List
48.
Tečaj
LIV.
»
obrtniške
i
I
Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr
pošti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld
Za prinašanje
dom v Ljubljani se plača
po leto
40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni.
Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo
se plača
vsako vrsto
za enkrat 8 kr., za dvakrat 12 kr., za trikrat 15 kr
Dopisi naj se pošiljajo uredništvu Novic
V Izubijani 27. novembra 1896.
slovenski. Novi državni pravdnik delà seveda, italijanske
Politiški oddelek.
WWW I I__III»
9	&
zatožnice, obravnave se vrše italijanski s tolmači
Teorija in praksa.
Sedanja vlada je obljubila, da se bode ozirala na
slovenskim zatožencem, torej na način, sodil sam pravosodni minister.
katerega
proti ob-
pokoj.
Celovškega deželnega sodišča predsednik pojde v Sedanji predsednik bil je odločen nasprotnik Slo-
vse opravičene zahteve v narodnem oziru. In še z mno- vencev. Slišati ni hotel o nobenem slovenskem urado-
gimi drugimi lepimi besedami je zlasti ministerski pred- vanju. Pričakovali
bili,
da bode vlada imenovala na
sednik vzbujal nade slovanskih narodov, da sedaj žanje njegovo mesto kacega Slovencem bolje naklonjenega moža,
nastopi boljša doba. Pričakovali bi bili, da bode vlada ki bi slovenski znal. Kakor se pa zatrjuje, ima minister
vse storila, da izvrši narodno jednakopravnost.
Toda
že izbranega moža z i to mesto. Ta mož je višje deželne
skušnja kaže. da se dejanja jako ločijo od prijaznih besed sodnije svetnik Pflíigl, o katerem
je

da slovenščine
raznih ministrov. Vlada se še dosedaj ni odločila, da bi ne zna. Kakšnega političnega mišljenja je bil Pflíigl, je Italijane v Trstu prisilila, osnovati slovensko ljudsko šolo. najbolje vidno iz tega, da so ob svojem času razne nemške
Gorici pa tudi ne stori potrebnih korakov, da mesto stranke vse sile napenjale, da bi ga poklicali v pravo-mora poskrbeti slovenski mestni šoli dostojno nasta- sodno ministerstvo na neko važno mesto. Pričakovali so nenje. Ko je bil ministerski predsednik na Primorskem, namreč od njega, da bode znal preprečiti, da se Slo-
je
kar
sipa! z lepimi obljubami,
a
naposled
pa vlada vencem v nobeni stvari ne ustreže.
vendar ni ničesa storila
celo zadnjega
slovenskega
več drugih dejanj
lahko naveli, iz katerih je
zastopnika iz isterskega deželnega šolskega sveta je od- vidno, da sedanja vlada nam Slovencem ni naklonjena, pravila, imenovavši namesto umrlega kanonika Križana, če tudi se našim poslancem laska na Dunaju. Seveda po-
zagrizenega italijanskeg i duhovnika.
sebne naklonjenosti od vlade nimamo pričakovati, v ka-
Na Koroškem ostaja glede slovenskega šolstva vse teri sedita baron Gautsch in grof Gleispach. Ta dva moža pri starem. Za deželnega šolskega nadzornika in za ravna- sta pač po besedah postala Slovanom prijazna, v resnici
telja celovškemu učiteljišču sta se imenovala dva Nemca, sta pa to, kar sta bila poprej
Gautsch
ostal tisti, kot
ki ne umetá slovenščine. Imenovana moža pa nista ne-
bil
i
ko je odpravil celo vrsto slovanskih srednjih šol
î
pristranka Nemca, temveč odločna nasprotnika Slovencev, naj tudi sedaj Čehom obeta drugo vseučilišče in drugo
kar sta že večkrat očitno pokazala
Ti
imenovanji višjo tehnično šolo. Vsaj ne moremo vedeti, če mu je
očitno kažeta, da vlada ne misli biti pravična Slovencem sploh kaj na vsem tem, posebno ker ne pove, kdaj hoče na Koroškem. Ministru Gauču mora biti na tem, da bode svojo obljubo izvršiti.
deželni šolski nadzornik oviral narodno jednakopravnost
Da pa vlada se tako malo ozira na Slovence, je pa
v
šoli
Î
učiteljišče pa vzgajalo učitelje v nemškem duhu, tudi to krivo, da so naši poslanci na Dunaju razcepljeni
drugače si ne moremo tolmačiti teh imenovanj.
in jih polovica sedi v Hohenwartovem klubu, kateri vladi
Minister Gleispach je sam přiznal, da ne ugaja zastonj vladi delà tlako. Će jo naši poslanci zastonj radi
dobrému pravosodju, ako porotniki ne razumejo jezika za- podpirajo, čemu bi potem vlada za nas še kaj storila. toženčevega in se obravnava v vrši zatožencu neznanem je- Drugače bi seveda bilo, da smo Slovenci jedini in da ziku.
Obetal je, da bode gledal, da temu odpomore.
dajo naši poslanci na Dunaju vladi razumeti, da zastonj
resnici pa ni ničesa storil v tem oziru, temveč je celo za na njih podporo ne sme računati.
državnega pravdnika v Gorici imenoval moža, ki ne zna
?4
Politični pregled.
i*
Badeni in češki Nemci.
Vedno vidneje je. da
vlada vse stranke vodi za nos. Kakor je levicarski poslanec odložiti
mu volilna pravica odrekati ne more, a formalno je pa nima,
ni reklamoval.
Folnegović. — Hrvatski politik dr. Folnegovic je hotel
ker
svoj mandat, ker je s svojo stranko bil přišel neko-
dr. Exner razkril, je grof Badeni češkim Nemcem pri zaupnem Hko v navzkrižje Volilci so mu pa te dni podali zaupnico in
posvetovanju obljubil, da bode vlada ustregla vsem njih željam. je zatorej obdržal mandat Osnovati hoće svojo stranko.
Obetal jim je mej drugim tudi razdelitev Češke po narodnostih. Ker so slišali Nemci, da grof Badeni tudi z Mladočehi često občuje in jim delà baš nasprotne obljube, so ministerskega
Nje-
gova stranka bode liberalna in bolje zmerna kakor je stranka prava. To bode že osma opozicijska stranka na Hrvaškem.
Vladi
ie
predsednika sklenili v javni seji proračunskega odseka prisi- potem jej ni nič nevarna
pac tako razcepljenje opozicije jako
po volji,
kajti
liti, da se izjavi o njih željah. Grof Badeni
v javni seji
pač odgovoril na njih vprašanja. a tako nejasno, da se na no-beno stran ni ničesar zavezal. Češki Nemci so sedaj od zjedinjene levice zahtevali, naj pojde v opozicijo, ker ministerski predsednik v javnosti ni dal tacih pojasnil, kakor pri zaupnem posvetovanji Vodje zjedinjene levice so pa bili proti opoziciji, češ, da se grof Badeni nikakor ni nasprotno izjavil. V resnici pa Chlumecky, Menger in drugovi ne gredo v opozicijo, ker vedo, da moravski in šleški Nemci zgube dosedanji vpliv ako jih ne bi podpirala vlada.
razgnali in jih več zaprli
Podeželenje zavarovanja
Državni zbor se je mi-
Demonstracija za občno volilno pravico.
nedeljo so v Budimpešti bili delavci priredili veliko demonstracijo za občno volilno pravico. Policijsti so demonstrante
Madjarski vladni stranki je jako nepovoljna agitacija za občno volilno pravico, še bolj kot bila mnogim avstrijskim stránkám. To dobro ve, več ne dobi, da se upelje kak pravičnejši volilni red. Celo Madjari sami bi naj brz v zbornici več večine ne imeli. Upirati razširjenju volilne pravice se je pa težko, ker so baš ogerski vladni pristaši vedno hoteli biti liberalni.
da večine
Turčija.
Da Turčija za svoje nesnosno počenjanje
noli teden posvetoval o Wurmbrandovem predlogu, da se po- potřebuje denarja, je umevno. Koliko pojedo le nenasitijive sul-
deželi zavarovanje proti ognju. Osnovale naj
se deželne za-
varovalnice,
tanove blagajnice. V namen, da bi mogla Še nadalje za nos
same imele pravico prejemati zavarovanja. voditi velevlasti, jela se je Turčija poganjati za večje
poso-
Vlada je odločno ugovarjala taki preosnovi zavarovanja, na- jilo. Ker na svoj kredit ne dobi več posojila, prosjači pri ve-glašajoČ, da imajo že obstoječe zavarovalnice take pravice, da levlastih, da bi za njo jamčevale. Ona trdi, da bo izposojeni
spoznale
so že
bi lahko državo tožile, ako se jim vzame pravico zavarovati denar porabila za izvedbo reform. Velevlasti
proti ognju. Od poslancev je jedini Noske načelno ugovarjal do dobra přetkáno Turčijo in ni verojetno, da bi se ji"katera osnovi deželne zavarovalnice. Protisemitje so mu očitali,
govori
za neko banko, pri kateri ima dobro službo.
da
Noske
usedla na limance. Kapitalisti se mnogo prizadevajo, da bi mogli izposoditi denar na velike obresti, podkupujejo liste in
je hudo odgovarjal na te napade in dr. Luegerju ocital, da z prigovarjajo velevlasti. A ne bo šio. Turčija ima za retorme
različnimi političnimi mnenji krošnjari in ljudi slepari.
To je
povod velikemu škandalu v zbornici. Konec razpravi je bil, da imela denar v druge namene. se je predlog vrnil odseku, da ga nekaj predela. S tem je pa
stvar pokopana za sedanje zakonodavno zasedanje.
že dosti denarja, če iste hoče izvesti, a resnica je, da bi rada
Kuba.
Nemški liberalci in vlada.
