Posamezna Številka šlev. 181. if LMinl, i peiek. die 9. avorcfa m Leto XLTL es Velja po pošti: s za uelo leto naprej .. K 50-— za en mesec „ .. „ 4.50 za Kameljo oeloletno . „ 35-— sa ostalo Inozemstvo. „ 60 - V Ljubljani na dom Za oelo leto naprej.. K 48-— aa en meseo „ .. K 4-— V opravi prejeman metefino „ 3-50 = Sobotna izdaja: s Za oelo leto ...... K 10-— sa Nemčijo oeloletno. „ la-— sa ostalo inozemstvo, „ 15 — Inserati: Enostolpna petitvrsta (St) ma široka ln 3 mm visoka ali nI* prostor) ta enkrat . . . . po SO v' aa dva-ln večkrat . „ 40 „ pri večjih naročilih primere* popust po dopovoro. Ob sobotah dvojni tarif. Poslano: ::. '».m Enostolpna petltvista K !• Izhaja vsak dan izvzemši na« delje In praznlfco, ob 3. url popu Redna letna priloga vozni red __ UrodniSivo Je v Kopitarjevi ulloi štev. 6/III. Rokopisi se ne vračajo; neirsnl:irana pismi so ne = sprejemnfo. — Uredniškega teleiona štev. 50. = st za slrasi Uprav:' a Je v Kopitarjevi nllol št. 6. — Račun poS*r" . nnilnioe avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bo'-" iro. št. 7563. — Upravniškega telefona št 50. Deželna Mm, dorstvo i Ir. Fran p 1. Š u k 1 j e. Uvod. Nisem se lahko odločil, da napišem te članke. Živo se namreč zavedam, da z njimi bivšj deželni glavar vojvo-dine Kranjske nastopa proti svojemu nasledniku, sedanje m ti deželnemu glavarju Vsekako je to dejstvo nekaj neobičajnega ter baš radi svoje nenavadnosti more vzbujati marsikatera sumničenja in trpka natolcevanja. Eni bodo dejali, da moj nastop narekuje osebna mržnja, drugi bodo sumničili, da moji članki izvirajo iz nizkotne maščevalnosti proti onemu politiku, kateri je bil neposredni povod, da sem odložil visoko dostojanstvo deželnega glavarja. »Ništa za to!« Bog mi je priča, da osebno sovraštvo do dr. Šusteršiča ni imelo niti najmanjšega deleža na sestavi teh uvodnikov. Tega sovraštva ne poznam, nasprotno, celo v hvaležnem spominu imam moža, kateri me je pravočasno rešil težkega bremena. Kajti da bi me svetovna vojska še našla v deželnem dvorcu kot šefa avtonomne deželne upsave, v dobi tedaj, ko bi kot zakoniti zagovornik deželnih interesov in ljudskih koristi moral često-krat se protiviti pretiranim terjatvam militarizma, sigurno bi sedaj bil moj položaj sila neprijeten, da celo skrajno epasen, zlasti če se pomisli, da bi bil imel za hrbtom — prekanjenega dr. Šusteršiča! Dejansko je ta gospod postal največji moj dobrotnik, akoravno nikakor ne z namenom in celo proti svoji volji. To je gola istina. Pišem te članke, vsebujoče ostro oceno sedanjega deželnega glavarja in njegove uprave, zgolj radi tega, ker mi veleva domovinska dolžnost, da dvignem svoj glas pred vso slovensko in avstrijsko javnostjo proti režimu, kateri vodi našo deželo in z njo vred naš narod v gotovo moralno in gmotno propast. In le ker je absolutno nemogoče ločiti režim od njegovega nositelja in provzročitelja, prisiljen sem, baviti se, dasi nerad, neposredno z osebo dr. Šusteršičevo. Očitam mu, kot njegov prednik v deželnem glavarstvu, naravnost in mož proti možu, da je njegova vlada nepretrgana vrsta očitnih prelomov deželne ustave in drugih pravokrepnih zakonov in predpisov, dalje da se vsled njegovega postopanja deželno gospodarstvo usodno ogroža in kvari, končno da s svojim brutalnim samodrštvom uničuje disciplino med deželnimi uslužbenci ter direktno podkopava moralni čut podrejenega mu deželnega o s o b j a. Naravna dolžnost mi je, do pičice dokazati istinitost nečuvenih mojih očitanj. V nastopnih člankih hočem doprinesti dokaz resnice! (Dalje.) Nemške zmage v štirih letih vojske, mir meča v Brest-Litovsku in v Bukareštu, superiornost nemške države nad vsemi osrednjimi velesilami, vse to je silno dvignilo nemško zavest, Nietschejeva teorija o nadčloveku se ni nikdar tako udejstvovala, kot se je dosedaj v vsenem-škem mišljenju. Moč, to je bila deviza in morala vsenemških možganov; kar je tujega in slabotnega, naj pogine. Krepko opisuje to vsenemško dušno življenje Jožef Bernhard v dunajski reviji »Anbruch«: »Divji in ostri klic po sovraštvu proti vsemu, kar je tujega, to je glavno geslo teh ljudi (vsenemcev.) In ta bolezen se širi. Kuga »najtemnejše« dobe srednjega veka je bila nedolžna mrzlica v primeri s to bes-nostjo, ki se širi kot divji gozdni požar. Mrežo električnih žic in polno skrivnih pomočnih stez na mejo? Premalo! S krvjo in trupli prenapolnjene strelske jarke med vsemi državami? S tem je vsenemški duh še vse premalo zavarovan! Na milje dolge opuslošene pokrajine, tako da so lunini kraterji prave oaze proti njim? Tudi to še ni dovolj! Treba bo napraviti visoko obzidje med »nami« in med »onimi«, tako da se ne bo slišal noben glas na nasprotno stran, predrl noben žarek! ... In posrečilo se je! Povsod se razlega krik zverinskega, šovinističnega sovraštva, katerega bi se tudi najpridnejši kanibali v starih indija-nericah ne bi mogli sramovati. In človeškega duha, ki so ga že v mirnih časih zlorabljali v svoje poželjive namene, so sedaj s pomočjo raznih profesorjev, pesnikov, pi-sačev in žurnalistov tisočkrat oskrunili in ga mučijo do smrti.