D' Q l/l 1n QQ PoSlnina nl-iflnm c »mtAvtnl LETO LX V Ljubljani, v sredo 22. junija i 932 Stev. 141 Cena t Din Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izckija celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul. b/111 Teletom uredništva: dnevna služba 2050. — nočna 2996. 2994 in 2050 VENEC Ček. račun: Ljub« Ijana št. 10.650 in 10.349 zu insernte; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011. Praga-Dunaj 24.797 Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 2992 Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« izhaja vsak dan zjutraj, razen ponc leljka in dneva po prazniku Reparacije in mi Pravilno je naš zunanji minister g. Marinkovič r svojem govoru v Lozani naglasil, da je treba žrtve, ki so neobhodno potrfebne za rešitev reparacijskega vprašanja, razdeliti sorazmerno. Krivično bi bilo kratkomalo narediti križ čez reparacije in medzavezniške dolgove, zato da se reši Nemčija pred finančnim polomom, a na drugi strani s to potezo zrušiti finančno in gospodarsko ravnotežje drugih držav, in to še takšnih, ki so v vojni radi neprecenljive izgube človeških življenj in škode na premoženju pretrpele razmeroma več kakor katerakoli druga država; da bi se vojni računi res enkrat zaključili in da bi prišlo do tako potrebnega pomirjenja duhov, radi pustimo ob strani dejstvo, da bi po obstoječem mednarodnem pravu bila ta krivica še večja, ko gre za državo zmagovalko. Med države, ki bi jo takšen način likvidacije reparacijskega vprašanja, kakor ga predlagajo Angleži, Italijani in Nemci, krivično za-del, spada tudi naša Jugoslavija. V smislu Youngovega načrta je Nemčija plačala prvi obrok (1930) na račun reparacij v znesku 1.707,8 milijona zlatih mark in do prvih 37 let bi se ta obrok stopnjeval do zneska 2428,8 milijona zlatih mark. Youngov načrt je v vprašanju reparacij prvič vmešal Ameriko, kolikor je razdelil letne obroke, ki bi jih morala Nemčija plačevati v odložljive in neodložljive. Odložljivi del znaša približno 61 do 73 odstotkov vsake anuitete, medtem ko je neodložljivi del obroka stalen in znaša 673.8 milijona zlatih mark na leto. Za odložljivi del Nemčija lahko vpraša odlog, moratorij — prav radi tega se imenuje odložljiv — medtem ko je neodložljivi del dolžna na vsak način plačati. Odložljivi del — imenuje se tudi pogojni — gre skozi roke nemških upnikov v roke Ameriških Združenih držav za njihove dolgove napram tem. To se pravi, da prideta skoraj dve tretjini nemške vojne odškodnine v roke Ameriki in da ne bo izrekla zadnje besede o reparacijskem vprašanju Lozana, temveč, da bo zadnji izpregovoril Washington. Po uveljavljenju Hooverjevega moratorija je Nemčija še nadalje vsaj formalno plačevala neodložljivi del letnega obroka, in sicer lako, da je ta znesek vpisala v prid Banki za mednarodna izplačila v Baslu. Ta je takoj vrnila omenjeni znesek Nemčiji kot posojilo. Medtem ko je bil odložljivi del reparacij dejansko namenjen Ameriki, in sicer za povračilo njenih terjatev napram Evropi, so neodložljivi del v znesku 673.8 milijona zlatih mark nemški upniki prejemali pod naslovom prave vojne odškodnine, to je denarja, ki je bil določen za poravnavo škode, ki so jo pretrpele države zmagovalke v svetovni vojni. Ako odbijemo od celotne anuitete, ki jo je Nemčija dolžna plačeva'i, zneske, ki jih plačujejo nemški upniki Ameriki, nam ostane tako zvani čisti saldo, čisti prebitek, ki znaša po podatkih francoske delegacije za Francijo •- po odbitku amortizacijske kvote za Youngo\'o posojilo — 359 milijonov mark, za Jugoslavijo 68, za Anglijo 66, za Italijo 35 in za Belgijo 68 milijonov mark. Ta denar bi posamezne države izgubile v primeru, da hi prišlo do definitivnega črtanja reparacij in evropskih dolgov napram Ameriki. Ze sama primerjava teh številk nam pove, zakaj se Francija tako upira popolnemu brisnnju nemške vojne odškodnine in zakaj vztraja na tem, da bi Nemčija plačala vsaj del lako zvanih neodložljivih reparacij, in zakaj se Anglija, k' so ji poleg tega na srcu njeni zmrznjeni krediti v Nemčiji, tako poteguje za popolno črlanje nemške vojne odškodnine. Toda nevarnost, ki bi jo prineslo popolno brisanje reparacij, ne obstoji toliko v tej 'r-mutni izgubi, izraženi v zgornjih številkah. Po računih Wal-terja Laytona bi bil po dofinitivnem črtanju vojne odškodnine finančni položaj Nemčije ugodnejši kakor položaj Francije in tudi Anglije. Potem bi imela Nemčija samo 12 milijard državnega dolga, Francija 51 milijard in Anglija 105 milijard. Neki drugi gospodarstvenik je izračunal, da bi potem prišlo na vsakega Nemca 400 mark državnega dolga, na vsakega Angleža 3111, na vsakega Francoza 1088 državnega dolga in Američana 560 mark. Nič čudnega, da se povsem tem niti J. M. Keynes, ki je sicer že za časa mirovnih pogajanj v Versaillesu pobijal reparacije, ne navdušuje za popolno črlanje vojne odškodnine, temveč pravi, da naj bi Nemčija pozneje, ko bi so njen gospodarski položaj izboljšal, plačala enkrat za vselej odškodnino, ki bi bila aeveda nižja, kakor je danes. Rešitev, kakršno bi hoteli Nemci danes, bi vsa vojna bremena vrgla na nasprotno stran, in niti Združene države bi ne bile v stanu vzdržati bremena, ki bi nastalo po popolnem črtanju medzavezniških dolgov in reparacij. Proti popolnemu brisanju nemške vojne odškodnine navajajo Francozi še drug razlog, ki je naletel na ugoden odmev tudi v krogih angleških industrijcev. Nemčija je s pomočjo ogromnih inozemskih posojil, ki so danes v Nemčiji zmrznila, racionalizirak in kar najmoderneje opremila svojo industrijo. Ko bi popolnoma nehala plačevati vojno odškodnino, bi se konkurenčna moč njene industrije še povečala. Medtem ko je bilanca malodane vseh evropskih držav pasivna, izkazuje nemška še vedno prebitek. Ta razlog brezdvomno zadeva ludi na«, saj je že danes konkurenca nemške industrije tako močna, da spravlja v nevarnost naša mlada podjetja. Gospodarstvo majhnih držav lako radikalne rešitve reparacijskega vprašanja, kakor si jo želijo Nemci, ne prenese. Po najnovejših poročilih iz Lozane je nastal med Herriotom in MacDonaldom, ki podpira nemško stališče, očiten spor. Angleški ministrski predsednik stavi sedaj kompromisni predlog, češ, naj Nemčija plača vsoto, ki jo v resnici premore, a vendar šc tako visoko, da bi zadostovala neobhodni potrebi UDnikor. Francija zahteva od Nemčije enkratno pavšalno odplačilo Pariz, 21. jun. AA. Havas poroča iz Lausanne: V zadnjih razgovorih z angleškimi delegati sta Herriot in Gcrmain Martin opozarjala na dejstvo, da igra vprašanje reparacij veliko vlogo tudi - svetovni gospodarski krizi, da pa to vprašanje ni glavnega pomena, marveč da igra le delno vlogo. Za rešitev svetovne gospodarske krize so potrebni skupni in posebni napori vseh držav sveta. Francija je seve pripravljena sodelovati z vsemi svojimi močmi. Po mnenju francoskih delegatov pa bi bilo dokaj nepravično, ako bi Nemčijo razbremenili vseh bremen, ker ima ta država zaradi svojega razvitega gospodarskega življenja najboljše izglede za bodočnost. Francoski delegati so to svoje naziranje podkrepili s tehtnimi in obilnimi statističnimi podatki. Francoska izvajanja so napravila na angleško delegacijo globok vtis. Ista agencija poroča, da je Herriot predložil lausannski konferenci zelo izčrpen in pravičen likvidacijski načrt, ki je osnovan na podlagi načrta baselskih finančnih strokovnjakov. Po tem načrtu zahteva Francija za vse upnike v Evropi in Amerike od Nemčije pavšalne reparacijske zneske v dolarjih, ki bi naj se nakazali mednarodni repara-cijski banki, katera bo izvršila razdelitev v razmerju po Hooverjcvcm moratoriju. Dve tretjini bi se ponudili Ameriki za likvidacijo njenih zahtev napram Evropi, ostalo tretjino pa bi razdelila banka med Francijo, Veliko Britanijo, Italijo, Belgijo in Jugoslavijo po določenem ključu. Angleži iznenadeni Pariz, 21. jun. ž. Posebni dopisnik »Journala^ poroča, da sta preteklo noč Herriot in MacDonald dolgo konferirala, čeprav to uradno denianlirajo. Isli dopisnik pravi, da je bila angleška delegacija zelo iznenadena zaradi Ilerriotovega stališča, ker Je ponovno sprožil vprašanje reparacij, ko je Anglija že mislila, da je lo vprašanje popolnoma pokopano z izjavo velesil od petka in MacDonaldovim govorom. Zatrjujejo, da je britanska delegacija zagrozila, da takoj odpotuje iz Lozane. Da se ne prekinejo vsi odnošaji, je Herriot ponoči presil MacDonalda za sestanek. Med obema državnikoma, tako zatrjuje dopisnik »Figarac, je prišlo do resnih nesoglasij. Koliko naj Nemčija odplača? Sestanek Herriot-Marinkovič Pariz, 21. jun. »Excelsior« smatra, da je bila v Lozani prehitro sprejeta deklaracija in da je moral Herriot po bivanju v Parizu bolj odločno nastopiti s francoskim stališčem. List poroča, da se pogajanja nadaljujejo, da pa konferenca ni napredovala. »Petit Parisicn« navaja, da »o za Briininga govorili n 6 do 7 milijardah mark, s katerimi naj bi bile reparacije končno likvidirane. To vsoto bi Nemčija izplačala v desetih letnih obrokih po večletnem moratoriju. V reparacijskih krogih v Lozani sicer govore o tem moratoriju, vendar navajajo le vsoto 2 milijard. List povdarja, da bi morala Nemčija po Youngovem načrtu plačati 37 letnih obrokov po dve milijardi mark. Vprašanje je, ali je nemška plačilna nezmožnost res za 37 krni manjša, kakor je bila pred dvema letoma. Lozanski poročevalec tega lista navaja, da ne gre samo za reparacijsko vprašanje, marveč da je na dnevnem redu ves problem evropskega gospodarstva, ki ga pač ne ho moči rešiti s tem, da se breme raz nemškega hrbta prevali na druge države. Bremena je treba izravnati in s leni izenačiti konkurenčno zmožnost posameznih držav. List na kraju navaja, da si v Lozani in v Ženevi močno prizadevajo in da iščejo rešilve lako, da bi evropske države mogle reči Ameriki: »Mi smo storili, kar smo mogli, sedaj povejte vi, kaj mislite in kako si predstavljate obnovo sveta. List navaja tudi, da je imel Herriot sestanek z jugoslovanskim zunanjim ministrom dr. Marin-kovičem in da Herriot popolnoma odohrava stališče šefa jugoslovanske vlade. Nemški listi so sedaj postali pesimistični in trdijo, da Nemčija ne more ničesar plačati. »Delegati Republike izjavljajo, da ni reparacij-ski problem .samo francosko-nemški. Svet prerad pozablja, da bi popolno črtanje reparacij silno zadelo mnoge države, čisti prebitek neke države (Jugoslavije), vpisan v Youngov načrt, znaša na primer 70 milijonov zlatih mark; la država je lahko prenesla Hooverjev moratorij samo s pomočjo francoskega posojila. Reparacijsko vprašanje je vprašanje evropskega gospodarstva.« Tako uradno poročilo francoske delegacije v Lozani. Francosko stališče se torej povsem krije s stališčem, ki ga je zavzel g. Marinkovič; zato smo prepričani, da je naša stvar v dobrih rokah. Dunajska vremenska napoved: Oblačno, od časa do časa dež, nižja temprro nalogu iz Sofije v Stari Zagori. Toda policija v Stari Zagori je sporočila, da aretiranega Denikostova niso privedli v Staro Za-goro. Zaradi negotovosti usode aretiranega novinarja se v Sofiji domnevajo razne stvari. Sofija, 21. junija. AA. Bivši predsednik vlade Aleksander Cankov se je včeraj udeležil v Bur- gasu velikega javnega zborovanja svojih pristašev. Med navzočimi je bilo tudi mnogo zemljoradnikov. Ko je Cankov pričel govoriti, so ga prisotni zemljo-radniki sprejeli z vpitjem in vzkliki: Doli ubijalec naroda! Nato je prišlo do velikega prerekanja med pristaši Cankova in zemljor., začeli so se ogorčeno pretepati s stoli in palicami, kar je trajalo skoraj četrt ure. Naposled se je policiji 7, muko posrečilo vzpostaviti red in mir in izprazniti dvorano od zemljoradnikov. Več oseb so pri tem aretirali. Nato je imel Cankov oster govor proti sedanjemu vladnemu narodnemu bloku. Naglasil je, da jo Ireba sedanjo vlado vreči in jo zamenjati z vlado močne roke. Četa vas poklana London. 21. junija. AA. Reuter poroča i/. Lvvovva, da so sovjetske čete v vasi Turbezdovo pobile vse tamošnje prebivalstvo, nad 4000 oseb. Vas leži v sovjetski Ukrajini in ni hotela oddati predpisanega presežka živine in pridelkov. Kazenska essipedicija GJU-ja je ravnala neusmiljeno in je pobila staro in mlado. Naposled jc ekspedicija vas še zažgala. Anarhija v Cili traja dalje Nevvjork, 21. junija tg. Glavuo mesto Santingo de Čile je preživelo zelo viharno no?. Prišlo je do hudih uličnih bojev, v katerih je bilo po avtentičnih vesteh 25 oseb ubitih, 75 pa ranjenih. Davila noče dati vajeti iz rok in postopa proti komunistom brezobzirno. Na strehi in balkonu predsedniške palače je postavil strojne puške. V Sanliagu in Valparaisu so bile čete ojačene. Slavkujoči šoferji so zažgali vozove cestne železnice. Vlada pa je odredila aretacijo 32 častnikov. Rekonstrukcija avstr. kabineta Dunaj, 21. jun. tg. Pričakovati je, da se ho prihodnji teden, ko so vrne državni kancler iz Lozane, dr. Dollftissova vlada deloma spremenila. Vo-lenemci so se namreč izjavili pripravljene, vstopiti v Dollfnssov kabinet, v katerem so do sedaj samo krščanski socialci, Landbund in Ileimvvehr. Heimvvehrovec dr. Jaconcig bo, kakor se čuje, odstopil prometno ministrstvo Velenemcu Ilamplu, sam pa bo prevzel ministrstvo za javno varnost, dočim bo dosedanji voditelj lega ministrstva dr. Ach zopet prevzel svoje uradno meslo pri pošti. V Franciji bodo redukcije Pariz, 21. jun. A A. V poučenih krogih sodijo^ da vlada ne bo predlagala v parlamentu znižanja uradniških plač, pač pa redukcijo osobja. Proces proti Gorgulovu Pariz, 21. jun. ž. Proces proli Gorgulovu, kr je bil določen ua 11. in 12. julija, je edgodeti na drugo polovico islega mesena. Proces bo pred pa riškim porotnim sodiščem. fTUhkcy palmira -milo olejjtuje. Stran & >SLOVENECk, dne 22. junija 1032. Stev. 141. Veličastni sprejem papeževega legata Sprejem v Angliji Dublin. 21. junija. Irska je papeževega legata ta 81. mednarodni evharistični kogres, kardinala Lorenca Lauri, sprejela z izredno slovesnostjo v morju cvetja, med topovskimi streli in salvami ter ob navdušenih vzklikih ogromne množice ljudstva. V angleškem pristanišču Folkestone so sprejeli legata in njegovo misijo angleške civilne in vojaške oblasti, med njimi londonski župan (lord-major) in visoki irski komisar v Veliki Britaniji, •lako število so bili zastopani katoličani, ki so prišli nalašč iz Londona, da pozdravijo zastopnika sv. očeta že ob prihodu v Anglijo. Pa tudi protestanti so se zbrali v velikem številu in kardinala-legata spoštljivo pozdravljali. Od leta 1908 je to prvič, da se je papežev legat več dni mudil na angleških tleh. Kardinal je bil zelo ginjen in se je za sprejem prisrčno zahvalil. Posebni vlak, ki ga je dala na razpolago angleška vlada, je potem zapustil Folkestone in je po dveurni vožnji dospel na postajo Addison v Londonu. Na vseh postajah je kardinala-legata pozdravila množica katolikov in protestantov. V Londonu so papeža pozdravili vitezi sv. Kolumba. Nato se je vlak odpeljal v Chester, kjer je kardinal Lauri prenočil. Sprejem na Irskem V Chestru, ki leži na kanalu sv. Jurija, se je kardinal-legat drugo jutro vkrcat na posebno ladjo, ki jo je poslala irska vlada in katera je bila sijajno okinčana. Sredi kanala so se pojavile na obzorju tri eskadre irskih letal, ki so se bile dvignile z aerodroma v Dublinu, in so spustile na ladjo šope cvetja ler pozdravne listke. Potem so letala, formirana v obliki križa, spremljala ladjo do Dunlaogaire, dublinskega pristanišča, ki je od pravega mesta oddaljeno 8 milj. Ko je ladja vrgla sidro, so se podali na ladjo po stopnicah, pogrnje-uih z rdečo preprogo, nadškof dublinski in primas irski, predsednik in člani izvršilnega odbora kongresa ter predstavniki civilnih in vojaških irskih oblasti. Papežev legat je sprejel prvi pozdrav Ircev v velikem salonu, nakar se je podal na kopno. Ta dogodek je pozdravilo 21 slrelov iz -lopov. Dr. Erhartič umrl Dunaj, 21. junija, tg. Legacijski tajnik jugoslovanskega poslaništva na Dunaju dr. Stanko Erhartič, ki se je včeraj /. avtomobilom ponesrečil pri Dunajskem Novem mestu, je davi ob 2 umrl v mestnem sanatoriju v Dunajskem Novem mestu. Zlomljeno je imel spodnjo stran lobanje in prsni koš stlačen. Njegova so.proga ima razrezano lice in odrgnjeno kožo na glavi, pa bo najbrže lahko že v par dneb zapustila sanatorij. ko .so nn Dunaju zvedeli za nesrečo, se je odpeljalo v Dunajsko Novo mesto več uradnikov poslaništva in starši dr. Erliar- tičeve žene. Kakor poročajo očividci, se ja ze v Bruck« ob Muri opazilo, du je dr. Erhartič, ki je sam vodil avtomobil, vozil prehitro. Okoli 8 zvečer jo hotel pri Neunkirclienu prehiteti avtomobil, ki je vozil pred njim. Na njegove ponovne signale mu je končno šofer sprednjega avtomobila dul znamenje, da ga lahko prehiti. Do tega pa ni več prišlo. Erhartičev avtomobil, ki je vozil prehitro, je zašel preveč na desno, začel jc drseti in zdrknil v cestni jarek, kjer je drčal še 20 m dalje, sc postavil pokonci in udaril ob drevo cestnega drevoreda. Dr. Erlinr-tiča in njegovo soprogo jc s sedeži vred vrglo iz voza ter sta oba obležala nezavestna na tleli. Dr. Erhartič, ki jc star 40 let, zapušča poleg vdove tudi dva otroka v starosti 3 let in 8 mesecev. Vest o njegovi tragični smrti je v dunajski družbi povzročila odkritosrčno sožalje in so se številne oficielne in privatne osebnosti tekom dneva prijavile v jugoslovanskem poslaništvu. da izrazijo svoje sožalje. Odlikovani slovenski orožniki Belgrad. 21. junija. 1. Na zadnji slavi orožniškega poveljstva, ki se je proslavila na zelo svečan način, so bili med drugimi odlikovani tudi sledeči slovenski orožniki: Ivan Marušič, Ivan Velikonja. Franc Kosmač, Franc Praten-šek. Ivan Presek. Anton Mohor. Ivan Triglav, Anton Žnidar in Josip Pangerčič. Vsem imenovanim orožnikom je izročil nagrade poveljnik orožništva, divizijski general Dušan Markovič. ki jih je nato v daljšem govoru vzpodbujal in bodril k pridnemu delu. Važno za naš lesni izvoz Belgrad. 