Mej tem ko se poroča o uspehih španjske vojske na Kubi, vedo privatna poročila povedati, kako slabo Nemška liberalna se godi Spanjcem Španjska vlada bi rada prikrila svoje ne-
stranka je bila poskusila vreči vlado z napadi po tujih
Časo-
pisih
Spravila je v budimpeštanske in berolinske liste članke,
uspehe. Ravno ve neko oficijelno poročilo povedati, da so španjski vojaki ubili ustaškega kolovodja Sanchez-a. Takih poroČil je
v katerih se obsoja Badenijeva politika, ki nasprotuje trodr- bilo že mnogo, a pokazalo se je, da so bili v većini pretirana. žavni zvezi. Dotični člaoki so bili tako pisani, kakor bi jih Ista bo najbrže s tem poročilom. Španjska vlada sedaj močuo
bila inspizirala sam minister vnanjih stvarij Goluchovski
in
pritiska na povelnika Weyler-ja, da že skoro užene puntarje.
ogerski ministerski predsednik
Banfly
Zasejati
so
mislili Dne ?. decembra se snide ameriški kongres. Tedaj namerava
nemški liberalci nezaupnost mej Badenija, Banflyja in Golu- predsednik Zjedinjenih držav Cleveland predlagati, da naj se chowskega nadejajoc se. da potem Badeni odstopi in se po- kubanski ustaši proglase za vojujočo oblast. Zato si prizadeva kliče kako liberalno ministerstvo, ki bode levičarjem bolje po Španija, da bi Weyler prej naklestil ustaše. Malo neverjetno
volji.
Namen se pa levičarjem ni posrečil, samo malo osme- je, da bi mogli Spanjci sedaj naenkrat premagati vstaše, ko
šili so se. Poleg tega bode grof Badeni se nanje manje oziral, se vender že toliko časa bojujejo proti njim. Lahko se pripeti
ker
pati.
videl, kako so ga levičarski kolovodje hoteli izpodko-
španj
s
vojski, da bo poražena pri svojem poskusu. Pa saj
Levica nima več moči, da bi mogla vreči kako vlado, se mora kubanski prepir vender enkrat za zmirom odločiti.
OČitno se proti vladi niti prav nastopiti ne upa, ker ve, da
jej vlada pri vsakih volitvah mnogo škoduje Celo češki Nemci îtî íífi íři ít* řfe ífe îiî ífe iis íí^ íifc^ ^^^ -^í^ í^ífi sami se ne upajo odločno postaviti, po. robu vladi in
ča-
kaj o. če bi Badeni zinil žanje kako ugodno besedo.
Hrvatski deželni zbor se je sešel v soboto in je v prvi seji volil državne poslance za državni zbor. Seveda je volil i
ítimí
Obrtnija.

ífirV

ladné privržence. Opozicija je ugovarjala voiitvi
ker je
deželni zbor nezakonito pozvan. Kraljevi reskript, s katerim
je sabor pozval, je bil sopodpisal ogerski ministerski
pred
Trgovska in obrtniska zbornica v Ljubljani
(Dalje.)
kr. ministerstvo za notranje stvari je pro
6
ednik, ne pa hrvaški ban. Hrvaški deželni zbor je za Hrvate silo c. kr. trgovsko ministerstvo, da zasliši trgovske
cisto notranja naprava, kakor da voli državne poslance
nima z
Og
Zato
nobene druge zveze, in obrniške zbornice o neki ulogi profesorjev na c. kr.
pa jedino ban opra- državni obrtni šoli v I. dunajském občinskem okraju. ičen se sopodpisovati na take pozive. Seveda večina se za Avgusta Hanischa in Henrika Schmida, glede državne take državnopravne pomislike ni ozirala. Hrvatski vladni pri- podpore in pospeševanje po njih nameravane prijave
staši že tako niso druzega kakor madjarski hlapci
Izvo
seznama vseh v kraljestvih in deželah, zastopanih v
litev Davida Starčevica v Delnicah saborska večina ne misli državnem zboru, obstoječih kamenolomov. Po pred-potrditi. Po nje mnenju David Starčević nima volilne pravice, logu imenovanih profesorjev, naj bi se vprašalne pole.
er na Hrvaškem mej volilce. Po zakonu se urejene v deželnih jezikih, potom okrajnih glavarstev
ke
ni upisan
415
dostavile občinam in tako posestnikom kamenolomov v natančno izpolnitev. Izpolnjene vprašalne pole bi bilo občinskim predstojništvom zbrati in c. kr. državnim obrtnim šolam, oziroma c. kr. strokovnim šclam za obdelovanje kamna, v katerih okolišu so dotične občine, poslati v pregled. Tako pregledano in zbrano po občinah urejeno gradivo bi bilo dostaviti osrednjemu oblastvu, ki bi se moralo določiti za to in ki bi imelo preskrbeti drugokratni pregled in sestavo ter tisek kamenolomskih seznamov, ki bi jih bilo iz tega sestaviti. Predlagatelja sta tudi izjavila, da rada oskrbita konečno uredbo delà, in upata, da bi na ta način nastal, kolikor moči popolen kamenolomski seznam bistveno pripomogel k največji razširjatvi znanja o tem, koliko in kakšnega kamenja je dobiti
v posameznih kamenolomih. in vsled tega k povzdigi kamenjske obrtnije in vseh ž njo zvezanih pridobitnih strok ter da bo tako tudi za vse strokovne kroge korišten pripomoček. Zbornica je poizvedovala in se pripričala, da bi tak komenolomski seznam vsekako dosegel nameravani smoter, da bi se lahko tudi za Kranjsko sestavil, če bi se le od občin in posestnikov kamenolomov zahtevalo to, kar jim je storiti mogoče. Na vprašanje, kakor: mineralogično ime geologiška tvorba kamenja, morebitne tuje primesi, specifična teža, uporna moč proti pritisku, sprejeta voda v težnih odstotkih bi po mnenju zborničnem mogli odgovoriti le oni. posestniki kamenolomov. ki imajo tehniške moči v službi. Ker bi se pa vrednost sezna-mova jako zrnanjšala, če bi se ne odgovorilo na ta vprašanja, bilo bi skrbeti za to, da se drugim potom dobe podatki. Morebiti bi jih preskrbeli tehniški organi politiških deželnih oblastev. Vprašalne pole bi bilo s primernim navodom potom c. kr. okrajnih gla-varstov dostaviti občinam in po njih posestnikom kamenolov. Izpolnjene vprašalne pole bi se potom občinskih predstojništev poslale okrajnim glavarstvom ki bi jih, urejene po občinah, predložile politiškemu deželnemu oblastvu v pregled. Kadar bi se zgodilo to in odgovorilo na zgoraj navedena vprašanja, bi politiško deželno oblastvo zbrano gradivo predložilo osrednjemu oblastvu, ki bi se imelo odločiti.
pj Udeležena ministerstva so od parlamentarične strani opozorjene vzela v pretres vprašanje, če bi v namen odvrnitve prevar pri nakupovanji drožij ne kazalo odrediti, da se mora pri onih drožih, ki pridejo v prodajo, na odvitkih navesti, kake vrste so dotične droži, če so iz špirita, piva ali če so mešane. Kakor je najvišji zdravstveni svet izjavil ministerstvu, ni sicer prodaja drožij iz piva ali mešanih drožij iz špirita z zdravlju škodljivimi posledicami spojena, pač pa jo je smatrati za ponarejanje živil in se torej nudi prilika, da se s posebno odredbo določi, da se mora kakovost drožij, oznamenovati in bi se tako ognilo raznim pritožbam v tem oziru. Ker je pa vedeti, da na rešitev tega vprašanja zelo vplivajo kupčijski oziri, posobno tudi konkurenčne razmere mej pride-lovatelji raznih vrst drožij, kakor tudi razmere, ki nastajo vsled uvoza drožij iz inozemstva, je visoko c. kr. trgovinsko ministerstvo zbornico povabilo, da izreče svoje mnenje. Zbornica se je na podlagi došlih ji izjav in poizvedeb izrekla1 proti temu, da bi se morala oznamenovati kakovost. Če bi se droži na odvitkih zaznamenovale kot droži iz špirita, piva ali kot mešane droži, bilo bi to škodljivo za izdelovanje tuzemskih drožij. Droži piva pri vrhu zvretega je staviti v jedno vrsto z droži iz špirita. Droži od piva pri vrhu zvretega se na Nemškem, Francoskem in v
Belgiji, kjer se varijo pri vrhu zvreta piva, rabijo že od nekdaj, ne da bi bila posredno ali neposredno zdravju škodljiva. Te droži so iste, le sredstvo, s ka-terim se pripravljajo, je različno; zmes drožij iz spirita in drožij iz piva pri vrhu zvretega se torej ne more smatrati za ponarejanje in take zmesi bi tudi ne bilo moč spoznati. Iz tega razloga ima nemško pridelovanje drožij lažje stališče nego avstrijsko, ki je obvezano navesti zmes in je tako izpostavljeno predsodkom občinstva. Na Saksonskem in v Pruski Šleziji je več pivovarn. ki varijo pri vrhu zvreto pivo, ki bi svoje droži pod oznamenilom „droži iz spirita" lahko uvažale v Avstrijo, ker se jih ne more nadzo-rovati in bi tako domačemu pridelovanju drožij mnogo škodile. Pri dnu zvrete drože iz piva dajo kruhu grenek ukus in jih le ljudstvo na deželi rabi pri kru-hopekarstvu. Tudi je zbornica mnenja, da naj bi se prisilno oznamenovanje za droži tndi zaradi tega opustilo, ker bo zakon o živilih varoval stranke oško-
dovanja.
