dober vse dobro. Uvrstitev, 21. mesto od 32. tekmovalcev, škoda uvrstitev bi bila višja, če ne bi zatajila tehnika. Težave z GPS-om so nas stale med pet in osem mest.
Naj še povem, da so se tekmovanja udeležili tekmovalci in spremljevalne ekipe iz Avstrije, Nemčije in seveda Slovenije, katere edini predstavnik je bila naša ekipa. To tekmovanje je krajša verzija tekmovanja »Red Buli X-Alps«. 30 športnikov bo skušalo kar najhitreje prečkati masivno alpsko verigo ter pri tem pešačilo po 3000 metrov visokih gorah, s popolno opremo (20 kg) ter letelo prek ledenikov in vrhov. Na svoji poti se bodo spopadli z italijansko Marmelado, strahovitim švicarskim Eigerjem in najvišjo goro v Evropi Mont Blancom, dokler zmagovalec ne bo prispel v Monako, 850 km popolnoma nove zgodbe. Morda se je udeležimo tudi mi.
Franc Pulko ml., ]DŽ
Žetalske novice
MATEVŽU V SLOVO!
»Tako še živ odhajaš za rajnimi v vsemir in temna zarja vztraja in sveti v tvoj večer«.
Tone Pavček
V petek, 14. novembra, smo se na žetalskem pokopališču za vedno poslovili od našega nekdanjega sodelavca Matevža Žeraka. Slovo od Tjužija, kot smo ga vsi klicali, je bilo preprosto in pretresljivo. Ko sem tako nemočen stal pred njegovim odprtim grobom in mislih podoživljal njegovo življenjsko pot, se mi je zdelo, da ne bom mogel izreči besed slovesa v imenu naše skupnosti. Najtežje je govoriti tistim, ki so ti bili blizu, so bili tvoji sodelavci, prijatelji in znanci. Kar nekaj let je bil Tjuži preko javnih del zaposlen na občini Žetale. In v tem obdobju sem ga še bolj spoznal. Spoznal sem njegovo človeško dimenzijo, ki
je ni mogoče meriti z besedami, ampak z dejanji. Nikoli ni rekel, da česa ne zmore. Ob vsakem času je bil pripravljen pomagati, tako v službi kot v zasebnem življenju. In ko ga je nekega usodnega jutra doletela bolezen, smo bili prepričani, da ni tako hudo. Kajti Tjužija bi še potrebovali, da vztraja na naši skupni poti. Pred kratkim je dopolnil 57 let življenja in v teh srednjih letih je imel še veliko načrtov za prihodnost. Povsod, kjer je deloval, je pustil svojo sled. Posebej v društvenem delu v Žetalah. Najprej v Gasilskem društvu in zatem v Lovski družini. V njegovi zavesti je bilo, da v tej neusmiljeni dobi potrošništva ni moč vsega plačati, da je potrebno še marsikaj narediti prostovoljno in če človek pomaga drugim, na nek način pomaga tudi sebi. Jesen in zima sta bila njegov čas. čas kolin in družinskega veselja. Vsak njegov vikend je bil rezerviran za nekoč največji praznik pri hiši. V idiličnem okolju zaselka Brezje pod mogočno cerkvijo Marije Trošt na eni in Resenika na drugi strani je potekalo njegovo vsakdanje življenje. Verjetno je velikokrat sanjal o družinskem življenju in neizpeti ljubezni do nekoga, ki ga je imel rad. Ko se spomnim na njegovo življenje, mi najbolj ostaja v spominu njegova ljubezen do otrok. Rad je imel otroke in otroci so imeli radi njega. Moj Žan se je bridko zjokal, ko je izvedel za njegovo smrt. Solze na otroških licih so povedale več od vseh izrečenih in zapisanih besed.
Hvala ti za vse in počivaj v miru.
Tako živ odhajaš, dragi Tjuži, a za vedno ostajaš v naših srcih.
Jože Krivec
Gospod Janez Pulko se je 12. novembra odpravil na sprehod po Reseniku. Jesenski gozd je vabil s svojimi toplimi barvami. Prijetno je hoditi po šumečem listju, se prepustiti mislim in občutiti sproščenost. Nemalo se je začudil, ko je zagledal pravega gobjega velikana. Je »pravi«? Jurček, ki ga je našel, je bil zares lep, tehtal je kar 85 dag. Rasel je v predelu Resenika, ki se imenuje Glavica. Ko je malo pobrskal naokoli, je našel še nekaj manjših gobanov. Zelo zadovoljen se je vrnil domov. Jurčka je bilo dovolj za več okusnih gobovih juh. Pravi je bil, pravi!