21. jun. AA. Vlada francoske republike je izdala važen sklep za našo izvozno trgovino. Ta sklep sc tiče kontingenta za izvoz lesa v Alžir. Kakor znano, je bil ta kontingent poprej globalno določen in se je naglo izčrpal. Zato jugoslovanski izvozniki niso mogli v prvem tromesečju tega leta izvoziti v Alžir tisto količino lesa, ki bi odgovarjala četrtini celoletnega kontingenta, dovoljenega naši državi po obstoječih francoskih predpisih (12.000 ton), in so zato v tem razdobju mogli izvoziti samo 8.302 ton, medtem ko je v prvem Irompsečju znašal kontingent 10.500 ton. Po sklepu generalnega guvernerja Alžira z dne 30. aprila t. 1. pa so se izpremenila določila glede kontingentiranja uvoza lesa v Alžir. I'o teh določilih sc ne odmerjajo več globalni kontingenti, nego posebni kontingenti za vsako državo. Naši državi se s tem dovoli 10.500 ton na tromesečje. Razen tega se Jugoslaviji dovoli, da bo smela izvoziti v Alžir še tisto količino, ki ji manjka do polnega tromesečnega kontingenta, ki ga ni mogla izrabiti v prvem tromesečju t. 1. JVaše vino Belgrad, 21. jun. AA. Kmetijska vzorna in kontrolna ]>ostaja v Mariboru je poslala oddelku za rastlinsko proizvodnjo kmetijskega ministrstva poročilo o izvozu vina za mesec maj. Po tein poročilu se je izvozilo 54.269 litrov vina, ki je šlo v Avstrijo, Češkoslovaško in na, Jiolaudsko.. Svečan sprevod Na vsej poti 8 milj je pozdravljala kardinala ogromna množica ljudstva, dočim je vojaštvo izkazovalo legatu časti, kakor pripadajo vladarjem. Kardinal se je peljal v svečani karosi. Ogromen sprevod so otvorili konjeniki, katerim sta sledila dva avtomobila, za njima pa karosa s papeževim segatom in irskim primasom. Njima so sledili avtomobili s predstavitelji oblastev, ob straneh karose so jahali konjeniki v svoji novi rdeče-modri uniformi in s potegnjenimi sabljami. Ob prihodu v mesto je pozdravil legata župan in predstavitelji drugih oblasti, nakar je sprevod šel po glavnih ulicah Dublina. Špalir je tvorilo na stotine tisočev ljudi. Pred katedralo so čakali legata vsi irski škofje. Legat je s škofi in ostalim občinstvom vkorakal v cerkev med petjem himne Proteclor noster«. V katedrali V katedrali so bili zbrani predstavniki vseh civilnih in vojaških oblasti Irske ter predstavniki vseh kulturnih in verskih društev. Okoli oltarja so bili zbrani vsi kardinali, ki so došli iz inozemstva, med njimi nadškof iz Palerma, nadškofje iz Bostona. Newyorka in Philadephije, nadškof pariški, primas belgijski, primas, poljski, primas nemški in drugi. Kardinal je z oltarja podelil množici svoj prvi blagoslov. 21. t. m. je irska vlada priredila v čast papeževemu legatu grandiozen sprejem v SI. Patrick Hallu, kjer je legata sprejel predsednik irske republike de Valera z vsemi člani kabineta in predstavniki najvišjih oblastev. Sprejema so se udeležili tudi vsi poslaniki, ki so akreditirani pri irski republiki. Maujkal je samo angleški generalni guverner Mac Neil. Političen incident Ta dogodek si? zelo komentira in je vplival kol nepotrebna disonanca, katero je zakrivil de Valera, ki predstavnika Anglije ni povabil na recepcijo. Irski primas je privatno pa zelo energično zaradi tega pri irski vladi protestiral, obžalujoč, da se skuša politično vprašanje mešati z mednarodno versko prireditvijo. V sredo zjutraj se otvori prva seja kongresa. Zadnja poročila s Jugoslavija proti črtanju reparacij Ameriška delegata v Lausanni Pariz, 21. junija, tg. Jugoslovanski zunanji minister dr. Marinkovič izjavlja v intervjuju v »Tem-psu«, da za jugoslovansko vlado nikakor ne more pristati za anuliranje reparacij. Noben gospodarstvenik in noben strokovnjak ne more trditi, da Nemčija za vso bodočnost ne more več plačevati. Bodočnost se mora torej pustiti odprta. Jugoslavija more tem manj pripustiti anuliranje reparacij, ker je za svojo obnovo morala najeti velika posojila, katerih sama ne more anulirati. Treba je torej najti pravično in praktično srednjo pot. Lausanne, 21. junija, tg. Senzacija današnjega popoldneva je, da sta ameriška delegata pri razorožitveni konferenci poslanik Gibbson in senator Davves vendarle našla pol v Lausanne. Prišla sta z angleško delegacijo in se sestala tam tudi s Herriotom. Kaže, da se predsedniku Hooverju zdaj vendar zdi važneje, da pride na konferenci v Lau- sanni in Ženevi do pozitivnega uspeha, kakor da ostane Amerika nenaklonjena Lausanni. V stvari se zdi, da so pogajanja nekoliko napredovala. Radi dosedanjega zastoja so delegati malih držav postali že nemirni. Tako so danes delegati treh skaa« dinavskih držav skupno z Belgijo in Holandsko U-vršili demaršo pri predsedniku razorožitvene konference. llenderson jim je odgovoril, da upa, da bo glavno komisijo lahko sklical okoli 1, julija. Von Papen je danes dopoldne obiskal belgijskega ministrskega predsednika Renkina in sta najbrž, govorila o sporazumu med Holandsko, Belgijo in Luksemburgom ter o načrtu tako zvanega božjega miru. Bukarešta, 21. junija, tg. Titulescu je iz Lau« sanne informiral romunsko vlado, da je v razgovoru s Herriotom dobil zagotovilo, da Poljska sama brez pristanka svojih zaveznic ne bo podpisala pogodbe o nenapadanju s Sovjetsko Rusijo. Hitler grozi Berlin. 21. junija, ž. Po pisanju >Deutsche ' Tageszeitiuig« je obiskal snoči Adolf Hitler nolr. ministra, barona Oayla in ostro protestiral proli ' temu, da se južno-nemške države upirajo novim ; nujnim naredbnm, katere je izdala državna vlada j in s katerimi se dovoljuje nošenje uniforme in i zopetni obstoj nacionalnosocialističnih napadalnih oddelkov Adolf Hitler je zagrozil notranjemu ministru, da ima lahko ta odpor zelo resno posledice, ki so se že pokazale pri zadnjih dogodkih v KOlnu in Miinchnu. Katalonci se posvetujejo Barcelona, 21. junija. AA. Ker sc katulanski parlamentarni zastopniki mude trenotno večinoma v Barceloni, so imeli te dni več sestankov. Predsedoval je polkovnik Macia. Sestanka so sc udeležili poslanci republikanske levice v Kataloniji. radikalne katalonske stranke, republikanske socijalistične stranke in skupine katalonske neodvisnosti. Dostop na sestanke je. bil prepovedan le enemu poslancu in sicer, ker je v parlamentu nastopil za separatizem. O sestankih so varovali največjo tajnost. Doznava pa se, da so razpravljali o katalonskem statutu. Grški demanti Atene, 21. junija. AA. Danes je bil objavljen uradni komunike, ki demantira trditev Papasta-nasia o primeri neposlušnosti v vojski. Takih slučajev, pravi komunike, ni bilo. Srečno ameriško uradništvo Washington, 21. jun. ž. Senat je sprejel načrt predsednika lloovra, ki predvideva petdnevno delo v tednu za del uredništva. Druge skupine državnih uradnikov bodo morale na enomesečni dopust, ki pa bo plačan. Demokratični predlog, da se splošno znižajo uradniške plače za 10 odstotkov, je bil odklonjen. Najstarejši nemški škof umrl Miinchen. 21. jun. A A. V Eichstattu je preminul škof Leo von Mergel, najstarejši nemški cerkveni dostojanstvenik. Bilo mu je 84 let. Občni zbor bivše Južne železnice Dunaj, 21. jbn. tg. Danes je bil občni zbor po-donavsko-savsko-jadranske železnice (bivša Južna železnica), na katerem se je soglasno sprejel predlog upravnega svela, kako naj se porabi čisti dobiček v znesku 252.140.13 zlatih frankov. 5 odstotkov bo dobil rezervni fond, ostanek pa se bo porabil za fond za osnovanje kapitala. Prečital se je ludi dopis madjarske vlade, ki javlja, da bo mad-jarska državna železnica dne 1. julija prevzela madjarske proge bivše Južne železnice. Alfonzov o premoženje zaplenjeno Madrid, 21. junija. AA Vlada je definitivno zaplenila imetje bivšega kralja Alfonza XIII., vredno 40 milijonov peset. Odlikovanje Belgrad, 21. jun. AA. '(. ukazom Nj. Vel. kralja in na predlog ministra za pravosodje je odlikovan z redom jugoslovanske krone IV. stopnjo dr. Ra-doslav Dobričič, državni tožilec v IV. skupini II. stopnje na državnem tožilstvu v Sremski Milrovici. Belgrad, 21. jun. AA. Zbornica za TOI v Zagrebu naznanja, dn bi mogla posredovati pri izvozu življenjskih potrebščin in podobnih proizvodov v Egipt (žitarice, moka, fižol, sadje, krompir, sir, maslo, živina, alkoholne pijače itd.). Interesenti dobe naslove in podrobua navodila otl zborni''.'; pod štev. 4127-1032. Prirodoslovne razprave Prirodoslovna sekcija Muzejskega društva za Slovenijo je pričela pravkar razpošiljati zaključni snopič I. knjige svojih Prirodoslovnih razprav. —. Snopič prinaša troje znanstvenih prispevkov, ki jih pojasnjuje 38 slik in 7 tabel v avtotipiji. Us Peter razpravlja na podlagi lastnih raziskovanj o »cmbrijonalnem razvoju ktenofore. Ktenofore ali rebraši so izredno nežne kot steklo prozorne morske živalice, ki jih časih morski tokovi prinašajo v ogromnih rojih; njihovo telo je nadahnjeno z najuežnejšimi barvnimi odtenki, od temena sem pa se preliva in izpreminja v osmerih meridijanih v vseh mavričnih barvah, kedaj utripljejo v teh meridijanih nameščene veslalne pločke in jih .obseva solnce. Zato prištevamo ktenofore najlepšim oblikam morske faune. Predvsem zanimajo ktenofore zoologa-strokovnjaka. Njih izredna pozicija v živalskem sistemu, sorodstvene vezi, ki jih na videz vežejo kar z dvema živalskima debloma, vse to že od nekdaj mika strokovnjake, da bi rešili uganko njihovega porekla. Svojčas so namestili ktenofore na podlagi grobo morfoloških podobnosti med m e-h o v c e ali c e 1 e n t e r a t e in tamkaj so vsled vztrajnosti in komodnosti ostali do danes, podrobnejša raziskavanja njih ustroja in razvoja pa so dokazala nevzdržnost te pozicije, obenem pa so odkrila zanimive vezi ki vežejo ktenofore z morskimi p o 1 i k 1 a d i iz skupine črvov vrtin-čarjev. Tu je zastavil Us s svojim delom. Pre-iskaval je embrijonalni razvoj oblike Hormi-p h o r a ter v marsikaterem važnem pogledu izpopolnil ali pa popravil naše dosedanje znanje. Hkrati je opozoril na tako značilne vzporednosti v razvoju ktenofor in turbelarijev, da bo treba ko-nečno vendar slediti argumentacijam onih avtorjev, ki so Ze svojčas dokazovali sorodnost ktenofor in polikladov. Materijal za to delo je bil nabran v našem severnem Jadranu, deloma na ekspedicijah ladje .Vila Velebita« Delo je bilo izvršeno v zoološkem institutu ljubljanske univerze. V drugi razpravi obdeluje dr, Stanko Kara-man, kustos zoološkega muzeja v Skoplju, v svojem »5. prinosu poznavanja sladkovodnih amfipodov« amfipode podzemeljskih voda. Pobuda k tej monografiji je izšla iz Društva za raziskavanje jam v Ljubljani, ki je 1. 1G31 organiziralo znanstveno odpravo v veliko podzemelisko jamo Vjctrenico v Hcrcegovi ni. Materijal, ki ga je nabral avtor v tej jami, in prispevki, ki so mu jih doposlali iz ostalih delov Jugoslavije, a tudi iz Čehoslovaške in Nemčije, je služil za podlago tej monografiji. Podzemeljski amfipodi so bili doslej jako nepopolno in neenotno obdelani. Karaman podaja izredno točne popise in karakterizacijo posameznih oblik v besedi in sliki. Sistematski donesek je izredno bogat. V doposlanem nemškem materijalu je ugotovil in opisal Karaman tri nove vrste, iia podlagi češkega materijala je postavil 2 novi sovrsti, v Vjetrenici sami pa je odkril novo vrsto nenakonožcev Iladžia Iragilis, ki ustanavlja obenem nov rod Hadžia. Tej obliki se pridružuje nova vrsta Hadžia giorgjeviči iz Skoplja. V okviru pri nas jako razširjene vrste Niphargus ilidžensis opisuje Karaman iz Stražišča pri Kranju novo sovrsto Niphargus ilidžensis slo-venicus. Poleg morfološko-sistemalskih podatkov prinaša ekološka Opazovanja in misli o genezi posameznih oblik. S to razpravo so postali podzemeljski neonakonožci Jugoslavije preiskani boljše, kakor iz pretežne večine ostalih evropskih dežel. V zadnjem prispevku se bavi Ivan Bukovec z »miocensko favno kamniškega predgorja«. Ob začetku miocenske dobe je Panonsko morje znova udrlo višje v teritorij današnjih Savinjskih Alp, ki so v svojih velikih obrisih tedaj bile že izoblikovane. To miocensko morje jih je oblilo od severa in juga in je tudi v dolini današnje Save seglo globlje proti Gorenjski. Bilo je to zadnje morje, ki je od obeh strani oblivalo vznožje Savinjskih Alp. Usedline tega morja so posebno izdatne v bližini Kamnika in zelo bogate okamenin. Po svojem značaju pričajo, da so nastale v bližini morskega obrežja. Na tem ozemlju, v gričevju, ki se razprostira med Pšalo in Kamniško Bistrico, je pokoj ni župnik It o b i č dolgo vrsto let z vso vnemo nabiral okamenine. V določevanje jih je pošiljil graškemu paleontologu llilberju. Robičeva zbirka je prešla v last ljubljanskega Narodnega muzeja. Tu jo je pregledoval avlor ter opazil, da mnogi eksemplari sploh še niso določeni, ali pa so določeni napačno, pri drugih zopet determinacija ne odgovarja več današnjemu stanju paleontološke' vede, ki je odtlej mnoge vrste razcepila v več novih vrst ali sovrsl. Zalo se je Kaltovec znova lotil iniocenskega kamniškega materijah, ki ga je izdatno pomnožil na lastnih ekskurzijah v terenih. V svoji razpravi se ozira skoro samo na oblike ki so ali regijonalno nove ali pn ki jih je bilo treba sledeč novejšim izsledkom, razcepili na nove vrste in podvrste. Med opisnimi školjkami in polži ki se jim pridružuje en rak, je ugotovil avtor 4 nove vrste in 2 sovrsti. Prva razprava je pisana v slovenskem, ostali dve v nemškem jeziku z, izvlečkom v srbohrvaščini oziroma v slovenščini. Ta ali oni se jc morda že vznemirjal ali pa so utegne še vznemirjati nad nemškim jezikom nekaterih publikacij. Toda izsledki prirodoslovnih ved v splošnem nimajo izrazilo lokalnega značaja. Svoj edini smisel in pomen dosežejo selo v okvirju celokupno vede. Zato morajo biti pisani tako, da jih s pridom lahko uporablja specialist kalerekoli narodnosti. Prav posebno pa tvorijo prirodoslovne vede že od nekdaj mednarodno občestvo, ki se trudi, da svoje izsledke na kar najbolj uspešen način posreduje strokovnjakom vseh narodnosti. Nemsui -.u-irodMlovne Šahovski turnir Praga, 21. jun. tg. V Sliaču so se danes odigra« le viseče partije. Dočim je postala partija Walter-May takoj reinis, je dr. Vidmar štiri ure skušal izkoristiti svoj boljši položaj proti Maroczyju, na koncu pa se je moral po 125 potezah zadovoljili z remisom. Stanje po osmem kolu: Flohr, Spielmann, dr. Vidmar ,0 Pire 5, Bogoljubov, Canal, Maroczy 4 iu pol, Opočenski, Pokorny, Treybal 3 in pol, May, Walter 3, Engel 2 in pol, Rohaček pol. Pošiljatve na Madjarsko Belgrad, 21. jun. AA. Po sporočilu v Železniškem in prometnem vestniku, uradnem listu madžarskih prometnih ustanov, z dne 10. junija t. 1. je madžarska vlada odredila na podlagi protokola _ o- mednarodni konvenciji o prevozu blaga po železnicah z veljavo od 25. junija t. 1., da smejo madžarske železnice na obmejnih postajah sprejemati počasnovozne, brzovozue in ekspresne pošiljke, izročene v prevoz na postajah v inozemstvu za postaje na Madžarskem samo tedaj, če te pošiljke pri dospetju v Madžarsko niso obremenjene z ni-kakimi troški. K temu dostavljajo madžarske državne železnice, da bodo gornjo omejevalno odredbo s svoje strani izvajale samo pri pošiljkah, ki bodo izročene v prevoz po 30. juniju t. 1. Zato morajo biti železniške pošiljke omenjene vrste, namenjene postajam v Madžarski po "60 juuiju t. 1. frankirane do državne meje, to je vozarina in vsi troški do državne meje morajo biti plačaui vnaprej pri izročitvi pošiljke v prevoz. Kopalni vlaki Promet kopalnih vlakov Ljubljana—škofjn Lokal in Ljubljana—Jezica. , V letošnji kopalni seziji bodo vozili ol) ugodnem vremenu redno kopalni vlaki po znižani ceni, da sc omogoči kopanje tudi manj imo\ itim slojem. Kopalni vlak Ljubljana—škofjn Loka bo vozil vsak dun t. j. ob delavnikih, nedeljah iu praznikih, kopalni vlak Ljubljana—Jezica pa samo ob nedeljah in praznikih. Kopalni vluk! Ljubljana—Škofja Loku bo odhajal iz Ljubljane gl. kol. ol> delavnikih ob 14. uri 20 min., ob nedeljah in praznikih pa žc ob 13. uri 15 min, Povratek kopalnega vlaku v Ljubljano gl. kol. bo vsak dan ob 18. uri 53 min. Kopalni vlak Ljubljana—Jezica bo odhajal ob nedeljah in praznikih iz Ljubljane gl. kol, ol> 12. uri 47 min. in sc bo vračal iz Jezice ob 10. uri 29 min. Kopalni vlaki bodo vozili samo ob ugodnem vremenu. Ako bo trajalo sedanje vreme dalje, prične voziti kopalni vlak Ljubljana—.Škofja Loka v soboto, dne 25, junija t. 1., kopalni vlak Ljubljana—Jezica pa v nedeljo 26. junija t. L Občinstvo sc bo vsak dun obveščalo o prometu kopalnih vlakov potom posebnih tablic. V veži nu gl. kolodvoru in na gor. kolodvoru ter v izložbenem oknu »Potnika« v palači Ljubljanske kreditne banke na Dunajski c. št. i bo vsak dan, kadar bo vozil kopalni vluk, od 9. ure dalje razobešenu tablica z napisom »Danes vozi kopalni vlak Ljubljana—škofja Loka (oziroma Ljubljana—Jezica) odl\od ob 14. uri 20 min. (13. uri 15 inin)<. /a kopalne vlake se bodo izdajali posebni vozni listki s 50% popustom po teh-le cenah za obe smeri, t. j. za tja in nazaj: Ljubljana—Medno Din 3.50, Ljubljana — Medvode Din 5.50, Ljubljana—dorenju vas—Roteče Din 7.—, Ljubljana—Škofja Loku 7.—, Ljubljana—Jezica Din 3.50. Razpisi služb Kr. banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje na podlagi razpisa ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje z dne 15. junija 1932, S. br. 10. 234 službo sroskega sanitetnega referenta pri sreskem načelstvu v Metliki. Prosilci morajo izpolnjevati splošne |>ogoje za sprejem v državno službo ter imeti staž. Prošnje jo vlagati neposredno pri sanitetnem oddelku ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje, do 8. julija 1932. Kr. banska uprava dravske banovino v Ljubljani razpisuje na podlagi g 43 zakona o zdravnikih in § 21 zakona o bolnicah pri splošni bolnici v Mariboru dve mesti zdravnikov — uradniških pripravnikov. Prosilci za ti službi morajo izpolnjevati splošnje pogoje za sprejem v drž. službo in morajo dokazati, da so dovršili zdravniško pripravljalno službo (slaž). Predjiisano kolkovane prošnje, opremljene z zahtevanimi in zadostno kol-kovaninvi prilogami je predložili kr. banski upravi v Ljubljani do 10. julija 1932. revije prinašajo n. pr. angleške in francoske prispevke. Naloga našo doraščnjoče generacije pa je, da si osvoji francoščino v jezikoslovnem in miselnem oziru v toliki meri, da bo sposobna svoje izsledke iu misli izrazili ludi v francoskem jeziku, lz, priloge je razvidno veliko število znanstvenih časopisov, ki jih dobiva Muzejsko društvo v zameno za svoje publikacije. Dotacije naših knjižnic, in institutov ne zadoščajo niti za nakup najpotrebnejše znanstvene literature. Zato je za nas neprecenljivo važnosti z zamenjavo pridobljenu biblioteka Muzejskega društva. Stev. 141. >SLOVENEC<, dne 22. junija 1932. Stran 3 Evharistični shod v Ptuju Te dni se zbirajo ogromne množice vernikov v Dublinu na Irskem, da proslave evliarističnega Kralja. Tudi iz naše okolice se je podal na Irsko gospod Ivan Razbornik, župnik pri Sv. Urbanu. V istem času se hočemo tudi mi slovesno pokloniti Jezusu v presv. Rešnjem Telesu. Za evha-rističen shod v Ptuju dne 26. t. m. vlada po vseh župnijah ljutomerskega in ptujskega okraja ogromno zanimanje. Udeležba bo velikanska. Poleg domačih dveh župnij, ki štejeta 10.000 vernikov, je priglašenih od Sv. Marka 1500, od Sv. Vida 1200, od Sv. Trojice v Halozah 600, od Sv. Urbana 600 udeležencev itd. Ptujski meščani se tega častnega obiska izredno vesele in se bodo potrudili, da pokažejo svojo naklonjenost okoličanom. Na novo je priglašenih tudi nekaj godb. Vsaka župnija dobi ob prihodu v mesto table z imenom župnije, dečka, ki bo table nosil, in enega reditelja. Vsaka župnija naj se udeleži proslave s farno zastavo, pa tudi organizacije naj prinesejo seboj svoje prapore. Župnije naj se drže svoje napisne table in svojih zastav in naj se pokore svojim rediteljem. Povabljeni pevci imajo ob pol 9, pred shodom, skupno vajo v mestnem gledališču. Požarne brambe, ki se proslave udeleže, nastopijo pri procesiji skupno in pod svojimi prapori otvorijo popoldanski sprevod. Župnije v pripravah za to slovesnost kar tekmujejo, ker noče biti nobena zadnja. Naj 26. junija pokaže Ptuj s svojo slovesnostjo fso vdanost in ljubezen Kristusu Kralju! Urološki oddelek Ijublj. bolnišnice V urologijo štejemo bolezni sečnih organov f. j. ledvic, mehurja, njihovih odvodnih cevi in pa njihovih priveskov. Že začenši od prastarih dob človeške kulture srečavamo v zgodovini zdravilstva dokaze, da so se vedno in povsod nekateri zdravniki bavili samo le s to vrsto bolezni n. pr. s kamni v mehurju, z vodenico i. t. d. V zadnjih 50 letih pa — posebno odkar se je z izumitvijo cistoskopije omogočilo pregledati notranjost mehurja in študirati stanje in delovanje vsake ledvice za sebe — povzpela se je ta stroka do nepričakovane višine. Seveda je za uspešno delovanje na tem polju potrebno mnogo osebne skušnje, mnogo spretnosti in vežbe z raznimi kompliciranimi inštrumenti in raziskovalnimi metodami. To spretnost si more pridobiti samo zdravnik, ki ima priliko vsak dan in na mnogoštevilnih bolnikih udejstvovati se. Za to imajo vse večje bolnišnice in klinike za uro-loške bolezni posebne oddelke s šefi specijalisti, ki se bavijo samo le s to panogo bolezni. Tudi v ljubljanski bolnišnici se, je ustanovil urološki oddelek — za enkrat samo kot privesek kirurgičnega oddelka zaradi pomanjkanja prostora in drugih lokalnih vzrokov. Oddelek deluje že več kakor 9 let in sicer z velikim uspehom, kakor bodo morali s hvaležnostjo priznati premnogi bolniki iz vseh krajev naše banovine, ki so v teku teh 9 let na urološkem oddelku ljubljanske bolnišnice zopet zadobili svoje zdravje. Urološki oddelek je smatrati kot nujno potrebo naše bolnišnice in ima namen sprejemati v to stroko spadajoče bolnike iz vse banovine, da se jim zamore nuditi zdravniška pomoč po izkušenem, dobro izurjenem špecijalistu. Dokaz tej ' trditvi je od leta do leta naraščajoče število bolnikov, ki prihajajo od vseh strani na ta oddelek. Dolžnost za to poklicanih oblasti je, da oddelek razširijo in osamosvoje ter mu v primernih, moderno opremljenih prostorih omogočijo nadaljnje uspešno delovanje. Primarij dr. Rihard Jug. — Ob pričenjajočetn se poapnenju krvnih cevi navaja raba naravne »Franz-Jo-sef«-grenčice k rednemu odvajanju in zmanjša visoki pritisk krvi. Mojstri v zdravilstvu priporočajo pri raznih starostnih pojavih »Franz-Jose!