« Kakšno je to vsenemško mišljenje, nam dokazuje pisanje nekega zdravstvenega svetnika dr. Fuchsa v vsenemškem časopisu »Heimdall«. »Kdor nič ne riskira, nič ne dobi! Brez razstreliva v duši ni mogoče ničesar politično velikega doseči! Brez nevarnih značajev ni mogoče vzbuditi strahu in rešpekta! Brez prevratnih tendenc ni nobenega velikega napredka v narodnem življenju! In zato se glasi danes naša nemška zahteva: propedeutika ljudske duše! Družino na fronto! Državo mora ubogati, najprvo v šoli, potem v zunanji politiki! Vzgoja sovraštva! Ljudi je treba vzgojiti, da bodo sovraštvo spoštovali, sovraštvo ljubili! Proč z otročjim strahom pred brutalnostjo in fanatizmom! Tudi politično mora obveljati Macchiavellijeva beseda: Več zaušnic, manj poljubov! Ne smemo se bati oznanjevati blasfemije: ostane nam še vera, upanje in sovraštvo! In največje med temi je sovraštvo!« Ta vsenemški duh je v Nemčiji in Avstriji že tako prežel plitve osebnosti na višjih in nižjih mestih, da si resnično veliki duhovi, ki z žalostjo gledajo, v koliko propast tirajo nemško kulturo ti vsenemški šovinisti, niti na dan ne upajo, tako da je zapisal znani Herman Bahr v svojem dnevniku v »N. Wiener Journal« dne 14. julija 1917: »...Pri nas je sedaj navada, da noben človek več ne govori in piše tako, kakor misli, in noben človek nc verjame več, kar govori ali piše. Navadili smo se, da govorimo drug z drugim v nekem tujem jeziku. Zraven pa si pomežikujemo z očmi in se prav dobro razumemo, ker imamo vsi enako slutnjo o naši bodočnosti... K vsemu pravimo: da, seveda s to reser-vatio mentalis, da mislimo: ne.« Ni čuda, da se med boljšimi nemškimi duhovi vedno bolj pojavlja reakcija, ki hoče zdrobiti suženjske okove vsenemškega imperialističnega in ekskluzivnega mišljenja in začrtati nemškemu duševnemu življenju nov tir. Znani romanopisec Oto Flake je v 29. št. časopisa »Die Wage« priobčil razpravo z naslovom: »Naloga nemških inteligentov.« V razpravi razmotriva dejstvo, kako se je nemška inteligenca popolnoma udinjala vsenemškim težnjam visokih mest ali pa vojni industriji. V drugih velikih državah, v katerih se je skrivno ali očitno pojavljal imperializem, je obenem propagirala skupina inteligentov ideje 20. stoletja. Noblesa francoskega naroda je v tem — tako pravi — da se politična vprašanja priznavajo kot dnevne naloge, se javno in odkrito razmotrivajo, prerešetu-jejo in dobivajo tako pravo in resnično obliko. In iz verige teh političnih vprašanj črpa ljudstvo svojo eksistenco. In vsega tega manjka nemškemu narodu. Le-ta je popolnoma prepustil politično vodstvo malemu krogu uradnikov in vladnih ljudi, na katerih izbiro in imenovanje nima nobenega vpliva. In noben inteligent se ni uprl temu sistemu. Zato pozivlje Flake nemške inteligente, naj organizirajo pravega nemškega duha, ki se s sedanjim nemškim duhom nikakor ne istoveti, pač pa je z njim v nasprotju. Nato pozivlje, naj se skliče v Švici shod nemških avstrijskih in drugih prijateljskih inteligentov, ki naj se organizirajo kot »zveza duhovnih ljudi«, naj postavijo svoj minimalni program, naj ga pošljejo državnemu zboru in ga obenem objavijo kot manifest nemškemu narodu. V Avstriji se pojavlja zgoraj označeni vsenemški duh posebno še v tem, da avstrijski državniki in nemški politiki vse označijo kot veleizdajalsko, kot enteniar-stvo, karkoli se strogo ne strinja z nemškim kurzom. In proti temu se še prav posebno obrača neki pseudonimni Civis v »Osterreichisch-ungarische Finanzpresse«, št. 30, ko piše: Grof Czernin jc v svojem zadnjem govoru v gosposki zbornici grmel proti onim dozdevnim veleizdajalcem, ki še vedno kriče: Proč od Nemčije .., Czerv nin je še pristavil, cla te vrste politiki l tem pospešujejo koristi entente, ... Mimo« grsde je v govoru grof suponiral, cla v Avstriji niso samo prijatelji enter.te in pa nemški nacijonalci, temveč še neka tretja struja, ki bi jo imenovali »avstrofilni Avstrijci«. Samo radi teg- ker ne gledajo monarhije postrani in nje pričakujejo rešitve iz politične raz uvanosti sedanjega divjega nasprotja med narodi, jih mečejo z ententarji v isti koš. Grof Czernin misli, kakor mnogo drugih, da je vsak, ki se potegne za Avstrijo, obenem že nasprotnik Nemčije. Tega jc kriva na eni strani razburjenost in slaba vest nemških nacionalcev, ki zmerom mislijo in se bojijo, da se namerava kak atentat na Nemčijo, ki jo od vseh strani obdaja sovraštvo, na drugi strani pa tisti nemški predsodek, da sta si avstrijska državna misel in pa! nemška istoveten pojem. In vendar se do. bijo pri nas taki zanimivi eksemplarji avstrofilnega avstrijstva in izmed vseh raznih »filij« to danes najbolj preganjajo in sumničijo. Mož-velikan mora bili danes tisti, ki prevzame to orjaško delo, da ohrani v sebi vero v monarhijo.« In ko potem prihaja pisatelj do zaključka, da bo treba Avstrijo res popolnoma preosnovati in pomladiti v avslrofil« nem smislu, nadaljuje: »Zmotno je, če mislimo, da zadostujejo samoupravne izpre« membe. Veliko nujnejša potreba je obnovitev reprezentativnega človeškega tipa. Zakaj vsa dobra volia v Avstriji ne bo nič pomagala, če nc bomo korenito pomclli h »sistemom starih gospodov« (Alte-Herren-1 System),^ ki je vzrok, da zaostajamo za mlajšo Evropo. Kaj n. pr. naj rečemo zopet o tem Hussareku? To je birokratično-scnilen format, ki samo nadaljuje Stiirgkh-Seidlerjevo galerijo. Iz neke dunajske korespondence so povzeli listi v njem telel podatke: Dr. Maks baron pl. Hussarek inf Heimlein je bil že trikrat resortni minister* V Sturgkh ovem, Koerbcrjevcm in Clamt-Martinicevem kabinetu je bil naučni mini-* ster. Baron pl. Hussarek je bil rojen v Po-žunu 1. 