Polharija po žetalsko
Jesenski gozd vabi
Oktober je pravi jesenski mesec. Narava nudi ljudem in živalim obilno letino. Pospraviti jo je treba in se pripraviti na zimo.
Spiš kot polh- tako včasih rečemo zaspancem, polhi pa so zares zaspanci. V jeseni se pridno hranijo s kostanji, žirom, lešniki, jedo tudi jabolka, grozdje, orehe. V oktobru so lepo rejeni, zvijejo se in v kakšni luknji (na drevesu, v zidu, kakšni kleti...) zaspijo do pomladi. V tem času porabijo vso maščobo. Zanimivo je, da spomladi polhi po brstju ugotovijo, kakšna bo letina in se temu primerno parijo, če bo letina obilna, imajo mlade do dvakrat, če ne, pa le enkrat ali pa sploh nič. Stari polhi se v jeseni prej odpravijo spat, mladi kasneje. Nekoč so tudi v naših krajih lovili polhe, jih spekli in zalili v mast. Pravijo, da je polhova mast zelo zdravilna. Uporabna je za opekline, ekcem, rano na dvanajsterniku...Obstaja poseben postopek priprave masti.
Lovec Bukšekov Anton ima prijatelje lovce v Ribnici. Pred nekaj leti so ga povabili na polharijo, ki je pri njih zelo znana (zbere se tudi do 500 ljudi). Navdušeno je o tem pripovedoval domačim lovcem. Skupaj so ugotavljali, da je po naših kostanjevih in bukovih gozdovih tudi najbrž dosti polhov. Iz Ribnice je prinesel pasti. Lovci Bukšekov Anton, Bukšekov Ivan, Bedenikov Ivan,
Pulkov Franc, Vidovičev Janko in Gajserjev Stanko so jih nastavili. Pred tremi leti niso imeli sreče, nato pa vsako leto več. Letos so ulovili okrog trideset lepo rejenih polhov. V Ložinah so jih lepo očistili, 4. oktobra zvečer pa je bila polharija v gozdu na »Rauvah«. Izbrali so primeren prostor, zakurili ogenj ter spekli polhe. Seveda so poskrbeli tudi za pijačo in druge dobrote. Zbralo se je lepo število lovcev z družinami, gostov in še dolgo v noč so peli in se veselili. Večina je polhe jedla prvič v življenju. Zelo okusni so bili.
Temna jesenska noč, prasketanje ognja sredi gozda, pečeni polhi, peka klobas na več metrskih palicah - to je bilo res nekaj posebnega! Upamo, da bo polharija po žetalsko postala tradicionalna, saj nas obkrožajo gozdovi, kjer je dovolj hrane za različne gozdne živali gozdne živali, tudi za polhe. Lovci dobro vedo, kako je potrebno ravnati, da se v naravi ne dela škoda.
M.S.
etalske novice
PRI FRANCI RAMPRE
Že kar dobri dve desetletji živi gospa Franca Rampre, rojena Fideršek, v Žetalah Sla pri hčerki Biniki in zetu Fridiju. 86. leto življenja preživlja v lepem okolju, v lepi hiši in v krogu ljudi, ki jih ima rada. V teh letih ima vse, kar rabi za lepo življenje, le moči ji pešajo, vid slabi, a sliši še dobro in gre vzravnano v drvarnico, si naloži drva v košaro in napolni zaboj v kuhinji. S tem opravi dvojno korist: drva so pripravljena za kurjavo, njeno telo se razgiblje in ima občutek, da je koristna v družini. Tudi sobo si uredi še sama. Lepo ji je, le noči so dolge, spanca od nikoder. Mnogo noči prebedi in razmišlja o hudih,
težkih časih, ki so že davno minili. V času druge svetovne vojne so se dogajale grozote. Na Za vrše, kjer je rojena gospa Franca, so pogosto prihajali Nemci, tudi partizani, vsi so zahtevali hrano, ji obljubljali pokojnino za starejša leta, a od nikogar ni bilo niti ficka. Nemci so jo ustrahovali, odnašali kruh, meso in druga živila, družini pa je primanjkovalo hrane, saj je bilo v družini Fideršek pet ljudi: oče, mati in trije otroci.