«-vodo, ker zanesljivo in milo odstranjuje zastajanja v kanalu želodčnega čreva in lenivo prebavo ter milo ublažuje razdraženost živcev. »Franz-Jo-sef«-grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. V obrambo načel človeškega dostojanstva Resolucija svetovne zveze PEN-htubov Na svojem IX. mednarodnem kongresu 1. 1931 v Hagu je svetovna zveza PEN-klubov sklenila nasloviti na vse vlade celega sveta poziv, s katerim jih opozarja na nujnost spoštovanja načel človeškega dostojanstva. Ta poziv je bil priobčen v svetovnem dnevnem časopisju večinoma o božičnih praznikih 1931. X. kongres letos v Budapešti je ponovno podčrtal važnost teh načel. Naši belgrajski in zagrebški dnevniki so ob tej priliki z objavo te rezo-lucije opozorili na važnost in plemenitost principov, ki jih zastopa PEN-klub. Rozolucija se glasi takole: »Podpisani člani in častni člani nepolitične mednarodne zveze pisateljev z imenom PEN-klub, ki zastopa okrog 4000 pisateljev v 35 državah, si dovoljujemo spoštljivo opozoriti vse vlade na sledeče misli: Od časa do časa žalijo in vznemirjajo svetovno vest poročila, sedaj iz te, potem iz one države, kako grdo ravnajo z ljudmi, ki so iz političnih ali verskih razlogov v zaporu. Opozarjamo, da so vlade v takih primerih še prav posebno dolžne čuti, da se v ravnanju s takimi jetniki ne žalijo zakoni človeškega dostojanstva. Nadalje vlade nujno pozivamo, naj se zavedo, da nič ne vzbuja nejevolje sveta proti kaki državi tako, kot poročila o grdem ravnanju s političnimi in verskimi jetniki; dandanes tudi takega ravnanja ni mogoče prikriti, temveč mora postati prej ali slej splošno znano.« Podpisi: Amerika: Gertrude Atherton, 11. Seidel Canby, Alfred Deshiell, Charles Caldvvell Dobie, Will Irwin, Henry Goddard Leach, Edvvard Arlington Robinson. Avstrija: Felix Salten, Grete von Urbanilzky. Belgija: Max Deauville, Hubert Krains, Maurice Maeterlinck, Louis Pierard, Robert Vivier, F. Toussaint van Boeleere, Franz de Backer, E. de Bom, Cyriel Buysse, Herman Tierlinck, A. Verineylen. Kanada: George S. Brett, Pelham Ed-gar. Anglija: G. K. Chesterton, A. Ruth Frey, John Galsworthy, John Masefield, Gilbert Murray, Her-mon Ould, C. A. Davvson Scott, G. Bernard Sliavv, H. G. VVells. Estonija: Johannes Semper, Gustave Suits. Finska: Arvid Jarnefelt, V. A. Koskennieini. j Francija: Romain Rolland, Paul Valery, George ' Duhamel, Jules Romains, Andre Maurois. Nemčija: 1 Theodor Daubler, Gerhardt Hauptmann, Walter von Holliinder, Thoinas Mann. Madjarska: Dezso Kosz-tolanyi. Islandija; Gunnar Gunnarsson, Sigurour Nordal. Indija: Rabindranath Tagore. Italija: Be-detto Croce. Jugoslavija: F. S. Finžgar, Ivan Me-štrovič, Vladimir Nazor, P. Popovič, Izidora Seku-lič, Oton Zupančič. Norveška: Johan Bojer, Knut Hamsun, Sigrid Undset. Palestina: Ch. N. Blalik, Sani Tschernichovvski. Poljska: .1. Kaden Bandrovv-ski, Ferdynand Goetel. škotska: I!. 15. Cunningha-me Graham, Margaret Sackville. Švedska: Si 'ma Lagerlof. Idiš: Šalom Asch. Čehi o naši Prosvetni zvezi Češka osveta ročnik XXVIII. unor 1932. 6, piše v članku: »Sedanje stanje slovenske ljudske izobrazbe v Jugoslaviji« izpod peresa Roberta Ba-laša sledeče: »Raznovrstno in intenzivno je ljudsko vzgojno delovanje Prosvetne zveze t. j. bivše Slovenske krščanske socialne zveze, ki ima središče v Ljubljani in v Mariboru. Njeno območje se krije s področjem ljubljanske in mariborske škofije, kajti organizacija je razdeljena po dekanijah in župnijah. Na književniškem polju deluje predvsem s svojo glavno knjižnico: Ljudska knjižnica v Ljubljani, katera izkazuje 8.500 slovenskih, srbohrvat-skih, nemških, čeških in drugih knjig. K temu pride še samostojni oddelek znanstvenih knjig, ki šteje čez 2000 zvezkov. Ta knjižnica vrši tudi vlogo posvetovalnice za svoje društvene knjižnice na deželi. Knjižnica ima tudi več potovalnih knjižnic med slovenskimi izseljenci v tujini. Na slovenskem podeželju pa deluje 250 krajevnih knjižnic, ki se dopolnjujejo iz središča. Izbor knjig za te knjižnice usmerja s svojim seznamom knjig, med katerimi je dosti prevodov iz češke literature. Zelo sistematično deluje Prosvetna zveza v gledališkem amaterstvu. Na deželi je samo v ljubljanski škofiji nad 200 gledaliških odrov. V njeni založbi je izšla lepa zbirka ljudskih iger, vodi izposojevalnice iger, kakor tudi gledaliških kostumov. Igra se zelo pridno, saj je bilo v 1. 1930. 640 gledaliških predstav. V mariborski škofiji se je igralo na tamkajšnjih 120 odrih 256 iger. Pri čilem predavalnem gibanju ima znatno zaslugo dobro urejena centrala diapozitivov v Prosvetni zvezi, katera izkazuje 236 serij z 8000 diapozitivi, 45 serij filmskih diapozitivov, dalje 26 pravljiških in 24 humorističnih serij. Razen tega ima Prosvetna zveza 109 predavalnih filmov (Pathe Baby) ter 20 normalnih filmov po 2000 metrov dolžine. Važno delo vrši Prosvetna zveza, ker oskrbuje program ljubljanske radio-postaje. V tej funkciji je imela možnost organizirati potom radia ljudsko visoko šolo s sledečim delovnim programom: a) šolski radio (ki je v začetkih), poučevanje jezikov (tudi poljščine, esperantskega jezika, češči-ne) odmerjenih je bilo v ta namen 249 pol ur. b) Prirodopis, literatura, zemljepis, zgodovina v odmerjenih 336 pol ur. c) Kmetijska, delavska, trgovska, obrtniška in splošno gospodarska predavanja, skupno 101 predavanje. d) znanost in vera, e) zdravstvo, šport, godba in zabavni program. Redno prireja Prosvetna zveza v Ljubljani prosvetne večere, tedensko v seziji jih je bilo 22. Kulturno organizatoričnemu vprašanju so posvečeni vsakoletni prosvetni dnevi, kakor tudi socialni dnevi. V področju Prosvetne zveze deluje Pevska zveza, katera druži pevske zbore, ki so dru" štveni odseki po deželi. Ta ima tudi izposojevalnico not in izdaja pevsko glasilo »Pevec«. Prosvetna zveza organizira v poletni seziji izlete in potovanja tako po Jugoslaviji, kakor v inozemstvo. Organizacijska publikacija je Vestnik Prosvetne zveze.« Naša akademska anketa Se eno vprašanje naši inteligentni mladini. Na rešeto so Vas dejali, Vas mlade, stari mo-derci, ki hočejo biti boljši od Vas. Kosti Vam pre-tipavajo, obisti preiskujejo, vest izprašujejo. »Zaenkrat je današnja mladina, o kateri dnevno slišimo in čilamo, nesposobna za vsako novo idejo« (»Slov.« 31. maja 1932). Takole morate požirati! Zares, debela je ta! Težak očitek. Umljivo, da ga ne morete tiho vtaknili v žep. Da se ga otresaie, da branite svojo čast. Kdo se pa danes bolj intenzivno peča s socijalnim vprašanjem v vseh mogočih oblikah, kakor naš študent od univerze pa globoko doli v nižjo gimnazijo? Kdo danes trepeče za narodove zaklade kakor slovenski študent? Kdo se poglablja v probleme duhovne preobnove? Poleg onih, ki so za to poklicani, zopet študent-. (»Slov.« 11. jun. 1932.) Kravo! Imenitno! Tako se odgovarja krivičnim očitalceml Dobro ste se zastavili za svojo čast. Take mladine potrebujemo iu se je radujemo. Zato pa dovolite na temelju le Vaše izjave še eno javno vprašanje in prosim, da tudi javno nanje odgovorite: Kaj se Vam zdi. Vi mladi borci, ki se inteu-zivno pečate s socijalnim vprašanjem: je li trez-nostno vprašanje tudi en kos socijalnega vprašanja? lil sicer en zelo važen kos? Priznate li, da je reševanje socijalnega vprašanja brez trezuostnega prazno govorjenje, mahanje po zraku, ali vsaj zelo polovičarsko vprašanje? Morete li ali ne morete pritrditi onemu socijologu, ki je rekel: Ohne Trink-reform keine Socialreform? — Priznavate li Vi, ki Irepečete za narodove zaklade, da je narodov zaklad ne samo jezik, narodni običaji, narodna pesem in ljudska umetnost in narodne pravice, marveč tudi naroda poštenje, treznost, varčnost, dostojnost, krepostnost? Spoznate I i, da je pijančevanje in združena razuzdanost, podivjanost, pobijanje in klanje, narodni madež, narodna bolezen, narodna sramota? — Priznavate li Vi, ki se hvalevredno poglabljate v probleme duhovne preobnove, da je streznenje ljudstva neogiben predpogoj duhovne preobnove, temelj moralnega in krepostnega življenja? Verjamete li, da je delo za treznost in ž njo združeno moralno povzdigo naroda ideal, vreden truda in znoja najboljših mož in najbolj brhkih fantov, vreden, da mu posvetite malo pozornosti in moči tudi Vi, mladi borci, naša inteligenčna mladina? Odziva in odgovora prav lepo prosim tukaj v »Slovencu«. Tudi eden starih. Zadeve Rogaške Slatine Ker avtor znane spomenice ne more čakati, kakor sem vedno upal, da zadevo te spomenico razčisti sodnija, seni prisiljen vsaj glavne zadeve te spomenice pojasniti javnosti, da more ločili resnico od neresnice. Spomnica mi očita tudi sledeče pogreške: 1. da se je po moji krivdi preprečila zgradba tovarne peciva in keksov v zdravilišču. V kolikor se more govoriti res o moji krivdi, je lo, da sem se izjavil proti tej zgradbi. Tega pa nisem storil iz nasprotstva proti bivšemu najemniku, proti kateremu me ne morejo vezati niti čuti prijateljstva niti neprijateljstva, temveč iz. razlogov, katerim bi se moral ukloniti vsak drug vesten ravnatelj zdravilišča in kateri so sledeči: a) bi se morala v slučaju zgradbe le tovarne za vedno zapreti zdraviliška pekarna in šest zdraviliških restavracij s kavarno in ostalimi živilskimi obrati bi bilo za vedno izročeno milosti in nemilosti privatnega podjetja; b) ker nam je zdraviliška pekarna nosila na čistem dohodku že v prvem letu obrata, ko še ni bila povseai urejena in vodstvo še neizkušeno, mnogo več, kakor smo prejemali na najemnini in mora ta obrat postati za zdravilišče eden najboljših virov dohodkov, če pride pod spretno vodstvo in se dela po načrtu, kot je bil zamišljen. Ti dohodki pa ne bodo šli v žep privatnika, temveč v javno korist, kateri služi zdravilišče kot last banovine; c) je moral biti za postopanje ravnateljstva merodajen tudi zakon o banjama, s katerim je bila že v bivši Srbiji prepovedana zgradba vsakršnih tovaren v zdraviliščih, ki ne leže ravno v večjih mestih. Če bi se pa kljub tej prepovedi mogla dovoliti zgradba tovarne privatniku, ne more biti nikake ovire, da se dovoli tudi banovini razširitev Josip Jagodic; Popotni spomini iz Bosne (Nadaljevanje.) Kongres se je tedaj začel. Vršilo se je vse po vrsti, po programu, ki je bil objavljen, in kakor je potem sproti poročalo časopisje. Žal, da »Slovenec« ni imel na kongresu posebnega poročevalca. Pre-skopa so bila kongresna poročila v njem. No, morda bi potem ne bilo tehle spominov. Bodi kakorkoli! Ker ne maram navajati posameznih podrobnosti programa, se hočem omejiti na dve, tri podobe s kongresa. Zvečer prvega dne je bil v stolnici cerkven koncert Ciril-Metodovega zbora iz Zagreba pod vodstvom mojstra Komarevskega. Znani umetniški re-nome zbora, klasičen program, kvalitetno in kvan-titetno vzoren zbor je privabil v stolnico morje ljudstva, ki ga cerkev, dasi je zelo velika, ni mogla sprejeti pod krov. Živo, silno živo je bilo v cerkvi pred koncertom. Množica je hrumela, šumela. Mi kaj takega nismo vajeni. Pri nas je ob takih koncertih po cerkvah liho in mirno, kakor, pri litur-giji. Tu pa je bilo, kakor na semnju. Nisem se mogel vživeti v misel, da smo v cerkvi, šele ob prvi točki se je ta množica umirila. Tudi med odmori je bilo potem mirno. Na sporedu so bili sami največji slovanski mojstri: Čajkovski, Pančenko, Kedrov, Bortnjanski, Lomakin, Nikolski. Zbor je prekrasno pel in nudil užitek prve vrste. Posebno lepi so bili v zboru moški glasovi. Enako lepo je pel isti zbor naslednje dopoldne pri grškokatoliški nrhierejski svečani liturgiji sv. Janeza Zlatousta v stolnici. Liturgijo je ob številni asistenci opravil uniatski škof Njaradi, ki je s svojim krasnim tenorskim glasom zadivljal vse navzoče. Obred sani pa je tudi tako lep, da ga ni mogoče pozabiti. Bosna se je oddolžila velikemu nadškofu Stadlerju za zlati jubilej nadškofije s tem, da mu je postavila v katedrali spomenik. Odkritje tega spomenika je bila najsijajnejša točka prvega kongresnega dne. Ob enajstili dopoldne so se zbrali v stolnici škofje in drugi odlični gostje. Večina ljudi pa je stala pred katedralo, kjer so iz megafona poslušali potek slavnosti. Svečanost je otvoril pevski zbor bogoslovcev z efektno Premrlovo kompozicijo »Nadbiskupu Stadleru«. Gospod Stanko jo je skom-poniral prav za to slavje. Bil je z njo zastopan kot edini slovenski komponist na kongresnih proslavah. (Pač, čul sem nekje tudi Illadnikovo: Pre-sveto Srce slavo; a to je bilo vse.) Premrlova kompozicija, katere forma verno tolmači zamisel teksta, je bila izvedena zelo lepo in je napravila najboljši vtis. Po tej točki se jc oglasil nadškof Šarič — poslušal sem pred cerkvijo na megafon — in rekel: »lile erat lucerna ardens et lucens! On je bil luč žarka in svetla!« Z izbranimi besedami ga je nato slavil. Rekel je med drugim: »Nemci so neki dan postavili v Berlinu Goetheju spomenik in nanj zapisali: Goethe, der Eine. Goethe je eden v pesmi. Tudi mi bi mogli zapisali na ta spomenik: Stadler je eden. Eden je bil v ljubezni, eden v vršenju svojih dobrih del. Kar je Nemcem škof Katteler, kar je Belgijcem kardinal Mercier, kar je Italijanom kardinal Ferrari, kar je našim dragim Slovencem škof Slomšek, to je nam pokojni nadškof Stadler.« Ko je bil spomenik odkrit, se je oglasil nadškof Bauer in govoril o Stadlerju kot Hrvatu. Novo mi je bilo to, da je v cerkvi na koncu Bauerjevega govora zadonel trikraten mogočen klic Slava! Sarajevski listi so pisali, da je bil ob obeh govorih prav posebno ganjen sivolasi nadškof Jeglič, ki si je neprestano brisal oči. Škoda, da ob spomeniku še on ni izpregovoril besede! Kdo je bolje poznal Stadlerja, ko on! Popoldne istega dne je bilo v narodnem gledališču prvo javno kongresno zborovanje. Velika dvorana je bila polna ljudi. Prisostvovali so zborovanju tudi vsi škofje z nuncijem na čelu. Najprej so bili na vrsti pozdravi. V imenu slovenskih katoličanov je pozdravil zborovanje ljubljanski škof Rožman. Rekel je, da bi mesto njega z vso večjo pravico mogel govoriti nadškof Jeglič, katerega veže na Bosno toliko spominov. Pri imenu Jeglič je dvorana zaorila v navdušenje in nadškof jo — hočeš nočeš — moral na oder, da spregovori. Z živim temperamentom, ki ga vse doslej ni zapustil, jo pozdravil z nekaterimi toplimi in ganljivimi besedami. Rekel je, da je prišel v Sarajevo, da se poslovi od Bosne, v kateri je deloval polnih 16 let. Tu se je od nadškofa Stadlerja naučil dela, trdne vere in zaupanja v božjo Previdnost. Nato sc je dotaknil nekaterih svojih spominov na Sarajevo in na Bistrik, kamor je za časa svojega bivanja v Sarajevu tako često zahajal. Rekel je končno, da vsak dan za Bosno moli... Ves se je vzravnal in razvnel, ko je govoril. Krepko je stopil preko brvi z odra v dvorano. Ploskanje je bilo nepopisno. Mi tako ploskati ne znamo. Tak vihar navdušenja človeka kar privzdiguje. »Pljesak kao more« pravijo Hrvatje. Kadar pa morje buči in hrumi, je strašno. Tako ploskajo Hrvatje. — Od Slovencev je šo pozdravil p. Prešeren, asistent slovanskih pokrajin Družbe Jezusove, ki je prišel na kongres kot zastopnik jezuitskega generala v Rimu. (Dalje.) tega obrata, tako da bi se zaposlevalo enako število delavstva, da bi konsumiralo enako množino pridelkov tukajšnje okolico, da bi plačevalo enako visoke doklado itd. kot bi jih plačeval privatnik, samo da bi obenem z dokladami dobila za lastno uporabo lorej javne koristi tudi zaslužek banovina in ne privatnik. 2. Zgradba gledališča, ki da je stala glasom spomenice en milijon dinarjev, ali kakor so že danes govori čez dva milijona dinarjev. Ta zgradba je stala glasom zdraviliških knjig Din 540.000.— in je danes, ko se končno uredila, popolnoma pripravljena za prireditve vsake vrste, kot opero, gledališke predstave, kino itd. Znano je, da zgradbe za take namene stanejo milijone in jo samo čestitati Rogaški Slatini, da ima danes s tako malimi žrtvami lepše gledališče, kot se morejo z njimi ponašati marsikatera večja mesta. Mala koncertna dvorana, ki nima predpisanih pogojev za kino in se nam je za ta namen dovolila samo začasno, ler je v času, ko se najbolj rabi, tako vroča, da se težko odločijo gostje obiskali prireditve, je nemogoča predvsem za zvočne filme in bi se nam v la namen tudi od politične oblasti nikdar ne bi bila dovolila. 3. Odstranitev hlevov iz cenitruma zdravilišča. Prejšnji hlevi s smrdečim gnojem, nebrojem muh in mrčesov, so bili oddaljeni komaj 10 metrov od najbolj obiskanega restavracijskega vrta. Če higijenik zdravilišča v sovji spomenici trdi, da je »stari hlev popolnoma odgovarjal«, potem prepuščam javnosti, da si sama napravi sodbo o tald higijeni. 