r) V zadnji seji se je naznanilo, da je trgovska in obrtniška zbornica v svojem poročilu na c. kr. deželno vlado priporočala prošnjo stavbenikev in tr-govcev s stavbenim materijalom v Ljubljani za od-pravo omejitve, pri dobivanju stavbenega materijala vseh vrst, kateri se ima rabiti za popravo in zopetno zgradbo poslopij v Ljubljani in okolici, ki so trpěla vsled potresa. Po poročilu južne železnice na visoko c. kr. železniško ministerstvo so se pri razvitju voznih olajšav, katere sta dovolili državna in južna železnica povodom potresne katastrofe, jele dogajati zlorabe. Visoko c. kr. železniško ministerstvo je z ozirom na jSnancijelne interese, ki tu pridejo v poštev in da zbrani, dd, bi se po modifikaciji, o kateri je govor napravile težkoče, ki ne odgovarjajo namenom iz katerih se je dovolila olajšava, odredila, da je v namen da se dotična vprašanja razjasnijo, «klicati konferenco udeleženih faktorjev. Pri konferenci, ki se je vršila pri c. kr. deželnem predsedništvu, je bila zastopana tudi zbornica, ki je tudi — poleg opomb v zadnjem sejnem zapisniku — vsled dopisa c. kr. deželnega predsedništva z dne 16. septembra t 1. opozorila interesente v tukajšnjih listih za olajšave, katere je dovolila južna železnica. C. kr. deželno predsedništvo
je obvestilo dalje trdi zbornico, da se razglasilo o zadevi jednotne uredbe znižanja voznine za stavbeni materijal v Ljubljano -na progah c. kr. državnih železnic in južne železnice nahaja v naredbenem listu za železnice in brodarstvo z dne 15. septembra 1896, št. 105 pod točko 1440 in 1443. Po tej dovoljuje južna žel. 50 % od voznih postavkov na podlagi tabel za pre-računanje pristojbin v lokalnem prometu in sicer s to omejitvijo, da mora dotična pošiljatev preteči najmanj 400 km železnice. Nadalje se določa, da more pri pošiljatvah, za katere se voznina plača po naknadni teži, oziroma za najmanj 10.000 kg porabljenega vagona, biti jednotni postavek 0*26 vinarjov več even-tuvalni ogerski transportni davek za 100 kg in 1 km in pri pošiljatvah v manjših količinah ima znašati jednotni postavek 0*32 vinarjev več eventuvalni ogerski transportni davek za 100 kg in 1 km. Olajšave za-devajo pošiljatve stavbenega materijala vsake vrste, če se isto kot tovorno blago prevaža, od vseh postaj južne železnice in postaj proga Dunaj-Pottendorf-Du-najsko Novomesto v Ljubljano. Iste se dovoljujejo
stavbenim gospodarjem samim in morajo za nje prej sami prositi. Dotični vlogi se mora priložiti potrdilo mestnega magistrata, iz katerega je razvidna kako-
476
vost in približna teža pošiljatve, ime in stanovališče gospođarjevo in železniška postaja s katere blago pri-haja. Ta olajšava ima veljavo od 1. oktobra 1896. do preklica, najdalje pa do konca decembra 1897. in se izvrši povračilnim potom, kedar dotični stavbeni gospodar kot prejemnik predloži na njega se glaseče izvršne vozne liste, kateri dokumenti pa se morajo predložiti najkasneje dva meseca po preteku olajšavne dobe. C. kr. državne železnice dovoljujejo za pošiljatve stavbenega materijala vsake vrste kot tovorno blago od vseh postaj v oddelku A. lokalne tarife za tovorno blago, del II., snopič I., navedene proge v Ljubljana od 1. oktobra 1896. leta do preklica, najdalje pa do 31. decembra 1897. leta — 50 °/0 popust od voznih postavkov na podlagi tabele za preraču-nanje pristojbin pod številko VII. oddelek A v lokalni tarifi za tovorno blago do meje jednotnega postavka 01 kr. za 103% in 1 hri in voznega postavka 4 kr. za 100%. Olajšava se dovoli le dotičnim stavbenim gospodarjem samim, če prosijo za njo. Dotične vloge je pošiljati na c. kr. ravnateljstvo državnih železnic v Beljaku in jim je dodati iste priloge, kakor pri onih na južno železnico. Olajšava se izvrši provračilnim potom proti predložitvi izvirnih voznih listov glasečih se na stavbenega gospodarja kot prejemnika. Ti dokumenti se imajo pa v svrho likvidacije najkasneje do konca februvarja 1898 predložiti c. kr. ravnateljstvu drž. železnic v Beljaku.
s) Zbornica je priporočala prošnjo c. kr. priv. fužinske tovarne za les Fidelis Terpinčevi nasledniki za izposlovanje znižane voznine za quebracho-les in quebraho čreslo. Visoko c. kr. železniško ministerstvo je na to sporočilo, da se je prošnja odstupila južni železnici -v natančen pretres in poročanje. Imenovana železniška uprava je poročala, da se je za prevažanje quebracho lesa iz Trsta v Zalog uvel znižani vozni postavek 56 vinarjev za 100%, če se plača najmanj za 10.000 % za vozni list in voz, za sedaj z veljavo do preklica, najdlje pa do konca decembra 1896. 1. Proti dosedanjemu znižanemu voznemu postavku 72 vinarjev, pomeni ta popust 16 vinarjev. Glede zapro-šenega znižanja tarif za prevažanje zdrobljenega pue-bracho-lesa iz Zaloga na Češko, Moravsko in Šlezijo, se je v VII. zavezni konferenci južno- in severo-av-strijsko-ogerske železniške zaveze sklenilo, da naj se za promet od Zaloga v podporo podjetja v okviru prometa mej južno železniškimi postajami in Češko uvedejo primerni vozni postavki. Od tovarne za bar-vani les na Fužinah se je nato od železniške strani zahtevalo, da naj naznani one postaje, za katere misli izvrševati pošiljatve. Na podlagi zgornjega sklepa do-voljeni vozni postavki se imajo takoj uvesti, kakor hitro temu končno pritrdi udeležena železniška uprava. O tem se je tovarna za barvani les obvestila in se je priporočala njena nadaljna vloga na c. kr. priv. južno železnico in se je vis. c. kr. železniškemu ministerstvu predložila obširna prošnja imenovane tvrdke. Ker so se v ti prošnji navele nove stvari v znižanju voznine za quebracho-les in quebracho čreslo, je zbornica prošnjo toplo priporočala.
š) Zbornica je pri vis. c. kr. trgovinskem ministerstvu priporočala prošnji zadrug čevljarjev, kro-jačev, klobučarjev in rokovičarjev, v katerih se je prosilo za podelitev po jedne ustanove v namen obiska razstave modernih delavskih pripomočkov v c. k. tehnologiškem obrtnem muzeji na Dunaji. Načelnik krojaške zadruge v Ljubljani Franc Šturm je vsled naznanila c. kr. tehnologiškega obrtnega mu-
zeja obiskal drorano za mali obrt in si obledal raz-stavljene predmete z velikim zanimanjem. Visoko c. kr. trgovinsko ministerstvo je z ukazom z dne 17. oktobra 1896 z ozirom na zgornje poročilo zbornice naznanilo, da je dovolilo čevljarski zadrugi v Ljubljani ustanovo v namen obiska dvorane za mali obrt v tehnologiškem obrtnem muzeju na Dunaju v navadni izmeri, namreč povrnitev potnih stroškov III. razreda osobnega vlaka in nazaj in po štiri goldi-narje za vsak dan bivanja v tehnologiškem obrtnem muzeju; prošnja krojaške zadruge v Ljubljani za po-delitve jednake ustanove se ni mogla uslišati, ker se v tem slučaju gre zgolj na ogledanje šivalnih strojev vsled česar podelitev ustanove ni zadostno utemeljena. O tem sta imenovani zadrugi obvestiti in je prvi pri-pomniti, da odbere Stipendista in da zapisnik, iz katerega je izvršitev te volitve posneti, predloži c. kr. tehnologiškemu obrtnemu muzeju, ki bo za obisk dvorane za mali odločilo prikladni čas in poskrbelo za izplačilo ustanove.
Zbornica je vzela ta naznanila odobruje naznanje.
III.	Zbornični svetnik Franc O m ers a poroča o prošnji trškega predstojništva v Radečah za dovolitev naprave javne tehtnice. Po § 10 zakona z dne 19 jun. 1866 drž. zak. št. 85 se je pri tem ozirati na krajevne razmere in imajo po § 14. tega zakona občine prvo pravico do take dovolitve. Ker v trgu Radeč ne ob-staja javna tehnica, in je tam živaljen promet z blagom razne vrste in se vrši tam vsako leto tudi več letnih in živinskih sejmov; zategatelj je potreben zavod, ki bi imel pravico, o po njem izvršenem teh-tanju in njega uspehih izdajati spričevala z dokazilno močjo javnih listin. Odsek se je prepričal, da bi bilo občne koriste, če bi se v Radečah napravila javna tehtuica in torej predlaga:
Častita zbornica blagovoli v svojem poročilu na c. kr. okrajno glavarstvo v Krškem prošnjo tržkega predstojništvo najtopleje priporočati. — Predlog se sprejme.