Ko je bila gospa Franca stara petindvajset let, se je poročila z mladeniču iz domače vasi. Zagospodarila sta na 20 ha obsežni kmetiji, prihajali so otroci. Deset jih je prispelo na svet. Mamo razveseljuje šest sinov in dve hčerki. To je bilo trpljenje haloške matere: pranje na roko, kuhanje v peči, delo na polju, v gozdu in še kje. Večino del je opravljala gospa sama s pomočjo otrok, mož pa je rad odhajal v svet in se je nejevoljen vračal. Čas je drvel, otroci so odhajali, tudi mož. V Završah je zagospodaril sin in si uredil družino, a je prerano ugasnilo sinovo življenje. Mama pa je s svojimi doživetji na »Polanah« zaživela novo življenje. Delala je na polju, v vrtu, pri štedilniku, tudi pri drugih ljudeh. Zdaj se ne čudi mehanizaciji, ker je že povsod prisotna, a se rada spomni na čas, ko so orali z voli, vpregli kobilo in se odpeljali v mesto. Tako je bilo nekoč. Lepo je bilo poklepetati z gospo Franco in njeno hčerko Biniko, ki si želita zdravja, razumevanja in dobrih časov.
M. K.
Še taka Žetalska
Petek , 19. septembra 2008, čisto navaden dan, pri spodnji šoli, rekli smo ji »Žabjek«, čaka na svojo usodo s stroji obdana,... Dobiva injekcije z vseh strani in pada, pada, se kadi, to pomeni, da podirajo staro šolo, dotrajano, z vodo prepojeno, od sveta pozabljeno, krasno gospo, ki je vzela pod streho mnogo pedagoških delavcev, jim nudila prvo samostojno stanovanje v življenje. Mnogo ljubezni se je stkalo v njej, mnogo lepih doživetij, tudi skrbi, ur pouka, »deutsch sprechen«, slovenščina- mamina beseda, hrana za lačne otročičke, telovadba za razgibavanje otroških kosti, tehnika za življenje v praksi, cicibanove urice, streha za vojake stare domovine, mnogo družabnih prireditev, ob koncu »gospejinega življenja«, zatočišče mačkam, psom, baje celo uživalcem mamil, bogve komu še in še,...
V meni pa hitrejši utrip srca, vedno neki trzaj, ko je padel del njenega telesa, neka čudna užaljenost, tegoba, nostalgija me je navdajala. Stil hiše oziroma šole je bil zanimiv, leta 1914 rojene gospe, ki ji manjka samo šest let do stotice, pa je morala kloniti, saj se ji je rak razlezel po celem telesu.
Zdaj pa stopim na prag in vidim samo sveže zemljišče, stokrat prehojeno z gosenicami, nič dreves, nič več grmovja, kje bodo kričale srake, jastrebi, vrane?
Kaj bi rekli? »V miru počivaj razvalina, na široko razvaljana, poteptana, železo odpeljano, lesovje zloženo za mrzle dni. Lahko je bilo podreti in razsuti material, le kdo bo postavil novo »damo«?
»Bilje ŽABJEK!!«
IZ KRONIKE M.K
OREŠKA GELČKA
Bil je oblačen petkov popoldan, vidljivost srednja, pot zanimiva, prijeten hribček - KRHIčE, od koder je lep razgled na področje Donačke gore in Resenika. Kako bogat je šele vsakdanji pogled iz te domačije, kjer živijo trije OREŠKI: gospodar Jože-Pepi, mama Gelčka Oreška in z osmimi desetletji bogata gospa Trezika Korez. Delo imajo porazdeljeno tako, da do mraka vse postorijo. Gospe Tereziji pešajo moči, a ji palica dobro služi, da zanesljivo pride v svinjak, nahrani svinje in že sede za štedilnik in kuha. Skuha tudi dobro kavo. Gospod Pepi postori potrebno v hlevu, da je živina sita in napojena. Kaj pa dela gospa Gelčka? Ja, mnogo je opravil, ki jih je treba postoriti v tem novembrskem času v hiši in okrog nje. V poletju rada odhiti na njivo, travnik, tudi v gozd in se spominja, koliko drv je zvozila iz gozda s težkimi voli, ki so orali tudi njive, a že dolgo ni več tako, saj so pri hiši stroji in z njimi opravijo marsikatero težaško delo. Osrednja oseba mojega pisanja je gospa Gelčka Oreška ali 1940. leta poročena Pulko. Zelo sva se razveselili srečanja, nasmejali sva se, naklepetali, se