4. Vprašanje vodovoda. O opravičenosti predbacivanja spomenice, da nisem storil svoje dolžnosli glede povišanja množine pitno vode, naj sodijo številni strokovnjaki, ki so bili po mojem prizadevanju poklicani v zdravilišče, da iščejo polov in sredstev za rešitev tega vprašanja, priča naj pa tudi posvečanje vodovoda na Boču za čez 300 metrov globine deloma v starem deloma v novem rovu, na katerem smo gradili skoro vsako zimo in ki nam je dal najmanj dva sekundna litra novo vode, priča naj pa ludi novi vodovod, za katerega so bili načrti že odobreni, delo oddano in v teku, rezerva r že dogotovljen, ko je avtor spomenice zapisal besede: »Vodovoda pa še vedno nimamo!« To so glavne zadeve, katere mi očita spomenica in ki zadeva javne interese. Vse ostalo stvari kot: da nisem zaveden Jugoslovan, da podpiram državi sovražne elemente itd. se tičejo le moje osebe in spadajo pred sodni forum. Zahvaljujem so Vam, velecenjeni gospod urednik, za objavo gornjih pojasnil ter beležim z naj-odličnejš/im spoštovanjem dr. Fran Šter. Čudna pota strele Na dan sv. birme je splašila ljudi na Velikih Poljanah v ribniški dolini strela. Naenkrat se je iz črnih oblakov vlila ploha ined votlim grmenjem in treščilo je v dimnik hiše Ivana Peternela, šf. 33. Domači so bili ravno pri kosilu. 21 letna hčerka je stregla in ravno, ko jo odprla vrata kuhinje, jo strela udarila v dimnik. Strela je šla od dimnika ob špiri in skozi obok v kuhinjo in lam oplazila domačo hčerko, katero so našli nevazestno ležali nn hrbtu. Iz kuhinje jo švignila strela po železni cevi na hodnik, od tam najbrž v gnoj, kjer pa ni poznati sledi. Strela jo bila vodena, pravijo ljudje, ker ni uzgala, pač pa jo naredila gospodarju precejšnjo škodo, ko mu je vrgla raz slreho okrog 200 kosov opeke, ki sc je deloma razbila, slreha pri dimniku pa so je zrušila na tla. Hčerko so spravili k zavesti, naslednji dan pa je iskala radi udarca po obrazu zdravniško pomoči v Ribnici. daje zdravo, ceneno in redilno pijačo za mlado in staro. Naj se prireja Kathreiner z zrnato kavo ali brez nje, vsekakor je glavno, da mu se doda : Pravi „Franckov" dodatek: kot najbolj poznano začimbo za kavo. Otroci posebno radi pijo Kathreiner z mlekom in ga tudi prav lahko prebave. Stran 4. »SLOVENEC«, dne 22. Junija 1032. Štev. 141. Ljubljana n sigurna smrt vsakemu mrčesu ii Maribor Z avtomobilom skoz dve zatvornici Čudovita nesreča mariborskega avtomobilisia Cene mesu v Ljubljani Ljubljana, 21. junija. Cene mesu se zadnja dva tedna v Ljubljani niso bistveno spremenile. Govedina velja v mesnicah po mesu: I. vrste 12 Din, II. vrste 10 Din. Na trgu stane kilogram govedine I. vrste 10 do 12 Din, II. vrste 8 do 10 Din, III. vrste 6 do 8 dinarjev. Goveji jezik je po 12 Din za kilogram, vampi 8 do 10 Din, pljuča 6 do 8 Din kg, jetra (i do 12 Din kg, možgani 18 do 20 Din kg, loj 2 do 5 Din kg. Teletina je: I. vrste po 14 do 10 Din kg, II. vrste 10 do 12 Din kg, jetra 20 Din kg, pljuča 12 Din kg. Svinjina je: I. vrste 14 do 18 Din kg, II. 9 do 12 Din, pljuča 8 do 10 Din kg, jetra 12 do 16 Din kg, ledvice 20 do 22 Din kg, glava t do 8 Din kg, parklji 4 do 6 Din kg, domača slanina je po 11 Din kg, hrvatska po 13 Din kg, salo po 14 Din kg, mešana slanina 12 Din kg, mast 15 do 16 Din kg, gnjat 20 do 22 Din kg, prekajeno meso: I. vrste 16 do 18 Din, kg, II. vrste 14 Din kg, prekajeni parklji so po 5 do 7 Din, prekajena glava 8 do 10 Din kg, jezik 20 Din kg. Koštrunje meso je po 6 do 10 Din kg. Jagnjetina je 16 do 18 Din kg. Kozličevina je po 20 Din kg. Konjsko meso je: 1. vrste po 6 Din, 11. vrste 4 Din kg. Klobase so: krakovske po 22 Din, debrecinske po 22 Din, hrenovke 22 Din, salalade po 20 Din, posebne klobase po 20 Din, tlačenke 15 Din, sveže kranjske po 25 Din kg, prekajene kranjske po 24 Din kg, suhe kranjske 30 Din kg. Prekajena slanina je'15 do 16 Din kg. Piščanci so po 15 do 20 Din kg, kokoši 25 do 30 Din. Domači zajci manjši 6 do 12 Din kg, večji 14 do 20 Din kg. Ribe so: 1 kg karpa 20 do 24 Din, linja 24 do 30 Din, ščuke 20 do 30 Din, postrvi 50 do 55 Din, sulca 50 Din, klina 15 do 20 Din, mrene 10 do 15 Din, pečenke 10 do 12 Din kg. Wy ■ T pralnica, likalnica IIJr.AL. Ljubljana, Kongresni trg 3 MM^M^rmm* in Miklošičeva cesta it. 6 Kaj bo danes ? Opera: »Turandok. Red D. Filharmonija: II. javna produkcija gojencev drž. konservatorija. Nočno službo imata lekarni: dr. Piccoli, Dunajska c. 6 in mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg. 9. 0 Skupina ameriških Slovencev — okrog SO — se pripelje v Ljubljano v petek, 24. junija ob pol 9 dopoldne. © Razstava ročnih del ljubljanskih uršii-linskih nptranjih šol (vadnice, gimnazije in učiteljišča) je odprta v uršulinski telovadnici še danes ob 8 zjutraj dalje do 6 zvečer. 0 Matura na III. drž. realni gimnaziji v Ljubljani. K včerajšnjemu poročilu moramo pripomniti, da je napravil zrelostni izpit tudi Banko Janez, sin dobro znanega ljubljanskega gostilničarja, 1 ar je včeraj po pomoti izostalo. 0 Karitativna zveza v Ljubljani vabi vse de-*jvne člane ljubljanskih Vincencijevih in Elizabet-ilh konferenc, člane župnih pomožnih dobrodelnih nlborov ter vse prijatelje našega karitativnega dela lanes v sredo 22. t. ni. v belo dvorano hotela Union ob 8 zvečer na sestanek, pri katerem bo poročal predsednik KZ prior Učak o pomožni akciji Zvezo v pretekli zimi. Sledil bo kratek referat zvezinega tajnika prof. Kordina: Več krščanstva ubožcem. Poglavitna naloga sestanka, pa je da si začrtamo smernice na podlagi dobljenih izkušenj bližnje preteklosti za bodočo zimo. Obilna udeležba prijateljev karitativnega dela bo dobri stvari zelo koristila. Zato prosimo za prav številno udeležbo. Presednik K Z. O Poštni urad Ljubljana 2 na glavnem kolodvoru je odslej odprt za telefonsko, telegrafsko dužbo in oddajo rekomand. pisem od 7 zjutraj do 9 zvečer, kar bo občinstvo gotovo z veseljem pozdravilo. Za ostalo poštno službo: denarne pošiljke, paketi in dr. ostanejo dosedanje uradne ure. © Češenj je malo. Včeraj je bilo na trgu le malo češenj. Prodajalke so domače češnje prodajale po 6 Din kg, čeprav jih je tržno nadzorstvo pregovarjalo, naj jih dajejo po 5 Din. Občinstvu so se češnje tudi res zdele predrage, zlasti, ker so bile prejšnje dni po 4 do 5 Din. Zato je šla kupčija bolj slabo. Ako bi jih prodajalke dajale po 5 Din, bi jih gotovo vse prodale že v prvih lirah, tako so pa imele še opoldne polne košare in so jib morale dajati popoldne na cesti in po hišah po 5 in celo po 4 Din kg. Včasih se trma res ne izplača. Domače češnje so letos slabo obrodile. Morda bo na trgu več domačih češenj, ko pridejo hrustavke s štajerskega, ki bodo gotovo nekaj dražje od sedanjih češenj. —————— Kulturni obzornik PRODUKCIJA GOJENCEV NOVOMEŠKE GLASBENE MATICE. Vršila se je 16. junija. Uspeh prireditve zasluži, da o njem zapišemo nekaj besed. Nastopile so gojenke in gojenci tukajšnje podružnice Glasbene Matice s klavirskimi in violinskimi točkami, gojenke in gojenci solo-petja. mladinski zbor in orkester. Klavir in petje poučuje gdč. Zora Ropaš, violino in orkester g. Drago Šproc. Predaleč bi zašel, če bi hotel ocenjevati vse točke posamezno. Ugotoviti hočem le, da je bila ta produkcija vseskozi na primerni umetniški višini. Na klavirju smo slišali igranje na vseh stopnjah pouka, krono Ea je posadila igri na klavirju gdč. Straškova z isztovitn »Slavčkom«. V splošnem so bile vse klavirske točke prav lepo odigrane, tudi dovolj občutene, kolikor je dovolil instrument in tu pa tam mrzlično razpoloženje. — Goslačev je nastopilo manj, a vsem se je poznalo, da so v dobri šoli. Nismo pričakovali tolikšne gotovosti v igri in ritmu od tako majhnega violinista, kakor je bil Novak. Motili so pri nekaterih le premalo jasni prijemi, katerim pa učitelj kaj težko pride do živega, ali pa jim sploh ne more priti. Najčistejše je bilo igranje F. Kasteliea, ki ima izboren poslult, kar je za Igranje na goslih glavni pogoj. V vseh drugih ozi-rih je bilo goslanje prav dobro. Bolj mimo igranja me je zanimalo petje in sicer zaradi tega, ker ga ima v rokah učiteljica, ki je sama dovršila na konservntoriju vse pevske študije in z uspehom nastopala v operi in drugod. Pričakoval sem uspehov in ne zaman. Priznati je '.reba, da so solistični pevski nastopi domače glasbene šole bili dogodek za Novo mesto. Vsi trije solisti so vzorno odpeli svoje pesmi. Gdč. Logarjeva zelo toplo tn iskreno v nizki in srednji legi e polno zgoščenim glasom voljnega mezzosoprana, ki ima lepo bodočnost; gdč. Marjanca Kasteličeva © Ribe plenijo. Na ljubljanski trg stalno do- važajo Dalmutinci morske ribe. Te ribe pa niso vedno v najboljšem stanju ter se sedaj poleti v vročini rade kvarijo. Te dni je tržno nadzorstvo zaplenilo 11 kg sardel, ki so skoraj že razpadale. — ttibe je tržno nadzorstvo poslalo v plinarno, kjer so jih sežgali. Občinstvo opozarjamo, naj bo v lastnem interesu pri nakupu rib previdno, ker znajo pokvarjene ribe povzročiti nevarne motnje v prebavi. 0 »Po fanta sem prišel.« Tako je povedal starejši mož, ki se je zglasil na socialnem uradu na magistratu. »Aha,« so dejali tam, »vi ste gotovo s Sladke gore, pa ste prišli po Rudolfa Brencetak »Tako je,« je odvrnil prišlec. »Naš župan je že pošteno jezen zaradi smrkovca, ki povzroča takšne sitnosti iu stroške občiui.« Nič preveč vesel ni bil 11 letni Rudolf Urence, ko je spoznal v prišlecu nekega upokojenega železničarja, ki ga je občina poslala po begunčka v Ljubljano, samo da bo manj stroškov, ker železničarji imajo prosto vožnjo. — Vendar se je deček prav prijazno poslovil od »strica:, namreč mestnega ječarja g. Jezovška, ki mu je skoraj teden dni dajal tako velike kose kruha in drugih dobrih jedil. Nato pa sta odšla proti kolodvoru, begunček in železničar. Dečko se je že pričel sumljivo ozirati, morda bi se dalo zopet kam pobegniti; toda spremljevalec ga je trdno držal -n roko. Morda se mu res posreči, da privede begu., ca prav v domači kraj, če mu vnovič ne pobegne po poti? O Nesreča na nebotičniku. Na stavbi nebotičnika se je včeraj pripetila resna nesreča. 33-lelni monter Maks Škerlj z Viča 1 je padel z lestve in si poškodoval desno nogo. K sreči padec ni bil globok. — Dalje je bolnišnica sprejela še tri po. nesrečence. 56-lelno kuharico Marijo Cimpenna-ovo iz Močnikove ulice 3 je nekdo udaril s polenom po glavi in jo poškodoval. — Na cesti je padel s kolesa 20-letni delavec Andrej Sojer iz Pod-gorice pri Ljubljani in si zlomil levo ključnico. — 15-letni pastir Franc 1'ipau iz Šenčurja pri Kranju je v hribu padel in si zlomil levo roko. © Po enem letu pojasnjen vloin. V kriminalu niso redki slučaji, da se kakšen zločin pojasni šele po dolgem času. Tak slučaj se je te dni posrečil ljubljanski policiji, ki je pojasnila vlom, izvršen pred dobrim letom dni. V noči na 12. marca 1931 je neki vlomilec razbil šipo izložbe puškarja Schiffrerja ua Gosposvetski cesti 12 in pobral iz izložbe vse razstavljeno orožje, to je šest revolverjev in več nabojev. Policija je tedaj vneto poizvedovala za storilcem, ker je sumila, da so orožje morda pobrali kakšni prevratni elementi. Sedaj ko se je stvar pojasnila, pa se je izkazalo, da je vlom izvršil sin nekega ljubljanskega obrtnika. Ta še nedoletni mladenič trpi za manijo, ki jo pri mladini dostikrat opažamo, namreč za čudno ljubeznijo do orožja. Mladenič je orožje razpečal med svoje znance, deloma pa ga prodaj. Policija je našla prav vse orožje pri sedanjih lastnikih. Od tedaj pa do danes je orožje že večkrat menjalo svoje lastnike, vendar pa je policija ugotovila prav vse komplicirane poti pokradenega orožja in ga zaplenila ter vrnila pravemu lastniku. Kleptomauski mladenič pa je moral v sodni zapor. io°/„ Zaradi preselitve trgovine iz Sv. Petra ceste št. 3 v lastno hišo na Sv. Petra cesto št 11 se prodaja vse modno blago lO % ceneje. — Se priporoča tvrdka ION. ZARGI 0 Lestev imajo, tata pa ne. Ze nekaj tednov je tega, kar je neznan tat poskusil vlomiti v hišo štev. 8 na Mestnem trgu. Prišel je zadaj z Grada in prinesel s seboj lestev, jo pristavil k hiši in poskušal splezati skoz okno. Nekdo pa ga je moral slučajno prepoditi, zakaj tat je zbežal, pustil lestev pri liši in vrv. I^olicija je poskušala nn podlagi lestve najti vlomilca, pa se ji lo ni posrečilo. Sedaj ima lestev in vrv, tata pa ne. Niti tega ne ve, čegava je 4 metre dolga lestev in 3 metre dolga vrv. Kdor pogreša tako lestev, naj se zglasi ua policiji! © Policija lovi tržne tatove. Poročali smo o nadlogi tatov na živilskem trgu, ki so okradli že več kmetic in kupovalk. Policija je nato poostrila kontrolo na trgu in je polovila več sumljivih žensk, za katere sumi, da so one vršile tatvino na trgu. Sedaj vodi policija strogo preiskavo in upa, da se ji bo res posrečilo razkriti tolpo tržnih tatov in tatic. 0 Žensko jopico je minulo nedeljo našel neki gospod na potu od Javornika do vriia sv. Jošta. Informacija se dobi v upravi ^Slovenca«. ni bila sicer tako topla, ali glas ima že dokaj izenačen in mehak celo v višini: obeta postati v tako dobri šoli odlična sopranistka; Andrej Jarc jo liričen tenorist po božji volji. Že prej dober pevec je dobil sedaj v šoli podlago ,da postane zares imeniten tenorist. — Vsem trem častitamo! Kljub manj akustični dvorani Sokolskega doma so se popolnoma uveljavili. Višek večera je bilo mladinsko petje. Zapeli so štiri E. Adamičeve mladinske pesmi (Jurjevanje, Kolesa, Tepežniki in Belokranjsko kolo), ki so sijajne skladbe, pa so jih tudi sijajno zapeli. Nemara je bilo med poslušalci malo ljudi, ki bi iz gladkega toka pesmic mogli čutiti, kako so nekatere težke, ker so kontra-punktično zasnovane. Najbrže pa si nihče v dvorani ni mogel predstavljati, koliko je v teh navidezno preprostih pesmicah truda. To ve le tisti, ki je kedaj od blizu mogel pogledati v to delo. Mladinski orkester, nekoliko spopolnjen, je prijetno zaključil večer. Gospodični Ropasovi in gospodu Dragu Šprocu čestitamo k uspehu. To, kar smo slišali, ni iskanje za umetnostjo, je marveč živa umetnost, ki jo se-jeta v mlade. duše. Njuno delo je polno idealizma, ki se plačati ne da. Veseli smo uspeha. Glasbeni Matici pa priporočamo, naj si gdč. Ropasovo in g. Draga Šproca za vsak oceno zagotovi tudi zanaprej. Dvignila sta Matično šolo na višino, ki je vredna priznanja. L. p. DR. IVANA TAVČARJA ZBRANI SPISI, 1. ZVEZ. Uredil dr. Ivan Prijatelj. Tiskovna zadruga, v Ljubljani, 1932. Izdaja Tavčarjevih zbranih leposlovnih spisov, ki je v obratnem vrstnem redu začela izhajati leta 1921 (s 6. zvezkom) v ureditvi dr. Ivana Prijatelja, je s tem prvim zvezkom zaključena. — Dasi je Tavčar sam kritično presojal svoje književno dejo in cenil le tiste »piše, katerih umetniška vrednost je neoporečna, za druge pa ni maral, da bi se ponatisnili, ker »sem jih pisal deloma v nezreli mladosti, deloma pa v poznih nočnih urah, kadar mi urednik Leveč ni dal miru, in v hipih, ki sem Maribor, 21. junija. Danes zjutraj ob svitu se je pripetila ob za-tvornicah na Tržaški cesti, avtomobilska nesreča, ki se je le na čudežen način iztekla po sreči zn prizadete. Okrog tričetrt na -1, ko se je pričelo daniti ter je zastirala pogled na daljavo lahna sopa-rica, je spustil čuvaj zatvornice, ker se je bližala lokomotiva. Ko je lokomotiva privozila od državnega mostu do prvih kretnic, je začul vodja močan tresk in v tistem hipu je švignila nekaj metrov pred lokomotivo črna masa čez tračnice z blazno hitrostjo. Po Tržaški cesti je pridrvela osebna limuzina z veliko hitrostjo. Šofer ni opazil, da so zatvornice spuščene, dokler ni privozil v neposredno bližino. Takrat je videl zatvornice zaprte in v neposredni bližini še lokomotivo. Dvojna nevarnost ga je vzpodbudila k blaznemu sklepu; še hitreje je pognal voz iu kakor krogla je prebilo vozilo obe zatvornici, debeli skoro trideset cm ter močno okovani z železom, povrhu pa še zavarovani z železno O Zrelostni izpiti na drž. moškem učiteljišču v Mariboru. Pod predsedstvom min. odposlanca univ. prof. dr. K. Ozvalda se je vršil na tukajšnjem drž. moškem učiteljišču od 8. do 12. junija učiteljski diplomski izpit, h kateremu je bilo pripuščenih 47 učencev petega letnika. Diplomski izpit je napravilo 31 kandidatov in sicer: Babič Matija, Cvetko Dragotin, Ferenčak Mirko, Furar Frane, Grgič Svetko, Haber Alojzij, Horvat Stanislav, Hrabalek Janko, Jagrovič Adolf, Jordan Janko, Kert Josip, Kmetec Jožef, Kobolt Rudolf, Kociper Peter, Kovač Anton, Krajnc Jožef, Križanič Franc, Lipavic Fr., Masten Martin, Radšel Alojzij, Schwarz Ivan, Sma-sek Emil, Sodin Konrad, Stropnik Ivan, Stukelj Ivan, Šegula Pavel, Škrabl Alojzij, Vaupot Viktor, Vipavec Viktor, Zupane Franc, Zmavc Andrej. Popravni izpit je dobilo 9 kandidatov, odklonjenih za eno leto je bilo 7 kandidatov. □ Matura pri šolskih sestrah. Na ženskem zasebnem učiteljišču pri tukajšnjih šolskih sestrah so dovršile učiteljski diplomski izpil: Julijana Be-djanič, Ema Božič, Josipina Cerkovnik, Vekoslava Drofenik, Elizabeta Ehrlich, Danila Grilanc, Justina Kolobar, Angela lic, Vida Jagodič, liilda Jam-nik, Ana Kalan, Lucija Kok, Ana Koman, Valerija Koprive, Frančiška Košir, Antonija Krabonja, Helena Krušič, Helena Prislan, Matilda Raner, Frida Repovš, Cirila Rijavec, Marija Simončič, Antonija Slana, Marija Tomažič, Marija Turk, Julijana Vivod, Terezija Vršič, Marija Žebot, Kristina Žigart in Jožefa Žolger. □ Smrtna kosa. V splošni bolnišnici je podlegel zavratnl bolezni 21 letni posestniški sin Vinko Fideršek. Pogreb blagega mladeniča se bo vršil danes popoldne ob 16 iz mrtvašnice na magdalen-sko pokopališče. Pokoj njegovi duši, preostalim naše iskreno sožalje! □ Knjižnica l)clavske zbornice uraduje tudi v poletnih mesecih kakor običajno, dopoldne od 10—12, popoldne od 16—20. □ 15. obletnica meščanske šole. 2. državna dekliška meščanska šola (Cankarjeva ulica) bo priredila v ponedeljek, dne 27. junija t. 1. v spomin petnajstletnice svojega obstoja javno akademijo v zavodovi glasbeni sobi. Vstopnine ne bo. Hkrati bo razstava otroških izdelkov iz vseh predmetov. □ Seja zveze mest se bo vršila v soboto v Zagrebu. Mesto Maribor bo zastopal mestni načelnik dr. Lipold. Na dnevnem redu je med drugim tudi načrt predstavite k novemu občinskemu zakonu, ki bo za Maribor še posbne važnosti, ker si obeta od zakona inkorporacijo okoliških občin. □ Mariborski plavači in sabljači se zelo zanimajo za nedeljski prireditvi plavalne oz. sabljaške sekcije SSK Maratona. Sabljaška prireditev, h kateri pridejo odlični predstavniki tega športa iz naše države, pa tudi iz Gradca, se vrši pod pokroviteljstvom bivšega župana dr. Juvana. □ Smrtni sunek v objemu. Okrožni senat je razpravljal včeraj slučaj, ki se je odigral letos diie 10. aprila v Mali Zimici ter je povzročil svoječasno med prebivalstvom mariborske okolice obilo pozornosti. Pred sodniki je stal Franc Tertinek, posestniški sin iz Male Zimice, star šele 20 let. Usodnega dne so je pridružil obtoženec bratoma Jožefu in Francu Jakopecu v kleti, kjer sla imela oba shranjen jabolčnik. Tertinek se je nekoliko opil ter začel Jožefa Jakopeca izzivati. Ko pa so se napotili jih ukradel poklicu in nesrečni politiki« (Urednikove opombe, str. 494), je vendarle prav, da vsebuje ta izdaja vse Tavčarjevo leposlovno gradivo, da imamo pred očmi popolno podobo tega močnega in pristnega romantičnega pripovednika prav odličnih