1865. kot sin feldmaršallajtnanta' Hussareka. Ko jc dovršil pravne študije, je stopil v državno službo. L. 1893. se je habilitiral kot docent cerkvenega prava. Znamenito je njegovo delo o ločitvi zakona, kjer zagovarja nerazdružnost zakona. Bi! je odlikovan itd. — Niti na misel nam ne prihaja, da bi se tu kaj dotikali konfe-sionelne politike in priznavamo, cla kuJ-turne vrednosti rimske cerkve presegajo vse druge in da so tudi podlaga naše današnje moralne in estetične eksistence. Toda kaj za božjo voljo nam more y tem trenutku ko bi kol ministrskega predsednika rajši videli spretnega 401ctnega trgovca ali finančnika, kaj nam more koristiti vsaki praksi popolnoma tuj profesor cerkvenega prava! Človek bi si lase puKlf L Spisal vseuč. prof. Maryan Morawski, S. J. Po tretji izdaji prestavil France Fr. Štele. (Dalje.) Gospodična W i 1 s o n, To nas nič ne žali, ker je čisto res. Za malo reči zavidam Francijo kot Angležinja, zavidam Vas pa za vaše misijonarje. Duhovnik. Jaz bi pripomnil, da ima sedanja raz-drapanost katoliških dežel še drug vzrok razen onega, ki ga je Don Pardoval po pravici navedel. Glejte vendar, da samo v katoliških deželah vlade svojo lastno religijo stiskajo; in pri sredstvih, s kakršnimi vlada dandanes razpolaga, lahko privede ta pritisk do najhujših posledic, kakor jasno vidimo v Franciji, kjer so vsiljevanje brezkonfesionalnih šol in druga vladna na-silstva močno vplivala na odpad ljudstva od krščanstva, V protestantovskih deželah pa nasprotno vlade nnrlnir.iin svoio relitfiio; ?.a to so lahko vzroki različni, v prvi vrsti pač ta, da protestantizem v principu priznava supremat države v cerkvenih zadevah in se temu suprematu v praksi rad ukloni — ker čuti svojo slabost. Ker nima v sebi nobene sile, ki bi edinila in je že nebrojkrat dokazal, da ga najmanjši naval razbije na delce sekt in razruši ostanke njegove vere, se zateka instinktivno pod okrilje vladnega varstva, da bi mu vsaj zunanja sila dajala kako enotnost, in podaljšala obstoj. Deville. Vedno nam očitate, gospodje katoličani razpadanje protestantizma, Vaši bo-goslovci od Bossueta začenši v »Zgodovini sprememb«, nam napovedujejo bližnji konec. Jaz sam konštatiram to razpadanje in ga obžalujem. Vendar pa je že par stoletij prešlo od Bossueta — in še živimo — in mogoče je danes več verskega življenja v protestantskih deželah, kakor ga je bilo pred sto leti. Vsekakor je več njegovih pojavov: nastaja množica dobrodelnih zavodov iz religioznih ozirov, veliko šol, celo misijonov v najoddaljenejših deželah, — česar vsega nekdaj ni bilo. Napoved kato-jiJkih tnnWov se očividno ni izpolnila. Don Pardoval. Res, da se ta napoved ni izpolnila, toda ali veste, gospoda, zakaj ne? Zato, ker se je protestantizem pokatoličanil. Tega obrata ni mogel nihče pričakovati. Gospodična W i 1 s o n. Kako? Protestantizem, da sc je pokatoličanil? Don Pardoval. Da; poslušajte samo. Naši teologi so opirali svoj sklep logično na resničnih načelih protestantizma, kot so: zametavanje obvezne avktoritete v verskih rečeh in odrekanje vrednosti dobrih del. Jasno je, da bi taka načela morala vsako versko družbo v kratkem času zatreti. Toda kaj se je zgodilo? Protestantizem sam je s svojim nagonom po ohranitvi to začutil, zavrgel ta svoja načela in prešel (clo neke stopnje, se razume) k nasprotnim, katoliškim načelom, na katerih temelju sedaj živi — in samo temu se ima zahvaliti, da do sedaj še ni umrl. Prosim, spomnite se, kako se je to vršilo. Dokler so živeli še prvi reformatorji, Luter in Kalvin, je vse razpadalo, ker so zavrgli avktoritcto v verskih rečeh. Luter je, pisal Zwin£liju, da se bo treba, če bo svet še dalje časa obstojal, povrniti nazaj h koncilom, da bo mogoče obraniti vsaj še nekaj enotnosti v veti. Nazadnje se je posrečilo zbrati glasne; i- novotarje v Avgsburg in dobili so nalogo sestaviti formulo vere. Ko tega niso mogli drugače izvesti, so sc morali pod prisego zavezati,1 da se bodo pokorili vsemu, kar bo ta zbor sklenil, »ker ne dvomijo, da ga vodi sveti Duh «. Tako je nastala avgsburška konJe-sija, prva vez protestantizma, oprta na katoliško načelo dostojanstva, ki nalaga dolžnosti. Ta vez se je morala radi nasprotstva5 s protestantovskim načelom kmalu pretrgati; nastale so posebne konfesije, ravnotako po sklepih posebnih malih zborov, ki so si prilastili pravico nalagati dolžnosti, in tako jc šlo dalje. Nazadnje so prenehjdi tvoriti nove konfesije, ker je bilo treba živeti in ker jih je bilo vsakomur že doj.ti na izbiro. Tudi države, ki so bile pri vsem tem udeležene, so dostikrat nasprotovale nadaljnjemu razkosavanju; semintja pa se jim je posrečilo razdeljene sekte z ukazom zediniti, kot n. pr. še pred kratkim Frideriku Viljemu III., ki je s kabinetno naredbo združil pruske luteranc in kalvince v eno »evangeljsko ccrlšcv. . Tu gre načelo obl^ii rolo dalje kakor pri katoličanih. m*i;<> 1 A.li naj bo to obnovitev monarhije? To ne gr«, to absolutno ne gre. Men not measu-res, pravi Anglež, In tako pravimo tudi mi, ki potrebujemo celega