spominjali preteklosti. Gelčka mi je večkrat rekla: »Pa saj vam nimam kaj povedati, kar na kratko vam rečem, pri devetnajstih letih sem se poročila, pri dvajsetih rodila hči Mici, nato je prijokal na svet sin Franci. Ko sem pod srcem nosila Pepija, smo na naslov Žetale 58 sprejeli obvestilo, da se mora moj osemindvajsetletni mož javiti za odhod v nemško vojsko . Najprej je bil v Italiji, nato v Nemčiji in še v Franciji, a zanj ni bilo vrnitve. Dopisovala sva si, ob rojstvu sina Pepija sem mu poslala telegram in upala, da se bo vrnil. Čakam, čakam, slišim trkanje na okno, a to so bili samo prisluhi moje največje želje, da nadaljujeva skupno življenje.« Ob
teh izjavah je ga. Gelčka utihnila, Pepi pa je zajokal, ker nikoli ni videl svojega očeta. Tudi jaz sem razmišljala in rekla: »To je zvestoba, čakanje, garanje in tudi veselje s tremi Štefanovimi potomci.« Od leta 1943 je vztrajala ob delu z odraščajočimi otroci in svakinjo Treziko. Prihodnje leto v maju bo praznovala dve osmici let (88), gotovo se bodo z njo veselili: vnuki, teh je pet, deset pravnukov in seveda Gelčkini otroci - Mici, Franci z ženo Zdenko in Pepi ter drugi sorodniki bodo nazdravili njenim letom in vzdržljivosti ter zdravju, ki je največje bogastvo in ga v teh letih najbolj potrebuje. Zopet so ji misli ušle v čas njene poroke. Mož Štefan se je rodil na Vodulah pri Pulkovih, tu je preživel del otroštva, nato se je preselil k materi Tončki, ki se je poročila na OREŠKO, tu se je rodila še Štefanova polsestra Trezika in gospodarstvo se je nadaljevalo. Štefan je bil namenjen za gospodarja na tej kmetiji, a se je zanj končalo vse, bogve, kje.
Gospa Gelčka je še čvrsta, tudi zgovorna, vstaja ob šestih, rada še kaj prebere v časopisih, posluša radio, dnevno se mora informirati z novicami na TV ekranu ob 19. uri. Nato se uredi za spanje in z mislimi na rojstni dom v spodnjih Rtičah in na tri leta mlajšo sestro Štefko mirno zaspi. Začne se nov dan, obujanje spominov in priprava na domači praznik - fiirež, ko se družijo ob večerji s sorodniki in se imajo lepo. Imajo vse, kar je potrebno za naše biološko življenje, skupaj štejejo 231 let, so srečni, da lahko pametno razmišljajo in sami skrbijo za svoje telo.
Tako je življenje pri Korez-Pulkovih, naj Vam teče v zdravju še dolgo, dolgo, hvala za prisrčno gostoljubje.
M. K.
Pregovori
V oktobru burja, mraz, v januarju sončen čas.
Vlažen, mrzel Luka, kmalu sneg prikuka.
Kakršno vreme Urša prinese, tako se zima rada obnese.
Martin naj bo suh, da pozimi raste kruh.
Sneg na Andreja -sto dni leži in žita mori.
Če v decembru bliska in grmi,
za drugo leto vetrove budi.
Tepežni dan oblačen, ob letu kruha ne boš lačen.
Na božič vetrovno, ob letu sadja polno.
Uganke
Nepovabljen pridem sam siliti se pa ne dam; kdor me videti želi, naj leže in zamiži.
(spanec)
Pomladi dišim, poleti hladim, jeseni redim, pozimi gorim.
(drevo)
Solze požene v oči, trese, duši, lomi, zvija, vse nas od njega boli, toda vsem godi in prija.
(smeh)
	1		
	Žetalske novice	
		
w
Zbirni center za individualni dovoz odpadkov CERO Gajke
Obratovalni čas:
0 vsak delovnik od 8. do 20. ure (letni),
0 vsak delovnik od 8. do 17. ure. (zimski),
0 v soboto od 8. do 14. ure.
Na zbirni center lahko občani, ki so vključeni v redni odvoz komunalnih odpadkov, pripeljejo brezplačno vse vrste komunalnih odpadkov (kosovne odpadke, manjše količine gradbenih odpadkov-do 0,5 m3, folijo,...), razen ostalih odpadkov, za katere imajo posodo doma. V kolikor pa ni možen lastni prevoz, ga lahko občani posebej naročijo na Čistem mestu Ptuj na telefonsko številko 780 90 20. V tem primeru je potrebno poravnati le stroške prevoza.