kvalitet. Tudi prvi zvezek njegovih spisov, ki obsega v glavnem njegove začetniške spise, ni brez umetniške vrednosti, ker so'v njem pod naslovom »Med gorami« prvič zbrane slike iz poljanske doline. Lete pa štejemo vredne peresa, ki je dalo našemu slovstvu »Cvetje v jeseni«, »Visoško kroniko« in roman »Izza kongresa«. — Seveda, ostali tu pri-občeni spisi, od prvega, »Gospa Amalija« imenovanega, čigar historijat smo čitali že v Iz. Cankarjevih »Obiskih«, pa do velike povesti »Dunajskega Zvona«: »Ivana Siavelja«, so šibkejše tvorbe mladega človeka, ki skuša izkoristiti za leposlovne poskuse svoje drobna osebna doživetja in svojo nedozorelo domišljijo. Kakor pri vseh drugih zvezkih te izdaje, lako so tudi v tem dr. Prijateljev uvod in njegove opombe dragocen kažipot v Tavčarjevo pisateljsko snovanje. Z veščino strokovnjaka je dal urednik Tavčarjevih spisov tu svojo razlago za vse, kar utegne čitatelja zanimati, tako glede na pisateljevo osebnost in na usmeritev njegovega pisateljskega daru, kakor glede na nastanek, skrito ozadje in prvo objavo priobčenih spisov. Z uvodom in opombami vred čez 500 strani obsegajoči zvezek vsebuje Tavčarjeve prvence: Gospa Amalija, Dona Klara, Povest v kleti, Anto-nio Gledjevič, Bolna ljubezen, Mlada leta, Margareta, Ivan Slavelj, Valovi življenja, in pa že omenjenih dvanajst slik iz poljanske doline, pod naslovom Med gorami. Zlasti kdor se vneleje zanima za Tavčarjevo Ivorstvo bo vesel priobčenega dramskega fragmenta »Erazem iz Jame«, edinega Tavčarjevega dramskega spisa, ki ga je urednik uvrstil med opombami in ki kaže živahnost dialoga, satirično ost in druge sestavne elemente, ki pričajo, da bi bil Tavčar gotovo tudi na tem polju uspel, če bi ne bilo ostalo pri tem poskusu. s. f, mrežo. Na prvi zatvornici je avto gladko presekal železje, leseni drog pa je razbil na drobne kose. Druga zatvornica je počila na tri dele, železna mreža pa se je ovila okrog prednjega dela avtomobila. Zalet je vrgel avto še kakih 50 m daljo skoro do delavnice Marini, preden se je ustavil. Kot po čudežu sta odnesla oba vozača, lastnik Siter in trgovec Fokter, ki je avto šofiral, zdravo kožo ler nista dobila niti prask od zdrobljene varnostne šipe. Pa tudi avto je le malo poškodovan. Največ je trpel hladilnik, dočim je motor in ostalo skoro nepoškodovano. Da ni vozilo obeh zatvornic prebilo, bi obtičalo sredi tračnic in bi bila neizogibna katastrofa pod kolesi lokomotive. Kaj je vzrok nesreči, bo dognala še preiskava. Velika napaka pa vsekakor leži na zatvornici sami, ki še vedno ni razsvetljena, kljub tozadevnim številnim opominom z rdečo lučjo, ki je edina vidna v slučaju megle ali soparice, ki po navadi nastaja ob svitanju, na večjo daljavo. proti domu, se je družba zopet pomirila in Jožef Ja-kopec ter Tertinek sta šla nekaj časa celo v objemu, držeč se z rokami okrog vratu. Nenadoma pa je obtoženec podstavil tovarišu nogo, da je padel in nato še ležeč na padlem potegnil in odprl nož. V tem hipu je priskočil Franc Jaicopec ler rekel: »Z nožem pa so ne bostak, nakar pa je že dobil sunek od Terlineka in sicer naravnost v srce. Ranjeni je še tekel kakih 100 korakov nazaj proti najbližnji hiši, nato pa je padel ter na mestu izdihnil. Tertinek je dejanje priznal, izgovarja pa se, da je segel po nožu v silobranu. Obtožnica pa njegov zagovor zavrača, ker se glasi izpoved zaslišanih prič nasprotno. Obtoženec je bil obsojen na pet let in dva meseca strogega zapora ter na 10.000 Din odškodnine vdovi. □ Pritožbe kopalcev, ki obiskujejo Mariborski otok po pešpoti ob Dravi, so usmerjene proti številnim kolesarjem, ki so si izbrali to samo za pešce določeno pot za svoje dirkalne poizkuse. Kljub opozorilu, da je pot samo za pešce, kar mrgoli kole-sarcev na poti. Bilo bi umestno, da bi na otoku službujoči stražnik od časa do časa posvetil pozornost tudi pešpoti ter nekaj takih koiesarjev, ki so ne zmenijo za predpise, ovadil. □ Zagonetna smrt v Razvanju. Razvanje pri Mariboru je včeraj zjutraj razburila vest, da je obležal pred hišo Antonije Lobanjnšek najden mrtvec, v katerem so ljudje spoznali kotlarja Franca Kunčiča, katerega so često videli prihajati k Lo-bajnšekovim. O slučaju je bila obveščena tudi orož-niška postaja na Teznu, kateri je prijavil slučaj 16-letni sin Lobajnšekove, ki je izjavil orožnikom, da se je neznanec splazil skozi okno ter skušal izvršiti vlom. Njegov starejši brat Herman je nato udaril neznanca z roko po glavi, da je na licu mesta obležal. Orožuiška patrulja, ki se je podala na lice mesta, je našla neznanca, katerega so med tem že prepoznali domačini in sosedje, dn jc že imenovani Kunčič, še toplega ležati pred hišo, vendar so bili poizkusi povrniti ga v življenje zaman. Preiskava je nato dognala, da je imel Kunčič razmerje s 30-lelno Antonijo Lobajnšekovo, h kateri je včeraj zjutraj prispel. Okrog treh je trkal na okno ler jo pozival, da mu odpre. Ker mu ni ugodila, je s silo vdrl skozi okno ter jo nato potisnil iz kuhinje na prosto. Lobajnšekova je pričela kričati, nakar je prihitel njen sili Herman ter po izpovedbi prisotnih udarit Kunčiča samo enkrat s pestjo preko glave. Udarjeni se je nekaj korakov opotekel ter se nato sesedel nezavesten. Iz nezavesti je nastopila smrt. Truplo pokojnega Kunčiča so spravili na razvanjsko pokopališče, kjer se je vršila včeraj popoldne obdukcija, kateri so prisostvovali preiskovalni sodnik dr. Travner, zdravnik dr. Jurečko iu zapisnikar Sand. Slučaj te zagonetne smrti je vzbudil v mariborski okolici mnogo pozornosti. Piul Napad na krošnjnrja. K našemu včerajšnjemu poročilu še poročamo, da je orožništvo izsledilo napadalce in jih prijavilo sodišču. Med osuml jenimi napadalci je tudi nekaj Ptujčnnov. Dogodek se je v smislu informacij odigral sledeče: Dne 18. t. m. je popivala neka družba v neki gostilni pri Sv. Vidu. Okrog 19 je prišel krošnjar Marijan sičenica k navedenim gostom in jim ponudil svojo robo nn prodaj. Položil je krošnjo na mizo, toda eden gostov jo je brez povoda zbil z mize in vsa roba se je vslilu po tleli. Krošnjnrja jo tto tako razburilo, du je potegnil i/, krošnje padli 6 cm dolg nož, iz žepa pa je potegnil prazen revolver in se postavil v bran. Nato so vstali vsi pri mizi sedeči ter ga začeli pretepati s palicami in koli, eden se je oborožil celo s sekiro in ga udaril po glavi. Napadenemu so prizadeli po celem telesu poškodbe, nn glavi pa 8 cm veliko zevajočo rano, ki je po zdravnikovem mnenju smrtnonevnrna. Sičenica je vsled zadobljenih ran obležal v nezavesti. nakar ga je trgovec Ivan Pernek iz s(. Vida prepeljal nezavestnega v bolnišnico. Zaplenjena jc krvava sekira in kol kot corpora delieti. Dne 20. t. m. je bil Sičenica zaslišan v bolnišnici po preiskovalnem sodniku dr. Lipiču. Izpovedati jo. mogel le toliko, da mu je eden napadalcev vrgel polno krošnjo v glavo. Nada 1 j nje zasliševanje je moral sodnik prekiniti, ker je Sičenica ponovna padel v nezavest. Ljudstvo se zgraža nnd tem nečuvenim napadom šestih na enega slabotnega človeka. Stanje Siče-nice je šc vedno zelo kritično. Trbovlje Čebelarski tečaj, čebelarska podružnica v Trbovljah priredi prihodnjo nedeljo, 26. t. tn. ob 9 pri čebelnjaku g. Sušnika poučni tečaj o opravilu pred rojem in po roju. Predava urednik Slovenskegu čebelarja« g. A. Bukovec. Gradbena dovoljenja za stavbe bo zanaprej izdajalo glavarstvo. Po novem gradbenem zakonu bo za rudarske in industrijske kraje ne samo za obrtno lokale in stavbe v jamskih merah, ampak tudi za vse druge zgradbe ltie-rodajno za izdajo dovoljenj okrajno glavarstvo. Če bi zakon veljal dobesedno, bi potem zadnji kmet naše občine gori pod Mrzlico nii Sv. Planino, če bo popravljal lii.šo ali svinjake, moral plačevati drago komisijo od glavarstva. Tako pa zadeva gotovo ni nameravan«, zato se bo morala označba »industrijskegu kraja« bolj omejiti. Štev. 141. >SLOVENECk, dne 22. junija 1932. 9.1. T^. Dnevna kronika Koledar Sreda, 22. junija: Ahacij in tovariši, m učenci; Pavlin Nolonski, škof. Novi grobovi + V Ljubljani je v ponedeljek ob pol 11 zvečer umrla gospa Marija Bevc, vdova upravnika dež. naklade, stara 70 let. Ranjka je bila izredno skrbna mati svojim otrokom, ki jih je vzgojila in pripeljala do zelo ugodnih položajev. Svetila ji večno luč! Žalujočim naše iskreno sožalje! ■f V ljubljanski bolnišnici je umrl g. Joško (Ječ, obratovodja na Završnici. Pogreb bo danes ob 3 popoldne. Naj v miru počiva! •f" V Sodražici je due 19. junija umrl Jurij Drobnič, bivši večletni sodniški župan, ki je za časa naših poslancev kanonika Kluna in Primoža Pa-kiža igral v politiki nekdanje katoliško-narodne stranke v ribniški dolini precejšnjo vlogo. Po smrti deželnega poslanca Pakiža je pa nastopil kot samostojen kandidat proti kandidatu SLS šukljetu. Ker so poleg osebnih prijateljev in sodraških domačinov njegovo kandidaturo podpirali Kočevarji in slovenski naprednjaki, si je priboril prav častno manjšino. Po tej vroči bitki je pa zapustil politično areno in se popolnoma posvetil svojemu gospodarstvu. Zadnja leta je pisal tudi »Spomine«, ki utegnejo biti jako zanimivi. Dočakal je visoko starost 84 let R. I. P. Osebne vesli ~ Promocija. 13. t. m. je na juridični fakulteti Aleksadrove univerze v Ljubljani promoviral za doktorja prava g. Viktor Turnšek, doma iz Do-brovelj pri Braslovčah. čestitamo! Pravo Niggerol (Patent št. 5922) olje ali krema za solnčenje in masažo se ne prodajata odprto, tem* eč le v originalnih steklenicah po Din 12.—, tubah po Din 15,— ali škatlicah poi Din 8.— z varstveno znamko »zamorec« in imenom Niggerol. Dobi se v vseh lekarnah in drogerijah. Drogerija Gregorič, Ljubljana, Prešernova ulica 5. Nesrečen padec s kolesa Novo mesto, 20. junija. V nedeljo, dne 19. t. ni. se je peljal s kolesom v družbi svojih tovarišev krojaški pomočnik Von-čina Vladimir iz Šmihela pri Novem mestu, od Hrastarjeve gostilne proti domu. Ko pa je hotel kolo nagloma ustaviti, je zadnja zavora premočno prijela, kar je povzročilo močan in nenadni sunek, Iti je Vončino vrgel s kolesa čez balanco. Padel je naravnost v kup gramoza in se je z glavo kar zaril vanj. Vončina je bil takoj ves krvav in se je onesvestil. Njegovi tovariši so mu takoj pomagali ter ga odpeljali v bolnišncio usmiljenih bratov v Kan-diji, kjer so mu nudili prvo pomoč. Pri kopanju utonil V yp/di Zastava, ki teče čez Ortenek, so našli : l^-letne^'! fanta Jerneja Adamiča iz Velikih Poljan. Dne 19. junija, po vročem delu pri senu je Sel v Ortenek k vodi, ki je komaj dober meter široka lH"jlol metra globoka, da se okoplje v družbi mlajšega fantka. Ko je nesrečnik stopil v vodo, ga je najbrž prijel krč ali mrtvoud, in je padel v vodo, kjer je utonil. Fant je bil mirne narave in v obče priljubljen. Naj v miru počiva! Ostale vesti — Marijina družba srednješolcev. Ministrstvo prosvete je izdalo ukaz, naj se na srednjih šolali razpuste vsa društva na verski podlagi. Od merodajne strani smo zvedeli, da s tem odlokom niso zadete Marijanske kongregacije srednješolcev. — Izlet lia Turjak. Nad Turjakom se dviga gora sv. Ahacija. V nedeljo, dne '26. junija bo na gori zgodovinska cerkvena slovesnost. Naše ljudstvo obhaja spomin na bitko iil na slavno zmago nad Turki pri Sisku leta 1593. Izletniki, posebno iz Ljubljane, na ta dan prav radi prihajajo na goro sv. Ahacija. Na gori stoji cerkvica, posvečena sv. Ahaciju, ki so jo zgradili Turjačani s pomočjo turških ujetnikov, ujetih v bitki pri Sisku. Cerkvica sama na sebi je prav lep zgodovinski spomenik. Zvon kaže letnico 1647. Bakrorez nam predstavlja sliko bitke in zmage pri Sisku. Pred petdesetimi leti je na sv. Ahacija dan bral mašnik sv. mašo v krasnem plašču, ki ga je pred 340 leti nosil turški paša llasan. Ta plašč je bil baje iz samega zlata ter posejan z dragocenimi kamni rubini, sa-firi, smaragdi itd. Pozneje pa je plašč skrivnostno izginil. Prihodnjo nedeljo vozi ob 8 zjutraj in potem vsaki dve uri avtobus na Turjak in Vel. Lašče in nazaj v Ljubljano. — Dijaški zavod v Kranju. V teh dneh se vrši na kranjski gimnaziji vpisovanje in sprejemni izpiti dijakov v prvi razred gimnazije. Starši, ki pripeljete svoje sinove v Kranj k vpisu v prvo gimnazijo, in jim želite oskrbeti dobvo vzgojo in oskrbo, pripeljite dijake v Dijaški zavod v Kranju! Obenem, ko se javite v gimnaziji k vpisovanju, pripeljite svoje fante tudi v naš Dijaški zavod! Pripominjamo pa, da sprejemamo le dijake iz dobrih, poštenih in krščanskih družin, lepo vzgojene, ki so dobrim uspehom dovršili osnovno šolo. Dijaki iz višjih razredov, ki jih sprejemamo pod istimi pogoji, se lahko oglasijo jeseni ob začetku novega šolskega leta. Zavod skuša dijakom nadomestiti domačo vzgojo. Življenje je urejeno, kar gotovo dobro vpliva na razvoj mladega fanta. Podrobnejše informacije in navodila za sprejem v zavod daje vodstvo Dijaškega zavoda v Kranju. — Idealno letovanje za srednješolce ob morju. Očetje dominikanci na Bolu, Primorska banovina, so zgradili nov, moderno urejen internat, v katerega sprejemajo čez velike počitnice od 1. julija do 30. avg. na letovanje učencev nižjih štirih razredov srednje šole. Zavod je na malem polotoku Vk ob morju. Okoli zgradbe je peščena obala, za kopanje zelo primerna. Internat poseduje svoje lastno igrišče, vrl, dva večja čolna za jadranje in veslanje in motorni čoln za izlete. Dijaki so pod stalnim nadzorstvom patrov profesorjev in so roditelji lahko brez skrbi. Za učence, ki imajo slabo oceno iz kakega predmeta, je odrejen gotov čas za učenje, a morejo dobiti tudi privatne repetieije. Zdravstveno razmere so idealno ugodne. Tik samostana in internata je zdrava podtalna voda, hrana izvrstna, a cene zmerne. V internat se sprejemajo za novo šolsko dobo dijaki, ki bi obiskovali nižjo klasično gimnazijo s pravico javnosti, katero ima zavod. Za vse informacije se je obrniti na Upraviteljstvo gimnazije Bol na Braču (Primorska banovina). — Rezervnim častnikom. Dne 28. t. m. se vrše na Ceru velike svečanosti v čast padlim junakom leta 1914. UROIR vabi tovariše lia udeležbo teli svečanosti. Nekaj legitimacij za brezplačno vožnjo je še na razpolago. Prijave naj se takoj dostavijo pododboru UROIR Ljubljana. — Razstavni odbor Jugoslovanske kinološke zveze v Ljubljani sporoča, da je na prošnjo Slovenskega lovskega društva preložil razstavo čisto-vzrejnih psov vseh pasem na 8. septembra 1932, to pa vsled tega, ker slavi Slovensko lovsko društvo 8. septembra 1932 25-letnico svojega obstoja. Proslava 25-letnice Slovenskega lovskega društva je za našo kinologijo tako važen trenotek, da se te proslave moramo udeležiti vsi kinologi. Vse prijavnice psov smo sprejeli ter ostanejo v veljavi za prireditev razstave od 8. septembra 1932. DAJ sladoled DAM — Pri zaprtju, motenju prebave, gore-čici, navalu krvi, glavobolu, splošnem sla-bopočutju vzemi na tešče kozarec naravne Franz-Josef«-grenčice, — Po izkušnjah na klinikah za notranje bolezni je »Franz-Jo-sel«-voda zelo dobrodejno odvajalno sredstvo. »Franz-Josel«-grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. — Velika tutvina v Pržanju. Pržanj je mala naselbina na meji med občinama Zgornja Šiška in St. Vid, spada pa še v revir ljubljanske policije. V Pržanju se je včeraj zjutraj pripetila velika tatvina pri posestniku Ivanu Novaku. Novakovi so šli zgodaj zjulraj vsi na poljsko delo, zadnji ob 7. Do osmih zjutraj ni bilo pri njih nikogar. To sta izrabila dva spretna tata, ki sta se splazila v hišo in odnesla prav vso obleko. Iako sta pobrala pet moških oblek in več ženske obleke, skupaj vredno nad 7000 Din. Neki otroci so zjulraj opazili dva moška, ki sta nesla iz Novakove hiše dve veliki culi. Tata sta ubrala pot preti stranski vasi. Takojšnje policijsko in orožniško zasledovanje je bilo brezuspešno, ker sta vlomilca izginila za St. Vidom, kakor bi se udrla v zemljo. Podeželske ljudi opozarjamo, naj ne kupujejo od sumljivcev obleke, ker si znajo s tem nakopati samo sitnosti. Kdor bi pa kaj vedel o teh dveh tatovih, naj takoj opozori o tem orožnike. — Absolvente geoinetrskegn odseka na Tehniški srednji šoli v Ljubljani opozarja šolska direkcija, da morajo odpotovati iz Ljubljane v petek, dne 24. junija ob 12.38 z brzovlakom do Zidanega mosta, od Zidanega mosta pa s potniškim vlakom ob 14.40, ki prispe v Belgrad v soboto, dne 25. junija ob 5.25 zjutraj, nakar bo takoj odhod ua terenska dela. — Društvo zobnih zdravnikov za dravsko banovino prosi pt. oblasti, društva, korporacije itd., da pošiljajo korespondenco samo na društveno tajništvo v roke dr. Lojze Brenčiča, ker je odstopil predsednik dr. Jože Tavčar in vodi posle do prihodnjih volitev podpredsednik dr. Stane Tavčar. — Zakon o uradnikih. Pravkar je izšel v »Zbirki zakonov« (Tiskovna zadruga) drugi, s poznejšimi zakonskimi določbami in s stvarn. kazalom opremljeni natis XLVIII. snopiča: Zakon o uradnikih z dne 31. marca 1932. V pripombah so priobčene vse uredbe in pravilniki, izdani na podstavi tega zakona. Snopič vsebuje tudi zakon, s katerim se znižajo prejemki državnih uslužbencev, kakor tudi vse določbe finančnega zakona za leto 1932/33, ki se nanašajo na državne nastavljence. — Snopič stane v mehki vezavi Din 24, v platneni pa 36. s poštnino vred. Naroča se tudi pri Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. — Zastrupljen je z gobami se najlažje obvarujemo, ako znamo ločili strupene ln užitne gobe. V knjigi -»Naše gobe«, ki jo je spisal naš priznani strokovnjak Ante Beg, so opisane vse vrste gob, ki rastejo po naših gozdovih. Poleg tega vsebuje knjižica tudi slike v naravnih barvali vseh gob, ki jih opisuje knjižica. V knjigi najdeš tudi obilo receptov kako pripravimo gobe za okusno jed, dalje navodilo kako gobe nabiramo, sušimo in konservi-ramo. Za vsako gospodinjo, kuharico in nabiralca gob je ta knjiga velike važnosti in jo toplo priporočamo. Cena je Din 50 in se dobi v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. — »Franz-Josef« grenčica je že od nekdaj preizkušena proti motnji prebave, bolečinam v želodcu in gorečlci. — Gospodinje! Zahtevajte priznano najboljši Majarončkov kis. Ribnica Slovesen sprejem gospoda knezoškofa. Preteklo nedeljo smo imeli v Ribnici sveto birmo. Dan prej, ob prihodu g. knezoškofa pa se je odela vsa dolina v slavoloke in zastave. Največ jih je plapolalo v trgu, kjer je vsaka hiša bila okrašena. Z veseljem je treba beležiti, da so se sprejema udeležili vsi občinski svetovalci z županom na čelu. Najbolj ginljiv prizor pa je bil, ko je g. knezoškofa pozdravila šolsk a mladina. Pozdravne besede je pogumno govorila učenka Marta Nosan iz Goriče-vasi. JS a oznanila Liubliana Spored današnje II. javne produkcije ob sklepu šolskegu leta 1931-32 na ljubljanskem državnem konservatoriju: 1. Kane Pavla igra na klavirju Smetanovo Polko in Dvorakov Furiant. 2. Bajde Oton igra na violinčelu Beethovnovo IIL sonato, spremlja ga Lipovšek Marijan. 3 Gallatia Rein-bold zaigra na klavirju Sukovo Legendo in Chopinov Scherzo. 4. Ga. Golob-Bernot Franja zapoje pesmi: Bersa: Črni dan; Hahler: O polnoči; Pav-čič: Zenjica. 