IV.	Podpredsednik Anton Klein poroča o vpra-šanju, če so mizarji upravičeni šipe vdevati v okna. Po ministerskem ukazu z dne 30. junija 1894, drž. zak. št. 110 je steklarski obrt rokodelski in ni v krajih, kjer so stekljarji, mizar opravičen s šipami oskrbovati oken, ker ima po § 37. zakona z dne 15. marca 1883., drž. zak. št. 39, le pravico združiti vsa za popolno dovršitev svojih izdelkov potrebna delà in imeti v službi potrebne pomožne delavce tudi drugih obrtov. Po mizarju izdelano okno je popolnoma dovršen mizarski izdelek in v krajih; kjer vrši kdo drugi steklarski obrt, ne sme mizar v svoje lastne izdelke tudi šip vdevati. Če bi postavne določbe raz-lagali drugače, bi bil, osobito v velikih krajih. steklarski obrt popolnoma uničen, ker bi steklarju ostala le čisto majhna popravljalna delà. Pri tem pa je ome-njati, da v krajih, kjer ni steklarja in je daleč do njega, jako često mizar, klepar i. dr. včasih tudi kak samouk ali hišni gospodar sam vdeva šipe v okna. To se dogaja zategadelj, ker bi bilo pač predrago, radi ene šipe eno ali več ur daleč hoditi k steklarju ali ga naročiti. Ker je v politiškem okraju Črnomlju le po en steklar v Metliki, v Črnomlju in v Loki pri Črnomlju, se ni čuditi, če v odstot zelo oddaljenih krajih ne vdeva vedno šip steklar. Obrtniško se pa tudi v teh krajih mizar ne sme pečati s steklarstvom. Odsek torej predlaga : Zbornica ima izreči v tem zmislu svoje mnenje c. kr. okrajnemu glavarstvu v Črnomlju.— Sprejeto. -
477
V. Zbornični svetnik Ivan Baumgartner poroča, đa je najvišji zdravstveni svet povodom nekega pretresa v Avstriji veljavnih postavnih določb glede stavb med drugim stavil tudi predlog, naj bi se premišljalo o strogi uredbi obrta za polaganje cevi (polaganje plinovodnih cevi, urejanje razsvetljave in dovajanje vode) in o posebni gojitvi pouka v tem obrtu na obrtnih šolah za stavbě in stroje. Pri tem je imel pred očmi popolnitev sposobnostnega dokazila za napomínaní obrt se zadevajočih določil ministerskega ukaza z dne 17. septembra 1883., drž. zak. št. 151, točka 8. v tem zmislu, da bi bila podelitev dotične koncesije spojena ne samo z izkazom praktiške, ampak tudi teoretiške sposobnosti za obrt. Zbornici je došlo povabilo, da izreče o tej stvari svoje mnenje.
Pri tem je razmišljati tudi vprašanje o morebiťni uvedbi obveznega strokovnega pouka v predlaganem zmislu. Po § 15, točka 17. zakona z dne 15. marcija 1883, drž. zak. št. 39, spada polaganje cevi (polaganje plinovodnih cevi, urejanje razsvetljave in dovajanje vode) med koncesijonovane obrte. Po ministerskem ukazu z dne 17. septembra 1883, drž. zak. št. 151, točka 8. se morajo prositelji za podelitev dopustila za polaganje plinovodnih cevi, urejanje razsvetljave in dovajanje vode t. j. za dosego dopustila kot dovajalec (inštalater) plina ali vode, izkazati: 1.) da so se naučili mehaniškega, ali ključavničarskega ali klepar-skega obrta in 2.) da so dělali štiri leta pri dova-jalnih v njihno stroko segajočih (instalacijskih) obrtih. Za prositelje pa, ki morejo izkazati potrebne znanstvene tehniške studije, zadošča, če izkažejo dveletno praktično delovanje v dotičnem dovajalnem obrtu. Glede izkaza posebne sposobnosti za obrtniško uva-janje električne razsvetljave je merodajen ministerski ukaz z dne 25. marcija 1883., drž. zak. št. 41. Tu pa se ne gre za uvajanje elektriške razsvetljave, ker je podelitev za tako koncesijo tako vezana na izkaz potrebne sposobnosti s spričevalom kake tehniške visoke šole ali zadevnega strokovnega učnega zavoda, ali na dokazilo predidočega, dalj časa trajajočega de-lovanja v elektrotehniški stroki. Glede vprašanja, ali naj se podelitev koncesije za polaganje cevi spoji ne samo z izkazom praktiške, ampak tudi teoretiške sposobnosti in ali naj se torej v ravno omenjenem zmislu spopolnijo sposobnostnega dokazila se tičoči predpisi ministerskega ukaza z dne 17. septembra 1883., drž. zak. št. 151, točka 8., je odsek mnenja, da bi bilo stvari na korist, ko bi bila koncesija za omenjeni obrt vezana ne samo na dokazilo praktiške sposobnosti, ampak da bi bilo zahtevati tudi dokazila teoretiške sposobnosti za ta obrt. Težko je z vso gotovostjo trditi, da ima kdo vso sposobnost za plinovodnega ali vodovodnega instalaterja, če se moramo opirati samo na dokazilo praktiške sposobnosti. Če pa temu pridenemo tudi teoretiško dokazilo, ni dvoma, da ima dotičnik sposobnost za omenjeni koncesij ono vani obrt. Radi nedostatka teoretiške sposobnosti se dogaja, da polagalec cevi pri sedlih ni nastavil zračnih zaklopnic in pri sifonih ne razbremenilnih izpuščalnih zapahov, ker ne ve, da žene voda zrak in blato s seboj, za katerih odstranitev je skrbeti. Če se to ne zgodi, sploh ne deluje tak cevovod, ali pa nedostatno, ne da bi se pozneje napaka pri pristopnih opra v ah mogla odpraviti. Pri samodejnih plavčnih pripravah se pri-peti, da ne delujejo pravilno in iz reservoarja vodo ali nepretrgoma izpuščajo ali iztok popolnoma zapi-rajo, ne da bi mogel monter na sicer breznapačni
opravi napake najti. Dogaja se namreč, da pri isti
opravi v 3. nadstropju plavec pravilno deluje, v 1. nadstropju ali v pritličju pa popolnoma odpove. To se zategadelj dogaja, ker so bili plavci za določen pri-tisk montirani, pritisk pa v različnih nadstropjih lahko diferuje 1 1/2 atmosfero. Plavec se mora zategadelj v naprej za njemu določen pritisk in z ozirom na mesto, kjer se rabi, pripraviti. Nedostatki, ki lahko nastanejo vsled montaže pri vodovnih cevih, so pri plinovodnih še škodljivejši in morejo še lažje nastati, ker znaša pritisk, ki vpliva na plin v cevovodu, le 8. do 10. delov običajnega vodovodnega pritiska. Pri vodovodih je potreba, da ve obrtnik, kakšnega kalibra je treba za priklepe pri lušah z ozirom na pritisk, ki
obstaja za napravo, da stranke ne trpe škode. Iztočne pipe so za različen pritisk različno narejene. Mora se torej vedno prava konstrukcija izbrati, ker pri vodovodih ob velikem pritisku vsled sunkov jako lahko nastanejo poškodbe na cevni mreži. Polagalec cevi mora imeti jasne pojme o odpornosti materijalij in o vplivu pritiska, ki se navadno zaznamuje v atmos-ferah. Često se pa dogodi, da monter ne ve, kako de-jansko učinkuje v atmosferah izraženi pritisk na plo-ščinsko jednoto napeljave. Če bi se zahtevalo tudi dokazilo teoretiške sposobnosti, dosegli bi teoretiško in praktiško izšolano osobje in težko bi se dogajali taki slučaj i, kakor zgoraj omenjeni. Ker imajo v
zadnjem času ne samo mesta. ampak tudi vasi vodovode in se mnoge vasi še prizadevajo pridobiti jih, se jako potřebuje teoretiško in praktiško izšolanih polagalcev cevi. Taki bi se vzgajali v stavbenih in strojnih šolah, omenjenih v zgoraj navedenem ministerskem ukazu, če bi se uvedel v njih obvezni strokovni pouk. Odsek torej predlaga: Častita zbornica blagovoli v zgornjem zmislu izreči svoje mnenje na c. kr. trgovsko ministerstvo. — Predlog se sprejme.
(Dalje sledi.)
Obrtnijske raznoterosti.
Kako dolgo je lokomotiva sposobna za vožnjo ?
Na Angleškem so konstatovali po vestnem preiskovanju in poizvedovanju, kako dolgo je lokomotiva še dobra za vožnjo, predno je tako izrabljena, da se poprave niti ne izplaČajo več.
Pokazalo se je, da lokomotiva preteče povprecno kakih 760.000 kilometrov, predno postane povsem nerabljiva. Ta daljava iznaša toliko, kolikor 18kratni obseg zemlje ali pa dvakrat toliko, kolikor je od zemlje do lune Iz tega se vidi, da imajo lokomotive zares „dobre kosti".
i ! MM]......Kmetystvïi"......[ HUSH I
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinait pýt
qpqp fm* 9 m
Pomen apna za kmetijstvo.
Apno se v kmetijstvu še nikakor tako ne ceni, kakor zaslužuje. Mnogi kmetovalci ne vedo, da se z apnom da zboljšati zemlja. Navadno ljudje mislijo, da je dosti apna že v zemlji, a skušnje so pokazale, da to ni resnica. V obširnih krajih na mnogih kmetijah porabe apna za kmetijstvo niti ne poznajo, če tudi se pri mnogih prsteh kmetijstvo več ne izplačuje, ako se apno ne dovaža. Zadnji čas so vendar nekatere večje kmetije spoznale važnost apna. Prišle so do prepričanja, da noben drug trgovinski
gnoj, niti kalijeve soli, apna nadomestiti ne more. Od
418
kar na tacih kmetijah apno rabijo, so se njih dohodki
jako povekšali.
Rastline posebno v njih prvem razvoju apno potrebujejo. Apno pa tudi dobrodejno vpliva na fizične last-nosti prsti. Trdo prst naredi rahljo, da jo ložje preši-nava zrak in gorkota, kar je velike važnosti za kmetijstvo.
Na lahkih peščenih zemljah se je dobro obnesel dovoz laporja ali zmletega apnenca, bolje kakor žganega apna. Krompir je boljši, ako se je na njivo laporja navozilo. Seveda da se pri tem ne sme opustiti gnojenje z živinskim gnojem, ali pa z umetnimi gnojili, v katerih so kalijeve soli in fosforna kislina. Posebno na peščenih tleh ni samo posipanje apna brez gnojenja dobro.