Čisto mesto Ptuj izvede vsaj enkrat letno tudi posebej pripravljeno akcijo zbiranja odpadkov, kot so: NEVARNI GOSPODINJSKI ODPADKI (odpadna olja, škropiva, zdravila, barve, lepila, hladilne tekočine, kozmetični izdelki, akumulatorji, živosrebrni termometri, baterijski vložki, zaoljene krpe, filtri, zaščitna sredstva...), KOSOVNI ODPADKI (bela tehnika, pohištvo, talne obloge, žimnice, električni aparati, kolesa,...). O akciji so gospodinjstva pravočasno obveščena.
Nadzor nad pravilnim ravnanjem z odpadki vrši komunalna inšpekcija.
Zoper povzročitelja, ki nepravilno ravna s komunalnimi odpadki, je zagrožena kazen, in sicer:
^ globa 400,00 eurov za fizično osebo, samostojnega podjetnika posameznika, odgovorno osebo pravne osebe in odgovorno osebo samostojnega podjetnika posameznika.
‘n? globa 1.400,00 eurov za pravno osebo.
V ZAVESTI SODOBNEGA ČLOVEKA JE VSE BOU PRISOTNO SPOZNANJE, DA VAROVANJE OKOUA NI LE MODNA MUHA AMPAK NUJA. POSLEDICE ČLOVEKOVEGA DEJANJA SE VEDNO BOU KAŽEJO NA OKOUU IN ŽE VPLIVAJO NA KAKOVOST NAŠEGA ŽIVUENJA.
Z LOČEVANJEM ODPADKOV BOMO INDUSTRIJI ZAGOTAVLJALI STALEN VIR DRAGOCENIH SUROVIN IN ENERGIJE, ODLAGALIŠČE PA BO MANJ OBREMENJENO IN TAKO LAHKO DALI ČASA NUDI PROSTOR OSTANKOM ODPADKOV.
Skupna občinska uprava Komunalna inšpekcija
DOBITNIKI PRIZNANJ OBČINE
Svet Občine Žetale je na 7. izredni seji dne 6. oktobra 2008 obravnaval prispele predloge za dobitnike priznanj Občine Žetale za leto 2008. Po razpravi je Svet občine Žetale sprejel Sklep o podelitvi priznanj Občine Žetale za leto 2008:
»ZLATA PLAKETA OBČINE ŽETALE« se podeli KMETIJI BERNARDE IN ANTONA KOLARJA za dosežene uspehe na družbeno-političnem, društvenem in kmetijskem področju.
»ZLATA PLAKETA« se podeli FRANCU FIDERšKU za življenjsko delo na področju novinarstva in dela v Društvu mobilizirancev v nemško vojsko.
»PRIZNANJE OBČINE ŽETALE« se podeli MONIKI JAZBEC za dosežene uspehe na družbeno-političnem, društvenem in kmetijskem področju.
»PRIZNANJE OBČINE ŽETALE« se podeli ANGELI IN JOŽETU KOPšETU za 15 let dela na področju podjetništva in dela na društvenem področju.
»PRIZNAJE OBČINE ŽETALE« se podeli STANKU PULKU za dosežene uspehe na področju gasilstva in športa.
DOBITNIKI PRIZNANJ ŽUPANA OBČINE ŽETALE ZA LETO 2008
Župan Občine Žetale Anton BUTOLEN je sprejel sklep, da se priznanja župana občine Žetale za leto 2008 podelijo naslednjim:
»PRIZNANJE ŽUPANA OBČINE ŽETALE« se podeli SAŠI JAZBEC za dosežen doktorski naziv na področju germanistike.
»PRIZNANJE ŽUPANA OBČINE ŽETALE« se podeli MITJI ZAKELšKU za dosežene uspehe pri študiju prava.
»PRIZNANJE ŽUPANA OBČINE ŽETALE« se podeli DANICI ŽERAK za dosežene uspehe pri delu v Društvu upokojencev Žetale.
Priznanja Občine Žetale in župana Občine Žetale so bila dobitnikom podeljena na osrednji prireditvi ob 9. prazniku Občine Žetale v soboto, 18. oktobra 2008, v prireditvenem šotoru ob Osnovni šoli Žetale.
Vsem prejemnikom priznanj Občine Žetale
in župana Občine Žetale iskrene čestitke.