5. Wieniawskega koncert v d-molu igra na violini Pfeifer Leon, spremlja ga Gallatia R. 6. Sivec Josipina zapoje Smetanovo arijo iz IIL dejanja opere »Prodana nevesta« in Marnovo pesem »In včeraj rož ni prinesel gredoč«. Na klavirju jo spremlja Gallatia R. 7. Weinbergerjevo sonato igra na klavirju Lipovšek Marijan. Začetek produkcije je točno ob 20 v Filharmonični dvorani. Sedeži od 4—6 Din, stojišča pq 2 Din so v predprodaji v Matični knjigarni. Zadnja javna produkcija je v petek zvečer v Unionski dvorani. Pevski zbor Glasbene Matice ima svoj redni let ni občni zbor v četrtek, 23. junija t. 1. (nc v petek) ob 18 v Hubadovi pevski dvorani. Odbor. Zanimivo predavanje o temi: Uporaba monografije v teoriji železobetonskih konstrukcij (re-brasti nosilec), bo imel v četrtek, 23. t. m. ob 8 zvečer v poslopju tehniške fakultete na Mirju g. docent ing. M. Fakin. Vabljeni vsi! Jugoslovansko kemijsko društvo sekcija Ljubljana. V petek, dne 24. t. m. bo predaval v kemični predavalnici realke, Vegova ulica 4, gosphod docent dr. ing. L. Guzelj o temi: -.Moderni razvoj elektroanalize . Predavanje se prične ob 18 in je dostopno vsakomur. Tudi lajihe bo zanimalo kako se izdeluje resnično dobro, mehko toaletno milo. Zbirati je treba izkustva več generacij, da 86 je dosegel tako dovršen izdelek, kakor ga predstavlja Palmira milo in kakršnega zahteva nega nežne polti dam. Dolgoletne preizkušnje ter veliko truda in brige je bilo potrebno za izbiranje polrebnih vrst olja in masti za pravilno nego kože. Potrebno je bilo tudi znanje prvovrstnih strokovnjakov, da se je iz tega izvarilo milo, ki je pri idealni izbiri temeljnih snovi popolnoma mehko in nevtralno. Potem se je začelo težavno in subtilno delo parfimiranja. Vsak parfem ni uporaben, mnogo drugače prijetnih vonjev škoduje koži. Dolgotrajni poizkusi znanstvenih avtoritet so izibrali dišeče snovi in eterična olja, ki poživljajo kožo, pri tem pa tvorijo skupno prijeten vonj, ki ga ne prekaša nobeno inozemsko milo. Koža živi in se hrani. Snovi, ki jih koža ne prenaša, povzročajo kožna vnetja ali pa se na kak drug način izločujejo in se s tem koža onesnaži. Zaradi tega je silno važno, da vsakdo, ki se je odločil za pravilno nego kože in ki hoče ohraniti svojo polt čisto, mehko in mladostno svežo, z največjo skrbjo in pozornostjo izbira svoje toaletno milo. Vestno po najnovejših po-' izkusih sestavljeno mehko toaletno milo, najfinejše pilirano in deceutno duhteče, je Palmira milo. & Evharistični kongres. Pevski zbori, ki se nameravajo udeležiti na praznik apostolskih prva-j kov evharističnega kongresa z udeležbo pri sveti maši na prostem, se opozarjajo, da se vrši ob 8 (takoj po prihodu jutranjih vlakov) skupna pevska i vaja za mašo. Vaja se vrši pod vodstvom g. Mihel-| čiča v veliki dvorani Ljudske posojilnice na Kralja Pet ra cesti. Naprošajo se vsi pevci, da se vaje j v Ljudski posojilnici prav gotovo polnoštevilno udeležijo. er Smrtna kesa. V bolnišnici v Dunajskem No-i vem mestu je umrl včeraj legacijski svetnik dunajskega jugoslovanskega poslaništva g. Stanko Erhatič, ki je doma iz Celja. G. Erhatič se je ponedeljek zvečer, kakor je že poročal včerajšnji »Slovenec«, z avtomobilom težko ponesrečil. Bog j mu daj večni mir in pokoj, njegovim žalujočim I preostalim, znani narodni celjski rodbini, pa naše | iskreno sožalje! & Preosnova okrajnega gremija trgovcev. Po I sklepu načelstvene seje se bo vršil občni zbor okr. gremija trgovcev v torek 12. julija ob 8 zjutraj v mali dvorani celjskega doma. & Zlata ženska zapestna ura se je našla v nedeljo 12. junija v bližini mesta. Lastnica jo dobi pri predstojništvu mestne policije. •©• Gremij trgovcev opozarja člane, da so lahko trgovine odprte iia Vidov dan ves dan razen med slovesno božjo službo. •er Borza dela išče za takojšen nastop za v Ro-gatico (v drinski banovini) 4—5 dobrih in marljivih rudarjev prve vrste, eventuelno takšni, ki so ee vrnili iz Nemčije ali iz Holandije. V poštev pridejo predvsem neoženjeni rudarji, ki so delali ali v Leobnu ali v Fohnsdorfu ali v Trbovljah. Slovenigradec Golgota našega delavstva. Na tozadevno nase poročilo v »Slovencu« t. dne 17. t. m. na* je vodstvo tovarne kos K. Kollnerju naprosilo, d-jetje za nuročeno blago denarja. Odpustili so se večinoma dninarji in pomožni delavci, dočim so vsi stari in kvalificirani delavci še zaposleni. Kakor hitro se bodo razmere izpremenile in bo podjetje prejelo več naročil, bo jKidjetje po lastni izjavi sprejelo odpuščene delavce zopet nazaj. Smrtna kosa. V javni bolnišnici je umrl učenec tretjega razredu tukajšnje osnovne šole Mirun Debelak, sin tukajšnjega davčnega upravitelja. Podlegel je zavratni bolezni davici. Žalujočim staršem naše iskreno sožalje. Nezgpda uglednega posestnika. 'Veleposestnika Antona Kobolta v .št. Jederti je brcnil domač konj v desno roko tako nesrečno, da mu je stri roko v podlehti. Uglednemu možu želimo skorajšnjega okrevanja. Kranj Ob sklepu šolskega leta nn gimnaziji. Višji tečajni izpit na kranjski gimnaziji so napravil tle dijaki: Bašca Amalija, Bratina Ljubim, Bril-ly Marijan. Eržen Antonija, Javornik Bogomir, Jeglič Jožef, Kavčič Karel, Matajc Leon (z odi.) Novak Jožo, Spicar Bojan (z odi.) Tajnik Bojan, Zupane Rajko, Žgur Bogomir in žun Alojzij. Glede izbire bodočih poklicev so se z dijaki zaenkrat odločili takole: 4 za medicino, 2 za filozofijo, 3 za pravo, 3 za tehniko, 1 za farmacijo in 3 za agronomijo. K nižjemu tečajnemu izpitu se je prijavilo 52 kandidatov, ki so uspeli takole: 9 jc bilo izpita oproščenih, 35 ga je položilo. 7 je bilo zavrnjenih za 3 mesece, t za celo leto. Izmed 35 pa je 10 napravilo izpit z odliko, 17 s prav dobrim, ostali z dobrim uspehom. Prijava za sprejem v 1. raz. je-poslati do 23. t. in., zn zunanje izven Kranja tudi še do 24. Sprejemni izpiti se bodo vršili 25. junija ob 8 zjutraj. Gimnazijske razstave. Ni odveč, ako na tem mestu opozorimo na letošnjo nrav zanimivo in lepo urejeno razstavo dijaških izdelkov, ki je letos nameščena kar v 3 sobah. V eni so dekliška ročna dola iz I., II. in III. razr., v drugi risarske umetnine gimnazijcev, v tretji sobi pa se nahaja pestra razstava skavtov, ki razstavljajo letos prvič, da s tem po nazor o način svojega ♦"ivljenja in pokažejo svoje delo. Razstava ročnih del in skavtov je nekaj, kar je vredno pogledati. Razstava bo odprta 25. in 26. junija. Breznica Nn zelo slovesen način se je izvršila v nedeljo blagoslovitev nove motorne brizgalne. Že pogled na sprevod od doma gasilcev do cerkve je bil veličasten. Na čelu tri zastave v narodnih barvah za temi v lepo okrašenem vozu g. Pa-plerjcva in g. Pretnar, ki sta kumovala novi brlzgalni, v narodno nošo oblečene družice, katerim je sledila motorka. Gotika K. P. D. z Jesenic je imela za seboj okoli 15 trojk v narodno nošo oblečenih fantov in deklet. Sledili so gasilci iz vseh občin radovljiškega okraja. Po cerkvenem opravilu se jc vse zbralo pred cerkvijo, kjer jo bila blagoslovitev, in izročitev motorke |>o botrih požarni hrambi. Krasen govor jo imel nato g. Hubert Lcilcr, župnik iz Bazovice. Govorili so še ir. Finžgar, g. Rus z Bleda in g. Bizjak, župan. Prijetna /obuva se je nato razvila na vrtu ir. Zuonnii. Vrnem, ki so prihiteli na to slav je in pripomocrli, du se jc iako izvršilo kličemo. ^Bog povrni!« Sedaj je skrajni čas, da vzamete Aspirin-tablett. Proti prehladu, revmatizmu ia bolečinam Aspirin tablete pristno samo v originalnih omotih. -Odobreno od Miniilarslva Socijalne politike i nnrodnog zdravlja S. Br. 8104 ud 16. 5. 193J. Spori POZIV G. Z. S. P. Sporočamo vsem članom GZSP, da se vrši 10, redno zborovanje JZSS v nedeljo dne 10. julija ofc 8.30 v beli dvorani hotela Union v Ljubljani. Dnevni red zborovanja je JZSS poslala vsem klubom in društvom. Samostojne predloge naj klubi In društva v smislu pravil pošljejo zvezi preko podzvez najkasneje do 25. t. m. o katerih bo razpravljat še podrobnejše širši odbor GZSP na svoji seji dne 26. t. in. na Jesenicah. Opozarjamo vsa klube in društva, da svoje denarne obveznosti napram podzvezi ozir. zvezi takoj urede, ker ne bodo imeli glasovalne pravice. Vsak klub ali društvo lahko pošlje na občni zbor več delegatov, glasovalno pravico ima samo en delegat, ki mora biti tudi označen na pooblastilu. Klubi in društva, ki ne bi na noben način mogla poslati delegate, kar pa ni želeti, so naprošeni, da izdajo i>ooblastilo delegatom podzveze ali svojih najbližjih klubov. Za polovično vožnjo je zaprošeno! Vsi klubi in društva, ki so priredila v sezoni tekme se pozivajo, da pošljejo o njih takoj poročila podzvezi najkasneje do 24. t. m. Vsi igralci, ki ne bodo na teh polah, bodo iz seznaam verificiranih črtani v smislu verlfikncijskih določil. Dalje pozivamo vse klube in društva, da do navedenega datuma pošljejo še sledeče podatke: 1. ime in sedež kluba; 2. odbor kluba; 3. število članov in to neverificiranih in verificiranih; 4. koliko predavanj, izletov in tekem ste priredili v pretekli sezoni; 5. koliko tekmovalcev se je udeležilo klubskih in medklubskih tekem, katero mesto so zasedli in kateri tekmovalci (navedba imen); 5. katerih tekem ste so udeležili na področju GZSP in na področju ostalih podzvez, po katerih tekmovalcih; 7. dolgost prevožene proge. Pozivamo, da vsa navedena vprašanja točno izpolnite ter jih sigurno do 24. I. m. dostavite upravi GZSP, katera rabi te podatke za glavno skupščino JLSS. GZSP sklicuje za nedeljo dno 26. t. m. ob 6.30 v kavarni Čop na Jesenicah sejo širše uprave, katere se morajo brezpogojno udeležiti vsi odborniki in zastopniki klubov GZSP. Predvsem pozivamo delegate iz Bleda in Kranjske gore. Dnevni red seje bo objavljen v dnevnem časopisju. RAZNE ŠPORTNE VESTI V nedeljo so igrale v Zagrebu dame za drž. prvenstvo v tenisu. Letos je Zveza razdelila vse tekmujoče klube v dve skupini. Naši klubi so tekmovali s hrvatskimi klubi. Tekmovalo so je po propozicijali Davisovega pokala. Prvenstvo gosp. si je priboril Hašk, z zmago nad mariborskim Rapidom. V semifinalni tekmi za prvenstvo dam sta ee pa srečali zastopstvi Haška in Ilirije. Hašk sla zastopali gospodični Kovač iil Njemirovski, Ilirijo pa gdč. Havnikar in Dacar. Zmagale so članice Haška s 4:1. Od naših tekmovalk se je najbolj odlikovala gdč. Ravnikarjeva, k:i je pokazala zelo lep slog in mirno igro. Hašk mora še igrati z Mariborovdml damami. Z dopoldanskim vlakom so potovali včeraj skozi Ljubljano francoski nogometaši, člani prvaka Pariza »Racing Club de France«. V njih moštvu igra šest državnih reprezenlantov, dva madjarska in turški nogometaš. Imajo pa tud j črnca, ki študira v Parizu in je baje prav izvrsten igralec. Simpatični francoski nogometaši igrajo danes v Belgradu. Po tej igri so vrnejo v Zagreb, kjer bodo igrali soboto in nedeljo proti HaSku in Gradjan-skem. Kaj znajo ti pariški nogometaši povedo najbolj rezultati tekem, ki so jih igrali pred kratkim. Angleške klube so povečini premagali in sicer New Castle 3:1, proti Arsenalu so izgubili s 3:2, Manchester United so odpravili s 4:8, prvaka Španije Bilbao so odpravili s 4:1. Sedaj bomo imeli Sriliko pokazati v igrah z našimi klubi kaj znajo, e vemo ali se ne bi posrečilo tudi kakemu naših klubov pridobiti Francoze, da bi nastopili v Ljubljani? Za naše občinstvo bi bil to pač redek dogodek. V Zagrebu eo tiči, to smo že dostikrat povedali. Ko gre za mednarodno tekme, takrat se vodilnim ne dela nobenih ovir. Poročali smo že, da so se celo prvenstvene tekme odlagale, ako je šlo za kako mednarodno tekmo. V soboto in nedeljo bodo igrali s Francozi, za njimi pa pride dunajski Rapd. Tu smo pa k sreči tudi mi soudeleženi. Kajti radi gostovanja Rapida v Zagrebu, se je posrečilo angažiirati Dunajčane tudi za Ljubljano. Drugače bi najbrže Rapid ne prišel v Ljubljano. Vsaj pod takimi pogoji ne, ki ]>a tudi za naše razmere niso posebno ugodni, toda za Rapid vse eno niso pretežki. Kolesarstvo močno nazaduje, to ugotavljajo v Zagrebu, kjer je v nedeljo k kvalifikacijski tekmi na 200 km startalo komaj 7 tekmovalcev. Ponavadi so imeli ob takih prilikah na startu okoli 30 tekmovalcev. Za zvezdno dirko v Celje so bili na startu samo trije tekmovalci. Starejši dirkači ne tekmujejo več, mlajši pa no pokažejo posebne ainbicje. Radi tega hočejo starejši z lastnimi seniorskimi dirkami, pri katerih bodo nastopili bivši prvaki propagirati kolesarski šport. No, pa menda tudi pri nas ni dosti boljše, čeprav je bilo kolesarjenje naš prvi tekmovalni šport. NARODNO GLEDALIŠČE V LJUBLJANI OPERA Začetek o:b 20 Sreda, 22. junija: TURANDOT (gdčna Majdičeva). Red D. ' Četrtek, 23. junija: Zaprto. Stran 6. »SLOVENEC«, dne 25. junija 1932. Stev. 144. liodoči ameriški admirali. Ameriški pomorski kadeti, ki so letošnjega junija dovršili kadetnico, v oaradi. orodno nastoouo službo častnikov. Največji nasip na svetu grade v Arizoni v Sev. Ameriki. Delajo noč in dan. nasip, vidimo po zasilnem mostu na sliki. Kako ogromen bo V večni temi Postojnske jame Komu ni znana naša Postojnska jama, najlepši bisor slovenske zemlje, ki pa je danes večini Slovencev nedoslopna. Že v srednjem veku so jo poznali, potem je prešla v pozabljen je, dokler je leta 1818 niso zopet odkrili. Približno pred 100 leti pa je grof Franc Hohenvvarth, ki se je sam pečal z naravoslovjem, v Postojnski jami našel čudnega hrošča. Preiskoval ga je in dognal, da hrošč nima oči. Znanstveno se ta hrošč od tedaj imenuje »lpp-toderus hohenvarti«. S Hohenvvarthovo najdbo so učenjaki postali pozorni na življenje v podzemeljskih jamah. Našli so živali brez oči, brez barve, brez kril, živali z zelo razvitimi tipalkami, in jih začoli preiskovati. Za 100 letnico Hohenvvarthove najdbe pa sta sedanji ravnatelj Postojnske jame vitez Andrej P e r k o in ravnatelj narodno-zgodovinskega zavoda v Trstu prof. dr. Josef Mtiller v jami napravila svojevrsten zoološki vrt, biološko postajo podzemskih živali in rastlin. Postaja ima tri dele. V prvem delu se nahajajo jamske rastline brez cvetov, brez zelenih listov. Žive v petih terarijih in v dveh akvarijih. Mala črna drevesca, komaj nekaj milimetrov široka, brez vej, ne vedo za pomlad, ne za zimo. V jami ni zime, ne pomladi, ampak vedno samo jamski letni čas in večna tema. V drugem delu je 8 velikih posod z vodo, v kateri švigajo človeške ribice. Tukaj obiskovalcu razsvetljuje življenje samo rdeča luč, ki ne škoduje podzemskim živalim. Vsaka druga luč bi jih motila in jim škodovala. V največji posodi mrgoli kakih 200 človeških ribic. Njihova glava je kačji podobna. Živalice so kakor prekajene jegulje v izložbi. Njihova barva je nekako belo-rdečkasta, taka nekako, kakršne so po svoji barvi sedaj nogavice modnih dam. Tupatam kakšna živalica pomoli svojo glavico iz vode, pa človek vidi, da nima oči. Tu so spravljeni tudi mali hrošči, podzemski raki, jamske ribe in polno drugih živali, ki nimajo še niti imen. V tretjem delu je poskusna postaja. Semkaj so prinesli nekaj živalic iz solnčnega sveta, živalic, ki so se zunaj vesele in vse pisane veselile solnčnih žarkov. Te živalice se v večni temi sicer plode, pa tudi izumirajo in prezgodaj odmirajo, ker hočejo znanstveniki pričakati trenotka, ko bodo potomci teh živalic začeli prihajati na svet brez oči in brez vseh tistih delov, ki bi jih potrebovali zunaj na prostem, ki pa jih ne potrebujejo v jami. Ta del postaje je največja senzacija za znanstveni svet. Ravnatelj podzemskega živalskega vrta Andrej Perko je izjavil, da je napravil s pomočjo znanih znanstvenikov točen načrt za naloge, ki naj jih izvršuje ta njegova postaja. Po tem načrtu hoče ugotoviti življenje rastlin in živalic vseh vrst,, katere prebivajo v Postojnski jami. Tu se bodo pa zbirale tudi živalice iz drugih jam, ki jih Postojnska jama nima. 600 let stara čarovnija - v modi Nesrečni kozel na kresni večer - Zablode modernih praznovercev Ogromni žerjavi na ladjah, ki na ltenu pri Diissel-dorfu dvigujejo vlačilno ladjo, katera se je spomladi potopila. Ladji z žerjavi sta pripluli s IIo-landskega. En žerjav dvigne 150, drugi pa 80 Ion. Nove angleške uniforme V angleški armadi nameravajo uvesti nove uniforme, ki bi bile bolj primerne kakor 60 dosedanje. Izkazalo pa se je, da je zelo težko napraviti uniformo, ki bi bila topla, nepremočljiva in obenem lahka. Zato bodo namesto dosedanje spodnje obleke uvedli lahke volnene puloverje z rokavi. Tak pulover bi bil še enkrat lažji od dosedanjih oblačil, ki jih bo nadomestil. Tudi vojaški plašč je tako težak, da ga morajo vojaki pri dolgih pohodih naložiti na vozove. Pa tudi zoper dež ni nič kaj prida. Odpravili bodo tudi platnene plahte, ki so jih doslej vojaki vlačili seboj za streho šotoru ali za odejo ponoči. Posebno za odejo je taka plahta za nič, ker ne pokriva nog. Zato bodo vpeljali kapuce iz lahkega sukna ali pa nepremočljive plašče. S tem se bo vojakova prtljaga olajšala za 70% dosedanje teže. ★ Ravnatelj: »Veste, v čem mi najbolj ugajate? Da kot mlad igralec niste domišljavi in zavistni.« Igralec: »Čemu naj bi bil? Saj vem, da noben mojih tovarišev nič ne zna.« Učitelj: »Kdo od vas mi ve imenovati nekaj zelo važnega, česar pa pred 50 leti še ni bilo?« »Janezek: »Mene. gospod učitelj!« * Nekje v obmorskem »hotelu«. Tujec si s strahom ogleduje sobo. »Je pa vsaj posteljno perilo snažno?« »Menda je, gospod! Prejšnji gost, ki je spal na teh rjuhah, se je vsako nedeljo kopal v morju.« • Stara nemška pripovedka pripoveduje, da so | se 1. 1300 na vrhu gore Brocken v Harzu zbrali vsi čarovniki sveta. Tam so ob luninem svitu pričarali na svet lepega mladeniča, katerega imenovali »Ho-inunculus«. Na kresni večer so na vrh hriba prav nad prepad pripeljali kozliča in začeli brati čarov-ne besede iz svojih čarovniških knjig, nakar je iz kozleta postal lep mladenič. Tako pripoveduje nemška pripovedka. Vsebino te čarovniške pripovedke, ki je izšla v posebni knjigi, je brez dvoma bral tudi Goethe ter jo porabil v svojem »Faustu«. Našel pa se je moderen znanstvenik, angleški profesor Priče, kateri hoče poskusiti, koliko ča-rovne besede, ki so bile pred 600 leti izgovorjene na tisti gori, danes še drže. Sklenil je v družbi s svojimi londonskimi tovariši, psihologi, ponoviti to, več ko 600 let staro čarovnijo na letošnji kresni večer. Da bodo gospodje znanstveniki popolnoma pripravljeni na ta čudoviti znanstveni poskus, so imeli že več vaj. Naša slika nam kaže eno takih vaj in skušenj za kresni več«. 