moža ne pa birokrata. Tako vidimo, da se pojavlja v nemškem narodu reakcija boljših duhov, ki pa bodo morali porabiti še veliko energije, preden bodo obvladali vsenemškega ma-lika. Madlarski otroci v slovanski Opatiji. (Pismo »Slovencu«.) Opatija, 9. avg. Prišli so in nihče se temu ni protivil, Prišli so, da se okrepe in obilo hranijo v kraju, kjer domači hrvatski otročiči umirajo lakote. In nihče ni ganil s prstom. Znana je naša slovanska potrpežljivost. No, nekomu se je vendar hotelo j spletk. Izprva so poročali v brzojavih, da i se domače hrvatsko prebivalstvo nasproti j dečji akciji obnaša sovražno, da otrokom ne da strehe ne hrane. ___Kasneje so si izmislili, da jc domače prebivalstvo napadlo in oropalo vagone, natovorjene s hrano in igračkami za te madjarske otroke. Iz teh razlogov so odredili, da se pošlje v Opatijo stotnija vojakov z desetimi častniki. Sedaj bomo torej zopet imeli tri fronte: italijansko, albansko in opatijsko. Kaj je pravzaprav na stvari? Dobro informirane osebe pravijo, da je v otroških kuhinjah zmanjkalo hrane zaradi slabega gospodarstva, Nastavljenci sami — tako zatrjujejo očividci — barantajo z mastjo in moko po mili volji, trgujejo in izmenjujejo blago. Zaradi teh škandalov se je javilo v omenjeni brzojavki, ki je poročala o sovražnem obnašanju Hrvatov, da je bilo nekaj oseb tega paradnega podjetja odstavljenih iz službe. Z druge strani so se prestrašili starši nedolžnih otrok zaradi na-lezlivih bolezni, ki so se v znatnem številu pojavile med otroci. Eno ubogo dete se je v Lovranu celo ubilo. Da se pa od vsega tega odvrne pozornost — sc je vrag v stiski domislil in v svojih poročil udaril po Jugoslovanih, po sovražnih Hrvatih, roparjih in razbojnikih, Toda tudi ta laž je imela kratke noge. Že včeraj so bili prisiljeni službeno naglasiti, kako se hrvatsko prebivalstvo vendarle korektno obnaša. Kljub temu želi narod, da državni poslanec tega okra- j ja prof. Vekoslav Spinčič na merodajnem mestu protestira proti takim mahinacijam. Lloyd George o poležal". London, 7. avgusta. (K. u.) Reuter: Lloyd George je poročal v spodnji zbornici o vojnem položaju. Izvajal je: Angleška država je pred štirimi leti sklenila, da nastopi v sedanji vojski, največji sveta, z ; vso pezo svoje moči, in sicer ne zaradi na- ' pada ali ogroženja angleškega ozemlja, j marveč zato, ker se je kršilo mednarodno pravo. Lloyd George je opozarjal na dejanja mornarice. Če bi bili zavezniki premagani na morju, bi se končala vojska. Dokler niso premagani, Nemčija ne more nikdar slaviti zmagoslavja. Ko se je pričela vojska, je obsegalo brodovje 2 in pol milijona ton ladjinega prostora, zdaj ima skupno s pomožnim brodovjem S milijonov ton in je obdalo Nemčijo z neprodirno ograjo. Spremlja ladje, polaga in išče mine in preganja podmorske čolne, ki jih je uničilo vsaj 150, od teh nad polovico v zadnjem letu. Nemci so poskusili v zadnjih dveh letih dvakrat izsiliti odločitev: enkrat na morju in enkrat na suhem, Poskusili so z ofenzivo na suhem, ker se je njih ofenziva na morju izjalovila. Lloyd George je govoril tudi o četah, ki so jih zbrale Anglija, naselbine in Indija. O sedanjem vojaškem položaju od 21. marca naprej je izvajal Lloyd George: Sovražnik je zasledoval smoter, da doseže vojaško odločitev v letošnjem letu, preden bi mogla priti ameriška armada. Naše zgubc mrtvih, ranjenih, ujetih in mate-rijala so bile znatne, toda v 14. dneh smo vrgli čez Kanal 268.000 mož in v enem mescu 355.000 mož. Vse zgubljene topove smo nadomestili. Število strojnic smo celo pomnožili. Nemci so po 1. majniku napadli Francoze. Dosegli so znaten začetni uspeh, toda moršal Foch jih ni le prisilil, I da so se morali ustaviti, marveč jih je s protinapadom, ki spada med najsijajnejše cele vojske, pognal nazaj. Nevarnosti še n> konec, a le kak optimist nemškega generalnega štaba more še verjeti, da se posreči Ludendorfiov načrt, privesti do odločitve v tem letu. Uspeh zaveznikov se je dosegel vsled naglice, s katero smo nadomestili naše zgube, ker so hitro prišli Američan« in -"sled enotnega vrhovnega poveljstva. V tistem trenutku, ko je prevzel Foch strategično vodstvo, se je zasukala sreča v korist armadam zaveznikov. Amerika ima že mogočno zmagovito armado v Franciji, ki je enakovredna najboljšim tamošnjim četam. Dohod nc bo prej ponehal, dokler ne doseže Fochova armada moči Nemcev. Najmanjšega povoda nimamo, da se vmešavamo v razmere ruskega ljudstva, toda ne bomo se obotavljali in storili bomo vse in pomagali, kar je v naši moči, da mu pripomoremo k njegovi svobodi. Čeho-Slovaki niso želeli drugega, kakor da za-puste Rusijo in da se bore na zahodni fronti, naša edina želja je bila, da jim pomagamo. O vprašanju miru je rekel Lloyd George: Verjamem na zvezo narodov, toda njen uspeh zavisi od razmer, v katerih se bo ustanovil, Moč bo moral imeti, da izsili odločitev pravičnosti, Če bomo pokazali sovražniku, da obstoja ta moč, pride mir, prej ga ne bo, Lloyd George je še rekel: Ne moremo skleniti miru. dokler tisti, ki so naložili pogojev Rusiji in Rumuniji, vodijo deželo. Nemčija se mora v sedanji vojski premagati, ker, čc se to ne zgodi in se ustanovi zveza narodov, bi udaril pred vsakim sklepanjem na posvetovalno mizo nemški meč. Konec govora Lloyda Georgeja so sprejeli z živahnim odobravanjem. Bivši liberalni minister Samuel, ki je govoril za Lloydom Georgejem, ni bil zadovoljen z njegovo izjavo o zvezi narodov. Rekel je: Poleg zmage je največja naloga državnikov, da ustanove zvezo narodov. Želel je, naj bi govoril Lloyd George jasnejše. Glas, ki smo ga slišali iz Was-hingtona, se je glasil drugače, kakor tisti, ki jih slišimo do zdaj iz Downing Streeta, Nekaj ljudi misli, da je že prišel čas, da stopimo v stik s sovražnikom in konče-mo vojsko; a duh, ki vlači narode v vojsko, gospodari še vedno v Berlinu. Glede na vprašanje miru je v glavnem pritrjeval Lloyd Georgeju in izjavil: »Iz gospodarskih razlogov nočemo nadaljevati vojske.