Za težka ali ilovnata tla je posebno dobro žgano ali kuhano apno. Apno prst zrahlja in vsled tega bolje rodi. Deteljo, grah, pšenico, peso in še nekatere druge pridelke moremo na težki zemlji pridelovati jedino, če preskrbimo za dovažanje apna. Skušnje so pokazale, da se dvakrat ali tudi celo trikrat toliko přiděla, če se z apnom gnoji, nego če se ne.
Zato bi se moralo v vsakem selu določiti, kje je potrebno dovažanje apna. To bi lahko storilo kemično poskuševališče, ki bode preiskovalo zemljo.
Seveda je treba apno mešati z drugimi umetnimi gnojili. če gnojila mešamo si mnogo delà prihranimo, kakor bi z vsakim gnojem gnojili.
Pri apnu je pri tem treba imeti vendar posebno pozornost. Ne sme se mešati s takimi gnojili, s katerim na-reja nerazstopljive spojine. Nerazstopljivost snovi rastline ne morejo porabiti za hrano, so torej žanje izgubljene. Ne sme se apno mešati s fosforovo kislino ali žvepleno-kislim amonjakom. V poslednjem slučaju izhlapi amonjak, ki je rastlinam jako potreben.
Tudi se apno ne sme z gnojnico gasiti, temveč z vodo. Iz gnojnice se zgubi mnogo dušika, ako z apnom pride v dotiko. Ravno tako se tudi hlevski gnoj z apnom potresati ne sme, ker apno izpodrine amonjak, ki se
potem zgubi.
Kmetijske raznoterosti.
Italijansko vino. „Pristna", dobra italijanska vina, ki na podlagi one nesrečne klavzule poplavljajo našo monarhijo na ogromno škodo avstrijskega vina, to italijansko usiljeno vino torej prav lepo karakterizuje neka vest, došla iz Milina.
List „Italija del Popolo" javlja namreč, da so profesorja Oli-verija, ravnatelja agrarne stacije v Palermu, odstavili od službe, ker je izdajal neresnične analize in certifikate za vina, ki so se izvažala iz Sicilije v Avstrijo. Sedaj pa naj ćlovek pomisli, kakšna strupena brozga je „osrečavala" leta in leta naše kraje, proglašena kakor „pristno italijansko vino" na podlagi fabri-kovanih certifikatov. A gospod ravnatelj Oliveri je moral st> riti zares dovolj kosmatih, ker so se celo v Italiji, kjer so sleparije in goljufije tako v navadi, odlučili odstaviti ga od službe.
Dalmatinski pridelki v Egiptu. Avstrijski konzul v Kairu je sporočil trgovinski zbornici zagrebški, da bi bilo pridelke iz Dalmacije, sosebno vino, olje in pa žganje prav lahko in po razmerno jako dobrih cenah prodajati v Egiptu.
« ■........................................»...................................................»............... »
|!ftil! Poučni in zabavni del.
Sijajno gmotno stanje slovenskega ljudsko-šolskega učitelja na koncu razsvetljenega
devetnajstega stoletja.
(Govoril pri glavni skupščini „Zaveze" v Opatiji dne 20. avgusta
1896. 1. Jernej Ravni kar, nadučitelj v Mokronogu.)
(Konec.)
Ker že toliko govorimo o gmotnem položaju učiteljev raznih kronovin — posebno pa še o onem za Pri-
«
morsko, dovolíte mi, gospoda, da se nekoliko še pomu-dimo pri tej točki, ki je najbolj pereča za učiteljstvo v Primorju — vzlasti na Goriškem. Neki gosp. tovariš z Goriškega me je prosil, da naj postavim v okvir skupne slike še posebej sliko učiteljev na Goriskem, kajti gmotno
stanje učiteljstva v tej deželi je menda še „najsijajnejše" !
Dotičnik piše: „Osem dvanajstink, to je, skoro vse učiteljstvo moškega spola ima 400 gld. plače na leto. Učiteljice nasprotno imajo le 80 % iste plače. Na prvi pogled se zdi, da imajo učiteljice man šo plačo od učiteljev. To pa ni po vse resnično, kajti pri nas se učitelji in učiteljice štejejo ločeni. Ker pa se že več let pri nas šole le širijo v večrazredne in se nameščajo skoro le izključljivo učiteljice, njih število hitro raste, naše pa ostaja isto, ne, ampak se celo manjša, pomikajo se ženske hitro v II. plačilni razred. Status, ločen po spolu, je moškim v škodo, kajti na pr. učitelj in učiteljica sta pred 16 leti skupaj nastopila službo v goriškem okraju; •moški je še vedno v III. plačilni vrsti, dočim je ženska že v I. vrsti; moški ima 400 gld., ženska po 80% od 600 gld. pa 480 gld.;
torej je 80 °/0 moške plače več kakor cela plača ! Ironija !. . . Učitelj ima potem takem le 400 gld., učiteljica z 80 % moške plače pa 480 gld. !
Taka v nebo vpijoča krivica se godi moškim v goriškem okraju, kjer je mnogo večrazrednic. V tolmin-skem in sežanskem okraju pa, kjer je največ le jedno-razrednic, godi pa se učiteljicam krivica, ker je njih število premajhno. Pravično bi torej bilo, da bi bil status skupen.
Več kakor jedno desetletje prosjači učiteljstvo na Goriškem za kako zboljšanje — a zastonj; niti vinarja zboljšanja še nismo dosegli. Najprej se je izgovarjalo na slabe letine; ko so se te izboljšale, obljubilo se nam je, da se je 1. 1895. porabi 8 % doklade na zemljiško od-vezo, ki istega leta odpade, za zboljšanje učiteljskih plač. Poleg slabih letin se je popřej zavračalo na laške poslance, da so oni nasprotni zboljšanju.
Ko so 1. 1894. bili tudi laški poslanci za zboljšanje, tedaj je přišel slovenski poslanec in je predlagal deželni šolski zaklad — in stvar se je odložila, ker Lahi so takému zakladu nasprotni. Ko se je konečno vendar sprejel nek zakonski načrt, po katerem se dvanajstine spremene v desetine, bil je sprejeti načrt tak, da se ni
předložil v potrjenje. Zboljšanje bi naj bilo prišlo v ve-
419
4
ljavo s i. januvarjem 1895.1., toda ni ga še zdaj? Zakaj ? Zato, ker prvič načrt se ni mogel v potrjenje predložiti, ker je bil pomankljiv; drugič, ker 1. 1895. so se sprli laški in slovenski poslanci in je bil dež. zbor zaključen, preden je popravil dotični načrt in tretjič, ker letos popravljeni načrt se je zopet vrnil z Dunaja . . .
In kaj nam prinese novi zakon, ko bode potrjen? „Soča", glasilo slovenskih poslancev, piše, da je zakonski načrt tak, da, kar z desnico daje, z levico jemlje, kajti v desetine se bodejo šteli samo stalno nameščeni učitelji.
Tako bagatelno postopanje z nami rodilo je lanskega leta znano izjavo, v kateri je učiteljsko društvo za goriški okraj izrazilo nevoljo nad takim postopanjem. Ali mogočna gospoda naša se je začudila nedolžni izjavi tako, da je proti isti pridobila okr. šolskega nadzornika in urednika „Soče", katera dva sta zastavila ves svoj vpliv, da sta preprečila izjavo učiteljskega društva. Kako je Ga-bršček-ova „Soča" o tem pisala, znano je zlasti učiteljstvu na Goriškem prav dobro itd
Kolikor se tiče učiteljskih razmer na Goriškem — osobito pa „znane okrožnice", ki so jo izdali nekateri učitelji, mcram nepristranski pripoznati, da ni bilo umestno, tako udrihati v časopisih po učiteljih, ki se po-tezajo za zboljšanje svojega gmotnega stanja — in ki so bili ravno vedno zvesti privrženci in sotrudniki teb časo-pisov. — Kdo bi pač temu ali onemu sobratu štel v zlo, ako v svojem kritičneaa položaju išče utehe z odkritosrčno izjavo. — Dalje pa nikakor ne mislim razmotri-vati razmer na Goriškem, ker mi vse tudi ni znano in jasno. Izrečem pak že danes svojo nado, da bi vsi neodvisni rodoljubi delali na to, da se ondotnemu učiteljstvu čim prej tem bolje pomaga izdatno s poboljšanjem letnih plač, tembolj, ker je goriški deželni šolski svet v zadnjem času zaukazal vsem tištim učiteljem, ki oskrbu-jejo službo občinskega tajnika, to poslovanje s 1. januvarjem 1897. leta odložiti. Vidite, spoštovana gospoda, imeti žele celega moža za šolo — toda lačnega ! Sicer pa je služba občinskega tajnika taka, da jo po zakonu učitelj sme opravljati. Vsled tega naj bi „Zaveza" vložila nekak ugovor v obliki prošnje na goriški deželni šolski svet, da razveljavi dotični ukaz.