7 sredi Čarovniške-ga kroga vidimo stati glavnega čarovnika. Njegovo vlogo je prevzel angleški profesor g. Priče sam. Njegov pomočnik pa je prof. Joad, profesor na londonskem vseučilišču. »Čist« devica«, katera mora tudi sodelovati pri tej čarovniji, pa je gdč. Urta Gordon. Mesečino zaenkrat predstavljajo le umetni reflektorji; čarovnija se mora namreč izvršiti ob luninem svitu. Množica ljudi, ki jo vidimo na sliki, pa so radovedni turisti iz raznih delov sveta, ki so prišli gledat, ali bo res iz kozla postal človek. Čarovnija na kresni večer se bo pa vršila takole: Točno ob polnoči morajo biti vsi na svojem mestu. Na mali ravnici je narejen čarovni trikot, katerega en del mora biti obrnjen naravnost proti mestu Kassel. Nato zakurijo kres, obenj pa postavijo kadilnico, iz katere se kadi kadilo. V mesečnem svitu priženo na rob prepada nesrečnega kozleta. Čarovnik za!he brati iz velike stare knjige čarovniške besede, čista devica pa poliva kozla s črnim vinom in ga začne maziliti z nekim mazilom, ki jo sestavljeni} tako, kakor zapoveduje 6tara ča-rovniška knjiga. Tako mazilo ni lahko sestaviti. V njem mora biti kri od netopirja, kateri pa mora biti ujet pred polnočjo. V to kri je treba pomešati medu, perja, prahu izpred cerkvenih vrat, kosti in drugih nenavadnih potrebščin. Ko je branje končano in je kozel že dovolj umazan, ga pokrijejo z belim prtom. Tedaj se bosta profesor Priče in čista devica gospodična Urta Gordon sklonila nad kozla in bosta obenem začela izgovarjati čudne čarovniške besede. Sedaj nastopi čas. ko bi iz kozla moral nastati lep mladenič. Že pri izkušnjah je navzočim v tem trenutku zastal dih, ko je čista devica dvignila beli prt in se je pod njim pokazal — kozel. Kozel je bil tak, kakršen je moral biti, polit s črnim vinom, namazan z blatom, prestrašen in obupan, ker bi bil brez dvoma opolnoči rajši stal ali pn spal v svojem hlevu, kakor pa tu sredi teh čudnih bitij. Ta poskus bodo ponavljali še večkrat, dokler ne bo nastopil kresni večer. O teh poskusih nemško in angleško časopisje mnogo piše ter se eni zavzemajo za ponovitev take čarovnije, drugi pa so proti. Angleški učenjaki, ki sodelujejo pri teh čarovnijah, pravijo, da je sedaj čas. da se taki poskusi vrže in da se ljudem s temi poskusi dokaže, da je vse le praznoverje. Drugi trdijo, da stare čarovnije niso bile tako brez nič in da je resnica, da se duhovi ljudem prikazujejo. Priče sam pravi, da je tako pisanje o duhovih najboljši dokaz, da je treba ljudem razkrinkati ničnost vseh čarovnij. Na drugi strani pa nemški listi nekam hudobno pristavljajo, da si morda angleški profesor Priče vendar le želi, da bi se mu njegov poskus posrečil in da bi mogel iz kozla pričarati lepega mledeniča. Najsi bo že kakor hoče, ali so te izjave učenjakov resnične ali ne, dejstvo je, da je na svetu silno mnogo praznoverja ravno v krogih tistih ljudi, ki nimajo več vere. Preganjati to praznoverje z nesrečnim kozlom je več ko naivno. Dajte nazaj ljudem vero, katero ste jim vzeli, pa vam ne bo potreba preganjati praznoverja z blatnim kozlom v čarovniškem trikotu! Bivši nemški cesar Viljem II. (na desni) se mudi v Holandskem kopališču Zandvoort, kamor ga je povabil berlinski bankir von der Heydt. Na levi je van Houten, holandski kralj kakaa. Po 12 letih kaznovan umor V Weimarju na Nemškem je bil obsojen na smrt 37 let stari kmečki hlapec Alfred Ritter, ki je pred 12 leti umoril neko dekle. Ritter je svojo žrlev umoril 18. februarja 1920 na skrivaj s 16 vbodljaji. Mrtvo truplo je vrgel v vodo. Ko so zločin odkrili, so takoj osumili Ritterja in ga zaprli. Kmalu so ga pa morali izpustiti, ker so njegovi svojci, posebno pa njegov prijatelj, pričali, da so Ritter tistega večera ni ganil od doma. Zato so pozneje prijeli več drugih vaščanov, med njimi tudi gospodarja umorjenega dekleta, in so jih obdolžili strašnega zločina. Ker so tudi ti izpričali svojo nedolžnost, so jih izpustili in umor je ostal nekaznovan. Letošnjega aprila pa se je Ritter spri s svojim prijateljem, ki je pred 12 leti zanj pričal. Prijatelj je v svoji jezi šel na sodišče in tam povedal, da je pred 12 leti govoril laž. Na podlagi tega so vnovič prijeli Ritterja, ki je naposled priznal svoj zločin, za katerega je bil potem obsojen na smrt. Bivšega nemškega cesarja toži Francoz Lindin. pri civilnem sodišču v Peraine. Od cesarja zahteva odškodnino 100.000 frankov, češ da je Viljem II. kriv, da so nemške čete pri nekem napadu ubile njegovo 9 letno hčerko. našli. Izkopane kosti so prenesli v geološki zavod v Budimpešto. Zanimivo je, da so v neposredni bližini odkopanih kosti našli tudi orodje iz kamna. Najbrže je pred mnogimi tisoči leti tukaj bilo kako grobišče. Ravnatelj geološkega zavoda dr. Kolo-man Ernst pripoveduje, da je pred 1 mesecem bral v londonskih listih, da so tudi na otoku Javi v neki votlini našli kosti neandertalskega človeka. Skoro ob istem času so blizu kraja Sagvar ob Blatnem jezeru odkrili predzgodovinsko naselbino. Takoj izpočetka odkopavanja so našli mnogo živalskih ostankov iz ledene dobe, posebno od severnega jelena. Tudi v drugih krajih komitata Zala so našli ostanke predzgodovinskih ognjišč. Ta selišča leže danes 6 m globoko pod vrhnjo plastjo. Vse-ufiliški profesor Hollendonner je na podlagi rastlinskih ostankov in pa ostankov oglja ugotovil, da oglje izvira od takozvane močvirske smreke, ki je na Ogrskem rastla le v ledeni dobi. To je bilo baje pred kakimi 40.000 leti. — Tako sklepajo učenjaki. Odkrita grobišča jamskega človeka Iz Budimpešte poročajo: Blizu ogrskega mesta Erlau so starinoslovci v neki jami našli predmete, ki po njihovem mnenju izvirajo iz predzgodovinske dobe. Zadnje mesece so v tej jami skrbno kopali in pred nekaj dnevi so imeli zaželjeni uspeh. Našli bo namreč človeške kosti, ki so podobne kostem jamskega človeka iz Neandertala. Višji geolog dr. Otokar Kadič je prišel preiskavat jamo in ugotovil, da je po večini napolnjena z ilovico. V zgornjih plasteh ilovice so našli kosti jamskega medveda, mamuta in nosoroga ter drugih prazgodovinskih živali, katere so živele v ledeni dobi. Največja zanimivost, ki jo je našel Kadič, pa so kosti pračloveka in zelo dobro ohranjena spodnja čeljust, o kateri trdijo, da je močnejša in večja od čeljusti kulturnega človeka. V spodnji čeljusti so našli 14 dobro ohranjenih zob. Poleg tega so našli tudi nekaj ostankov hrbtenice, ki po mnenju učenjakov izvira od ženske. Tam zraven je ležala še druga spodnja čeljust, baje od majhnega otroka, in dobro ohranjena človeška lobanja. Otroških ostankov iz predzerodovinske dobe doslej nikjer še niso Stev. 143. »SLOVENEC«, dne 24. junija 1932. Stran 3. Sovjetski izvoz lesa Dočim jc kontingent mehkega lesa, izvoženega letno iz USSR z ozirom na velike količine skoro vsakomur znan, ker najdejo veliki zaključki tudi v dnevnem časopisju svoj odmev, pu je javnost le malo podučeua o deležu ITSSR pri celotni produkciji žlahtnega in trdega lesa. V tej stvari navajam številke iz sovjetske statistike same, ki navaja: Celokupna mednarodna trgovina žlahtnega in trdega lesa znaša povprečno: Okrogli les Rezani les . . Furnirski les . 2,760.000 kub. metrov »75.000 25.000 Ruski delež na tej trgovini znaša: pri okroglem lesu 5%, pri rezanem lesu 1% in pri furnir-skem lesu 10%. Glavni produeenti navedenih vrst lesa so: USA ,(za hrastovino in jesenovino), Poljska (za hrasto-vino), Jugoslavija (za bukovino in hrastovino) ter Turčija (za orehovino). Glavni uvozniki pa so: Anglija, Nemčija. HOlandska, Francija, Belgija, Italija, Avstrija, Južna Amerika, Egipt, Avstralija itd. Anglija sama uvozi letno skoro 1 miljon kubičnih metrov trdega in žlahtnega lesa, Nemčija, Francija in Italija vsaka po cca 500.000 kubičnih metrov. Čeprav se količina, izvožena iz Rusije v zadnjih letih veča, pa je — pravijo Rusi — vseeno nezadostna z ozirom na razvoj celokupnega eks-porta lesa iz USSR. Sovjeti so izvažali: Leta 1926 „ 1927 „ 1928 „ 1929 „ 1930 64.000 m3 69.500 „ 73.800 „ 127.600 „ 210.000 „ Navedene količine vsebujejo tudi one vrste lesa, ki so bile izvožene kot surovine, odnosno polizdelki. Eksport neobdelanega lesa (hlodov) se manjša vsled tendence po industrijalizaciji so- Premo g Ženeva, junija. L. 1929 je dobil gospodarski odbor Društva narodov od Sveta Društva narodov nulogo, preiskati položaj mednarodne premogovne industrije in pokazati na pota iz krize, v kateri se nahaja tu panoga industrije. Sedaj pa je odbor predložil končnoveljavno poročilo o premogovnem vprašanju, i/, katerega posnemamo ipar važnih podatkov. Produkcija premoga je dose- fla svoj višek v I. 1929 s 1393 milijoni ton. tej statistiki so vpoštevani tudi podatki za lignit, ki je bil spremenjen v vrednost črnega premoga. Pripominjamo, da je svetovna produkcija znašala pred vojno 1. 1913 1242 milijonov ton. Od I. 1925 do 1929 je svetovna produkcija premoga narastla za 12%. Istočasno je produkcija samega lignita narastla za 24%, petroleja za 39% in električne energije za približno 50%. Od 1. 1929 na I. 1931 pa je padla produkcija premoga od 1393 na 1118 milijonov ton. Stalno pa narašča delež evropske produkcije. Nazaduje le delež severnoameriške premogovne industrije. Zanimiva je statistika, ki kaže odstotni.delež raznih držav v evropski produkciji. I? 1^31 (v oklepajih podatki za 1. 1929) je znaSaL delež: Anglija 44.3% (43.4%). Nemčija 23.5% J2L0%), Francije 9.9% (8.9%), Poljska 7.6% Belgije 5.3% (4.5%), Češkoslova- ška 2.6% (2.7%), Holandska 2.6% (1.9%). ostala K v ropa brez Rusije 4.2% (4.2%). O ruski produkciji ni ipodntkov, vendar vemo iz drugih virov, da je bilo v preteklem letu rusko produkcijo ceniti na 50 milijonov ton, dočim je znašala 1. 1930 43.65 milijonov ton. Med najvažnejšimi državami izvoznicami premoga je lani v primeri z I. 1930 narastel izvoz iz Poljske, Ilolandije in Belgije, dočim je padel angleški,nemški, francoski in češki izvoz. V vseh državah pu je nazadoval domuči kon-sum. Poleg tegu so narastle zaloge v Belgiji. Nemčiji, sarskem ozemlju in poljski Zgornji Šleziji od 5 milijonov ton koncem I. 1929 na 20.7 milijonov ton konec I. 1931. Zaloge v Franciji in Angliji so pa istočasno narastle od 0.8 na 4.7 milijonov ton. Zato končno priporoča gospodarski odbor, da se še v nadalje sklepajo mednarodni dogovori, sa j so osnovna načela teli dogovorov pravilna. V mednarodni ureditvi uvozu in izvoza je rešitev težkegu ipoložaja svetovne premogovne industrije. Seveda je pa prednogoj zn to treba ustvariti v močnih nacionalnih organizacijah premogovne industrije. Nova tvornica kvasa. Kakor poročajo iz Belgrada, je finančno ministrstvo odobrilo ustanovitev tvornice kvasa družbi »Bosansko poljoprivredno industrijsko d. d.c v Brčkem. vjetske eksploatacijo, medtem ko izvoz obdelanega lesa (furnirjev) narašča, in sicer: Izvoz raznih vrst žlahtnega lesa je znašal (za neobdelani les): leta 1.929 4.479 ton, leta 1930 pa samo še 1.752 ton. Temu nasproti pa je znašal izvoz furnirjev, izdelanih iz žlahtnega lesa leta 1928/29 416.000 listov, leta 1929/30 pa že 591.000 listov. Najvažnejši odjemalci sovjetskega žlahtnega lesa so že zgoraj navedene države. Ta sovjetski les vporabljajo za izdelavo pohištva iz furnirja ter v druge posebne svrhe (konstrukcijo letal, tipografič-ne klišeje, pletilne čolničke itd., slednje dvoje iz zelenike) in pa za mizarje. Predelavo žlahtnih lesov, namenjenih za izvoz vršijo v USSR sledeče organizacije: trust Zakles-bum, transkavkaška zadruga (vsi sortimenti), tru-sta Tadjles in Kirlesprom (oreh), Sevkavpromles in severnokavkaška zadruga (drenove palice za ribarjenje). S produkcijo furnirskih listov iz žlahtnega lesa se pečajo transkavkaške žage ( Tiflisu in drugje). Les se izvaža v splošnem v sledečih oblikah: zelenika in oreh v hlodih, dren v palicah, kostanj žagan, furnirski listi iz oreha, ali furnirski orehovi hlodi, hlodi platane, jesenovine, karagača in orijen-talske platane. Imena organizacij, ki dobavljajo te produkte značijo kraje izvora tega blaga. Oreh prodajajo v štirih kvalitetah: extra, I.. II. In III. Furnirski listi so označeni po kvaliteti za extra in navadne ter poleg tega še po njih dimenzijah. Običajno so furnirski listi povezani po* 25 komadov skupaj iu nič markirani, to pa zato, da se ne kvarijo. Eksport rezanega materijala žlahtnih lesov se vrši največ preko Leningrada. Batuma, Gragrija ter preko postaj Šepetovlca in Negoreloje. Drenove palice gredo preko Novorosijska. Prodajo pa vrše izključno le sovjetska trgovska zastopstva v raznih evropskih in izvenevropskih državah. Br. Mestna hranilnica v Osjeku. Kakor poročajo zagrebški listi, je župau mesta Osjek naslovil na meščanstvo proglas, da naj ne dviguje vlog v zavodu. Če upniki ne odstopijo od svojih odpovedi vlog, bo morala mestna hranilnica poiskati zaščito po čl. 5. zakona o zaščiti kmeta. Od septembra 1931 pa do danes je zavod izplačal vlagateljem 38 milj. Din, dobil pa je v tem času novih vlog samo 13 milj. Din. Poleg tega znašajo terjatve zavoda do Praštedione in Ljubljanske kreditne banke 14 milijonov Din. Konkurz je razglašen o imovini banke Bosanski kreditni zavod, za z. o. j., osnovano leta 1922. Pri glavnici 956.000 Din so znašale vloge 3.4 milj., upniki pa 1.2 milj. Din. Gospodarski svet. Z ozirom na skorajšnje sklicanje članov gospodarskega sveta je izšla o tej važni instituciji knjiga Lj. St. Kosiera »Privredno veče u Jugoslaviji«. Knjiga je obsežna ter stane 195 Din. Naroča se pri Finančni biblioteki v Zagrebu, Mažuraniča trg 3. Borza Dne 22. junija 1932. Denar V današnjem deviznem prometu so ostali tečaji Curiha iu Prage neizpremenjeni. Popustili so tečaji Berlina iu Londona, dočim so se ostali tečaji učvrstili. Promet je bil običajen. Ljubljana. Amsterdam 2274.82—2286.18, Berlin 1334.52—1345.32, Bruselj 784.65-787.99, Curih 1097.35—1102.85, London 202.88—204.48, Newyork ček 56.17—5645.16, Pariz 221.49—222.71, Praga 166.78—167.64, Trst 287.57 —289.97. Promet na zagrebški borzi je znašal brez kompenzacij Din 77.807. Curih. Belgrad 9, Pariz 20.19, London 18.54, Newyork 513.875, Bruselj 71.40, Milun 26.25, Madrid 42.30, Amsterdam 207.40, Berlin 121.87.50, Stockholm 94.75, Oslo 91, Kopenhagen 101, Sofija 3.45, Praga 15.20, Varšava 57.50, Atene 3.35, Carigrad 2.48, Bukarešta 3.07, Helsingfors 8.70. Dinar uotira: (valuta) 12.30. Vrednostni papirji Tendenca za državne papirje je bila nekoliko čvrstejša, vendar so tečaji ostali v glavnem neizpremenjeni. Promet je bil na zagrebški borzi naslednji: vojna škoda 100 kom., in 7% Beirovo posojilo 3.000 dol. Nadalje je bilo zaključenih 30 kom. delnic Priv. agrarne banke. Ljubljana. 8% Bler. pos. 44 bi., 7% Bler. pos. 40 bi., Stavbna 40 den., Ruše 125 den. f Zagreb. Narodna banka 3880—4000, Priv. agr. I banka 204-206 (207, 208, 204), 7% inv. pos. 49-52, agrarji 22.50-24, vojna Škoda 178-182 (182), 6. 177.50—180, 7. 175-179, 8. 174-179, 12. 173-179, 6% begi. obv. 32-33, 8% Bler. pos. 41—44, 7% Bler. pos. 38-39 (38, 38.50), 7% pos. DHB 42-45. Belgrad. Narodna banku 3850 den. (3860, 3850), 7% inv. pos. 50-51 (50), agrarji 23—24, vojna Skoda 178-180 (177), vel. kom. 180 bl„ 6. 178.50 do 180 (175, 178), 6% begi. obv. 32-32.50 (32.75, 31.75), 8% Bler. pos. 44bl., 7% pos. DHB 43.50 bi. Dunaj. Don. sov. jadr. 56.50, Escomptege. 100, Zivno 53, Ausigger Chemische 101, Alpino 8.40, Trboveljska 19.05. Žitni trg Novi Sad. Pšenica: bč. okol. Novi Sad 79 kg 2% 125—127, bč. okol. Sombor 78 kg 2% 125—127, sred. bč. 79 kg 2% 125-127, gor. bč. 79 kg 2% 126—129, bč. potiska 79 kg 2% 128-130, bč. ladja lisa 79 kg 2% 128-130, bč. ladja Begej 79 kg 2% 126-128, ban. 79 kg 2% 124-126, ban. par. Vršac 78 kg 2% 121-128. Ostalo nespremenjeno. Tendenca sluba. Promet 79 vagonov. Sombor. Vse nespremenjeno. Tendenca nespremenjena. Promet 36 vagonov. Budimpešta. Tendenca slabša. Promet miren. Pšenica: oktober 10.88—11.20, zaklj. 11—11.02. — Rž: oktober 9.30—9.75, zaklj. 9.46-9.48. Koruza: maj 11.62-11.63, zaklj. 11.60-11.62. Chicago. Pšenica: jul. 18.875, sept. 51.625, dec. 54.375. Koruza: jul. 30.375, sept. 82.375, dec. 32.625. Oves jul. 20.625, sept. 20.875, dec. 22.875. Rž: jul. 30, sept. 32.875, dec. 36. liVinuipeg. Pšenica: jul. 54.875, okl. 56.875, dec. 58. — Živina Dunajski prašičji sejem. (Poročilo tvrdke Ed. Saborsky & Coni., Dunaj.) Prignanih je bilo 6866 pršutarjev in 5591 špeharjev, iz Jugoslavije 235 pršularjev in 2672 špeharjev. Cene: špeharji najboljši 1.50, I. 1.45-1,48, II. 1.40-1.45, kmetski 1.45—1.55, najboljši 1.65, pršutarji 1.70—2, najboljši 2.15. Tendenca: I. špeharji so se pocenili za 5-8 grošev, lahki pršbtarji so se podražili za 5 grošev, težki pušutarji pa so slabo držali cene prejšnjega tedna. Neprodanih je ostalo 48 pršutarjev in 125 špeharjev. Tržič Prvoobhajancev smo imeli letos 81. V nedeljo so pristopili prvič k obhajilni mizi. Vsa slovesnost se je izvršila v najlepšem redu. Popoldne so v cerkvi pokazali pred celo faro, kaj znajo, pa so se dobro odrezali. Ljubka je bila tudi prireditev v »Našem domu«, kjer je Marijin vrtec nastopil z par igricami primernimi za ta dun. Drugače pn poteka življenje v našem mestu mirno naprej. Doživeli smo koncert »Sluv-eac iz Ljubljane, cerkveni pevci so napravili daljši izlet na Štajersko. Naše gore so izgubile zadnji sneg in vedno bolj zelene ter izvabljajo turiste. V nedeljo lx> nn Kofcah ob 10 sv. maša za pokojnega upravitelja »Planinskega doma« g. Kvedra. Enako bo sv. maša nn Kofcah na praznik sv. Petra in Pavla kakor tudi potem naslednjo nedeljo. Avtopodjetnik Pepi Goričan jc po skoro soglasnem sklepu občinskega odbora končno dobil koncesijo zn avtobusno zvezo z Ljubljano in je že pričel z redno vožnjo. Iz Tržiča odha ja ob 7 in pol 2. Iz Ljubljane pa ob 11.30 iu 5.40. Isti podjetnik tudi redno vzdržuje zvezo Tržič — Ljubelj, kjer bo potnike sprejemal avstrijski avto do Celovca. Predilnica sedaj obratuje v polnem obsegu, le število delovnih ur je še ve Ino skrčeno. Za honorarnega veroučitelja na meščanski šoli je z ministrskim odlokom naslovljen kaplan Zakrajšek Viktor, ki je že do sedaj poučeval verouk na tej šoli, ne pn v Kranju, kot jc poročal nedeljski »Slovenec«. Pročrami Radio-Liabliana t Sreda, 22. junija: 12.15 Plošče — 12.45 Dnevne vesti —■ 13. 