« € Ljenin o položaju. Berlin, 8. Dr. Vorst, posebni poročevalec »Berliner Tageblatta« v Moskvi, je poslal svojemu listu daljše poročilo o izredni seji moskovskega sovjeta delavcev in odposlancev rdečih gard. Poslopje so stra-žili vojaki rdeče garde. Ljenina so živahno pozdravili in je precej poročal. Povedal je, da se je posrečil angleško-francoskemu imperializmu nov naklep, V sovjetu v Baku so izposlovali s pomočjo levičarskih socialnih revolucionarjev, ki drže ž njimi, sklep, naj pokličejo angleške čete v Baku v varstvo proti nemškemu imperializmu. Položaj na Kavkazu je zelo resen. Z Nemčijo se je moral skleniti zelo poniževalni mir; v ozemljih, ki so jih zasedli Nemci, bodo pač odpravili organizacijo sovjetov, a trenutno je ruskemu socializmu nevarnost večja s strani druge skupine imperialistov. Nemčija ni nikdar ugovarjala odpravi zasebne lasti zemlje in obstoja s te strani možnost, da se ohrani goreča baklja socializma vsaj v obrezanem ozemlju vlade sovjetov. An-gleško-francoski imperializem pa ogroža zdaj republiko sovjetov, ker pošilja čete na Murmansko obal, vodi češko-slovaško vstajo proti revoluciji v Baku, Turkestanu in v mnogih drugih krajih in podpira Alek-sejeve tolpe. Ljenin jc govoril nato o izčrpanju in o naveličanju vojske po ruskem narodu, kar je povzročilo, da sc je podpisal brestovski mir, »A vse nič ne pomaga,« je krepko zaklical Ljenin. »Vojska je zopet tu! V sredi vojske smo, v tej vojski se odloči usoda ruske revolucije. Boriti in premagati moramo vojno utrujenost ruskega ljudstva.« Položaj v Rusiji. Lugano, 8. (K. u.) Londonski dopisnik lista »Corriere della sera« prepričava italijansko vlado o potrebi, naj se udeležuje z italijanskimi četami ekspedicije na Mur-manski obali in v Vladivostoku, kamor naj pošlje vsaj poslaniško stražo iz Pekinga. Avstrijsko-ogrski vojni ujetniki italijanske narodnosti v Sibiriji bi se tudi lahko borili pod italijanskim praporom. Lugano, 8. »Secolo« javlja iz Londona: Položaj v Sibiriji je skrajno resen. Pred 2 mescema jc bilo v Sibiriji le približno 7000 oboroženih nemških ujetnikov, zdaj jih je nad 30.000; 2000 do 3000 jih pa čaka še ; orožja, da napadejo Čeho-Slovake, ki pri Vladivostoku niso tako številni, kakor se trdi. Nemške čete se koncentrirajo ob Volgi, da nastopijo skupno z rdečimi gardami proti Čeho-Slovakom. Rotterdam, 8. >Daily Express« poroča, da so izkrcali v Vladivostoku veliko japonskih čet. Bojne ladje in križarke so bile pripravljene, da nastopijo, če bi bilo potrebno, Skupno z japonskimi ladjami so sodelovale tudi ameriške in angleške ladje. I Zavezniki gospodarim mosfti in sn uieli veliko Nemcev Stockholm, 8. Trockij je izjavil, da če vlada sovjetov ne razbije Čeho-Slovakov, propade in mora prevzeti državo druga vlada. Cnrih, 8. Iz Petrograda se poroča, da so sklenili voditelji tvornic in delavnic, da oborože vse osobje. Iz Ukrajine. Kijev, 7. (K. u.) Hetman je potrdil včeraj novoimenovanega poveljnika nemških čet v Ukrajini, generalnega polkovnika pl, Kirchbacha. Kijev, 7. (K, u.) Ministrski svet je potrdil zakonski načrt o ustanovitvi državnega vseučilišča v Kamencu Podolskem. Vseučilišče bo imelo štiri fakultete, Ententa pričakuje nove avstrijsko-ogrske ofenzive. Berlin, 8, »Berner Tagblatt« poroča: Ententni politični krogi pričakujejo nove avstrijsko-ogrske ofenzive proti Italijanom, Vojno stanje med Rusijo in entento. — Samara središče protirevolucije. — Dogovori entente o Murmanski obali. Curih, 7. avgusta. Iz Moskve se poroča: Listi boljševikov pišejo nekaj dni sem zelo ostro proti Angliji. »Pravda« piše, da je Rusija dejansko v vojnem stanju z entento. Razmere so se zadnje čase tako razvile, da je revolucijski Rusija z zavezniki praktično že v vojnem stanju. Kodanj. Središče protirevolucije je v Samari, ki jo bo razglasila ententa za glavno mesto protivlade Velike Rusije. Kodanj. »Daily News« poročajo: Zahodne velesile in Amerika so sklenile s sovjeti na Murmanski obali, ki so prestopili k njim, sledečo pogodbo: Vse ententi zveste ruske sile se podrede krajnemu poveljstvu, ki imenuje sovjete. Ruski prostovoljci se smejo pridružiti četam entente, v katerih pa ne sme biti več Rusov, kakor ententnih vojakov. Poveljniki entente preskrbe ruskim oddelkom opremo, preskrbo, transportna sredstva in inštruktorje. Ruski vojaki so enakovredni onim entente, Ententa podpira murmanske oblasti z denarjem. Zahodne velesile in Amerika so obljubile, da ne zasledujejo osvojevalnih smotrov in jim gre le za to, da ohranijo svobodno murmansko obal veliki in združeni Rusiji. Boiizlialiiani. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 8. avgusta. (K. u.) Uradno: Na italijanskem pozorišču se niso bojevali večji boji. V Albaniji je napadla bombna skupina, katero so sestavljali podeželni in pomorski letalci, italijanso letališče vzhodno od Valone. Mogočen ogenj in dim, ki je nastal, je pričal, da je podjetje bilo uspešno. Načelnik generalnega štaba. Letalni napad na bolniško ladjo »Baron Gall«. Dunaj, 8. avgusta. Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Z letalnimi bombami je bila napadena 6, avgusta dopoldne bolniška ladja »Baron Gall«, ki je križa-rila izven pristanišča Drača, Od 16 vrženih bomb jih je padlo 13 v neposredno bližino ladje, ki jo na srečo niso zadele. Popoldne istega dne so izpustili proti bolniški ladji med vožnjo proti severu s skoraj 1000 bolniki na krovu iz nekega so-vranžega podmornika tri torpede. En torpedo je zadel ladjo, ne da bi bil razpočil, ostala dva torpeda sta letela mimo ladie. — C. in kr. vojno ministrstvo, mornariški oddelek, je uvedel potrebne korake, da dvigne ugovor proti tej strašni kršitvi mednarodnega prava. Bilka na Francoskem. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 8, avgusta. Uradno: Bojna skupina kraljeviča R u -p e r t a. Na obeh sfraneh Lyse smo odbili angleške delne sunke. Sovražnik je izvajal severno od Somme na naše nove črte na obeh straneh ceste Bray-Corbie silne protinapade, katere smo odbili. Ponoči je od časa do časa oživelo artiljerijsko delovanje ter poizvedovalni boji. Zahodno od Montdidierja se je izjalovil delni napad Francozov, Bojna skupina nemškega cesarjeviča, Med Soissonsom in Reimsom jc streljanje le za malo časa oživelo. Manjši pehotni boji so se bili ob Aisni in severno od Reimsa. Bojna skupina vojvode Alberta. Uspešen sunek v sovražne črte rmo izvedli v Vogezih ob SchratzmSnneleju. Prvi glavni kvartirni mojster ol. Ludendorff, * NEMŠKO VEČERNO POtfOcii-u. Berlin, 8. zvečer. Uradno: Angleži so napadli med Ancro in Avro. Sovražnik je vdrl v našo postojanko. Uradno poročilo admiralnega šlaba nemške mornarice. Berlin, 8. avgusta. Uradno: Neki naš podmornik, kateremu je poveljeval kapi-tanski poročnik pl. Schrader, je poškodo' val na severni obali Irske močno zavarovani angleški parnik »Justitia« (32.120 ton) z več torpedi in je ladjo tako močno zadel, da je bodoči dan podmornik, kateremu je poveljeval pomorski nadporočnik pl. Ruchteschell, »Justltio« potopil, dasi jo je krilo 18 rušilcev in 17 ribiških ladij. Vsled podobnosti zgradbe so smatrali ad|0 za prejšnji nemški parnik »Vater-land«. Podmornik je sestrelil poleg tega' se dva velika parnika, med njima enega vrste »Franconia« (18.000 ton), iz skrbno zastraženih spremljcvanih brodovij ob zahodni obali Anglije; skupno torej 57.000 ton. Načelnik admiralnega štaba mornarice. Clemenceauovo poročilo Poincareju o po> višanju Focha. Rotterdam, 7. avgusta, »Rotterdam-sche Courant« poroča iz Pariza: V poročilu, s katerim je Clemenceau poročal Poincareju, da je povišan Foch v maršala, se izvaja: Odredba s 24. septembra 1916 je prvič iznova oživela dostojanstvo maršala. Čast mi je, da v imenu vlade in lahko rečem tudi v im-nu ljudstva izvedem sklep, s katerim se podeli Fochu visoka čast generalnega vojrega maršala, V tisti uri, ko so podvzeli sovražniki na fronti 100 kilometrov silno ofenzivo proti Franciji in so računali na to, da izsilijo odločitev in vsilijo nemški mir, ki bi pomenjal hlapčevstvo celega sveta, so ga general Foch in njegove občudovanja vredne čete premagale. Pariz je osvoboden nevarnosti, Soissons in Chateau-Thierry smo osvojili nazaj, več kakor dvesto vasi je osvobojenih, 3500 ujetnikov je v naših rokah. Slavna armada zaveznikov je vrgla Nemce z enim udarcem z bregov Marne na bregove Aisne. To so zmage manevrov, ki jih je čudovito zamislilo vrhovno poveljstvo, katere je Foch sijajno vodil. Zaupanje, ki so ga republika in vsi zavezniki stavili v Focha, se je izkazalo popolnoma upravičenim; čast maršala Francije mu ne bo le plačilo za usluge, ki jih je storil armadi, marveč bo tudi v bodoče zagotovilo avk-toriteto velikemu možu, ki je poklican, da privede armado entente do zmage. Napad generala Haigha. London, 8. (K. u.) General Haigh poroča, da sta angleška 4. in francoska 1. armada pod Haighovim poveljstvom ob rani jutranji zori pričeli na široki fronti vzhodno od Amiensa z napadom, ki se povoljno razvija. Mirovni poooji osrednfth veesil. Basel, Londonski dopisnik »Manchester Guardi'ana« je poročal, da so zavzeli na vojnem svetu v Versaillu glede na mirovne ponudbe osrednjih velesil sledeče stališče, kar je sicer Balfour dementiral, a dementijem ni vedno verjeti: »Natančno besedilo predlogov mi ni sicer znano, a čujem, da so zelo podobni tistim, ki so jih naslovili v zadnjem avgustu na Brian-da: zelo ugodno so se glasili za zaveznike, kar tiče zahoda, a glede na vzhod so ponujali faktično pogoje brest-litovske pogodbe. Predloge so očividno odklonili, a zdi se, da so jih ugodnejše sprejeli, kakor prej stavljene mirovne pogoje osrednjih velesil. Gotovi krogi so poudarjali, naj se ne pričakuje od zaveznikov, naj se vojskujejo naprej za Rusijo in da ni povoda misliti na morebitno ugovore s strani Rusov proti predlaganim mirovnim pogojem. Ko so obvestili predsednika Wilsona o predlogih, je ugovarjal proti pogajanjem na temelju, po katerem bi po njegovem mnenju prepustili Rusijo njeni usodi. Politične no¥ice. + Občina Škocijan pri Mokronogu. Občinski odbor je v seji dne 28. julija 1918 sklenil soglasno; Okrožnice deželnega odbora se vzamejo na znanje. Občinski odbor izjavlja opetovano, da neomajno vztraja na stališču državnopravne deklaracije Jugoslovanskega kluba z dne 30 maja 1917 in odklanja vsako drugo stališče, naj se mu predlaga od katerekoli strani. Izreka udanost presv, cesarju Karlu I. in prosi si. deželni odbor, da sc tudi on izjavi za majniško deklaracijo. -J- Iz seje Jugoslovanske strokovne zveze dne 6. avgusta 1918. Pri seji jc prišlo na razgovor najprej, kako postopajo koroška okrajna glavarstva z našim delavstvom. Z izgovorom na štrajk in na razburjenje delavstva okrajna glavarstva prepovedujejo občne zbore naših skupin, pri katerih se obravnavajo strogo strokovna vprašanja, dočim puščajo socialnim demokratom popolnoma proste roke. Sklenjeno je bilo, poslati notranjemu ministrstvu spomenico o tem čudnem postopanju. Temeljito se je premotrilo žalostno aprovizacij-sko razmerje našega delavstva. Odbor za delavsko pomožno akcijo je podal svoje Eoročilo, ki je bilo odobreno. Soglasno je ilo obsojeno postopanje nekaterih ljudi, ki smatrajo za svoje najnujnejše opravilo, v sedanjem času v mešanin krajih netiti »tanovsko nasprotstvo in sovraštvo med delavskim in kmečkim stanom. Opozarjalo se je tudi na dejstvo, da je splošno aprovizacija v naši deželi veliko slabejša, kakor v drugih kronovinah in opozorilo na to, da mora delavstvo ponovno priganjati poklicane faktorje, da morajo bolje izvrševati svojo dolžnost. Delavci so povdarjali, kako veča nezadovoljnost in razburjenje med delavstvom dejstvo, da delavska aprovizacija ni enotno urejena. V mnogih krajih lahko nudi »Vojna zveza« svojim članom veliko večje ugodnosti, kakor jih morejo nuditi posamezne občinske aprovizacije tistim delavcem, ki ne morejo dobiti vstopa v »Vojno zvezo«. V tem oziru bo treba postaviti aprovizacijo delavstva na drugo podlago in poskrbeti, da bo vse delavstvo enakomerno preskrbljeno z živili in drugimi življenjskimi potrebščinami. Neprestano nam prihajajo pritožbe našega delavstva, da izrablja gospod Kristan »Vojno zvezo« v svoje strankarske namene; to je tembolj obsodbe vredno, ker bi bilo ravno v sedanjem času nujno potrebno, da sc nujno opušča vse, kar delavstvo'razdvaja in neti razburjenje, ki ga je že itak več kot dovolj. -f General Sarkotič pri cesarju. Deželnega poglavarja Bosne in Hercegovine, generala barona Sarkotiča, je cesar sprejel v sredo, 7, t. m. v posebni avdijenci. Za septembersko zasedanje državnega zbora. 7. t. m. sta sc zglasila pri ministrskem predsedniku Hussareku dr. Waldner in dr. Schopfer zaradi septem-berskega zasedanja državnega žbora. Vlada želi, da se snide zbornica začetkom septembra na kratko namembno zasedanje, v katerem naj sklene v odsekih rešene davčne zakone. Proti temu je mnogo nemških parlamentarcev, posebno pa agrarci, ki bi hoteli, da bi se sešel državni zbor šele koncem septembra. 17. septembra naj bi se sklical finančni odsek in do prihodnjega tedna pripravil davčne predloge. Obenem pa zahtevajo stranke, da vlada potem, ko dobi davke, ne izključi morda parlamenta do začetka decembra ter da ne bi bilo zimsko zasedanje posvečeno samo rešitvi proračuna. Oktobra se mora sklicati redno zasedanje. + Ogrska zbornica je v seji 8. t. m. nadaljevala razpravo o preskrbi vojaštva. Honvedni minister baron Szurmay je rekel, da je v tem edina vsa zbornica, da se morajo plače častnikom in moštvu zvišati. Ob današnjih denarnih razmerah je uspešna pomoč možna le in natura. Izboljšanje gmotnega položaja postane deležno seveda tudi orožništvo, Vlada je sklenila, da bo invalidom tudi v bodoče preskrbovala proteze, četudi vseh stroškov ne bo mogla nositi izključno država. Kar tiče preskrbe vdov, stremi vlada za tem, da vdovam zagotovi obstanek, vendar pod pogojem, da vsaka po možnosti dela. Prav to velja glede pokojnin za moštvo; kdor pa ni sposoben za delo, za tistega bo država primerno poskrbela. Nato so v splošnem sprejeli predlogo soglasno ter prešli v podrobno razpravo. -j- V Seidler-Hussarekovem nemškem kurzu kajpak strumno plove tudi koroška deželna vlada pod spretnim vodstvom nemškega grofa Lodrona, ki se je pri zadnji krizi imenoval že kot kandidat za mehki ministerski stolec. Najnovejši dokaz temu je to, da je deželni predsednik, kakor poroča koroški dnevnik, premestil g. c. kr. okr. komisarja Matevža Kaki .od deželne vlade za voditelja politične ekspoziture v nemški Trg (Feldkirchen). Slovenec Kaki je prej nad vse vestno, požrtvovalno in nepristransko služboval pri velikovškem glavarstvu, a ni bil po volji nemčurskim voiks-ratovcem, radi česar ga je njih pokorni sluga, grof Lodron, pozval k deželni vladi, v Velik ovec pa poslal samo nemške uradnike, ki slovenščine niti za silo ne lomijo. Isto se je bilo prej godilo z g. okr. tajnikom Robarjem, ki so ga prestavili v nemški Špi-tal. Maksima naše politične uprave je tedaj: slovenski uradniki se pošiljajo na Nemško, da jih tam šikanirajo, gledajo postrani in preganjajo, med Slovence pa nezmožne nemške uradnike, ki po svoje šikanirajo domačine, razširjajo blaženo nemščino ter podpirajo vsenemške cilje! In potem se še čudijo, da sc hočemo vendar enkrat otresti jerobstva ter biti na svoji zemlji svoji gospodje. — Zanimivo jc, da so 4. avgusta na nemškem »Bauerntagu« v Trgu sklenili resolucijo, v kateri zahtevajo, naj pusti deželni predsednik, dosedanjega voditelja ekspoziture Gustava Egger vsaj za čas vojske na svojem mestu, češ, da si jc oridobil zaupanje okraja, da pozna potrebe !i:id\ t C, tlje C K. Kroma j& S^i „Clrce" omeliSa ptičja razpokane roke. f^iŽ*"^! ©L ^tSi •Cena S K, 3 lončki il^^j "»k ŽllfellOl naitrdov. r e vm a ti ' l bolečine, ko je že O vre odreklo, in pri 'v -— otlih zobeh. Čc ni uspeha, dennr nazn'. Cens 3 K, 3 pušice 7 X, o pušic 10 K, Nlk.nk. okam. zobovja, ne ncprljct. duha! SncJno bele zebe da ,Xlrli', zobna tekočina. Takoj, uspeh Ona 3 K, 5 stekl. 7 K. I(EMENY, Kaiohcu (Kassa) I. postni predal 12-C-30, Ogrsko. 1146 registrovana zadruga z neomejeno zavezo v Ljubljani, v lastnem domu Miklošičeva ,, «. brez odbitka rentne-cesta štev. 6, za irančiškansko cerkvijo, J ![ L1 ga davka, katerega sprejema hranilne vloge vsak delavnik do- [1 U fj plačuje zavod sam poldne od 8. do l.ure in jih obrestuje po • ' za svoje vložnike, tako, da dobe le-ti od vsakih 100 kron čistih 4 krone 25 vinarjev na leto. Ljudska posojilnica« sprejema vloge tudi po pošti in daje za njih vplačilo na razpolago poštne položnice. Sprejema tudi vloge na tekoči račun ter daje svojim zadružnikom posojila proti vknjižbi z amortizacijo ali brez nje, na osebni kredit proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev. Menice se eskomptujejo najboljše. Rezervni zakladi znašajo nad en milijon kron. Stanje hranilnih vlog j« bilo koncem leta 1917 nad 34 milijonov kron. f]| mllP zavarov!) Mol TJiiivora»1 - roSnl iu'.ia K i.'bovon t» mlo-•ov I^nfctv. fil»n.v, slad-feorja, «a--e, ov»enejra rl£iv, orehov, p&onloe, '»-.•mena, ovsa, ril, lio-"roza, riža itd. T.i mali ročni liiiin m> jo tokom vojsno issborno obnosol in ko lahko porablja >'.a. v a a K o vrsto mlevsl;o>;a ir.dolkiv. Tcitt okolu 1 lig. Karamele, mente, bonbone v dozali, fondant-kocke, mentol, monza, bonbone kolumbija in drugo priporoča na debelo G. DARBO. LJUBLJANA. Mestni trg štev. 13. Istotam >c ccbiio prazni zaboji. Prno-- t; ia moko novo i '. Posiljn ao z Dunaja proti pruupln, lin nnoaka po geiiorainom zaotopstvu Mr.il;s Bobnel, Dunaj IV. M«r:»»roton»tr, 27. odrt. »2. Prospekt zastonj. ^ftliUmAft za P°S°n s silo in z roko, dalje čistilne mlatil-ilPn Iti! I H nlce °aj°ovejše konstrukcije, čistilnike., trijerje, I liU&lEliSUU stiskalnice za grozdje in sadje, mline za žito ln . .■■.-■■■ v^^mm sadje, gepelje, slamoreznice, brzoparllnike, kotle za žganje, brane in pluge ter razne druge poljedelske stroje iz največjih tovaren, zajamčeno dobre kakovosti ima vedno v zalogi HŠftl zaloga poljedelskih strojev v Ljubljani, Martinova cesta St. 2. Dalje opozarjam na svojo veliko zalogo priznano in doka« zano najboljših ročnih mlinov, pripravnih za vsako mletev. Softra in najcenejša postrežba vsakemu zajamčena. 24 oralov zaraščenega z bukvami, nekaj tudi smerek in hrastov. Drv se lahko takoj poseka za 1000 sež-njev. — Dalje prodam več za težko vožnjo in en lacdaver. Prodam tudi en vagon iirohovih iiioliov ;o civil-ur.iform- UmstPlISl' rsialf t veliki irbiri ftrfr-rc trgovske knilge, 5? (Zijjaretteiihulscn) - t t. ffr!2 Csclef, Liaii trfo vir a s psovricc is Koi.-drorski alica š.ct. S: stilne ••■pri Tišic-r': LGVRO REBOLJ, KRANJ ŽENITBA. '•C Aktivni c. kr. državni uradnik, sedaj nn deželi, ki bode v kratkem premeščen v Gorico, v 50 letih slnrosti, zdrav in krepak z odraslimi zdravimi otroci, hišni in zemljiški noscslnik, z gotovino približno 9000 K in mesečno plačo 590 K, želi znanja v svrho takojšnje ženitve z gospodično nli vdovo njegovi starosti primerno, čedne zunanjosti, zdravo, dobrega srca in dobro gospodinjo, s premoženjem v gotovini r.li nepremičninah ali drugem. Samostojne šivilje, obrlnicc niso izvrctc. Ona ima pravico do pokojnine letnih 1100 K. Lc resne ponudbe v 14 dneh. s sliko, ki se vrne, nn upravništvo »Slovenca« pod »Jadran 2755. — Tainost zajamčena s č«.s'no besedo. bo samo toda ne odlašajte! - Zahtevajte takoj ponudbe na 2H 3 o kSll-jeoD sol ln 0 o k^Snlf Poznejših naročil vsled težavnega uvoza ne bo mogoče izvršiti! Pojasnila so Vam na razpolago! Jamstvo za kakovost! VINKO VABIC, veletržec, Žalec, Juž.-štaj. ta trgovino m.--'*- množino rabljenih, debro ohranjenih, rabljivih 2753 t Ttlikosti od 60 do 700 litroT KUPI ANICA TRAUN, LJUBLJANA BLEHTEISOVA CESTA 20. o niear-''! " izvršitev vsakovrstnih načrtov d piSctVUa m proračunov. Oblastveno konces. :-a zasebna posredovalnica ia nakup in predajo zemljišč, gozdoT in posestcT alentin jHccetto hcOKOV C sl-j- tudi brezp.sčno Prosilec cj Prednost :s zapriseženi sodni iivedcnec 2780 V LJUBLJANI, TRNOVSKI PRISTAN ST. 14. Izvršujem na željo tudi privatne cenitve v> mestu in na deieli. — Prodajalci in kupci naj se obrnejo na gori označeno posredovalnico. Previemam tudi stavbinska drla in nadzorovanje. Tajnost zajamčena , . . «e iiče za več;o občino: sprejel bi sc tudi fl •; ?rc = :-:: .<: sc t pjj.:.-. i.TS;|