Iz do sedaj povedanega je pač razvidno, da nimamo od deželnih zastopov pričakovati povoljnega izboljšanja svojih plač. Ne preostaje nam torej druzega, kakor da prosimo države pomoči, kajti le potem je upati ugodne rešitve, ako se ljudska šola podržavi! Nas že itak stavijo v vrsto c. kr. uradnikov ; toda izjema je le ta, da naše plače niso take, kakor one državnih činovnikov. Nam
gre ista stopinja, kakor tem, bodisi že glede na študije, bodisi glede na naše socijalne razmere. Tisti ugovori
proti temu, ki so se čuli že v Trstu, da bi bili potem
preveč odvisni od vlade, so čisto jalovi, kajti bolj od-
visni pač ne moremo biti, kakor smo že! Vsaj smo itak
že podrejeni c. kr. oblastnijam (c. kr. okr. glavarjem,
c. kr. dež. in okr. šolskim nadzornikom itd.). Kolikor se
tiče tega, bi ne bili prav nič na slabšem; nasprotno naš
ugled bi le s tem pridobil — in spoštovanje do učiteljskega stanu bi dospělo na višjo stopinjo, nego pa je sedaj. Kako in na kak način bi se to doseglo, prepu-šćamo „zavezinemu vodstvu", da v dosego tega važnega vprašanja stori potrebne korake. — Delà in truda nas čaka veliko, toda ne plašimo se tega, če hočemo sploh kaj prida doseči. Vsaj že naš kranjski pregovor pravi: „Brez muje se še čevelj ne obuje!" Ako držimo še nadalje svoje roke križem — govorimo odkritosrčno — ostalo bode pri starem in učiteljstvo bode še vedno trpělo pomankanje.
V stavkih, priobčenih k današnjemu referatu v „Po-potniku" št. 14, razvidno je vsaj približno, kako bi nam kazalo postopati „v dosego podržavljenja ljudske šole". Vsled tega o tej točki tudi ne mislim nadalje govoriti — tem manj, ko vidim, da sem svojo razpravo že malo preveč raztegnil.
Svoje potrpežljive poslušalke in poslušalce prosim le še nekjliko potrpljenja. — Mnogim danes tukaj zbranih tovarišic in tovarišev je znano letošnje zborovanje štajerskoga učiteljstva (26. maja) v Gradcu. Vsi sklepi vspre-jeli so se z naudušenjem, kar je tudi popolnoma jasno, ker so taki, da jih more in sme sleherna učiteljica in vsak učitelj z mirno vestjo odobravati in podpisati. Na dejam se torej, da se strinjate vsi z meno:, ako tudi mi-v okvir svojih že pripravljenih tez, vzamemo še one šta-jerskega učiteljstva, da s tem pokažemo že danes solidarnost (vzájemnost) skupnega postopanja v dosego svojih teženj. Vsled tega predlagana naslednjo resolucijo:
Osmi glavni zbor „Zaveze slovenskih učiteljskih društev" v Opatiji dne 20 avgusta 1896. 1. izjavlja:
„Z ozirom na vedno rastoči duševni in telesni napor ljudskega učitelja terja se dandanes od njega toliko, da
pri sedanjem žalostném položaju, glede službenih, gmot-nib, družbenih in pravnih razmer, nikakor ne more, kakor do sedaj, vseh svojih močij posvetiti z uspehom vzvišenemu pokliču. Nepovoljni odnošaji v učiteljskem stanu so že tako neznosni postali, da se je mnogo učiteljev vsled postranskih opravil ugonobilo; drugi zopet, ki nimajo prilike s takimi postranskimi službami izbolj-šati si svojega slabega gmotnega stanja, zró z nekako nemo obupnostjo v še bolj žalostno bodočnost — in le redki so med nami, katerim je osoda bila vsaj toliko mila, da se jim godi malo boljše. — Kolikor pa se je do sedaj storilo za učiteljstvo, je tako bore malo, da še vredno ni kake omembe. Vse uravnanje učiteljskih plač po raznih kronovinah bile so do sedaj samo slepilo na-sproti ljudstvu, češ, za učiteljstvo se je storilo dovolj, več se ne more. Ne pomisli pa se, da večina učiteljstva živi v največji bedi in revščini. Posledica temu je vedno pomankanje učiteljev, kar pa se je še posebno v najno-vejšem času jelo občutno kazati. Sicer nameravajo temu nedostatku nekoliko pripomoči z ustanovitvijo deželnih konviktov (odgojišč) za učitelje, kar pa baje ne bode dosti pomagalo. Nasprotno smemo o tem že danes izraziti svoje pomislike, kajti marsikateri mladenič se vsled
480
tega ne bode maral posvetiti učiteljskemu pokliču.
izobrazbo učiteljstva.
Ako
država to zahtevo odklo
takim duševno nezrelim učiteljskim naraščajem se tudi nila, naj potem dežele to velevažno vprašanje prevzamejo narodovi naobrazbi ne bode koristilo. Šola, narodna iz- same v svojo oskrb po vzgledu Dunajskega mesta.
,	12.) Posel „občinskega ftajnika" je častěn in tak, da
omika, ljudsko blagostanje ohrani se le tedaj na površji, ako se tudi učitelj v službenem, gmotnem, družabnem in ga sme učitelj v prostem času opravljati ; torej mu tega
pravnem oziru vzdržuje na površju časa.
Naslanjaje se na to izjavo danes tukaj zbrano slo vensko učiteljstvo terja:
višje šolske gosposke tudi ne morejo in ne smejo zabra
niti
»
ker ne nasprotuje zakonito določenim naredbam. 13. Pri bodočih volitvah v deželne zastope naj
se
1.) Uvaževaje prežalostno gmotno stanje vsega slo- po vseh slovenskih pokrajinah postavi vsaj jeden
kan-
venskega ljudsko-šolskega učiteljstva — in glede na to, didat iz vrste učiteljev v imenik poslanceda ti potem da v kratkem izboljšajo plače c. kr. uradnikom, duhov- kot izvedenci v šolskih zadevah pri sklepanju novih šol-
zamo
nikom in častnikom, zahtevamo, da se tudi ljudskim in skih zakonov, ali pa pri preosnovi že obstoječih,
meščanskim učiteljem, ko so za državo in deželo vendar rejo vedno mnenje izražati s pedagogiško-didaktičnega
najvažnejši činitelj, letni dohodki uravnajo, tako, da bodo stališča. Ti zastopniki iz učiteljskega stanu bili jednaki onim c. kr. uradnikov v 11., 10. in 9. plačilnem naši pravi zagovorniki in nekako poroštvo za boljšo pri
razredu za učiteljstvo ljudskih ter v 10., čilnem razredu za učiteljstvo meščanskih šol.
in 8. pla
hodnost vsega slovenskega-učiteljsta".
Hvala Vam lepa, da ste me blagovolili toliko časa
2.) Predno stopi ta uravnava v veljavo, dovolijo poslušati. Prosim pa zdaj, da o tem perečem vprašanju naj se v ta namen povsodi in takoj primerne draginjske izreče še kdo drugi svoje misli — in morebiti tudi svoje
doklade
pomislike. (Burno odobravanje in „živio"-klici.)
3.) Ker deželni zbori najbrže tudi vprihodnje ne bodo upoštevali § 55. državnega zakona z dne 14. maja
1869.
>
da
učiteljem plače uravnali tako,
da
Poučni in zabavni drobiž.
Londonska policija. V Londonu je 15.271 policijskih
zamogli vso svojo moč obraćati v svoj poklic ter da bi
jim tudi v resnici bilo mogoče, svojo rodbino živiti pri- stražarjev, a navzlic" temu" se je dogodilo minolega leta 20 024
Zaoi-
mivo je porocilo o izgubljenih predmetih, kajti isto osvetljuje pozabljivost ljudij in — poštenost kočijažev: fijakerjev in omni-busov. Le-ti so lani izročili okolu 30.000 predmetov, pozab-
merno okolnostim dotičnega kraja, sklene se, visoko c kr. hudodelstev, med temi 18 umorov in 37 ubojstev.
vlado
naprositi,
da
blagovoli
šolo
vsprejeti
v
svoje
področje, to je, ljudska šola naj se podržavi.
4.)
dosego tega naj „Zaveza slovenskih učitelj- ljenih v vozeh. Člověk ne bi niti mislil, kaj ljudje vse pozab
skih društev" stopi v dogovor z drugimi deželnimi uči- ljai° v kečijah ; našli so se: bicikli, perspektiv, šivalni stroj,
teljskimi društvi v Avstriji, da ukrenejo vse petrebno.
5.) Vsa ta društva naj visokemu c. kr. ministerstvu za uk in bogočastje predlože „skupno spomenico", v ka-terej naj se razkrije gorje in prežalostno gmotno stanje vsega ljudsko-šolskega učitelja po avstrijskih deželah.
mačka, kanarček, električna baterija, možgani konja v špiritu
in drugo Najveće število dosezajo pozabljene palice in dežniki. Lani jih je bilo 15 626
Novi perzijski šah se v marsičem razlikuje od svo-prednika. On ne mara v Evropo in niti ne misli na draga
jega potovanja
Zato
se ne izpolni želja Francozov, da bi došel
6.)
Ako
deželna
oziroma
»
zveze teh društev"
učiteljska društva spoznajo za potrebno, pošlje naj
obiskat svetovno razstavo leta 1900
Novi šah je odpravil
že preko 8000 nepotrebnih uradniških služeb. Celo službo voj-nega ministra je odpravil ker je sam prevzel ta posel.
nje
ta namen posebna deputacija do ministerskega pred- govi varčnosti najbolje govori dějstvo, da upotrebljeva
za
sednika, naučnega ministra — in celo do Njegovega Ve- orijentalskega potentata zares le neznatno svoto — 30.000 gld.
ličanstva, presvetlega cesarja in vladarja. Manjše dežele
bile zastopane po jednem, večje pa po dveh ali treh
odposlancih.
na leto, dočim je njegov prednik trošil 2 milijona na leto.
Tunel pod morjem. Italijanski inžener de Johannes je izdelal in raztavil načrt. tunelu, kateri naj bi se napravil pod morjem in kateri naj bi vezal otok Sicilijo in Kalabrij o,
7.) Službena leta naj se vsled težavnega in napor- in sicer s krajem A?promonte ležečem na najjužnejšem koncu
nega delà

ki ga ima učitelj
pri vzgoji in pouku mladine
laškega škornja. Troški za tunel bi znašali 700 milijonov gL
skrčijo na 35 let, uštevši tudi leta začasnega službovanja.
8.)	Naslov „pođučitljev" naj se odpravi brezpogojno.
9.)	Tajna kvalifikacija je nekaka nenravna in ne-potrebna uredba, tr rej naj se odpravi.
10.	Šolski zakon o nadzorovanju šol predela in popravi naj se v tem smislu, da se krajnim šolskim svetom

45:

Novice.

_______ _______s»
{£ ...............................M.-..........................................M.-............................,....? £>
Novi krški škof.
Skofom
na Krku
Šterka,
je postal škof tržaški, imenovan preč
vzame pravica nadzorstva v pedagogiškem in didaktičnem dr. Anton Mahnič, profesor bogoslovja v Gorici.
namesto monsignor
oziru; prepusti pa naj se jim samo oskrbovanje stvarnih
šolskih potrebščin.
11.) Glede na to, da pri sedanjih družbenih raz-merah dobra vzgoja mladine posebno blagodejno vpliva v
Novo poštno in brzojavno poslopje se je dne
21. t. m. v navzočnosti dostojanstvenikov in zastopnikov raznih korporacij slavnostno blagoslovilo in otvorilo. Frančiškanski
župnik
o. Hugolin Sattner je blagoslovil zgradbo, na kar
je nagovoril zbrane g. ministerijalni svetnik pl. Anderlan ; od
korist in blagor državi in deželam, skrbi naj se za večjo govoril je poštni in brzojavni ravnatelj dr. Pokorný. Udeležencí
so na to ob sviranju vojaške godbe ogledali nove prostore. Od dne 23. t. m počenši poslujej » že vsi oddelki poštnega in te-legrafskega urada v novem poslopju
—	Novega lovskega zakona za Kranjsko, kakor ga je sklenil deželni zbor kranjski, cesar ni potrdil. Največ se zakon zato ni potrdil, ker vlada ne pričakuje od županov, da bi nepristransko razsojali o lovskih odškodninah.
—	Tržaški Slovenci. Politično društvo „Edinost" pri-reja po okolici tržaški prav pridno shodě in poučuje ljudstvo. Edna glavnih zahtev, ki se razpravlja na shodih je tudi ustanovitev posebnega okrajnega glavarstva za tržaško okolico. Le ta naprava more namreč rešiti okoličane krutega preganjanja iredentarskega tržaškega magistrata Da omenjena zahteva po-slednjemu ni všeč, je umevno. Kot politična oblast je pošiljal magistrat doslej na shode svoje ljudi za komisarje Ti pa so postopali jako strankarsko in razpuščali za vsako malenkost shode. Slovenci so se proti temu opetovano pritožili na višjem mestu in dosegli so, kar je edino pravično, da je namést-ništvo tržaŠkemu magistratu odvzelo nadzorstvo nad društvi in shodi v tržaški okolici.
—	Druga železniška zveza s Trstom. Kakor so razmere sedaj, je gotovo, da se ne zgradi predelska železnica, temveč bode tekla nova železnica v Trst Čez Kranjsko. Dne 20. t m. so imeli kranjski državni poslanci posvetovanje z že-lezniškim ministrom vitezom Guttenbergom glede te železnice. Minister se je izrekel zoper predelsko železnico. Ostaneta torej še projekta cez Loko in Bohinj. Vlada je najbolj vneta za bo-hinjsko železnico, ki se bo najbrže zgradila. Bohinjska dolina in sploh Kranjska mnogo pridobi z novo železnico. Drž posl baron Schwegel je v proračunskem odseku toplo priporocal zgradbo bohinjske železnice in poudarjal njene prednosti v fi-nancijelnem in strategičnem oziru.
—	Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani so
poslali od 4. oktobra do 1. novembra t. 1. : Velec. gosp. A. S. Tolminec 10 gld. kot mesecni prispevek za oktober in no-vember t. 1 ; si. generalni zastop banke „Slavije" v Ljubljani 100 gld. kot darilo veleslav, generelnega ravnateljstva v Pragi ; gospa Kristina Fajdiga-va, blagajničarica ženske podružnice v Kamniku, 37 gld. letnine ; g. Kristina Divjakova, trgovska pomočnica, 6 gld., katere je med seboj nabralo nekaj Trbovlj-čank in TrbovljČanov in sicer večinoma kot kazni za tuje besede, po nepotrebnem med slovenskim pogovorom izgovorjene; moška podružnica v Trstu 200 gld. ; gosp. Radoslav Silvester, blagajnik podružnice v Vipavi, 22 gld. 36 kr. letnine in 2 gld. iz nabiralnika pri gosp. Perhavcu , podružnica Apače po gosp. prv.mestniku Ant. BožiČu 20 gld 60 kr. letnine; g. Julij Južna pri Sv. Juriju ob Taboru iz nabiralnika v gostilni pri Pošti- 5 gld. 80 kr. ; g. c kr. notar Ivan Plantan kot volilo pokojne gospe Marije Jemc-eve po odšteti dedni pri-
stojbini 90 gld. ; gosp. Fr. Fajdiga iz Sodražnice 59 kron in -sicer: 45 kron 28 vin. dar Sodražanov kot čisti dohodek kegljanja na dobitke in 13 kron 22 vin iz gostilniškega nabiralnika; ženska podružnica v Logatcu 100 gld. pokrovitelj-nine ; gdô. Ljudmila Roblek-ova iz Litije povodom otvoritve velikovške šole 100 gld., katere so zložile tamošnje čestilke in čestilci našega slavnega pesnika Simona Gregorčica v ta namen, da se ta naš in Cc4tga slovenskega naroda ljubljenec vpise kot pokrovitelj pri Litijski podružnici Gdč Ant. Dru-iovka-va, blagajničarica sežanske ženske podružnice, 50 gld. na račun V. pokroviteljnine ; gosp. Viktor Globočnik, deželni posl. in c. kr. notar v Kranju, 5 gld. za „Narodno šolo" v Velikovcu ; si. uredništvo „Slovenca" zbirko 17 gld. ; slavno omizje stolnega župnišča v Mariboru po preč. gosp. dr. Ant. Medvedu 5 gid. mestov brzojavke v Velikovec; gosp. Janko Žirovnik, nadučitelj v St. Vidu nad ljubljano, za Velikovško iolo mesto brzojavke k slavnosti 25. oktobra t. 1. 42 kron, katere so složili gg. in sicer po 4 krone : A. Belec in Fr. Me-kinec; po. 3, krone: Gr. Malovrh; po 2 kroni: J. Žirovnik,
Ivanka Zakotnik, M. Rozman, S Jovan, A. Sic, V. Jaklič Pavla Wolfling, Fr. Jožek, Fr. Kotnik, V. Oirman, Iv. Sever, Iv. Malinšek in št. vidske pevke; po 1 krono: A. Debeljak, Zofija Warthol, Stefan Pečnik, Jos. Arhar in Fr. Zajec. Vrlo delujoči podružnici na Vrhniki ste podali 181 gld. in sicer: Ženska 100 gld. pokroviteljnine ter 42 gld. letnine, moška pa 39 gld. letnine; g Robert Tominc, c. kr. poštar v Grosupljah, 1 gld. za pobita okna velikovške sole. — Izjavljajoč najpri-srčnejo zahvalo požrtvovalno delavnim rodoljubkinjam in domoljubom izrekamo danes nado, da se bo vsled otvoritve prve družbine narodne šole na Koroškem veliko naudušenje občia-stva do naše družbe povekšalo, požrtvovalnost pa pomnožila. V -to pomozi Bog !
—	Novi vodovod so slovesno otvorili v Idriji dne 23. t. m. Vodovod je izpeljan s „Kobalovih planin" in ima dolžine 1500 m Napravili so se štirje. vodnjaki v mestu. Nov vodovod bo velika dobrota tudi za slučaj požara. Gasilno društvo je že poskusilo gonilno moč. Pritisk je tolik, da nese vodo do lin zvonika fame cerkve.
—	Nova pošta. S 1. decembrom prične v Komendi pri Kamniku poslovati nov poštni urad. Zvezo bo imel urad s poštnim uradom v Kamniku, kamor bo hodil vsak dan enkrat poštni sel.
— Zmrznil je 321etni Andrej Triler iz Virmaš pri Skofji Loki. Napil se je preveč vina in sadjevca in na potu domov je obležal in zmrznil. Našli so ga dne 21. t. m. zjutraj mrtvega na nekem travniku mej železniško postajo škofje-loško in Vii maši
—	Matere ne puščajte otrok samih ! Dninarjeva
vdova Terezija Begove iz Loke pri Mengišu je pustila svoje
»
dva 3 in 2Ietna otroka sama doma. Otroka sta spala v postelji, ki je imela ob straneh omrežie. Ko se je mati povrnila čez eno uro domov, je bil 31etni deček mrtev. Vtaknil je glavo skozi omrežje in se je zadušil.
—	Zima se nam čedalje bolj ponuja. Po hribih je zapal sneg takoznana, „hrvaška burja" nam pa pošilja obČuten mraz. V Ljubljani se nam tudi danes sneg ponuja.
—	Nesreča v Opatiji. V Slatini pri Opatiji je go-
spica Dyk po neprevidnosti pala v morje in utonila.
—	Oproščeni morilec. V avgustu je bil pred pa-riškimi porotniki v Marsseillu morilec Pautoffo. Umoril je svojo mater, brata in slugo. Zdravniki so se izrekli, da je blažen. Porotniki so ga vzlic temu obsodili. Sodišče pa ni ho-telo izreči smrtne obsodbe in te dni je Pautoffo zopet bil pred porotniki, ki so ga oprostili.
—	Milijon — za zdravje. Ameriški elektrotehnik Edison sedaj studira, kako bi se dal s pomočjo Rotgonovih žarkov slepcem vid. Dosegel je precej povoljen uspeh. Du-najski milijonar Russ mu je ponudil milijon goldinarjev, ako ga slepote ozdravi.
—	Zginoli bančni ravnatelj. V Crambaliji v toron-talskem komitatu na Ogerskem, je zginil bančni ravnatelj in hišni posestnik Emanuel Popper.
—	Lovski tat — ustreljen. V Maursmiinchu je neki nemški gozdar ustřelil franeoskega tatinskega lovca. Poslednji je poprej večkrat ustreiil na goziarja in ga ranil.
—	Strašna eksplozija. V dinamitni tovarni v Foldeju v Westfalski na Nemškem se je v nekem skladišču unel dinamit in eksplodirat s tako silo, da se je zemlja več ur na-okrog stresla, kakor o najhujšem potresu. Tovarna se je skoro popolnoma porušila, mnogo oseb pa je bilo raztrganih in ubitih.
—	Boj mej visokošolci. V Bonnu, kjer študirajo največ samo petiČni mladeniči, se je te dni mej elani dveh dijaških društev unel na ulici ljut boj, pri katerem je bil jeden visokošolec ubit, več drugih pa nevarno raajenih.
482
Tožen župan. Proti dunajském županu bile so ulo-žene tri tožbe zaradi razžaljenja časti. Obravnave bi se bile
Album tajnih policijstov. Kodanjska policija našla pri nekem anarhistu, katerega so přijeli, celi album tajnih
imele vršiti dne 21. novembra. Odpuščeni magistrate diurnist policijstov. Na zadnji strani je natančno navedeno, za kakšne Sepper je tožil župana, da mu je rekel lažnik, in da je v javni posle se ta ali oni tajni policist porablja, ôe je anarhistom seji se izrekel, da njega niso odpustili zaradi političnega pre- zelo nevařen. Policija ne more izvedeti, od kod je anarhist
Sodi
albumov.
pričanja, temveč ker je na nekem uradniškem shodu uradoma dobil dotične fotografije in podatke o tajnih policijstih.
lagal in hujskal zoper mestno upravo. Fijaker Bauer je pa
se.
da je v anarhističnih krogih še mnogo
tacih
župana tožil, da ga je zmerjal z lopovom, ker se je njegov Domneva se, da se anarhisti poslužujejo sredstva zvitih poli-voz na ulici nekaj zadel v županovo kočijo. Zagovornik dr. cijstov. Včasih je kak policijst se spravil mej anarhiste in Porzer je zahteval, da se obravnava odloži, kajti Strobach je tako poizvedel vse Na videz se je udeleževal vsega njih delo
voljen v deželni zbor in je treba deželni zbor prositi za dovo-	vanja. Sedaj se pa kaže, da so anarhisti že poslali svoje ljudi
ljenje, če se sme sodno postopati. Sodišče je to zahtevo zavr-	mej policijo.
nilo: kajti poslanska imuniteta se še le začenja, ko se otvori	— Hudo zimo imajo v Galiciji. Po vsej deželi leži
deželni zbor. Stiri priče, podžupan dr. Neumayr in trije mestni	sneg in poleg tega pa imajo še po pet stopinj mraza.
Primankljaj ogerske razstave znaša okroglih pet kaznovalo s 50 gld. globe. Ko so bili dobili poziv, so se ime- milijonov goldinarjev. Poleg tega pa imajo še mnogo zgube
uradniki niso prišli k sodišču. Za to je pa sodišče slednjega
novani sklicevali, da ne morejo pričati, ker bi jim bilo to v	tišti, Ki so bili prevzeli restavracije, prodajo ustopnic itd. Kaz-
škodo ali sramoto in so se sklicevali na neki paragraf kazen-	stava se je bila popolnoma ponesrečila. Hrvatska mora od
skega zakonika, ki jih odvezuje v tacih slučajih pričevanja.	tega primankljaja plačati 150 000 gld.
Sodišče je pa spoznalo, da ta razlog ni utemeljen in bilo do-	— Živ izpod železniškega vlaka. Na postaji v Pa-
tičnike v drugič povabilo. Toženi župan k obravnavi ni bil	lanci so zbirali vagone, iz katerih so sestavili vlak. Starec
přišel. Obravnava se je preložila, da se še jedenkrát povabijo	imenom Jovan Petrović, trgovec iz Starega Adjibegovca, za-
priče, oziroma s silo priženo. Surovo postopanje županovo je	gledal se je v svojo potniško karto, obrnen slučajno hrbtom
vzbudilo veliko senzacijo. Židovski listi seveda še strašuo pre-
progi, kjer
so sestavljali vlak
sestavljanju je Šel vlak
tiravajo. Govori se pa, da so vladni krogi že tudi siti tega,	nazaj, t. j. lokomotiva je porivala vagone pred seboj. Hkratu
kar uganja župan in bi radi videli, da bi odstopil.	je vagon, dospěvši do starca, istega podrl na tla. Mož je
Sleparija v Szegedinu. V Szegedinu so odstranili	padel baš med tračnici proge, a po naključju (!!) tega nihče
mestnega knjigovodjo Hussla, ker je v zvezi s tiskarjem Babo	ni opazil (!). Počasi so se vagoni pomikali preko starca, ki
osleparil mesto za več tisoč goldinarjev. Babo je preskrboval	je v svojem stoku kričal, kar se je dalo. To kričanje je čul
za mesto tiskovine in papir in je dobil plačanega mnogo pa-	fce drug potnik, trgovec Bankovič, ter jel je kričati še onT
pirja, katerega mestu niti izrocil ni. Dobiéek sta si seveda de-	đa se ustavi vlak. No strojevodja je zarez ustavil vlak še o
lila z mestnim knjigovodjo. Misli' se, da pridejo na dan še	pravem času in izpod vlaka so izvlekli od strahu polumrtvega
druge sleparije pri mestni upravi.
Izrek zdravniškega izvedenca. Ko so nedavno podirali v Parizu neko hišo, našli so človeško glavo podsuto.
starca. Samo jeden meter še naj bi bil šel vlak dalje in do
spela
bila nizka lokomotiva do moža, ležečega med tračni-
cama. in gotovo
ga bila strla.
Dr. Vippert slaven zdravnik in
»
atelj
nega zdravniškega
delà
se
zrekel. da
moralo kacih 18 mesecev minuti
kar
je bila ta glava komu odrezana Policija je že hotela
prijeti
ker
sum
umora
dirajoče hiše in pove, da je to 13 leti od nekega krošnjarja, Mans
nekoga
kar pride sin posestnik po-avo kupil njegov oče pred ki jo je našel na bojišču La
Bančni skandali v Italiji. Pri vseh podružnicah neapoiske banke zasledili so velike nerednosti in so zaradi tega bile potrebne osebne premembe v vodstvu milanske in turinske podružnice.
Štrajk razkladalcev.
Altoni in Hamburgu sa
Oče njegov se zanima za anatomijo. Glavo je dal nekaj popraviti in jej ustavil steklene oči, kar pa „izvedeni" zdravnik niti opazil ni.
Vzdignena ladija. Pri zadnjih viharjih na Jadran-kem morju se je potopila neka italijanska jadernica ob nek
razkladalci napovedali štrajk. Na skoro vseh ladijah	je vse tiho. 2300 ljudij praznuje.
Danski carjevič v nevarnosti. Ko se je	danski
prestolonaslednik te dni sprehajal blizu pristanišča, je	planil
proti njemu bik,
se je odtrgal, ko so ga hoteli naložiti na
u
ladijo.
Ko sta princezinji bežali se je princ tako dolgo brani!
skalovje blizu Malega Lcčinj
Ladij
je peljala 68 sodov
marsalskega vina. Te dni je pa neki avstrijski vojni parnik
J*
ladij
srečno
zdignil
in
pravil v cigalsko pristanišče
Sode
so bili nepoškodovani, so přenesli na neko drugo ladij
Pogorela je velika tržna lopa v Antwerpenu
Člověk
besne živali s palico, da so prihiteli ljudje in bika ujeli.
Zblazneli poslanec. Deželni poslane Gebler, dne 23. novembra bil přišel v Prago, da se udeleži zborovanja protisemitske zveze čeških Nemcev, je zblaznel, in so ga morali odpeljati v bolnico.
ni nobeclen zgorel. Pač sta sosedni poslopji hudo poškodovani. Škode je 250.000' frankov.	;
Dinamitna eksplozija. V Konskievu na Ruskem
Poljskem sta se te dni razleteli dve hiši vsled vnetja dinamita. Več ljudij je podsulo. Kako je přišel dinamit v hišo sredi
mesta, se še ni dognalo.
Oropan bankir. V Plessu na Pruskem so neznani roparji umorili bankirja Kohna v njegovi pisarni in ga oropali. Policija je tri sumJjive osebe zaprla in je več hiš preiskala.
Loterijske srećke.
V Linču dne 21. nov. t. 1.: 88, 48, 44, 61, 17.
V Trstu dne
C>
1
nov. t. 1.: 3, 58, 9, 31, 47.
V Pragi dne 26. nov. t. 1.: 36, 17, 30, 52, 90.
uspehu
preiskave se še nič ne poroča. Umorjeni bankir
seveda bil žid.
Oropan trgovec. V Moskvi so našli v njegovem stanovanju umorjenega trgovca Arameda Andafi Sejd Kosina. Trgoval je z dragoceninami. Morilec je vse dragocenosti odnesel. (Vse cene veljajo za 100 kgr.)
rž gld. ajda gld. leča gld. 10
Tržne cene.
V Ljubljani dne 31. okt. 1896. Pšenica gld. 7 80 kr.
p
kr., ječmen gld. 5 50 kr., oves gld. 6 50 kr r
, kr., turšica gld. 5 20 kr..
kr., proso gld.
kr., grah gld. 10
kr., fižol gld. 10
kr.
i
Odgovorni urednik: Avgust Pucihar. — Tisk in založba
Blasnikovi naslednik