00 Čas, plošče, borza — 18.00 Salonski kvintet — 19.00 Gospa M. Maver in dr. N. Preobraženski čitata odlomke iz komedije Ostrov-skega »Volki in ovcy« — 19.30 Literarna ura: črtice (G. Sterniša) — 20.00 Samospevi gospe Zorke Levičnikove — 21.15 Samospevi g. Lado Hribarja — 22.00 čas, poročila — 22.15 Salonski kvintet. Četrtek, 23. junija: 12.15 Plošče — 12.45 Dnevne veeti — 13.00 Čas, plošče, borza — 18.00 Salonski kvintet — 19.00 Dr. A. Bajec: Italijanščina — 19.30 Dr. M. Rupel: Srbohrvaščina — 20.00 Pero Horn: Poglavje iz vzgojeslovja — 20.30 Koncert dveh klavirjev. Izvajata gg. R. Gallatia in I. Krm-potič — 21.15 Koncert Slovenskega vokalnega kvinteta — 22.15 Klarinet solo, igra g. Janko Gre-gorc — 22.45 Čas, poročila. Drugi programi i Četrtek, 23. junija: Budapost: 12.15 Straufiov koncert — 22.00 Plesna glasba — 23-00 Ciganska glasba. — Dunaj: 20.30 Čtivo — 21.00 Nabožna glasba — 22.20 Ciganska glasba. — Praga: 19.00 Operni prenos — „ Jezik očistile peg!" Na grd vsakdanji n e m č i z e m bi rad opozoril. Vsevprek se govori — iu piše: izgledam, izgledaš, izgleda za nemški a u s s e b e n. To s pa ko so za svojo spakedrano govorico iznašli n e in š k u t a r s k i meščanski in uradniški krogi, ki za ves svet niso hoteli govoriti, kakor je govoril naš kmet, diisi.so ludi iz njega izšli. V knjigo in časnik ji' zašla še le zadnja desetletja, tako da je Pleteršnik, ki je tudi spakedranke in tujke verno zapisoval, še nima. Nemec je govoril: du s i e h s t gut aus, gosposki Slovenec brez čuta za slovensko jezikovno svojstvenost, je brez pameti prevajal dobesedno: »dobro izgledaš«. Kmet je pa še vedno lepo po slovensko povedal: zdrav (kar dober) si videti, ali: »na oči (Gorenjci: na tič) si pa zdrav (dober); ali če je oni tožil, da je Ie morda boleti, mu je odgovarjal: kažeš (ali; kaže, videti je) pa, da si kar zdrav (kar dober) ali: zdiš se pa kar zdrav (dober) — danes bi marsikdo rekel in pisal: »izgledaš pa kar dobro«. Ta odurna potvara se danes po časnikih in knjigah, zlasti po prevodih zanaša že tudi med kmeta, ki se trudi, da bi si jo prisvojil iu svoje stare lepe izraze zavrgel. Zalo je treba, da jo iz listov in knjig čimprej pometemo. Torej ne: izgledal je siv . kakor je pisal leposlovni (?!) poročevalec, marveč: videti je bil siv, ali: na oči je bil siv; ali: kazalo je, da je bil siv, ali: zdelo se mi je, da je bil siv; če je bil pa v resnici siv iu ne le na videz, se pa kar pove: bil je siv. Ni prav, če n. pr. ženski, ki jih ima trideset, rečeš: pa ne izgledaš za trideset, marveč: pa jih trideset ne kažeš, ali: pa jih ni videti ; ne: izgledate za deset let mlajši, nego: videti ste za deset let mlajši, ali: k a žete jih pa deset manj; ali na oči jih imate pa dvajset. Ni pravilno: to izgleda kot sir, ampak: lo je kakor sir, to je videti ko sir; to knže, da je sir; to kaže, da bo (da bi bil) sir; to se mi zdi (kakor) sir. Ni prav: slabo, dobro izgleda (o vremenu); marveč: (vreme) lepo, slabo kaže; ali žita izgledajo lepo, namesto: žita lepo kažejo; ali: vse izgleda po tem, namesto: vse tako kaže. Prav taka grda skovanka je beseda izgled za nemški Aussehen. Neroden nemčizem je: Brtining nima veliko izgleda na uspeh. Naš človek pravi: Br. nima veliko upa(nja) na uspeh, ali: kaže (zdi se), da Br. ne bo imel prida uspeha. Neslovenska in strašno trda je beseda: Slabi izgledi podonavske konference namesto da bi se reklo: Podonavska konferenca slabo kaže; ali: Podonavska konferenca brez upa na uspeh. — Prav taka cvetka je: »Španska vlada nima nobenega izgleda na pomirjenje naroda. • Po slovensko: španska vlada — kaže — naroda ne more pomiriti; ali: nima upa, da bi itd. Pozimi smo dan za dnem v poročilih Slovenskega planinskega društva« brali: Izgledi za smuko dobri, sijajni itd. namesto: Smuka kaže dobro, sijajno; ali kar: smuka dobra, sijajna. — Ne vem, kdo in s kakšnim pomenom je utrgal dehteči cvet: »Voda je dajala narodom m 1 a d o s t n i iz g 1 e d — mladosten videz, mladostno podobo. Nemčizem je: Kako pa lo izgleda? namesto: Kakšno pa j e to? ali: komu (čemu) je pa to podobno? — Kako pa izgledaš? namesto: kakšen pa si? — Slovensko ni: to in ono lepo izgleda, namesto: to in ono je videti lepo, se mi zdi lepo; ta in oni dobro izgleda, namesto: ta in oni je videti zdrav, čvrst, ali: je zdravega lica, zdrave barve. — Včasih ljudje z nemško besedo: dobro, slabo izgleda (er s i e h t gut, s c h l e c h t aus), menijo tudi: odebelil, zredil se je, shujšal, zmedlel je; zalo mu reko: kako si lepo okroglega lica, kako si postaven, včasih ludi kar naravnost: kako si se zredil. 22.20 Moravska Ostrava. — Langenberg: 20.00 Življenje in kraji ob Odri — 21.15 Proslava kresne noči. — Beromiinster: 20,00 Radio orkester — 20.20 Klavirski trio. — Rim: 20.45 Pester koncert — 21.30 Poet/, komedija — 22.00 Pester koncert. — Belgrad: 20.40 Pester koncert — 21.40 Prenos iz Ljubljano. — Berlin: 19.10 Zborovna glasba — 20.00 Življenje in kraji ob Odri — 21.55 »Mavra , opera. — Toulouse: 19.45 Koncert vojaške gogdbe — 20.30 Operne pesmi — 21.30 Operetne pesmi in glasba. — Stuttgart: 21.20 Melodije — 21.50 »Mavra«, opera po Puškinu. — Barcelona: 21.05 Radio orkester. — Milano: 19.05 Pestra glasba — 19.30 Pester koncert — 20.30 Operni prenos. — Zagreli: 20.30 Ljubljana. ji taš? .9 c "s > S EŽ o « So ®So^ » co —f .a tOČ S, •7 a-> E ..os ►«5<3 So ElsS-3 &S-1S £8* S a . _ S 1 i s _ - 2 (3 Ss « f? ~v-' Q i-Q .. .M m j; M N IX N . > Jt 1 N -« > ci$Q co Sfcs . IS .o Q"3 fi > S N g jS5>-=® I « £ d . 1 S .O 'S S a Sca Hcoir fi o o a a c -J j-SJ:« •i O g '" -f -U _ . '> pe ...« Eksplozije so mešale svoje rjovenje, dim ni imel več časa, da bi se razkadil in drobir je v lokih besno žvižgal okrog nas. Zdajci nas je oslepil žoltordeč ognjeni sij. Z enim samim gibom smo se vrgli drug proli drugemu; bili smo omamljeni, srce je zastalo. Ne da bi bil kaj slišal ali čutil, je udarila Gilberta po glavi težka pest, v obraz mu je zasikal peklenski dih ... Ko se je s težko glavo zopet zavedel, je straho-ma zgenil z nogami. Ubogale so, premikale so se... Ne, tu ni imel nič. Potem si je z roko potegnil po obrazu... Glej, bila je rdeča! Bilo je na čelu blizu senc. Sklonil sem se nadenj in dejal: »Saj ni nič ... Samo praska. : Ni mi odgovoril, še ves omamljen, in je dolgo ležal nepremično. Z vso težo naslonjen nanj, je ležal poleg njega na kolenih Hatnel in tiščal obraz v zemljo. Ni se ganil, ni dihal, a Gilbert se ga ni upal nagovoriti niti se ga dotakniti da bi mogel vsaj še minuto verjeti, da ni mrtev. Potem je vprašal Lemoine-a, ogibajoč se prave besede: »Tega je tudi, kaj?« Ta je samo pokazal na curek krvi, ki je tekel izpod čelade za vrat. Eden več... Spodaj v lijaku je ležal kup najmanj desetih teles. Med dvema krvavima plaščema je gledal izpod mrličev odprtih oči bitni obraz. Mrtev ali še živ? Gilbert je odprl svoj obvezni sveženjček in si ovil čelo. Z žepnim robcem si je obrisal kri, ki mu je v toplih rižah polzela po licih; potem je pekoče čelo pritisnil na hladno puškino cev, da bi se pomiril. Med kratkim odmorom je slišal desno od sebe pokati puške in ročne granate. Zmedeno si je dejal: »Zdaj pač zopet naskočijo.« A ni imel več poguma, da bi se ozrl po planjavi. Udaril je nov skiijien strel in razmesaril zemljo, potem pa se je razletel tik nad nami 10.5 cm-ski šrap-nel. Gilbert je za trenotek popolnoma oslepel, srce mu je zastalo. Nato je planil kvišku, se z enim samim skokom pognal na rob lijaka in zdrvel naprej. Hotel se je skriti v kaki drugi luknji, vseeno kje, samo v tej jami, v tem zijajočem grobu ni hotel več ostati. Zopet je pribučal nov skupen strel: sploščil se je ob tleh. Potem je vstal, kakor blazen tekel na desno pa zojiet na levo, se izpodtikal nad trupli. Vse jame je našel zasedene: |)ovsodi zmrvljeni mrtveci, ranjenci, ki so izkrvaveli in prežeči vojaki. »Ali pri tebi ni še malo prostora?r »Ne... Tu imam ranjenega tovariša.« Trenotek je še begal, potem se je pa za majhno grivo plosko vrgel na trefeuh. Srce mu je bilo v hitrih sunkih, kakor žival, ki jo je hotel pod seboj zadušiti. Hlipajoč, brez misli v vročični glavi, je prisluškoval topovom. Iznenada mu je blisnila misel: >Pa saj sem pobegnil!...« Stran 8. *SLOVENEC<, dne 22. junija 1932. Štev. 141. ali oglasi V^dka beseda 50 par ali prostor drobne vrstice 1'50Din. Najmanjši znesek 5 Din.Oglasi nad 9 vrstic se računajo viš/e.Zaogla-se >troqolitovskega in reklamnega značaja v*akavr*tica 2 Dur Najmanjši zne>«k10Din.Pristojbina za šifro 2Din.V*akogla> treba plačati pri naročilu.Na pismena vprašanja odgovarjamo le.čejepriloiena zinamka.Ček.račun LjubijanalO.31!?.?-- ^ Beseda samo 50 par Zaposlitev šoferja ali kakršnokoli delo iščem pri kaki tvrdki. Naslov v upravi »Slovenca« št. 9394._(a) Kmečka žena stara 34 let, želi službo kot samostojna gospodinja na kmetijo. Gre pa tudi samo v pomoč gospodinji. Naslov v upravi »Slovenca« št. 9449. (a) Gospodična s trgovsko šolo bi rada šla v prakso v pisarno brezplačno. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Praksa« št. 9434. (a) Mesarski pomočnik T svoji stroki dobro iz-vežban, popolnoma samostojen delavec, želi svoje mesto spremeniti. Ponudbe na upravo »Slovenca« v Ptuju. (a) Jluibodobe Beseda samo 50 par Hišnika sprejmem s 1. julijem 1.1. Zglasiti se je osebno na Lasten dom, nezadolženo imetje dose-žete najhitreje z brez-obrest. posojilom »Stavbne hranilnice in posojilnice«, Ljubljana, Miklošičeva 15/A. (d) i Sv. Petra cesti 11. I Vajenci (b) II Beseda samo 50 par Učenec ali učenka z znanjem nemščine — se sprejme v trgovino z mešanim blagom. Ponudbe na upravo »Slovenca« št. 9383. (v) Brivskega vajenca s primerno šolsko izobrazbo sprejme salon Na-vinšek, Selenburgova ulica 1. (v) Učenec za trgovino s špecerijskim in kolonijalnim blagom, s primerno šolsko izobrazbo, se sprejme takoj. Naslov v upravi »Slovenca« št. 9436. (v) Beseda samo 50 par Iščem družabnika s 40 do 50.000 Din kavcije za usnjarsko trgovino. Ponudbe na upravo »Slovenca« št. 9446. (d I Posojilo 25.000 Din na novo hišo v Ljubljani iščem na prvo mesto. Obresti po dogovoru in vrnitev na željo. Ponudbe pod »Sigurnost« št. 9435 na upravo »Slovenca«. (d) T t Si si Beseda samo 50 par Prikrojevalni tečaj za damska in moška oblačila se prične vsakega 1. v mesecu. Poučuje se najmodernejša metoda. — Priglasitve se sprejemajo vsak dan. Natančnejša pojasnila daje lastnik konc. strok, šole Teodor Kune, Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 4, II. nad. Krojni vzorci se izvršujejo po meri. stanovanja Beseda samo 50 par Dvosobno stanovanje pritiklinami se odda. Istotam tudi soba s shrambo. Solnčna lega. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 9392. (č) Stanovanje dveh ali ene sobe s kuhinjo oddam v novi hiši v Zalogu. Naslov v upravi »Slovenca« št. 9445. (č) Sostanovalec se sprejme. Dunajska cesta 5'I. (s) Opremljeno sobo z dvema posteljama oddam. — Naslov v upravi »Slovenca« št. 9432. (s) Beseda samo 50 par Preklici Podpisani izjavljam, da nisem plačnik za dolgove, ki bi jih napravil moj sin Kubelj Franci. Zg. Šiška, dne 20. junija 1932. Kubelj Franc. V upravi »Slovenca« naj se dvignejo sledeče ponudbe: Brezkonkurenčno, Dobro idoča trgovina. Dvočlanska. Edinstvena prilika. Ekonomija. Eksistenca. Hiša z vrtom. Iščejo se nabiralci. Izvrsten. Kavcija. Marljiva 8878. Muholovec. Omara. Plačam takoj, 9355. Po dnevnih cenah. Postranska zaposlitev. Postranski zaslužek. Poštena in zanesljiva. Pridna, 9057. Redka prilika. Sreča. Stalna eksistenca. Takoj 7853. Točen plačnik, 7955 Ugodni pogoji, 9298 Ugodno, 7807. Ugodnost. Uspeh. Zanesljiv in a<5i'en Zaupno. 200.000 št. 9354. 1932 št. 8556. 18-3 št. 9115. 9244. Čitajte in širite »Slovenca«! Opremljeno sobo veliko, solnčno, oddam takoj dvema osebama ali zakoncema, na željo tudi s hrano. Franc Iskra, Vič št. 16. (s) Krasno sobo opremljeno, dve postelji, parketirano, v podpritličju, oddam sostanovalce ma, najraje zakoncema. Krek, Einšpilerjeva 25. (s) Na Bohinjskem jezeru v novi vili, se odda soba z dvema posteljama. Naslov v upravi »Slovenca« št. 9456. (s) j^ESOHul Beseda samo 50 par Gostilna dobro vpeljana, se odda takoj v Mariboru. Lanski promet 200 hI. Naslov i upravi »Slovenca« Mari bor. (n) Posestva Beseda samo 50 par Več parcel po ugodni ceni naproda). Foizve se pri Oražmu v Mostah pri Ljubljani. (p) Enonadstropna hiša novo zgrajena, z lepim vrtom in dobro vpeljano trgovino z mešanim blagem — ugodno naprodaj. Plača se iahko s hranilno knjižico. Naslov v upravi »Slovenca« št. 8819. (p) Vila na Vrhniki z zemljiščem, na lepi razgledni točki, primerna za upokojenca, naprodaj. Poizve se pri Ivanu Caser-manu — gostilničarju na Vrhniki. (p) Hiše ali posestva od 35.000 Din naprej prodaja Posredovalnica Maribor, Sodna ulica 30. (p) Gostilno enonadstropno, mariborsko, proda za 160.000 Din Posredovalnica Maribor, Sodna ulica 30. (p) Prodam krasno vilo v severnem delu Ljubljane. — Naslov v upravi »Slovenca« št. 9437. (p) Imrnsim KLAVIRJE pokvarjene in razglašene popravlja in uglašuje strokovno najboljše in najcenejše. - Društva popust. - Jos. Bajde, Ljubljana, Gosposvetska 12. g Oblastv. koncesijonirana IEEECES1I Beseda samo 50 par Motorno kolo dvotaktno, v dobrem stanju, poceni naprodaj. — Florjančič, Nunska ulica št. 3. (f) Štirisedežni auto vsled preselitve takoj poceni naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 9314. (f) Avtomobilistil biciklistil Uporabljajte za vaša vozila le India Super pneumatiko in Star olje. Zaloga in zastopstvo — Motor Import Cie., d. z o. z., Celje, Vodnikova ul. 2. (f) »Renault« automobile prvovrstne, osebne, tovorne, vse rezervne dele, dobro ohranjen Fiat 503, nudi najceneje Sikor, Cesta na Rožnik 19. (f) »PUCH« motorna kolesa od 3000 Din dalje, vulka-nizira avto-, motorne in dvokolesne plašče po nizki ceni. - Alojzij Ussar, Maribor, Trg Svobode 2. Kupimo Beseda samo 50 par Srebrne krone staro zlato in srebro kupuje RAFINERIJA DRAGIH KOVIN - Ljubljana, Ilirska ulica 36, vhod z Vidovdanske ceste pri gostilni Možina. Čebelni vosek pristen in čist kupujemo po najvišji ceni v vsaki množini. — Golob & Ko., tovarna kemič. izdelkov, Vič pri Ljubljani. (k) Vrednostne papirje kupuje Koinanditna družba M. Jankole, Selenburgova 6/II. (k) Bukova drva cepanice in okroglice, suhe, kupuje »Iliriia« dr. z o. z., Ljubljana, Dunajska cesta 46. (k) I Pohištvo i Beseda samo 50 par Spalnica skoraj nova, v modernem slogu, afrikanska breza, vezan les, ugodno naprodaj. C. Brajnik, Cesta v Rožno dolino št. 24. (š) Puhasto perje j čisto, čohano po 48 Din kg, druga vrsta po 38 Din kg čisto. belo. gosje po 130 Din kg in čisti puh po 250 Din kg Razpoši j Ijam po poštnem povzetju L. BROZOVIC - Zagreb, Ilica 82. Kemična čistilnica peria Telefon 2059 Nogavice, rokavice in pletenine Vam nudi v veliki izberi najugodneje in najceneje tvrdka Kari Prelog. Ljubljana, Židovska ulica in Stari trg. |1| Novi obrtni zakon se naroča pri Komandit-ni družbi M. Jankole — Selenburgova 6/11. (I) Pognčmb, Bohoričeva ulica 5 l'P III O« ji drva Konfekcija — moda! Najcenejši nakup. Anton Presker, Sv. Petra cesta št. 14. Ljubljana. (1) Spalnice od 2000 Din dalje, kuhinje od 1000 Din izdeluje Goljar, Gosposvetska 13 (Kolizej, dvorišče). (š) [2B2EEEJ Beseda samo 50 par Vrtne stole zložljive, proda Tribuč, Glince, Tržaška cesta 6, telefon 2605. (1) Nogavice rokavice, robce, perilo, torbice, kravate nizke cene, samo pri PETELINC-u Ljubljana, ob vodi blizu Prešernovega spomenika. Štedilnike raznih vrst; vrtne, balkonske in stopnjiške ograje, dim. vratica, brzoparilnike, nudi po najnižjih cenah ključ, podjetje Ciril Podržaj, Ig pri LjubljanL Orehov žagan les en vagon — ugodno prodam. Josip Novak, Slov. Bistrica. (1) Potrti v globoki žalosti sporočamo v svojem in v imenu odsotne sestre Josipine por. Muiich, kakor tudi v imenu vseh sorodnikov, da je naša premila, ljubljena, zlata mamica, babica, prababica, sestra, teta, tašča in svakinja, gospa Marija Bevc roj. Gorenc vdova upravnika dež. naklade v ponedeljek 20. junija ob pol 11 zvečer, previdena s svetotajstvi za umirajoče, po dolgotrajni bolezni umrla v 71. letu svoje starosti. Svoje življenje je posvetila neizmerni skrbi za nas, katerim je žrtvovala svoje zlato materinsko srce. To zlato srce bomo vklenili tudi po njeni smrti z neizmerno ljubeznijo, ki naj ji lajša večno spanje. Pogreb naše zlate mamice bo v sredo 22. junija ob 17 izpred mrtvaške veže splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 21. junija 1932. Ing. Ladislav Bevc, tehn. svetnik, Albin Bevc, uradnik univerze, in Josip Bevc, dimnikarski mojster sinovi. Brez posebnega naznanila. Mestni pogrebni zavod v Ljubljani. Sveže češnje debele, trde, črne, bele, rdeče, kg 4.50 Din, sveže hruške, mlad fižol in grah kg 5 Din — razpošilja franko naročnik po 25 kg brzovozno G. Drechsler, Tuzla, 0) irrargi IBWfcB8®6RH®ES?8888w» Beseda samo 50 par Posteljne mreže podložene s peresi in navadne, izdeluje najceneje tvrdka Alojzij Andlovic, Komenskega ulica 34, na Ledini. Sprejemajo se tudi popravila. (t) Tvrdka A. VOLK Ljubi lana. Resi leva cesta 24. nudi najceneje v«e vrste Dšenično moko in drnee mtevike izdelke. Zahtevajte ceniki pristen, naraven s čistim sladkorjem vkuhan sc dobi u» malo in veliko v lekarni dr.G.PICCOLI Ljubljana Dunajska u. 6 Modroce otomane divane. fotelje in vse tapetniške izdelke vam nudi najceneje lanacsf Narobe Ljubljana, Gosposvetska cesta št. 16 (pri Levu) Krušno moko in vse mlevske izdelke vedno sveže dobite pri A. & M. ZORMAN Liubliana. Stari trg št. 32. DRVA Trgovina s kurivom Iv.Schumi Dolenjska cesta Telefon 2951 PREMOG Posteljne 2i£ne vloge v lesenih ali železnih okvirjih, ter zložljive železne postelje izdeluje solidno točno po naroiitu tvrdka Pavel Strgulec Ljubljana, Gosposvetska cest al S Zahtevajte brezplačni ceniki Crinii1 razne velikosti nudi po nizkih cenah sodarski mojster Kosirnlk Štefan Ljubljana VII., Vodnikova 18 AMERIKAN-KOLA-LIMONADA osvežujoča brezalkoholna pijača S. Kunčič — Ljubljana Sv. Petra cesta 45 Povodom 20 letnice obstoja svoje tvrdke bom prodajal ure, zlatnino, srebrnino, dragulje z 20% popustom Ivan Pakiž Ljubljana, Pred Škofijo 15 Stole, mize in klopi zaklopne, železne, izdeluje najceneje po dogovoru J. ZOR KO, ključavničar, Ljubljana, Glince, cesta II št. 6. FOTOAPARATE svetovnih tvrdk Zeiss-Ikon, Roden-stock, Voigtlander, Welta, Certo itd ima vedno v zalogi iotoodd. Jugoslovanske hnjigarne V Ljubljani Zahtevajte ceniki Prva jugoslov. žična industrija d. z D. z. — CELJE izdeluje luknjaste pločevine iz raznih kovin za vsako industrijsko potrebo in žično pletivo za vrine ograje, transportne Irake iz žičnega pletiva etc Telefon 117 ZAHVALA. Ob tako nepričakovani bridki izgubi ljubljenega soproga, predobrega očeta, sina, brata, zeta, svaka in strica, gospoda ŠTEFANA DRAŽILA izrekamo tem potom vsem, ki so z nami sočustvovali, svojo srčno zahvalo. — Osobito se zahvaljujemo pevskima zboroma »Grafika« in »Slavec« za v srce segajoče žalostinke, vsem njegovim stanovskim tovarišem, raznim organizacijam, nadalje za poklonjene vence in cvetje ter vsem, ki so blagega pokojnika v tako častnem in innogobrojnem številu spremili na njegovi poslednji poti. V Ljubljani, 20. junija 1932, ŽALUJOČI OSTALI. uimmimnimm^ #LAMNIf(l MOŠKI IN ŽENSKI prvovrstne domače izdelave, najnovejše i mode — nizke cene — nudi le M Polaniko Julija, LJubljana 4 Sv. Jakoba trg (stoj niča) 753c)S 'ii iitpiEinuiHiiiiiHiiiiiiiiiiiii' liiAiKiiiiii!! i m .1 «mh mmmmmmmmmmmmm Predtiskana ročna dela za vse! Slenski prti 7 Din, stenski prti. rdeče uli modro obrobljeni lil Din, prtički oil 1 Din naprej, titnzinc. mitje ete Novi vzorci, fiist tisk. dobro blago. Malek & Miheš, Ljubljana ikiIck liotola Štrukelj. Vezenje zaves, perilu, raonogramov ote. Enttnnic, nžu rtranje. - »Breda« žepni robci komad Din. Naznanilo! Slavnemu občinstvu naznanjam, da sem preselil svoj frizerski salon z Ljubljanske cesle 6 na Dečkov trg 4. Za obilen obisk cenjenega občinstva se najvljudnejše priporočani. Anton Čoh frizer za dame in gospode Celfe - Dečkov trg 4 KRANJSKE DEŽELNE ELEKTRARNE javljajo, da je umrl danes zjutraj v splošni bolnišnici gospod Joško Geč obratovodja ob Završnici. Pogreb bo v sredo, dne 22, junija t. I. ob 3 popoldne izpred mrtvašnice splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. Dolgoletnemu zvestemu uslužbencu ohranimo trajen spomin! Kranjske deželne elektrarne. Mestni pogrebni zavod v Ljubljani, Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel <">