GLASILO KULTURNO PROSVETNEGA DRUŠTVA SLOVENSKI DOM ZAGREB OKTOBER 2025 • ŠTEVILKA 88 • ISSN 1331 - 548X Intervju Tanja Fajon: „S Hrvaško 20. vseslovensko imamo več srečanje v skupnih Prezidu interesov kot razhajanj“ Zakon o medijih: Pomembno Po učnem načrtu priznanje za kmalu tudi Slovence na učbenik Hrvaškem za slovenščino 2 Novi odmev izdajata VSEBINA 88/2025 Kulturno prosvetno društvo Slovenski dom Zagreb SLOVENSKI DOM - NAŠ DRUGI DOM in Svet slovenske nacionalne manjšine Uvodnik . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 3 Mesta Zagreb Trajalo je kratko, a bilo zelo lepo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 4 s pomočjo Ste me hoteli videti strto? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 5 Savjeta za nacionalne manjine Odprtje skupinske razstave Niti v neskončnosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 6 Republike Hrvatske Obvestilo Duhovne sekcije . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 6 in Urada vlade Republike Slovenije za Pri nas so se ob praznikih prepevale slovenske pesmi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 7 Frančiška Ikodinović je nova vodja KO DIS Zagreb . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 9 Slovence v zamejstvu in po svetu. Obvestilo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 9 Poslovili so se . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 10 Za izdajatelja: Darko Šonc SLOVENCI NA HRVAŠKEM Po osmih letih namesto na Reki v Zadru . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 11 Uredništvo: Vseslovensko srečanje v Prezidu . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 13 Stanka Herak, Irena Pavlović, Slovenske, ki so delale ne Hrvaškem, 2. del . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 15 Darko Šonc, Tanja Borčić Bernard, Prošnja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 16 Cvijeta Pandol Udiljak, Ivanka Filipan, 82. obletnica osvoboditve taborišča Kampor . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 16 Dejan Vodovnik, Ana Bakulić. Rast za pomoč zamejcem, lastnikom podjetij in obrti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 18 Aktivni na dogodkih . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 18 Kulturni mesec Slovenskega doma Karlovec . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 20 Urednica: SKD Ajda gostovala v Krakovu . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 21 Agata Klinar Medaković Pesniški večer – Poezija iz duše . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 22 Folklora z Bleda navdušila obiskovalce . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 23 Pregled, priprava in oprema besedil: Čezmejna prijateljstva, znanje in sodelovanje v Loški dolini . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 24 Marija Mica Kotnik Dnevi slovenske kulture povezali istrske Slovence . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 26 Obisk ekipe oddaje Rojaki . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 28 Oblikovanje in prelom: Razstava hrvaških čipk in druženje ob kleklanju . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 29 Intergrafika TTŽ d.o.o. Od Poletja v Bazovici do fotografij srečanj z medvedom . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 30 In leto je naokoli … . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 32 Tisk: Otroški teden v znamenju delavnic … . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 34 Intergrafika TTŽ d.o.o. NOVICE OD TU IN TAM Bistranska 19, Zagreb Pomembno priznanje za Slovence na Hrvaškem . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 35 Po učnem načrtu kmalu tudi učbenik za slovenščino . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 36 Izhaja občasno v slovenskem in Nov most na otok bo s slovenskim pridihom . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 37 hrvaškem jeziku. O umetni inteligenci in maminem mezinčku . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 38 Naklada: 800 izvodov ODMEVOV INTERVJU Naslov uredništva: »S Hrvaško imamo več skupnih interesov kot razhajanj« . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 39 Kulturno prosvetno društvo Slovenski dom Zagreb PRETEKLOST V SEDANJOSTI Masarykova 13/I, 10000 Zagreb Za slovenske izgnance je po 80. letih 2. svetovna vojna le končana . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 42 tel./fax +385 (0)1 48 55 171 KULTURNA OBZORJA slovenski-dom@zg.t-com.hr Na kratko od tu in tam – in še kaj . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 44 http://slovenci-zagreb.hr V čast Lavrinove nagrajenke . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 46 Bogastvo raznolikosti na Zrinjevcu . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 47 MATERINŠČINA 80 let Inštituta za slovenski jezik . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 48 GLASILO KULTURNO PROSVETNEGA DRUŠTVA SLOVENSKI DOM ZAGREB OKTOBER 2025 • ŠTEVILKA 88 • ISSN 1331 - 548X Model C . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 48 Od hiš z dušo v navezi, tesnih prijateljstev in do Trsta Borisa Pahorja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 49 Zgodbe o malem čuku, ki živi v Nuku . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 51 Na izletu pri človeških ribicah in na oddihu za dušo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 52 ZDRAV DUH V ZDRAVEM TELESU Intervju Tanja Fajon: „S Hrvaško imamo več Šport krepi narodno identiteto . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 53 Vseslovensko skupnih srečanje v interesov kot Prezidu razhajanj“ Pomembno Po učnem priznanje za načrtu kmalu ZA VSAKOGAR NEKAJ Slovence na tudi učbenik Hrvaškem za slovenščino Poletne dobrote za v shrambo in kozarec . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 55 Stanka Herak in Cvijeta Pandol Udiljak (z leve) na dnevu narodnih POMISLEK ZA KONEC manjšin Mesta Zagreb. Foto: Antun Most, hidak, ponte, moct, urë … . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 56 Bukovec SLOVENSKI DOM, NAŠ DRUGI DOM UVODNIK 88 3 Pomembni koraki za vse nas Marija Mica Kotnik Tudi tokratna, že oseminosemdeseta številka bi po napovedih v prihodnje dobili tudi učbenik(e) za našega Novega odmeva je tako kot že nekaj njih slovenščino. prej, prežeta s številnimi in »raznobarvnimi« pri- Čeprav je slovenščina v nekaterih osnovnih in srednjih spevki od blizu in daleč. Pač, po jesensko. Navsezadnje šolah na Hrvaškem navzoča že več kot poldrugo de- smo vstopili v čaroben čas barv, še kak mesec in bo setletje, je hrvaško ministrstvo za znanost, izobraže- zima, nato pa spet pomlad. Ampak pustimo času čas, vanje in mlade šele konec avgusta prvič sprejelo učni naravi, da naredi svoje, mi si pa le vzemimo čas za li- načrt za predmet Slovenski jezik in kultura v osnovnih stanje (tudi) tokratne številke našega glasila. in srednjih šolah. Večina drugih narodnih manjšin na Pred nami je november, mesec in čas, ko se narava Hrvaškem učni načrt za svoj materni jezik že ima. Tudi umirja v jesenskih odtenkih in ko tradicije ter kultur- to je pomemben korak za vse nas. ni pomeni dobijo priložnost, da zasijejo v vseh svo- Kakorkoli, to sta vsekakor nova dva, zelo pomembna jih barvah in pomenih. To je tudi zadnji mesec pred kamenčka v mozaiku slovenske narodnostne manjši- začetkom zime, kar pomeni, da se pripravljamo tudi ne na Hrvaškem. na hladnejše mesece – obdobje, ko zaključimo zad- nje zunanje projekte, pripravljamo dom za zimo in se osredotočamo na ustvarjanje topline v naših do- Čeprav je slovenščina v nekaterih osnovnih movih. Včasih so naši predniki ta mesec izkoristili za in srednjih šolah na Hrvaškem navzoča že konzerviranje hrane – tudi mi jo bomo ali smo jo že in več kot poldrugo desetletje, je hrvaško tudi o tem pišemo tokrat – pripravo zalog drv in dru- ministrstvo za znanost, izobraževanje in gih osnovnih potrebščin, saj so zimo dojemali kot čas, mlade šele konec avgusta prvič sprejelo učni ko se bo življenje upočasnilo in bo potrebno preživeti načrt za predmet Slovenski jezik in kultura v s tem, kar imajo. In tudi shrambe se že šibijo pod težo osnovnih in srednjih šolah. tako kislih kot sladkih dobrot. Pač, nikoli ne veš, kaj nam zima prinaša … Marsikaj se je dogajalo in zgodilo v zadnjem času. Brez preteklosti pa tudi ne gre, saj tudi ta, sestavljena Eden pomembnejših dogodkov je bil zagotovo spre- iz številnih manjših, pomeni pomembne kamenčke jetje medijskega zakona v slovenskem državnem v mozaiku vsakdanjega življenja. O Slovenkah, ki so zboru. »Če te ni v zakonu, si lahko pozabljen tudi v delale na Hrvaškem, je bilo doslej malo, zelo malo pi- praksi,« je ob tem javnosti povedala raziskovalka na sanega. Zdaj so raziskovalci svoje raziskovalne intere- Inštitutu za narodnostna vprašanja Barbara Riman. se premaknili in se začeli ukvarjati tudi s to, skorajda Novi zakon o medijih, ki ga je državni zbor sprejel v pozabljeno problematiko, ki se jo bržkone številni še začetku septembra, namreč prvič omenja tudi slo- spomnijo – iz izročil, morda pa tudi še v »živo«. Od- vensko manjšino na Hrvaškem ter njeno pravico do prtje te problematike, v tej številki objavljamo že 2. javnega obveščanja in celovite obveščenosti. nadaljevanje zgodbe, na straneh našega Novega Od- Pomemben korak za vse nas. meva je precej zanimivo branje. Nikakor ni nepomembno niti to, kar je storilo hrva- Tudi na knjige, ki naj vam polepšajo in bogatijo je- ško ministrstvo za izobraževanje. Tik pred začetkom senske večere, – poleg kutinove marmelade, na pri- novega šolskega leta 2025/2026 je namreč prvič po- mer – nismo pozabili. In še na marsikaj. No, pa začni- trdilo učni načrt za poučevanje slovenskega jezika in mo listanje in prebiranje … kulture v hrvaških šolah. Predstavniki slovenske skup- nosti verjamejo, da bo ta korak pripomogel k boljše- mu položaju Slovencev na Hrvaškem, učenci pa naj SLOVENSKI DOM, NAŠ DRUGI DOM 4 BILI SMO V PULJU Trajalo je kratko, a bilo zelo lepo Na Dnevih slovenske kulture smo 17. oktobra v Domu hrvaških veteranov v Pulju nastopili tudi pevci MePZ Slovenskega doma Zagreb. Dan po nastopu smo izkoris- tili za ogled mesta. Stanka Herak Na večeru slovenskih pesmi je pevce in občinstvo nagovorila predsednica SKD Istra v Pulju Danica Avbelj. Vsi pevci smo si bili enotni in odločeni, da bomo naše prijateljstvo na takšnih in podobnih priredi- tvah še naprej negovali, saj smo vedno znova veseli, ko se srečamo. Po končanem večeru, ki ga je odlično pove- zovala Maja Tatković Diklić, smo prenočili v apartmajih Villa Marija, in se naslednji dan odpravili na ogled mesta. Nenazadnje iz Pulja ne smeš oditi, brez da spoznaš njego- vo bogato zgodovino. Po mestu nas je strokovno vodila turistična vodička Daniela Devetak. Popeljala nas je od Arene, preko Foruma do znanega Slavoloka. Med drugim smo si ogledali mesto nekdanjega benedik- tinskega samostana, kjer so našli najstarejše izkopanine, stare štiri tisoč let. Med njimi je bilo več kot dva tisoč amfor, zaradi česar je to mesto postalo največje najdišče amfor v Evropi. Nekoliko naprej smo si ogledali hišo, kjer je v 19. Utrinek z ogleda največjega istrskega mesta. stoletju deloval astrofizik Herman Potočnik – najbolj znan bila priložnost za mlade fante, da so jih pridržali in se tako po tem, da je napovedal, da bomo enkrat poleteli v vesolje. z dekleti tudi spoznali. Izvedeli smo tudi, da so na Forumu Mesto z bogato zgodovino prodajali sužnje, tu je bila tu javna kuhinja, ribarnica in Pulj je res mesto z bogato zgodovino. V času Rimljanov je trgovine, kjer je bilo mogoče kupiti vse, v majhnih stekle- bilo središče dogajanja na Forumu. Danes v eni od palač ničkah tudi lažne solze. Le te so si mlade vdove nakapale službuje župan mesta. V tistih časih je tam obstajala t. i. v oči, da so lahko jokale za svojimi umrlimi, precej starej- cesta „galebarenja“, kjer so se zaradi neravnih kamnitih tal šimi možmi. Pulj se je skozi čas razvijal in širil; tu so bili dekleta spotikala in bila v nevarnosti, da bi padla. In to je Rimljani, Franki, Benečani, Italijani in različni narodi Av- stro-Ogrske monarhije. Tako je v času 90 let število prebivalcev iz 900 naraslo na 53 tisoč. Danes je Pulj večkulturno in internacio- nalno mesto. Razgled smo končali pri Slavolo- ku Sergijevcev in kavarni Uliks, pred katero je bronasti kip Jame- sa Joycea, ki je za Pulj dejal, da je to Sibirija na Jadranu, mesto hla- dnih kristjanov in vojakov. Zado- voljni z doživetim in očarani nad največjim istrskim mestom, smo se polni čudovitih vtisov vrnili v Zagreb. Nastop MePZ Slovenski dom Zagreb na večeru slovenskih pesmi v Pulju. SLOVENSKI DOM, NAŠ DRUGI DOM Foto: fb SKD Istra, Pulj Foto: Stanka Herak GOSTUJOČA RAZSTAVA 5 Ste me hoteli videti strto? Mariborski muzej je v Zagrebu predstavil razstavo o človekovih pravicah. Predsta- vljene so bile pretresljive osebne zgodbe in zgodovinske primere kršitev človeko- vih pravic. Ana Bakulić Vs redo, 15. oktobra, je bila v Slovenskem domu presega umetnost in muzejski prostor ter deluje kot Zagreb na ogled postavljena razstava Ste me ho- zgodovinski opomin, da človekove pravice nikoli ne teli videti strto?, ki jo je pripravil Muzej narodne smejo biti samoumevne. »Vojni, ki danes divjata v naši osvoboditve Maribor v sodelovanju s partnerji iz Slove- bližini, nas žal opozarjata, kako hitro lahko pozabimo nije in Hrvaške. Razstava je obiskovalce popeljala skozi pretekle izkušnje. Naša dolžnost je, da jih ohranimo v pretresljive osebne zgodbe in zgodovinske primere kr- zavesti,« je dejala. šitev človekovih pravic ter jih spodbudila k razmisleku o pomenu spoštovanja teh pravic tudi danes. Projekt je nastajal dve leti, 2022 in 2023, njegova idejna zasnova pa je delo dr. Aleksandre Berberih Slana, nek- danje direktorice Muzeja narodne osvoboditve Maribor, članice Slovenskega doma Zagreb in zdajšnje ravnatelji- ce Muzeja grada Zagreba. Razstava temelji na besedilih dvajsetih avtorjev in foto- grafskem gradivu ter prikazuje primere kršenja določil Splošne deklaracije človekovih pravic od časa pred dru- go svetovno vojno, do obdobja po razpadu Jugoslavije. Predstavljene so zgodbe o posegih v zasebnost posa- meznikov, odvzemanju pravic do maternega jezika in samoodločbe, prisilnih mobilizacijah, ukradenih otro- Razstava, ki spodbuja k razmisleku o pomenu spoštovanja člove- cih, povojnih obračunih, “izbrisanih” ter beguncih iz Bo- kovih pravic tudi danes. sne in Hercegovine v začetku devetdesetih let. Razstavo je uradno odprla mariborska podžupanja Da- Preseganje umetnosti in muzejskega prostora vorka Pregl, ki je v nagovoru izpostavila tesno pove- Direktorica Muzeja narodne osvoboditve Maribor Si- zanost Maribora in Zagreba: »Skupni delci zgodovine, mona Tripkovič je ob odprtju poudarila, da razstava družinske vezi, kulturni utrip in sode- lovanja nas povezujejo. Takšni do- godki krepijo vezi med ljudmi ter nas opominjajo, da je spoštova- 20 avtorjev je nje človekovih pravic skupna sodelovalo s naloga vseh nas.“ svojimi besedili. Otvoritve so se udeležili tudi slovenski veleposlanik v Zagrebu Gašper Dovžan, predsednica Zveze slovenskih društev na Hrvaškem Barba- ra Antolić Vupora in predsednik Slovenskega doma Zagreb Darko Šonc, pa tudi številni Mariborčani, ki so v Zagreb prišli prav zato, da si ogledajo razstavo. Razstava je bila v Slovenskem domu Zagreb na ogled do 27. oktobra, nato pa se seli še drugam po Hrvaški in Na otvoritev so prišli tako naši člani kot številni obiskovalci iz po Sloveniji. Maribora. Foto: Marko Pigac Foto: akm SLOVENSKI DOM, NAŠ DRUGI DOM 6 DOGODEK V SLOVENSKEM DOMU Odprtje skupinske razstave Niti v neskončnosti Večer povezanosti, umetnosti in druženja v organizaciji umetniške platforme Lud- vig Design v galeriji Slovenskega doma Zagreb je privabil številno občinstvo. Ana Bakulić V galeriji Slovenskega doma Za- greb, kjer se je zbralo številno občinstvo, je bila 1. oktobra slovesno odprta skupinska razstava Niti v neskončnosti, ki jo organizira umetniška platforma Ludvig Design pod vodstvom dolgoletnega promo- torja likovne scene Željka Bedića. Na razstavi so bila na ogled dela več kot tridesetih umetnikov različnih generacij in umetniških pristopov – med njimi: Ana Sušec, Andrea Sta- nić, Branka Zobenica, Dijana Sa- vić, Vukan Polimac, Željka Šebalj Koštić, Zlata Županić in številni dru- gi. Sporočilo razstave je razvidno že iz njenega naslova: Niti v neskončnos- ti, kar je na simbolni način predsta- vljalo povezanost, svobodo izražanja in ustvarjalno skupnost, ki presega posamezne stile, tehnike in motive. Otvoritveni dogodek je popestril ki- tarski nastop, sledilo je druženje in pogovori z avtorji. Na razstavi je bila predstavljena raz- lična paleta izrazov – od realističnih portretov in krajin, prek abstraktnih kompozicij do eksperimentiranja s te- ksturami in mešanimi tehnikami. Razstava, ki je bila na ogled do 14. oktobra, je obiskovalcem odkrila bogastvo likovnih niti, ki segajo v neskončnost domišljije, čustev in skupnega ustvarjanja. Obvetilo DUHOVNE SEKCIJE A. M. SLOMŠEK SPORED MAŠ V SLOVENŠČINI DO KONCA LETA V cerkvi Ranjenega Jezusa na Ilici 1 v Zagrebu. Maše bodo ob 17. uri. NOVEMBER 9. in 23. DECEMBER 7. in 21. SLOVENSKI DOM, NAŠ DRUGI DOM Foto: ab SPOZNAJMO NAŠE ČLANE: Nada Rapotec Rogulj 7 Pri nas so se ob praznikih prepevale slovenske pesmi Dolgoletna in zelo aktivna članica Slovenskega doma Zagreb Nada Rapotec Rogulj je bila rojena v Sarajevu, kjer je v času 2. svetovne vojne služboval njen oče. V Zagrebu je končala osnovno šolo, Klasično gimnazijo, glasbeno šolo in Medicinsko fakulteto. Tanja Borčić Bernard Vaša starša sta bila Slovenca? Od kod? Oba starša sta bila Slovenca. Oče, ki je bil rojen v Nab- režini pri Trstu, je odraščal na Kozini, kjer je bil njegov oče upravnik pošte. Mama je rojena v Logatcu, odraš- čala in šolala pa se je v Ljubljani. Kdaj sta starša prišla v Zagreb? Očeta, kot Slovenca, so odstavili s položaja direktorja Direkcije pošte v Sarajevu na začetku NDH in 2. sve- tovne vojne. Oče je nato sprejel službo na Direkciji po- šte v Zagrebu, kjer je bil vodja pravne službe. Tako smo se kot družina preselili v Zagreb. Vaš oče je bil zelo aktiven v Slovenskem domu Za- greb. Kaj ga je najbolj zanimalo? Oče se je že od gimnazijskih let šolal in ukvarjal z glas- bo. Ker v tistih časih glasba ni mogla biti poklic, je štu- diral pravo. Takoj po prihodu v Zagreb se je vključil v aktivnosti v Slovenskem domu in postal predsednik v enem mandatu. V Slovenskem domu Zagreb se je največ ukvarjal z aktivnostmi na glasbenem področju, ustanovil in vodil je oktet slovenskih študentov, ki so študirali v Zagrebu in jih pripravljal za nastope. Prip- ravljal in spremljal na klavirju je slovenske operne pev- ce, Ivana in Rudolfa Francla, Nonija Žunca in druge. Bil Nada Rapotec Rogulj je dolgoletna in zelo aktivna članica Sloven- je tudi delegat Slovenskega doma pri drugih sorodnih skega doma Zagreb. društvih, kot so Češka beseda, Slovaški obec, društvo Matija Gubec, Društvo prijateljev Lužiških Srbov in Mont Blanc. Odlikovana je s srebrno značko Planinske drugih. zveze Jugoslavije »za prispevek k razvoju planinstva in Je bila tudi vaša mama članica Slovenskega doma alpinizma.« Ko je imela 90 let je hrvaška televizija v režiji Zagreb? S čim se je ona ukvarjala? Jasmine Božinovske Živalj v ciklusu »I godine ove« o njej posnela kratek film. Takrat je še hodila po Sljemenu in Tudi mama je bila članica Slovenskega doma Zagreb. tudi na pevske vaje v Slovenski dom Zagreb. Pela je v mešanem pevskem zboru duhovne sekcije A. M. Slomšek. Z dirigentom Vinkom Glasnovićem sta se zelo Doma ste se torej pogovarjali v slovenščini? dobro razumela, saj sta se oba učila petja pri profesorju Pri nas doma smo brali slovenske knjige in se vedno Juliju Betettu v Ljubljani. Velikokrat sta se pogovarjala pogovarjali v slovenščini. Naročeni smo bili na knjige o glasbi, aktualnih glasbenih dogodkih, še posebej pa Slovenske matice, brali slovenske časopise, Slovenski o slovenski glasbi, saj sta jo oba dobro poznala. Mama poročevalec, pozneje Delo. Oče je delal korekture za je bila tudi znana planinka in alpinistka, bila je prva Ju- knjige prof. Antona Slodnjaka o Stanku Vrazu, Fran- goslovanka na Matterhornu, preplezala je Julijske Alpe, cetu Prešernu in drugih. Profesor Slodnjak je namreč SLOVENSKI DOM, NAŠ DRUGI DOM nekaj let predaval na Filozofski fakulteti v Zagrebu in Znano je, da se ukvarjate z veliko stvarmi, da imate 8 stanoval pri nas, kakor tudi pozneje profesor Fran Pe- kopico hobijev … prosim, naštejte jih. Sodelujete v tre, ki ga je nasledil. Doma smo tudi veliko prepevali kateri od sekcij Slovenskega doma Zagreb? in to štiriglasno, najpogosteje V Slovenski dom Zagreb je naju z bratom že zelo zgo- slovenske pesmi. Petje naše daj pripeljal oče. Sodelovala sva v mladinski dramski družine se je še posebej sekciji, ki jo je vodila Ruža Lucija Petelin. Takrat smo s slišalo ob praznikih. predstavo Ko so utihnili topovi gostovali v Ljubljan- Vaša profesionalna Odhod v naravo in gorski ski drami. Mama nas je kot strastna planinka od pot je zelo zanimi- svet, kakor tudi glasba, otroštva vodila po hribih in planinah, zato sem va. Kje in kaj vse so mi v življenju pomagali pod njenim vplivom že v otroških letih vzljubila ste v življenju de- obdržati zdravje, ravnotežje in naravo in pohodništvo. Odhod v naravo in gorski lali? svet, kakor tudi glasba, so mi v življenju pomaga- optimizem. Soproga, ki je bil tudi li obdržati zdravje, ravnotežje in optimizem. Zdaj zdravnik, je Zavod za pojem v mešanem pevskem zboru duhovne sekcije mednarodno tehnično A. M. Slomšek in v zboru Slovenskega doma, kolikor pomoč in sodelovanje pos- mi čas dopušča, saj me v Zagrebu pogosto ni. lal v Libijo. Tako sem tudi sama Ste tudi članica Sveta slovenske narodne manjšine odšla z njim. To je bilo moje prvo delovno mesto. V Mesta Zagreb. Zakaj ste se odločili za kandidaturo? Libiji sva delala štiri leta v bolnišnici, ki so jo zgradili Kako ocenjujete položaj slovenske manjšine v Za- Angleži, ko se je Libija osamosvojila. Imela sem am- grebu? bulanto za ženske, pomagali sta mi dve bolničarki Že drugi mandat sem članica Sveta slovenske narodne domačinki. Živela sva v Tripolitaniji, v kraju, kjer živi- manjšine Mesta Zagreb. Mesto Zagreb tudi finančno jo staroselci Berberi. Gre za častne ljudi, ki so nas zelo podpira naše delovanje. Na žalost nimamo svojega spoštovali, kakor tudi mi njih. Berberi se med seboj predstavnika v hrvaškem saboru. Tako slovenske kot pogovarjajo berbersko, vendar nimajo svoje pisave. To interese ostalih narodnih manjšin, skupaj nas je pet, so bile zelo zanimive izkušnje. Ne samo zaradi izjemno trenutno zastopa poslanec bošnjaške narodne manj- zanimive in drugačne narave, posebnega zvezdnega šine Armin Hodžić. neba in številnih drugih znamenitosti, med katerimi bi omenila dobro ohranjeni mesti iz časov starih Rimlja- Ali ste ljubezen do Slovenije in slovenščine prenesli nov Leptis Magna in Sabratha. Posebno je bilo tudi tudi na svoja otroka? Ste ju pripeljali kdaj v Sloven- zaradi domačinov Berberov, meščanov in ministrov iz ski dom Zagreb? Tripolisa, bogatih in revnih ljudi, beduinov iz puš- Moja otroka, sin in hčerka, sta dvojezična, imata čave, ki smo jih spoznali kot naše paciente ... dva materna jezika, z menoj govorita slo- Kot zanimivost naj dodam, da je bila Tri- vensko, z očetom, ki je žal že pokojni, politanija, kjer smo živeli, v preteklosti sta govorila hrvaško, med seboj pa italijanska kolonija. V šolah so pouče- Všeč mi je in zelo slovensko. Pri njima je bilo povsem vali italijanski jezik, zato smo lahko podpiram, da se v naravno, da sta govorila slovenski komunicirali v italijanščini. Imeli Slovenskem domu člani jezik. Verjetno tudi zato, ker sta smo tudi lokalne bolničarje, ki so lahko učijo slovenščine pri bila kot majhna otroka veliko časa s pacienti govorili arabsko in bili pouku, ki ga zelo dobro vodi pri mojih starših, ko sva oba z mo- most med nami zdravniki in njimi, saj so nam prevajali v in iz arabskega profesorica Marja Crnković. žem dežurala v bolnišnici. jezika. Ker smo delali z ljudmi, smo se Kako bi slovenska manjšina v Za- tudi sami počasi učili arabščine. Še ved- grebu lahko delovala še bolj kako- no imam doma kot spomin čitanko za prvi vostno? Veseli bomo kakšne vaše ide- razred, po kateri sem se naučila čitati in pisati je ali predloga? arabsko. Po vrnitvi v Zagreb sem opravila specializaci- Všeč mi je in zelo podpiram, da se v Slovenskem domu jo iz nevropsihiatrije in delala najprej v bolnišnici z od- Zagreb člani lahko učijo slovenščine pri pouku, ki ga raslimi pacienti, pozneje kot subspecialistka za otroke zelo dobro vodi profesorica Marja Crnković. To in in najstnike v Zavodu za varstvo mentalnega zdravja branje slovenskih knjig in časopisov bi prispevalo še k otrok in mladine. Sem tudi sodna izvedenka za medici- večjemu zanimanju članov za medsebojno komunika- no, in sicer za nevropsihiatrijo in odrejanje prištevnosti cijo v slovenščini. pri osebah v postopku. SLOVENSKI DOM, NAŠ DRUGI DOM IZGNANCI 9 Frančiška Ikodinović je nova vodja KO DIS Zagreb Na sestanku članov Krajevne organizacije Društva izgnancev Slovenije Zagreb 1941 – 1945 smo se pogovarjali o nadaljnjih aktivnostih o izpolnjevanju in pošilja- nju zahtevkov za izplačilo pavšalnega nadomestila za povzročeno premoženjsko vojno škodo. Govorili smo tudi o načinu obveščanja članov, ki se srečanj zaradi bo- lezni in starosti ne morejo več udeleževati. Ivanka Filipan Zaradi smrti dosedanjega predsednika društva Slavka Alojza Kramarja je bila osrednja tema sreča- nja izvolitev novega vodje in pridobitev arhivskih dokumentov in celovite dokumentacije društva od ustanovitve do danes. Prisotni člani smo najprej pohva- lili dosedanje zelo dobro vodenje društva in predlagali nove kandidate. V razpravi so za novo vodjo soglasno potrdili članico Frančiško Ikodinović, ki bo hkrati opra- vljala tudi druga potrebna dela v društvu, kot so zbiranje članarin, obveščanje o novosti in tudi pomoč pri stikih med člani in morebitnimi z institucijami v Sloveniji. Sestanek smo končali v prijetnem druženju in se dogo- vorili, da se kmalu spet snidemo, da se bomo lahko med seboj družili in obujali spomine na težke dni izgona iz domačih krajev. S srečanja članov KO DIS Zagreb 1941-1945. OBVESTILO Članstvo DIS Zagreb 1941-1945 in druge žrtve vojnega nasilja obveščamo, da je bil, po večletnih naporih DIS, sprejet Zakon o pavšalnem nadomestilu premoženjske vojne škode. Za odškodnino je potrebno na upravni enoti oddati zahtevek. Odškodnina, v višini 8000 evrov, pripada še živečim žrtvam vojnega nasilja in bo izplačana (po 2000 evrov) v prvem tromesečju v naslednjih štirih letih. Zahtevke je treba vložiti v šestih mesecih po uveljavitvi zakona, ki je bil v Uradnem listu (števil- ka 56/2025) objavljen 25. julija 2025. Do poplačila so upravičeni vsi tisti, ki imajo urejen/priznan status žrtve vojnega nasilja v skladu z Zakonom o žrtvah vojnega nasilja in sicer: • izgnanec, • interniranec, • taboriščnik, • ukradeni otrok in • begunec/pregnanec. Osebe brez prebivališča v Sloveniji naj izpolnjeno zahtevo s kopijo osebne izkaznice pošljejo po pošti na naslov: Upravna enota Ljubljana, Linhartova cesta 13, 1000 Ljubljana, Slovenija. Obrazec za izplačilo pavšalnega nadomestila je dostopen na spletni strani: https://www.gov.si/assets/ministrstva/MO/Dokumenti/Obrazec-Zahteva_izplacilo-simbolicnega-nadomestila-za-voj- no-skodo.docx Ivanka Filipan Velikonočna razstava v Slovenskem domu Zagreb. Foto: nn SLOVENSKI DOM, NAŠ DRUGI DOM 10 POSLOVILI SO SE Slavko Alojz Kramar (1933 – 2025) Slavko Alojz Kramar se je rodil 14. junija 1933 v Lahoncih pri Ormožu. Bil je zaveden Slove- nec, ekonomist, športni delavec, predavatelj, veliki profesionalec, izgnanec, raziskovalec in zapisovalec spominov. Njegov odhod (4. julija letos) ni pustil le globoko bolečino pri svoj- cih, prijateljih in znancih, ampak tudi praznino v raziskovalnem delu o zgodovini sloven- skih izgnancev in taboriščnikov. Kramar je tej tematiki posvetil kar nekaj let, saj ga je zaz- namoval izgon njegove družine leta 1941 v Slavonsko Požego, nato v Dvor na Uni. V času izgnanstva je umrlo ali bilo ubitih pet članov družine Kramar, leta 1943 tudi njegov oče. Po vojni je živel z babico in se po končani gimnaziji kot vojaški štipendist vpisal na Sre- dnjo tehnično šolo v Ljubljani. Diplomiral je iz zunanje trgovine na Višji ekonomski šoli v Zagrebu. Leta 1954 je postal asistent na Tehnični vojaški akademiji, kjer je osemnajst let predaval predmet Motorna vozila. V tem času je izdal več strokovnih gradiv, člankov, skript, skic in shem. Ob bogati poklicni karieri je bil tudi aktiven športnik (večkratni prvak v strelstvu), tudi predsednik Športne zveze Utrine v Zagrebu, član Rokometne zveze Zagreb, predsednik tekmovalne komisije Rokometne zveze Zagreb in rokometni sodnik. Tudi po upokojitvi leta 1991 je ustvarjal, raziskoval in se aktivno udeleževal dogodkov. Bil je sooblikovalec kultur- nega in izobraževalnega dogajanja v Kulturno prosvetnem društvu Slovenski dom Zagreb in pet mandatov član Sveta slovenske narodne manjšine Mesta Zagreb. Redno je sodeloval s članki v glasilu Novi odmev in v časopisu za izgnance Slovenije – Vestnik. Leta 2004 je ustanovil Krajevno organizacijo Društva izgnancev Slovenije Zagreb 1941 - 1945 (KO DIS Zagreb) in kot njen predsednik povezal Slovence, žrtve vojnega nasilja, živeče na Hrvaškem. Je avtor več knjig. Med njimi Slovenski izgnanci v Neodvisni državi Hrvaški, ki je izšla leta 2016, v kateri je opisal tabo- rišče v Slavonski Požegi leta 1941. V knjigi Slovenski taboriščniki v Jasenovcu - Knjiga imen in obrazov (2023) je zbral imena in življenjske zgodbe rojakov. Ta monografija ni zgolj študija ustaških koncentracijskih taborišč v Jasenovcu in v njegovi bližini, ampak z imeni in biografskimi članki rešuje pozabe umorjenih in umrlih Slovenk in Slovencev. Njegovo delo je bilo tiho, vztrajno in izjemno dragoceno. Zbiral je podatke, iskal fotografije, pisal in tako rešil pred pozabo del zgodovine in spomin na tragične usode slovenskih žrtev nacističnega in ustaškega režima. Večkrat je rekel: »Če se o tem ne ve, ne piše in ne govori, je tako, kot bi ti ljudje umrli zaman.« Dragi Slavko, hvala za tvoje predano delo, za prijateljstvo, za tvojo iskrivost in nauke, za pogum, zagnanost, za vztraj- nost in za spomin. Pokopan je v žarnem delu zagrebškega pokopališča Mirogoj. (if) Peter Juratovec (1951–2025) Poslovil se je dolgoletni prijatelj Slovenskega doma, srčni Primorec z glasnim smehom, pri- znani slovenski TV-režiser, ki nam je nemalokrat poskrbel, da so naše jubilejne slovesnosti zažarele na zagrebških odrih in bile videti mogočno in veličastno. Življenjska pot Petra Juratovca se je končala 1. avgusta letos, in to tam, kjer se je pred 74- imi leti tudi začela: v Kopru, na slovenski obali, ki je bil v času njegovega rojstva še v t. i. Coni B Svobodnega tržaškega ozemlja. Pogosto se je šalil, da je zato živel v eni državi več, kot njegovi vrstniki, rojeni na celini. Zapomnili si ga bomo prav po takšnih sproščenih pogovo- rih ob številnih obiskih in nekaj skupnih projektih v minulih dveh desetletjih. Ko je režiral kakšno našo jubilejno prireditev, je bil do trenutka, ko je padla zavesa in so se v dvorani prižgale luči, nadvse resen, strog, natančen: vsi sodelujoči in nastopajoči na naših slove- snostih so si morali zapomniti, kje, kdaj in kako bodo prišli na oder, v katerem trenutku se bo prižgal reflektor, predvajal video ali začela glasba. Hotel je, da vse teče gladko, da ni nič prepuščeno naključju. Pristop ni bil nič drugačen kot pri njegovem delu televizij- skega režiserja. V zgodovino slovenske televizije se je vpisal kot njen začetnik. Režiral je številne razvedrilne oddaje TV Slovenija, kot so Ema, Poletna noč, Mario, Spet doma, Melodije morja in sonca, prenose koncertov, proslav in velikih do- godkov, kot je bil npr. vstop Slovenije v EU. Zanimal ga je tudi informativni žanr, od volilnih soočenj do polemične Tarče. Bil je človek širokih pogledov in zanimanja za velike in majhne zgodbe, spremljal je življenje naše skupnosti in bil pozo- ren bralec Novega Odmeva. Ko sta v Zagreb prihajala z našo sodelavko in dolgoletno prijateljico Ilinko Todorovski, se ni moglo zgoditi, da se ne bi ustavila v Slovenskem domu Zagreb in poklepetala. Njegovega smeha žal ne bomo slišali nikoli več. Naj mu bo lahka slovenska zemlja. (jpt) SLOVENSKI DOM, NAŠ DRUGI DOM Foto: RTV Slovenija, Stane Sršen SEMINAR ZA UČITELJE SLOVENSKEGA JEZIKA 11 Po osmih letih namesto na Reki v Zadru V Zadru je med 9. in 11. oktobrom potekal seminar za učiteljice in učitelje sloven- skega jezika na Hrvaškem. Po osmih letih so seminar namesto na Reki in v njeni okolici organizirali v Zadru. Razloga za to sta bila vsaj dva. Dr. Barbara Riman Prvi razlog je bil, da Slovensko kulturno društvo Drugi razlog pa je bil, da v Zadru že drugo leto zapo- Lipa, Zadar letos praznuje 20 let delovanja, zato red poteka dopolnilni pouk slovenskega jezika v so- smo želeli učiteljice in učitelje ter predstavnike delovanju z Ministrstvom za vzgojo in izobraževanje slovenskih in hrvaških institucij, ki skrbijo za pripa- Republike Slovenije ter SKD Lipa, Zadar, ki ga uspeš- dnike slovenske manjšine na Hrvaškem, seznaniti z no vodi učiteljica Tatjana Bajlo, vanj pa je vključenih delom tega društva. več kot 30 tečajnikov. Seminar je organiziral Inštitut za narodnostna vpra- Na seminarju za učitelje slovenskega jezika v Za- šanja v sodelovanju z Zvezo slovenskih društev na dru je sodelovalo 13 učiteljic in učiteljev, ki na Hr- Hrvaškem, Ministrstvom za vzgojo in izobraževanje vaškem poučujejo slovenski jezik in kulturo v vseh Republike Slovenije, Ministarstvom znanosti, obrazo- treh oblikah pouka. Seminarja sta se udeležila tudi vanja i mladih Republike Hrvatske ter Zavodom RS za lektorja, kar je dodana vrednost dogodka, saj je šolstvo. bila tako zajeta celotna izobraževalna vertikala. Udeleženci seminarja v Zadru. Foto: osebni arhiv Saše Kernjak Zubović SLOVENCI NA HRVAŠKEM Zajeta vsa izobraževalna vertikala O izzivih, delu in skupinah 12 Prvi dan seminarja so se, poleg učiteljic in učiteljev, Popoldanski del drugega dne je bil še posebej zani- zbrali tudi predstavniki omenjenih institucij. Skupaj miv, saj so učiteljice in učitelji predstavili svoje delo, je sodelovalo 13 učiteljic in učiteljev, ki na Hrvaškem skupine učencev, s katerimi delajo, ter izzive, s kateri- poučujejo slovenski jezik in kulturo v vseh treh obli- mi se srečujejo. Posebna pozornost je bila namenjena kah pouka. Pomembno je poudariti, da sta se semi- dejstvu, da kmalu pričakujemo uvedba pouka sloven- narja udeležila tudi lektorja, kar je dodana vrednost skega jezika na dveh osnovnih šolah; v Varaždinu ter dogodka, saj je bila tako zajeta celotna izobraževalna na eni osnovni šoli v Čabru. vertikala. Program se je nadaljeval s predstavitvijo SKD Lipa, Seminar se je začel s pozdravom predstavnikov obeh Zadar – predsednica Darja Jusup je predstavila delo- držav in organizacij, ki skrbijo za poučevanje sloven- vanje Društva, za tem pa je sledila predstavitev dvoje- skega jezika na Hrvaškem. Navzoče so nagovorili zične slikanice U čudesnoj šumi/V čarobnem gozdu, ki Nandor Čapo iz Ministarstva znanosti, obrazovanja i jo je letos izdalo prav to društvo.  mladih Republike Hrvatske, Roman M. Gruden z Mi- nistrstva za vzgojo in izobraževanje Republike Slo- venije, Eva Jurman z Zavoda Republike Slovenije za šolstvo, Barbara Antolić Vupora iz Zveze slovenskih Strokovno izpopolnjevanje in dobre društev na Hrvaškem ter dr. Barbara Riman z Inštitu- prakse ta za narodnostna vprašanja (INV). Seminar je namenjen strokovnemu izpopolnje- vanju učiteljic in učiteljev, ki delujejo v sloven- skih skupnostih na Hrvaškem, ter izmenjavi dob- Predavanje Helene Janežič je nekatere rih praks in zamisli za poučevanje slovenščine učiteljice in učitelje navdahnilo za strokovne kot maternega in drugega jezika. Program zdru- ekskurzije z učenci. žuje predavanja, delavnice, predstavitve in kul- turne vsebine, ki spodbujajo tako strokovni kot kulturni dialog med Slovenijo in Hrvaško. V svojih govorih so poudarili pomen ohranjanja slo- venskega jezika in kulture med pripadniki slovenske skupnosti na Hrvaškem ter izrazili podporo nadaljnje- mu strokovnemu povezovanju učiteljic in učiteljev Večer pa je bil namenjen otvoritvi likovne razstave, slovenščine. prav tako v organizaciji SKD Lipa, Zadar. V nadaljevanju je doc. dr. Ines Kalanjoš Cvitković, Zadnji dan seminarja so sodelavke Inštituta za na- profesorica na Univerzi v Zadru, ki je doktorirala na rodnostna vprašanja in predstavnica Slovenskega Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, predavala o doma KPD Bazovica predstavile možnosti za dodatno Metodičkom pristupu učenju dječjih pjesmica za učitelje financiranje projektov prek razpisov Ministarstva zna- razredne nastave. nosti, obrazovanja i mladih Republike Hrvaške ter Ura- Drugi dan seminarja je sledilo predavanje dr. Klemna dа Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu Laha z naslovom Moč pripovedovanja. Udeleženci so in po svetu, ki je bil objavljen prav med trajanjem se- spoznali tudi dejavnost Narodne in univerzitetne knji- minarja. žnice v Ljubljani, saj je Helena Janežič predstavila pro- Po podelitvi spričeval in zaključni refleksiji o seminar- jekt S Čukcem Nukcem spoznavamo slovensko narodno ju so se udeleženci poslovili z mislijo, da bodo kmalu knjižnico. To predavanje je nekaterim učiteljicam in začeli načrtovati seminar za naslednje leto. Zaželeli učiteljem dalo navdih za strokovne ekskurzije z učenci. so si, da bo vsaj toliko uspešen, kot je bil letošnji v Zadru. SLOVENCI NA HRVAŠKEM ZVEZA SLOVENSKIH DRUŠTEV NA HRVAŠKEM 13 Vseslovensko srečanje v Prezidu Tudi letošnje, že 20. vseslovensko srečanje, je bilo priložnost za druženje, pogovor in utrjevanje skupne pripadnosti. Goran Štimac V soboto, 11. oktobra, je bilo v Prezidu 20. jubi- mi veleposlanik Republike Slovenije na Hrvaškem lejno vseslovensko srečanje, ki ga je organi- Gašper Dovžan, predstavnica Urada Republike Slo- zirala Zveza slovenskih društev na Hrvaškem. venije za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Breda Dogodek, ki že dve desetletji povezuje Slovence z Zalašček ter podpredsednik Komisije Vlade Republi- vseh koncev Hrvaške, je bil tudi tokrat priložnost za ke Slovenije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po druženje, pogovor in utrjevanje skupne pripadnosti. svetu Franci Kepa, ki so v svojih nagovorih izrazili Srečanje je z nagovorom odprla predsednica Zveze podporo delovanju slovenskih društev na Hrvaškem. Barbara Antolić Vupora. Poudarila je pomen vztraj- nosti, sodelovanja in povezanosti Slovencev ter izra- Spominska knjižica ob jubileju zila željo, da bi naše slovenstvo živelo naprej; skozi Program je povezovala Lucija Vupora, predsednica skupno delo, nove pobude in medsebojno podporo. Združenja za gospodarstvo Rast, ki je v uvodu spomnila Navzoči so bili tudi številni visoki gostje, med nji- na začetke srečanj in pomen medsebojnega sodelovanja. Foto: Peter Ule SLOVENCI NA HRVAŠKEM Ob jubileju je izšla tudi spominska knjižica avtoric gatili praznično vzdušje ter s tem prispevali pomem- 14 dr. Barbare Riman in dr. Barbare Duvnjak Turšič, ki ben del k skupnemu uspehu srečanja. prinaša pregled vseh dosedanjih srečanj in delovanja Dogodek se je končal v sproščenem in prijetnem Zveze. vzdušju ob druženju, dobri hrani in glasbi; v zname- V kulturnem programu so nastopili člani slovenskih nju povezanosti in ponosa, ki nas povezuje že dvajset kulturnih društev – zbori, vokalno-instrumentalna let. Prihodnje leto pa spet! skupina in otroški zbor – ki so s svojimi nastopi obo- Dragocen spomin na dve desetletji sodelovanja V posebni spominski knjižici, ki jo je izdala Zveza slovenskih društev na Hrvaškem, je pregled dogodkov skozi zgodovino vseslovenskih srečevanj ter osebni spomini in misli tistih, ki so pomembno zaznamovali pot sku- pnega povezovanja Slovencev doma in po svetu. Predgovor sta prispevala predsednica Zveze Barbara Antolić Vupora in častni predsednik Zveze Darko Šonc, med predgovori pa je objavljen tudi zapis Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, kar publikaciji daje še posebno vrednost. Knjižica je izšla ob letošnjem jubilej- nem srečanju v Prezidu in je dragocen spomin na dve desetletji sodelovanja, druženja in ohranjanja slovenske identitete zunaj meja domovine. Udeleženci vseslovenskega srečanja so si ogledali tudi vzorčno kmetijo v Prezidu, Silvester Kmetić, Barbara Antolić Vupora. kjer bodo v prihodnosti potekale aktivnosti slovenskih društev. Novici iz Zveze slovenskih društev na Hrvaškem 3. septembra je na Ministrstvu za kulturo potekala prva seja Koordinacijskega odbora Zamejske kul- 1 turne koordinacije. Na srečanju so člani razpravljali o usmeritvah prihodnjega dela ter oblikovanju akcijskega in dolgoročnega načrta koordinacije. Zvezo slovenskih društev na Hrvaškem sta zastopali članica koordinacijskega odbora Jasmina Dlačić in njena namestnica Lucija Vupora. (fb ZSDH) 16. septembra je potekala 17. seja Komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu, na kateri so obravnavali poročilo o izvedenih dejavnostih in sredstvih za Slovence zunaj meja Republike Slovenije v 2 letu 2024. Poslanci, člani Komisije in povabljeni so se strinjali, da so naložbe v delovanje društev ključ- nega pomena za ohranjanje slovenskega jezika in kulture zunaj meja naše matične domovine. Seje se je udeležila tudi predsednica Združenja za gospodarstvo Rast Lucija Vupora. (Mesečni bilten ZSDH, 9/25) SLOVENCI NA HRVAŠKEM Obe foto: Goran Štimac Foto: ab SPOMINI 15 Slovenke, ki so delale na Hrvaškem, 2. del Na Inštitutu za narodnostna vprašanja v Ljubljani se ukvarjamo s številnimi temati- kami, ki se dotikajo pripadnikov slovenske skupnosti na Hrvaškem. Raziskovalci so svoje raziskovalne interese iz sodobnosti premaknili tudi v zgodovino in začeli smo se ukvarjati s Slovenkami, ki so na Hrvaško prišle zaradi dela. Številne ženske in de- kleta, ki so desetletja delale pri hrvaških družinah, so bile in so še vedno nevidne. S tokratnimi spomini odstiramo tančico skrivnosti, z željo, da kamenčke mozaika ne prepustimo pozabi. Dr. Barbara Riman Največ slovenskih deklet (Kranjic, Štajerk, Gorenjk) skal je različne slovenske skupnosti na Hrvaškem in v je bilo evidentiranih v Zagrebu, kjer je bilo tudi Srbiji ter že leta 1922 zapisal: »Tudi po drugih hrvaških nekaj slovenskih ženskih društev, ki so pomagale in srbskih mestih, kjer je kaj Slovenk, naj se združijo in deklam v Zagrebu, ko so se znašle v slabem položaju – organizirajo! ... iz Vinkovcev pa poročajo, da je tam „ko- brez službe ali dohodkov. nec krščanskega življenja“, da služkinje ne smejo v cer- Podatke o njihovem življenju in izzivih, s katerimi so se kev, itd. V Brodu jih je nekaj, in Bog ve, kje še vse. Naj nenehno soočale pri svojem delu, je zelo težko pridobi- piše iz vseh teh krajev vsaj po ena in pove, koliko jih je ti. Tudi v državnih arhivih je pogosto težko najti podatke ter malo opiše ondotne razmere. Potem bomo videli, o njihovem načinu življenja. Prav zato so pri raziskova- kaj se da storiti.« („Po domovini“, Bogoljub (Ljubljana), nju te problematike še kako dragoceni podatki, ki jih je št. 4, 20/1922, 90–91). lahko prebiramo v tedanjem dnevnem časopisju. O tej O tem so poročali tudi drugi slovenski dnevniki in te- tematiki so predvsem pisali slovenski uredniki, ki so že v dniki. Tako je Mariborski večernik Jutra objavil prispe- 20-tih letih 20. stoletja prepoznali problematiko mladih vek z naslovom »Žalostna usoda slovenskih deklet«, dekel, ki so zaradi iskanja službe odhajale po svetu. kjer so med ostalim zapisali: »… Na tisoče in tisoče slovenskih služkinj, sobaric in natakaric so nam pobrali Angažiran Janez Kalan naši vzhodni in južni kraji. Vsa ta dekleta so prepuščena Eden najbolj angažiranih posameznikov, ki je pisal o skoraj samo sama sebi; za nje se nihče ne briga niti tam problematiki slovenskih deklet, je bil Janez Kalan. Obi- niti tu doma, in nanje mislimo samo takrat, kadar čita- mo v časopisih zaključkih tragedije te ali one, o kateri zvemo po imenu in rojstnem kraju, da je bila Sloven- ka.« („Žalostna usoda slovenskih deklet“, Mariborski večernik „Jutra“ (Maribor), št. 93, 24. 4. 1929, 2). Tragične usode mladih deklet In kakšne podatke pridobivamo iz prispevkov, ki so bili objavljani? Iz hrvaških in slovenskih dnevnih ča- sopisov je predvsem mogoče preb- rati zelo tragične usode številnih mladih deklet, ki so odhajale in so iskale boljše življenjske pogoje v drugih krajih nekdanje skupne dr- Slovenko povozil vlak, Jutro (Ljublja- Žaloigra mlade služkinje, Domovina (Ljublja- žave. Pridobimo podatke o kraju na), št. 233, 9. 10. 1926, 3. na), št. 15, 13. 4. 1933, 12. rojstva, bolj redko pa so prikazani SLOVENCI NA HRVAŠKEM pogoji, v katerih so dekle delale. Iz 16 časopisja pridobivamo predvsem kratka obvestila o zaposlitvah, po- zivih na delo v določenem okolju, pa tudi o njihovih težavah, s kate- rimi so se srečevale med iskanjem zaposlitve. Iz objav je razvidno, da so se Slo- venke večinoma zaposlovale kot hišne pomočnice in so bile pri tem delu posebej cenjene. To je raz- vidno tudi iz posameznih objav v časopisih, kjer so bile posebej iskane Slovenke za delo v gospo- dinjstvih. Čeprav je večini uspelo Samomor slovenske služkinje v Zagrebu, Samomor slovenske služkinje v Zagrebu, najti mir in sobivanje v tem tujem Domovina, št. 1, 5. 1. 1933, 7. Domovina, št. 22, 2. 7. 1938, 6. okolju, v tem primeru na Hrva- škem, mnoge niso imele te sreče. Zaradi težkega življenja, pa tudi Prošnja velikega kulturnega vpliva, ki so Ker je avtobiografske spomine zelo težko najti, se na bralce Novega odme- ga ta dekleta imele na okolje, v ka- va obračam s prošnjo. Želim si rekonstruirati življenja slovenskih žensk, ki terega so prišle, bi bilo raziskavo so s »trebuhom za kruhom« odhajale na Hrvaško. Če se boste ob prebira- treba nadaljevati. nju tega prispevka spomnili svojih starih mamic in imate doma shranjene njihove fotografije ali poznate njihovo življenje, bom vesela, če boste te podatke delili z menoj. Lahko me pokličete na 091/543 68 08 ali mi pišete na e-naslov barbara. riman@guest.arnes.si. Vesela bom vsakega vašega odziva. SLOVESNOST NA RABU 82. obletnica osvoboditve taborišča Kampor V spominskem parku Kampor na Rabu je 6. septembra potekala slovesnost ob 82. oble- tnici osvoboditve italijanskega fašističnega koncentracijskega taborišča v drugi sve- tovni vojni. Taborišče je delovalo od julija 1942 do kapitulacije Italije septembra 1943. Ivanka Filipan, Goran Štimac Koncentracijsko taborišče Rab je bilo med drugo po načrtu slovenskega arhitekta Edvarda Ravnikarja, stoji svetovno vojno fašistično koncentracijsko tabori- na mestu nekdanjega pokopališča. Obnova spominske- šče. Ustanovljeno je bilo julija 1942 z namenom, da ga parka in grobišča Kampor na Rabu se je začela na se »očisti« okupirana ozemlja, predvsem Ljubljanska po- pobudo nekdanjega slovenskega ministra za obrambo krajina, Istra in Gorski kotar. Glavna skupina internirancev Marjana Šarca ter na podlagi sporazuma med vladama so bili Slovenci, Hrvati in Judje. Po podatkih Zveze zdru- Republike Slovenije in Republike Hrvaške o urejanju voj- ženj borcev za vrednote NOB Slovenije je bilo v taborišču nih grobišč. Julija 2023 so se začela konservatorsko-resta- zaprtih okoli 15.000 otrok, žensk in moških. Najmanj 1490 vratorska dela, celotna obnova spominskega parka pa je Slovencev je tam umrlo. Na pokopališču je skupno poko- bila končana konec leta 2024 ter na podlagi sporazuma panih 1452 žrtev, med njimi približno 1200 Slovencev. med vladama Republike Slovenije in Republike Hrvaške Spominski kompleks Kampor, ki je bil leta 1953 zgrajen o urejanju vojnih grobišč. SLOVENCI NA HRVAŠKEM Za kulturni program so poskrbeli trobilni kvintet Orkestra Sloven- 17 ske vojske, pevci in recitatorji. Posebej je slovesnost obogati- la učiteljica slovenskega jezika Vida Srdoč, ki je z recitacijo pe- smi Srečka Kosovela Razočaranje in Sonet smrti v prostor spomina prinesla tišino, globino in sočutje. Kosovelove besede o uporu duha in sprejemanju minljivosti so se zlile z vzdušjem spoštovanja in notranjega miru, ki je vladal med prisotnimi. V knjižnici Slovenskega doma Za- greb pa je na voljo za branje tudi knjižica Iva Barića Spomenički kompleks Edvarda Ravnikara na Rabu, ki je izšla leta 2018. Spominski park Kampor. »Svoboda in prijateljstvo med narodi vodi naprej« Letošnje slovesnosti ob 82. oble- tnici osvoboditve italijanskega fašističnega koncentracijskega taborišča Kampor so se udeležili številni predstavniki slovenskih in hrvaških oblasti, diplomat- skega zbora, lokalnih skupnosti ter antifašističnih in veteranskih društev. Minister za obrambo RS mag. Borut Sajovic, je k spome- niku položil venec, se poklonil žrtvam fašizma in med drugim dejal: »Ponosen in ganjen sem ob zaključku spominske slove- snosti na Rabu, ki dokazuje, da svoboda, človečnost, dobro, prijateljstvo med narodi ter svet brez meja vedno znova zmaguje in vodi naprej.« V imenu Zveze slovenskih dru- štev na Hrvaškem je venec položila predsednica Barbara Antolić Vupora. Prisotnost pred- stavnikov slovenske skupnosti, ki so taborišče v preteklosti obiska- li že večkrat, je pomenila poklon vsem, ki so trpeli v taborišču, in izkaz spoštovanja do skupne člo- veške izkušnje trpljenja, poguma Slovesnosti ob 82. obletnici osvoboditve italijanskega fašističnega koncentracijskega taborišča in upanja. Kampor so se udeležili številni predstavniki slovenskih in hrvaških oblasti, diplomatskega zbo- ra, lokalnih skupnosti ter antifašističnih in veteranskih društev. Foto: Andrina Perić Foto: Goran Štimac SLOVENCI NA HRVAŠKEM Foto: mtk 18 ZDRUŽENJE ZA GOSPODARSTVO RAST Rast za pomoč zamejcem, lastnikom podjetij in obrti Gre za odgovor na nujnost, da je kulturno delovanje slovenske manjšine nujno tre- ba razširiti tudi na gospodarsko področje. Lucija Vupora Na Hrvaškem obstaja precej slovenskih zamejcev, Sodelovanje z državnimi institucijami ki so lastniki lastnih podjetij ali obrti. Združenje Rast trenutno šteje okoli 50 članov. Njihove interese za- za gospodarstvo Rast, ki mu predseduje Lucija stopamo tudi na Uradu za Slovence v zamejstvu in po Vupora, želi postati posrednik med vsemi morebitnimi svetu RS ter na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in deležniki. Še posebej pa želimo spodbujati medseboj- šport RS. Že drugo leto zapored smo partner projekta no sodelovanje, posredovati sporočila o javnih razpisih, Mreža Alpe Jadran, ki je namenjen mreženju in edukaciji mladine iz V Združenju za gospodarstvo Rast je trenutno vseh štirih zamejstev. okoli 50 članov. Stiki Združenja za go- spodarstvo Rast segajo od Slovenske gospo- finančnih podporah in dogodkih ter konferencah, ki darske zveze v Celovcu, krepijo poslovanje in podjetništvo. V Združenju Rast si prek Razvojne agencije bomo prizadevali tudi za ohranjanje, promocijo in kre- Slovenska krajina v Monoštru vse do Slovenske deželne pitev slovenskega jezika, identitete in kulture v gospo- gospodarske Zveze v Trstu, s katerimi smo podpisnik Po- darskem in poslovnem okolju. godbe o medsebojnem sodelovanju. Aktivni na dogodkih Predstavniki Združenja Rast se udeležujemo najrazličnejših dogodkov, na katerih predstavljamo svoje člane in se tako aktivno spopadamo z ovirami zamejcev v so- dobnem gospodarstvu. Lucija Vupora * Poleti smo se udeležili konference v Celovcu Ženske klientov prek platforme LinkedIn ter webinarja o nasve- v sodobnem gospodarstvu – Spodbujanje investicijskega tih, kako javno nastopati. potenciala žensk v Sloveniji in v zamejstvu. Na panelu o uspešnih zgodbah zamejskih podjetnic ter nasvetih za Avgusta smo bili na 63. sejmu AGRA mlado generacijo je sodelovala tudi zamejska podjetni- Delegacija Zamejske gospodarske koordinacije, kjer so ca s Hrvaške, ki vodi svoje podjetje Fieldgood. predstavniki slovenskih skupnosti iz Italije, Avstrije, Ma- * Junija smo se udeležili konference Slovenian Global Bu- džarske in Hrvaške, je na 63. mednarodnem kmetijsko- siness Meeting v Novi Gorici in sodelovali na svetovnem živilskem sejmu AGRA v Gornji Radgoni – po sprejemu srečanju slovenskih podjetnic in podjetnikov z naslo- ministra za gospodarstvo, turizem in šport, Matjaža vom Posluj s Slovenci in zmaguj. Hana ter državnih sekretarjev Vesne Humar in Deja- * Zamejski podjetniki so se sredi junija udeležili preda- na Židana – opravila delovni sestanek. Na njem smo vanja in delavnice Kako v podjetništvu do (več) premium izmenjali izkušnje ter poiskali skupne poti za krepitev SLOVENCI NA HRVAŠKEM gospodarskega in turističnega sode- lovanja med slovenskimi skupnostmi 19 v zamejstvu. Zvezo slovenskih društev na Hrvaškem je zastopala predsedni- ca Barbara Antolić Vupora, skupaj z namestnikom Silvestrom Kmetićem, Danico Avbelj, Zoranom Ožboltom in Lucijo Vupora. Po sestanku smo si ogledali sejem, ki je največji tovrstni sejem v širši regiji, letos ga je obiskalo okoli sto tisoč lju- di. Ena od zanimivosti letošnjega do- gajanja je bil tudi muzej starih kmetij- skih orodij in strojev. Dialog in krepitev prijateljstva v Celovcu V začetku septembra smo se pred- stavniki Združenja Rast udeležili Slo- venskih večerov v okviru dogodka 8. Dnevi alpsko-jadranske kuhinje v Ce- lovcu. Ta združuje gospodarstvo, poli- tiko, kulinariko in kulturo. V uvodnem delu smo prisluhnili harmonikarju Juretu Pavliču, osrednji del dogod- ka pa je bila predstavitev Skupnosti Julijske Alpe in Razvojne agencije Zgornje Gorenjske. Dogodek je bil hkrati namenjen dialogu in krepitvi prijateljstva zamejskih Slovencev in mreženju podjetij z alpsko-jadranske- ga prostora. Zoran Ožbolt, Danica Avbelj, Felix Wieser (z leve). V Trst v okviru projekta M.A.J. Konec septembra so se dijaki, ki obiskujejo pouk slovenskega jezika in kulture iz Hrvaške, v Trstu udeležili pro- jekta M.A.J., skupaj z mladimi iz ostalih treh zamejstev. Prvi dan so dijaki prisluhnili predavanjem in sodelovali na delavnicah na temo umetne inteligence v povezavi z gospodarstvom. Ob zaključku projekta so si ogledali tudi mesto Trst, ki je dom mnogih Slovencev. Rast na Tourism365 V okviru programa Zamejske gospodarske koordinacije smo se člani Združenja za gospodarstvo Rast 30. sep- tembra udeležili konference Tourism365 v Opatiji. Poleg opravljenega delovnega sestanka, smo prisluhnili predavanju Preoblikovanje turizma ter forumu Inovacije in regenerativni učinki turizma. Sodelovali smo tudi pri panelni razpravi Potovanja z namenom. Ob koncu je potekalo tudi mreženje med različnimi podjetji – t. i. B2B mreženje. Foto: Slovenska gospodarska zveza v Celovcu Foto: Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport RS SLOVENCI NA HRVAŠKEM 20 KARLOVEC Kulturni mesec Slovenskega doma Karlovec Trdinov pohod in obisk evropske prestolnice kulture sta bila rdeča nit bogatih kul- turnih doživetij članov Kulturnega društva Slovenski dom Karlovec. Marina Delač-Tepšić Člane Kulturnega društva Slovenski dom Karlovec Kultura povezuje brez meja sta nedavno obogatili dve kulturni doživetji: v so- Čez nekaj tednov so se člani društva odpravili še na iz- delovanju z mestno knjižnico Ivan Goran Kovačić let v Novo Gorico in Gorico, ki letos skupaj nosita naziv so se udeležili dveh izletov, ki sta združila naravo, knji- Evropska prestolnica kulture 2025 (GO! 2025). Obisk je bil ževnost in čezmejno kulturno izmenjavo. organiziran v okviru projekta Brezmejne zgodbe Slovenije, Prvi dogodek je bil tradicionalni Trdinov literarni pohod, ki ga izvaja mestna knjižnica, kot promocijo slovenskega že deseti po vrsti. Slovenski in hrvaški pohodniki so kre- jezika, kulture in identitete med Slovenci na Hrvaškem. nili iz različnih izhodišč – Javorovice in Sošic – ter se sre- Udeleženci so spoznali kulturne in zgodovinske točke čali na vrhu Ravne gore, poimenovanem po pisatelju Ja- obeh mest, sodelovali v vodenih ogledih ter doživeli, nezu Trdini. Tam so v duhu literature in narave obeležili kako kultura presega meje – tako fizične kot simbolične. 195. obletnico rojstva ter 120. obletnico njegove smrti. Oba dogodka sta pokazala in dokazala, kako po- Pohod je poleg telesne aktivnosti ponudil tudi prilož- membno vlogo imata književnost in kultura pri ohranja- nost za kulturno refleksijo in povezovanje Slovencev iz nju slovenske identitete v zamejstvu. Hkrati pa tudi, da obeh strani meje. kultura postaja most, ki povezuje ljudi, kraje in spomine – brez meja. S Trdinovega literarnega pohoda. SLOVENCI NA HRVAŠKEM Foto: arhiv društva UMAG 21 SKD Ajda gostovala v Krakovu Pevke ženskega pevskega zbora Ajda iz Umaga so se na Poljskem udeležile 14. mednarodnega zborovskega festivala Cracovia Cantans 2025. Vesna Šereš Na štiridnevnem festivalu Cracovia Cantans 2025 v krakovski Operi, kjer so nastopili vsi zbori, ki so so- se je letos predstavilo 22 različnih zborovskih delovali na festivalu. Ob tej priložnosti so jim podelili sestav z vsega sveta. Z bogatim in raznolikim diplome in zahvale. programom so se predstavili na več koncertih na odrih Pevke in ostali člani društva Ajda so obisk Krakova iz- po mestu. koristili tudi za vodeni ogled znamenitosti mesta in Pevke ženskega zbora Ajda so pod umetniškim vod- njegove okolice. Sprehodili so se po starem mestnem stvom zborovodkinje Vesne Car nastopile na treh jedru do glavnega trga s staro tržnico in se povzpeli na prizoriščih in bile povsod deležne precejšnje pozor- Wawelski grič z veličastnim gradom. Ogledali so si tudi nosti. Na koncertu v cerkvi Sv. Katarine so zapele izbor muzej holokavsta Auschwitz – Birkenau, ki je pri vseh slovenskih narodnih pesmi. Poleg njih so nastopili so pustil močan in spoštljiv vtis, Muzej Czartoryskih, zak- še zbori iz ZDA, Latvije, Estonije in Švedske. Nato so ladnico umetnosti in zgodovine ter znameniti rudnik se predstavile tudi na večernem koncertu v baročni soli Wieliczka, znan po edinstvenih podzemnih skulp- cerkvi Sv. Petra in Pavla v središču Krakova. Slovenska turah iz soli. pesem je zazvenela tudi na zaključnem gala koncertu Člani SKD Ajda pred cerkvijo sv. Petra in Pavla v Krakovu. Foto: Vesna Šereš SLOVENCI NA HRVAŠKEM 22 ZADAR Pesniški večer – Poezija iz duše V Mestni knjižnici Zadar je Slovensko kulturno društvo Lipa organiziralo literarni dogo- dek z naslovom Poezija iz duše. Društvo že vrsto let deluje na različnih področjih, poleg likovne sekcije pa spodbuja tudi literaturo, planinarjenje, fotografijo in vrsto drugih. Darja Jusup Voditeljica likovno-literarne sekcije Marija Ivoš je ne kupuje kot navaden spominek. Te slike so bile nare- poudarila, da so na pesniško srečanje, ki so ga jene z ljubeznijo, za poezijo iz duše«, je dejala voditelji- pripravili v Mestni knjižnici Zadar povabili vse ca likovno-literarne sekcije in dodala, da so pesniki brali svoje drage prijatelje, s katerimi nastopajo in se druži- pesmi o različnih temah, od ljubezni do vojne, poudarek jo v njihovih društvih. »Običajno je, da hodimo drug k pri vseh pa je bil, da so iz duše. drugemu na dogodke in se medsebojno podpiramo,« Zbrane je nagovorila tudi predsednica društva Lipa poudarja Marija Ivoš. Darja Jusup. Posebej je izpostavila, da je več članov Ljudje imajo radi poezijo, je še povedala Ivoš in dodala, društva izdalo lastne pesniške zbirke, omenila pa je tudi da so pesniki prispeli ne le iz Zadra ampak tudi iz Splita, nedavno predstavitev slikanice pesnice Vesne Bilić. Knina, Nina, Šibenika, Zatona Šibenskog in drugih dal- Srečanje je zaokrožila ženska vokalna a cappella skupina matinskih krajev. Faganel iz Splita, pod vodstvom Julije Galić, ki je nasto- Ena od posebnosti dogodka je bila, da je vsak udeleže- pila med branjem posameznih pesmi. nec prejel sliko, ki je nastala v letih umetniških kolonij, ki Dogodek se je končal s pesmijo Ta divna splitska noć, ki jo je izbrala Marija Ivoš. so jo nekateri v občinstvu zraven tudi zapeli. Prijetno zadrsko srečanje so zaključili s sprejemom na dvorišču Udeležence so obdarili s slikami knjižnice. »Menim, da je lepo, da naši gostje poleg lepih spominov domov odnesejo tudi nekaj konkretnega, nekaj, kar se Dogodek v Zadru je popestrila ženska vokalna skupina Faganel iz Splita. SLOVENCI NA HRVAŠKEM Foto: Rafaela Štulina ZADAR 23 Folklora z Bleda navdušila obiskovalce Na 18. mednarodnem dnevu kulturne različnosti v Zadru so Slovenci spet navdušili. Med gosti na Trgu pet bunara so bili tudi Albanci, Bošnjaki, Makedonci, Srbi. Darja Jusup Člani Folklornega društva Bled z Bleda so z nastopom Anita Anželak, Mira Milin, Irena Vlakić, Justina Buovac, navdušili na mednarodnem dnevu kulturne različ- Marija Ivoš, Jožica Pestić, Meri Karamarko ter člana Ivek nosti na Trgu pet bunara v Zadru. „Zelo smo zado- in Zvone. Ni manjkalo niti borovničevca in medice, pa tudi voljni z nastopom na tako odmevni prireditvi“, je povedal domačega refoška iz Ivanove kleti iz Rožne doline. Marjan Črnkovič, predsednik Folklornega društva Bled, še posebej pa smo hvaležni za priložnost in vabilo naših go- stiteljev Slovenskega kulturnega društva Lipa Zadar, ki so v sodelovanju z Slovensko izseljensko matico iz Ljubljane organizirali naš prihod in predstavitev na prireditvi. Na prireditvi so sodelovali tudi Albanci, Bošnjaki, Make- donci in Srbi. Navzoče na prireditvi so pozdravili Milena Ikić, predstavnica Zadrske županije, Mirjana Zubčić, pro- čelnica Mesta Zadar ter predsednik Koordinacije narodnih manjšin Zadrske županije Veselko Čakić. Med številnimi gosti je bila tudi Barbara Antolić Vupora, predsednica Zveze slovenskih društev na Hrvaškem. Posebno atraktivna je bila bogata gastronomska ponudba vseh narodnih manjšin. Na slovenski stojnici so se gostje gostili z vegetarijanskim narezkom iz čemaža, domačimi klobasami, prekmursko gibanico, čičeriko s sipo in z zele- njavo, še posebej pa z vrsto domačega kruha z zaseko, ki ga je spekla Majda Radović. Niso manjkale niti potice s peh- tranom, z orehi, z ocvirki, ajdovo pecivo, pehtranovi žepki, sadni kruh … Vse te dobrote so pripravile marljive članice Članice Lipe s predsednico ZSDH Barbaro Antolić Vupora (prva z desne). Josipina Turnograjska in čarobni gozd V multimedijski dvorani Mestne knjižnice Zadar sta se nedavno zvrstila dva posebna, vesela dogodka, ki ju je organizirala SKD Lipa Zadar. Najprej je dr. Mira Delavec Touhami iz Ljubljane pripravila kostu- miran nastop z predavanjem o življenju in delu slovenske umetnice Josipine Urbančič Turnograjske. V drugem delu je bila predstavljena dvojezična slikanica pravljic V čarobnem gozdu / U čudesnoj šumi, katere avtorica je prof. Vesna Bi- lić, članica društva, ilustrirala pa jo je Evelin Dorkin-Gregov. Promocijo sta moderirali prof. Elvira Katić in prof. Marija Ivoš, ki sta tudi recenzentki te dvojezične slikanice pravljic, ki jo je izdalo in za- ložilo SKD Lipa, Zadar. V predstavljanju sta učenki slovenščine brali dele slikanice, za glasbeno točko je poskrbel Cioslav Josip Perica. Foto: Marija Ivoš Foto: Rafaela Štulina SLOVENCI NA HRVAŠKEM 24 GORSKI KOTAR Čezmejna prijateljstva, znanje in sodelovanje v Loški dolini Dvodnevni dogodek Dobri sosedje, ki je povezal otroke, učitelje in predstavnike organizacij iz Slo- venije in Hrvaške, je bil del programa čezmejne- ga sodelovanja Interreg Slovenija–Hrvaška, na- menjenega krepitvi prijateljskih vezi, izmenjavi znanj ter spoznavanju kulturne in naravne dediš- čine obeh regij. Kristina Kebe, mag. Osnovna šola heroja Janeza Hribarja Stari trg meja. Otroci so sodelovali na ustvarjalnih postajah, kjer pri Ložu je bila sredi oktobra dva dni središče so spoznavali predice grofice Grete in Vrijednice, Selan- ustvarjalnosti, raziskovanja in druženja. Učen- kin mlin, sirarstvo kmetije Pintar, svečarstvo in čebe- ci domače šole in Osnovne šole Petar Zrinski Čabar so larstvo kmetije Leskovar, knjigoveštvo Zavoda Parnas skupaj spoznavali rokodelske, naravne in kulturne po- ter zgodbo o jezerskem čolnu, ki jo je predstavil Muzej sebnosti svojega prostora ter stkali številna nova prija- Cerkniškega jezera – Jezerski hram. Vzdušje so oboga- teljstva. tile tudi predstavitve Križne jame, Županove jame, pro- Prvi dan srečanja sta otvorili ravnateljici obeh šol Nata- jekt NVO KUNA, Zavoda Satia – učenje za življenje, Tine ša Vesel Plos in Silvana Šebalj Mačkić, ki sta poudarili Strle z unikatnim nakitom ter Kmetijsko izobraževalne pomen sodelovanja, spoštovanja in povezovanja onkraj skupnosti Gorski kotar. Mladi iz OŠ heroja Janeza Hribarja Stari trg pri Ložu in Osnovne šole Petar Zrinski Čabar so stkali številna nova prijateljstva. SLOVENCI NA HRVAŠKEM Dogajanje je popestril obisk pravljičnega povodnega slovenskih društev na Hrvaškem ter poslanko hrvaške- moža Jezerka, ki je otroke nagradil za opravljene naloge. ga sabora Barbaro Antolić Vupora, ki je podprla po- 25 men sodelovanja in prijateljstva med Slovenijo in Hrva- Drevo prijateljstva v Spominskem parku EU ško. Dogodek je z veliko humorja in energije povezoval Popoldne prvega dne je sledil poseben trenutek – posa- Miha Razdrih. ditev drevesa prijateljstva v Spominskem parku Evrop- ske unije v Loški dolini. Slovesnega dejanja so se ude- Okus domačih dobrot in razstavi ustvarjal- ležili ravnateljica OŠ Stari trg pri Ložu Nataša Vesel Plos, nosti župan mesta Čabar Antonio Dražović, župan občine Po športnem delu so se obiskovalci okrepčali z marme- Loška dolina Matjaž Antončič ter veleposlanik Republi- ladami kmetije T'Dolenj, pecivom Društva podeželskih ke Hrvaške v Sloveniji Boris Grigić. žena in deklet Ostrnice, sirom kmetije Pintar in medom S tem simbolnim dejanjem so udeleženci potrdili, da kmetije Leskovar. Na ogled sta bili tudi dve razstavi – prijateljstvo presega meje in povezuje ljudi v skupnih Polstena polharska idila in Ročno izdelanih tkanih šalov, vrednotah. Otroci so se nato podali na ogled Starega ki sta navdušili s toplino, barvitostjo in ustvarjalnostjo. trga pri Ložu, kjer so zvedavo spoznavali njegov značaj Ob koncu dogodka so se udeleženci sprehodili po graj- in utrip. skem parku v družbi grofice Grete, ki je z zgodbami iz preteklosti simbolično zaokrožila dvodnevno druženje Šport povezuje in povezovanje. Vsi, ki smo sodelovali pri uresničitvi Drugi dan dogodka je minil v športnem duhu. Učenci projekta, smo dokazali, da lahko z razumevanjem, sode- so se pomerili v prijateljskih tekmah v nogometu in od- lovanjem in srčnostjo ustvarjamo mostove med sosedi bojki, predstavili pa so se tudi Streličarski klub 3D Cro- – mostove prijateljstva brez meja. atia Prezid, Škola nogometa Gorski kotar, Škola odboj- ke Gorski kotar, Karate klub Cerknica, Društvo Snežniška Diana in Smu- čarski klub Loška dolina s sekcijo biatlon. Za pri- jetno športno vzdušje je strokovno skrbel uči- telj športne vzgoje Aleš Ožbolt. Pečat dnevu je dodal nastop otro- škega pevskega zbora Kristalčki, podmladka Slovenskega kulturne- ga društva Gorski kotar, pod vodstvom Alaina Leskovarja. Med gosti smo z veseljem pozdra- vili predsednico Zveze Skupaj smo dokazali, da lahko ustvarjamo mostove prijateljstva brez meja. ZAHVALA Organizatorja dogodka, Muzej Cerkniškega jezera in Slovensko kulturno društvo Gorski kotar, ki ju zastopata di- rektorica Kristina Kebe in predsednik Damijan Malnar, se zahvaljujeta ravnateljici OŠ heroja Janeza Hribarja Stari trg pri Ložu Nataši Vesel Plos in celotnemu pedagoškemu in strokovnemu osebju šole za izjemno podporo, prijaznost in logistično pomoč pri dogodku. S svojo odprtostjo, predanostjo in strokovnostjo so omogočili, da je šola postala pravi prostor povezovanja, sodelovanja in učenja. Zahvaljujeta se tudi Janji Urbiha, ki je s svojo ustvarjalnostjo, znanjem in vsestranskostjo, pomembno prispevala k vsebinski in organizacijski izvedbi dogodka. Posebna zahvala pa tudi županu občine Loška dolina Matjažu Antončiču in njegovi ekipi, za gostoljubje, podporo pri izvedbi protokolarnega dela ter izvedbo sajenja drevesa prijateljstva. Obe foto: Jakob Ješelnik SLOVENCI NA HRVAŠKEM 26 PULJ, POREČ, BUZET Dnevi slovenske kulture povezali istrske Slovence Skozi niz prireditev v Poreču, Buzetu in Pulju so Dnevi slovenske kulture v Istri 2025 ponovno povezali slovenska društva na Hrvaškem ter pokazali raznolikost in ži- vahnost njihovega ustvarjalnega delovanja. Maja Tatković Diklić Zr azstavo izdelkov v Istarski sabornici v Poreču, iz- Dogodek je obogatil nastop Ferija Lainščka, enega naj- delki so nastajali na petdnevni delavnici z naslo- vidnejših slovenskih pesnikov, pisateljev in scenaristov, vom Izmenjujemo veščine, se je že 29. septembra ki je občinstvo navdušil s toplino svojega pripovednega začel niz dogodkov v okviru letošnjih Dnevov slovenske sloga in razmišljanji o identiteti, domotožju ter poveza- kulture. Na razstavi so sodelovala slovenska društva iz nosti ljudi skozi umetnost. Kulturni niz se je nadaljeval 3. oktobra v Narodnem domu v Buzetu, kjer je Slovensko kulturno društvo Lipa Letošnja prireditev je dokazala, da slovenska pripravilo predstavo Ožalošćena porodica/Žalujoči osta- skupnost v Istri ostaja povezana, ustvarjalna in li. Uprizorila jo je dramska sekcija Kulturno-prosvetne- ponosna na svoje korenine. ga društva Bazovica z Reke. Humoristična igra o izgubi, osebnih ambicijah in zmagi pravičnega na koncu, je ob- činstvo nasmejala ter potrdila, da gledališče ostaja eno najmočnejših izraznih orodij za krepitev skupne kultur- različnih delov Hrvaške, ki imajo ustvarjalne oziroma ne zavesti. rokodelske sekcije. Razstava je pokazala in tudi razkrila bogato paleto ročnih spretnosti in tradicionalnih teh- Večer slovenskih pesmi kot vrhunec dogajanj nik, hkrati pa poudarila pomen druženja in izmenjave Vrhunec dni slovenske kulture je sledil 17. oktobra v medgeneracijskih znanj. Domu hrvaških veteranov v Pulju, kjer je Slovensko Oktet Suha iz Žvabeka v Avstriji je navdušil s svojimi a cappella izvedbami. SLOVENCI NA HRVAŠKEM kulturno društvo Istra pripravilo večer slovenske pe- Z razstavami, gledališčem in glasbo so letošnji Dnevi smi. Na koncertu so nastopili Mešani pevski zbor Enci- slovenske kulture dokazali, da slovenska skupnost v 27 jan iz Pulja, domači nosilec slovenske pevske tradicije, Istri ostaja povezana, ustvarjalna in ponosna na svo- Mešani pevski zbor Lisca iz Sevnice, znan po bogatem je korenine. Dogodki so obenem pokazali, kako po- repertoarju in nastopih na pevskih revijah, Mešani pev- membna je kulturna izmenjava za ohranjanje jezika, ski zbor Slovenski dom Zagreb, ki povezuje slovenske tradicije in občutka pripadnosti v širšem prostoru, pevce v hrvaški prestolnici, ter Oktet Suha iz Avstrije, kjer se prepletata slovenska in hrvaška kulturna de- prepoznaven po svojem značilnem zvenu in zvestobi diščina. slovenski ljudski pesmi, ki je s svojimi a cappella izved- bami povsem navdušil publiko. Pevke in pevci MePZ Encijan iz SKD Istra, Pulj, slovijo kot nosilec slovenske pevske tradicije. Predstava Ožalošćena porodica/Žalujoči ostali v Buzetu. Vse foto: arhiv SKD Istra, Pulj SLOVENCI NA HRVAŠKEM 28 SPLIT Obisk ekipe oddaje Rojaki Nedavno je društvo Triglav v Splitu obiskala ekipa RTV Slovenija in pripravila boga- to gradivo za oddajo Rojaki, oddajo o Slovencih, ki živijo zunaj njenih meja. Ana Šušmelj Reportažo so začeli s prizori starega Splita, šarmom splitske rive in po- snetki prostorov našega društva, po besedah urednika te oddaje Dušana Tomažiča, enega najbolj urejenih pro- storov. Predsednik društva Cveto Šušmelj je predstavil naše društvo, ki že od usta- novitve leta 1992 združuje Slovence, ki so se po osamosvojitvi države Slovenije znašli zunaj meja domovine in v novi raz- merah ustvarili društvo, ki se trudi ohra- njati kulturo in jezik svoje domovine. Od pevcev do keramike Dušan Tomažič Ekipi z RTV Maribor, ki sicer pripravlja od- ni, prijateljstvih in znanstvih z zbori od vsepovsod, je dajo, smo predstavili pevce zbora MePZ Triglav, zbora spregovorila Nadežda Eterović. v katerem ne pojejo samo Slovenci po rodu, ampak Ekipa je z zanimanjem prisluhnila zgodbi o veliki knji- žnici s približno 3770 naslovi, urejeni z veliko truda in vloženega časa Ane Matusinović, ki sicer služi tudi kot učilnica za pouk slovenskega jezika. V njej pa se zbirajo tudi člani literarne skupine, ki pripravljajo besedila za revijo Planika. vsi ljubitelji zborovskega petja. O skoraj treh desetle- tjih gostovanj na pevskem taboru v Šentvidu pri Stič- Ana Matusinović, Nadežda Nađa Eterović, Ana Šušmelj (z leve). Predstavljena je bila tudi klekljarska sekcija, ki neguje iz- delovanje idrijske čipke, v prostorih društva pa se že leta srečujejo klekljarice pod vodstvom Katice Kaštelan, Sek- SLOVENCI NA HRVAŠKEM cija je bila ustanovljena davnega leta 1996 in prva vodja, Anka Parek Šebenik, je bila rojena v Siriji in od takrat 29 so naše klekljarice z ljubeznijo in trudom edine na Hr- vaškem, ki svojo čipko smejo imenovati idrijska čipka. Med predstavitvijo niso pozabili niti na keramično sekcijo, ustanovljeno pred tremi leti, ki jo zdaj vodi Natalija Novak. SPLIT Razstava hrvaških čipk in druženje ob kleklanju Združenje primoštenskih čipkaric Pekljica in turistična skupnost Primošten sta v kongresnem centru hotela Zora pripravila razstavo Hrvaške čipke. Katica Kaštelan Na razstavi so se predstavile čipkarice s Paga, Le- nekaj let sodelujemo z njimi in se veselimo vsakega poglave, Trga pri Ozlju, Krašića, Sikirevcev, Kri- srečanja na številnih festivalih po vsej Hrvaške. ževcev, naša sekcija čipkaric iz Splita in seveda Začetnik akcije revitalizacije primoštenske čipke je primoštenske čipkarice. S to razstavo je Združenje pri- etnolog in antropolog prof. Jadran Kale, kustos Mu- moštenskih čipkaric Pekljica slovesno obeležila preje- zeja mesta Šibenik in izredni profesor na zadrskem tje oznake geografskega porekla novembra lani. vseučilišču. Vse od leta 2013, ko je bilo ustanovljeno Z zadovoljstvom smo se odzvale vabilu primoštenskih Združenje Pekljica, pripravljajo in organizirajo razstave čipkaric za sodelovanje naše sekcije na tej razstavi. Že in sodelujejo tako na različnih prireditvah kot tudi na Ob tej priložnosti je splitska sekcija čipkaric Pekljici darovala idrijsko čipko. vseh občinskih, županijskih in državnih manifestacijah in razstavah. Zelo so angažira- ne in so si zaslužile to veliko priznanje. Ob tej priložnosti smo tudi me Pekljici darova- le idrijsko čipko. Naša sekcija je letos pri njih razstavljala čipko na obleki in uporabno čipko. V živo smo tudi prikazale način iz- delave idrijske čipke. Z razstave čipke v Primoštenu: Katica Kaštelan, Jadran Kale, Jana Ćaleta (z leve). Foto: arhiv društva Vse foto: zajem zaslona SLOVENCI NA HRVAŠKEM 30 REKA Od Poletja v Bazovici do fotografij srečanj z medvedom Sandra Grudenić Poletje v Bazovici, otroške delavnice Že osmo Poletje v Bazovici je letos ponujalo bogato vsebino. V treh tednih se je zvrstilo veliko doživetij, obiskov, sklenjenih je bilo tudi precej novih prijateljstev. Prireditelji že razmišljajo, kako se lotili priredi- tve prihodnje leto, da bo za vsakogar nekaj. A Za najmlajše si je treba čas vzet, če si sposodi- mo priredbo naslova priljubljene pesmi An- dreja Šifrerja. In mi si ga bomo seveda vzeli. Udeleženci Poletja v Bazovici na izletu v Ljubljani z učiteljico slovenskega jezika Romano Turkušić Škrab (z leve). Razstava likovnih del na Uradu Likovna skupina je 4. septembra v avli Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu v Ljubljani na ogled postavila razstavo del z naslovom Čipke, grafike v tehniki suhe igle. Čla- nice likovne skupine so po otvoritvi razstave izkoristile čas tudi za ogled čudovitega Arbo- retuma Volčji potok. To je bila tudi priložnost, da prav tam odprejo novo kulturno sezono z učno uro in ustvarjanjem risbic po motivih parka. Likovna razstava na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu. Planinska skupina KPD Bazovica – Z otroci po Učki Na tretji letošnji izlet za otroke in starše se je prijavilo devet otrok in njihovih staršev. Milivoj Filipović jih je povedel do ranča, na katerem so si ogledali različne živali, hranili konje in se pogovorili z lastnikom ranča Đanijem. Nato so se spustili do slapa Banina, in si ga ogledali v vsej njegovi lepoti in se vrnili nazaj na Poklon. Ob poti so fotografirali, v domu na Poklonu pa so bili deležni lepega sprejema dežurnih članov PD Opatija. Tu so narisali še nekaj vtisov z izle- ta. Razstava njihov del iz treh letošnjih izletov je odprta vse do konca novembra v prostorih Slo- venskega doma KPD Bazovica. Z izleta po Učki. SLOVENCI NA HRVAŠKEM Večer glasbe in folklore 31 Sredi septembra smo izvedli manifestacijo Večer glasbe in folklore in v goste povabili izvajalce iz Slovenije, Srbije, Istre in domače Reke. Nastopi vseh so bili odlični, vzdušje fantastično, za zabavo po večerji pa je poskrbel Trio Asi. Nastopili so: Folklorna skupina KPD Bazovica, Kergelci izpod Ahca, Jasen Slovenija, KUD Anđeli, Jelašnica iz Srbije, Folklorna skupina Društva perojskih Črnogorcev Peroj 1657 in Folklorna skupina makedonskega KD Ilinden z Reke. Pestro dogajanje na Večeru glasbe in folklore na Reki. Porto etno, festival gastronomije in etno glasbe nacionalnih manjšin KPD Bazovica je tudi letos sodelovala na festivalu nacionalnih manjšin, ki ga tradicionalno pripravlja mesto Reka. Lepo vreme, dobra družba, še boljši okusi domačih tradicionalnih jedi, čudovite nošnje številnih nacio- nalnih manjšin iz Primorsko-goranske županije, odlični nastopi folklornih skupin. Naša pehtranova potica velikanka (10 kg) je bila atrakcija, šmoren (carski praženec) odličen, jabolčna čežana iz domačih avtohtonih sort ja- bolk pa je bila češnja na torti za konec. Brez domačega sadjevca pa tudi ni šlo. Na Porto etnu je bila pehtranova potica prava atrakcija. Fotografije Srečanja z medvedi v naravnem okolju V KPD Bazovica je bila do 6. oktobra na ogled raz- stava fotografij Srečanja z medvedi v naravnem okolju, avtorice Marjete Marinčič-Vilharjeve, s katerimi je ujela edinstvene trenutke srečanj z medvedi v naravi. Na otvoritvi so navzoči prisluh- nili tudi njeni razlagi, kako so fotografije nastale in izvedeli veliko o sobivanju z naravo ter divjimi zvermi. Marjeta Marinčić-Vilharjeva je avtorica zanimive razstave o medvedih. Vse foto: arhiv društva SLOVENCI NA HRVAŠKEM 32 PALČAVA ŠIŠA In leto je naokoli … V Palčavi šiši, kulturnem spomeniku v obmejnem območju doline Čabranke, se končuje že devetnajsta sezona, od kar smo na stežaj odprli naša vrata vsem obisko- valcem, ki jih zanima kulturna dediščina tega območja. Marko Smole, za Etnološko zbirko Plačava šiša, Plešce Jeseni prihajajo še zadnji organizirani izletniki, ki si Stavbna dediščina in obiski odročnih zaselkov ogledujejo naše zbirke in vsakič z veseljem prisluh- Med etnološko-muzeološko raziskovalno delavnico nejo pogovoru v domačem narečju. smo namenjali pozornost tako stavbni dediščini kot Strokovno zanimiv dogodek je bilo nekaj dnevno 3D obisku odročnih zaselkov nad Čabrom. Njihovi pre- snemanje celotnega objekta z različnimi tehnologija- bivalci so se preživljali s pridelki na malih hribovskih mi, tudi s celotno notranjščino. Snemanje je bilo izve- kmetijah in služili z delom v gozdu. Tometi, Žužem- deno kot vzorčni projekt ekipe iz gradbenih fakultet v berg, Jazbine so le nekatera od naselij, o katerih smo Zagrebu in na Reki v sodelovanju z etnologom Grgo prvič nekaj slišali od njihovih najstarejših prebivalk. Frangešom z Reke. Tako počasi iz več tisoč fotografij in S študentkami etnologije smo obiskali tudi Kostelski milijonov geodetskih točk v prostoru pridobivamo do konec in Brod Moravice, kjer nam člani Udruge Turanj milimetra natančen posnetek objekta z vsemi detajli vedno z veseljem razkažejo novosti v svojih muzejskih notranje opreme. Izvajalci so predstavili svoje delo tudi zbirkah. Delali smo še na urejanju etnografske zbirke domačinom, ki jih zanimajo nove tehnologije pri sne- v Loški dolini, ki naj bi bila odprta v naslednjem letu, manju zgodovinskih stavb, dobili pa smo tudi prvi grobi ter pomagali pri popisovanju vaške muzejske zbirke v 3D model stavbe, ki ga lahko pokažemo obiskovalcem. Prezidu. Predavanja so se tokrat osredotočila na nekaj »Vesel bom, če državi uvidita, da je obmejna regija pomemben gradnik sodelovanja in miru med državama ter bolj skrbno pomagata pri njenem razvoju in zadržanju prebivalcev s čezmejnimi koreninami.« Študentki etnologije Astrid in Neža pri arhivskem delu v Loški dolini. zanimivih vsebin: od posledic epidemij kolere v 19. stoletju, do poti, ki so prečile našo obmejno območje, obrti, ki so bile tu nekoč močno razširjene, pomena delovanja družine Vilhar v Prezidu, pa tudi fotografov, katerih delo je beležilo utrip doline z obeh strani meje že od osemdesetih let 19. stoletja. Ogledali smo si pre- miero novega filma Rasima Karalića, pekli drobno pe- 3D model Palčave šiše, rezultat dela študentov gradbeništva in geodezije iz Zagreba in Reke. civo, izdelovali cvetje iz papirja, plesali stare plese, se SLOVENCI NA HRVAŠKEM 25 tabornikov iz Ljubljane, ki je nekaj dni preživela na 33 našem skednju v Plešcih. Jabolk in hrušk le za pokušino Narava s sušami in velikimi vročinami ter poletno točo pri nas letos ni bila prav mila. Jabolk in hrušk je bilo le za pokušino, zato pa je lepo obrodilo grozdje ob zidu skednja, tudi gob je bilo na koncu kar nekaj. Če nas obiščete, pa smo za vas še vedno prihranili jabolč- Predavanje na Palčavem skednju. ni sok in še kako domačo sprehodili v dolino Belice z geologom in se povzpeli dobroto. Pridite, jesen je s svojimi barvami lahko še prav na Sveto Goro, kjer je župnik iz Gerova daroval mašo. lepa za izlete. Dolina zgornje Kolpe in Čabranke pa skriva Hvala etnologinjama iz Kočevja in Reke, da sta sodelo- številne zanimivosti, ki vam jih lokalni vodniki prav radi vali na terenih. pomagamo odkrivati. Pozimi nas čaka še urejanje rezultatov letošnje delavnice, Filmi HTV in naša sodelovanja pisanje člankov in objava kake publik acije, predvsem pa Na HTV so bili predvajani kar trije filmi, pri katerih smo tudi razmislek, kako bomo obeležili dvajsetletnico delo- sodelovali. Tisti o slikarju in kiparju Petru Rutarju, ki je vanja Etnološke zbirke Palčava šiša, ki nas čaka v nasled- njem letu. Se vidimo. opremil preko petdeset cerkva, pa o družini Vilhar, ki je tudi v Prezidu pustila svoj pomemben pečat in o mojem delu s področja raziskovanja obmejnega območja. Z eki- po HTV pod vodstvom urednika Manjšinskega mozaika smo v nekaj dnevih posneli material za nov film, tokrat o Petru Klepcu, našem daleč znanem ljudskem junaku. Po- leti pa me je doletelo še lepo priznanje. Rafaelova družba Manjšinski mozaik (HRV/SLO) HRT, novinar: Mario Beganović me je povabila, da pripravim predavanje za srečanje treh Slovenij na Svetih Višarjah – znani romarski poti v Italiji. Predstavil sem Slovence na Hrvaškem, njihovo delovanje in tudi problematiko razseljevanja našega obmejnega pasu. Poudaril sem pomembnost tega, da tu ostanejo PALČAVA ŠIŠA domačini, ki razumejo povezave preko meje in jih tudi vsakodnevno brez ovir tudi živijo. Kot sem zaključil, bom vesel, če državi uvidita, da je obmejna regija pomemben gradnik sodelovanja in miru med državama ter bolj skrb- PRIĆE IZ DAVNINE no pomagata pri njenem razvoju in zadržanju prebival- cev s čezmejnimi koreninami. Zlasti mladih. K mladosti v dolini je letos, poleg študentske delovne akcije, ki je obnovila viseči most pri Grintovcu, dodala tudi skupina GORANSKI MITOVI Na obisku mladi taborniki iz Ljubljane K mladostnemu veselemu razpoloženju v dolini je letos, poleg študentske delovne akcije, s katero smo obnovili viseči most pri Grintovcu, prispevala MARKO PALČAVI tudi skupina 25 tabornikov iz Ljubljane, ki je nekaj Filme Palčava šiša, Priče iz davnine, Goranski mitovi, Marko dni preživela na našem skednju v Plešcih. palčavi si lahko ogledate tako, da skenirate kodo. Najdete pa jih tudi na kanalu YouTube. Vse foto: Sonja Smole SLOVENCI NA HRVAŠKEM 34 LOKVE Otroški teden v znamenju delavnic Kulturno društvo Prešeren iz Lokev je bilo poleti v znamenju otroških delavnic, za zaključek pa tudi razstave del, nastalih med dogajanjem. Daniela Marković Otroci, stari od 6 do 12 let, so imeli vsak dan raz- sami), namišljena bitja iz potoka pa so izdelovali iz ka- lične delavnice iz slovenščine, matematike, li- širanega papirja. Otroci so risali tudi na majice. kovne umetnosti, kiparstva in športa. Tema, ki Dipl. inž. Milutin Burić je mlade vodil skozi spoznava- se je vila skozi ves teden, je bila voda. nje o vodi in skulpturah v prostoru, Dora Marković, Delavnice so potekale v stari učiteljski stavbi v Picirku, diplomantka DIP, pa skozi športno delavnico. v prostorih Goranske kiparske radionice, v Družbeno- Na koncu so pripravili tudi razstavo del, ki so nastala -kulturnem centru Lokve in na prostem. v omenjenem tednu. Otroci so se skozi ves teden na Jezikovno delavnico, katere tema je bila Cerkniško je- različnih delavnicah zelo zabavali in se naučili veliko zero, je vodila Darja Čubrić, ki sicer vodi dopolnilno novega, kar so prepoznali tudi njihovi starši in organi- učenje slovenščine skozi vse šolsko leto. zatorjem zato tudi zahvalili. Otroški teden v Lokvah so Matematično delavnico je skozi Otroški teden vodil omogočili Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence Ivan Jovanović, profesor matematike, matematične v zamejstvu in po svetu, Primorsko-goranska županija, iger in pretvorbene enote. Občina Lokve in več prostovoljcev. Docentka likovne umetnosti Tihana Karlović je z otro- ci ustvarjala dežnike (v obliki stripov, ki so jih ustvarili Utrinek s kiparske delavnice Otroškega tedna v Lokvah. SLOVENCI NA HRVAŠKEM Foto: Tihana Karlović ZAKON O MEDIJIH 35 Pomembno priznanje za Slovence na Hrvaškem Novi zakon o medijih prvič omenja tudi slovensko manjšino na Hrvaškem ter njeno pravico do javnega obveščanja in celovite obveščenosti. STA in Marija Mica Kotnik »Če te ni v zakonu, si lahko pozabljen tudi v praksi,« je Zakon o medijih je nastal leta 2001 in pripadnikov slo- Slovenski tiskovni agenciji povedala raziskovalka na In- venske skupnosti na Hrvaškem ni omenjal, vključili pa jih štitutu za narodnostna vprašanja Barbara Riman. Novi niso niti v poznejše spremembe zakona. Po drugi strani je zakon o medijih, ki ga je slovenski državni zbor sprejel v že od začetka omenjal Slovence po svetu ter pripadnike začetku septembra namreč prvič omenja tudi slovensko narodnih manjšin v Italiji, Avstriji in na Madžarskem. »Če nisi v zakonu, potem si lahko tudi pozabljen v praksi.« manjšino na Hrvaškem ter njeno pravico do javnega ob- »Pozdravljam to oziroma bi pripadniki slovenske manjši- veščanja in celovite obveščenosti. ne morali pozdraviti to, da jih je Slovenija zdaj prepozna- »Javni interes na področju medijev zajema pravico drža- la,« je za STA še dejala Riman, ki je bila v preteklosti tudi vljanov oziroma državljank Republike Slovenije, Sloven- predsednica Zveze slovenskih društev na Hrvaškem. cev po svetu, pripadnikov oziroma pripadnic slovenskih V Društvu novinarjev Slovenije so se na sprejetje zakona narodnih manjšin v Avstriji, Hrvaški, Italiji in Madžarski, o medijih odzvali z besedo »končno«, ministrica za kul- avtohtone italijanske in madžarske narodne skupnosti v turo Asta Vrečko pa je v obrazložitvi zakona dejala, da Republiki Sloveniji ter romske skupnosti, ki živi v Republi- so tako mediji po dvajsetih letih dobili sodoben zakon. In ki Sloveniji, do javnega obveščanja in celovite obvešče- nenazadnje je omenjeno sprejetje pomembno priznanje nosti,« piše v 12. členu zakona. za Slovence na Hrvaškem. Na Inštitutu za narodnostna vprašanja trenutno izvajajo projekt Slovenska skupnost na Hrvaškem v sodobnem kontekstu: analiza njihovega socialno-ekonomskega položaja in odnosa njenih pripadnikov do slovenskega jezi- ka ter, kulturne ter politične participacije. Končali ga bodo septembra prihodnje leto, v njem pa bodo predstavili tudi analizo položaja pripadnikov slovenske skupnosti v hrvaških in slovenskih medijih. NOVICE OD TU IN TAM 36 SLOVENSKI JEZIK IN KULTURA Po učnem načrtu kmalu tudi učbenik za slovenščino Hrvaško ministrstvo za izobraževanje je prvič sprejelo učni načrt za učenje sloven- skega jezika in kulture na hrvaških šolah. Učenci lahko v prihodnjih letih pričakuje- jo tudi učbenik za učenje slovenščine. STA in Dejan Vodovnik Hrvaško ministrstvo za izobraževanje je tik pred ške (model C) - Učni načrt za predmet Slovenski jezik in začetkom novega šolskega leta 2025/2026, kultura v osnovnih in srednjih šolah Republike Hrvaške prvič potrdilo učni načrt za poučevanje sloven- (model C) pa so sodelovali: skega jezika in kulture v hrvaških šolah. Predstavniki • Anđa Suvala, Agencija za odgoj i obrazovanje, slovenske skupnosti verjamejo, da bo ta korak pripo- • Miroslav Gradečak, mogel k boljšemu položaju Slovencev na Hrvaškem, • Suzana Kariko, učenci pa naj bi po napovedih v prihodnje dobili tudi • Ksenija Klovar Lukarić, učbenik(e) za slovenščino. • Simona Mahovič, Čeprav je slovenščina v nekaterih osnovnih in srednjih • izr. prof. dr. sc. Barbara Riman, šolah na Hrvaškem navzoča že več kot poldrugo dese- tletje, je hrvaško ministrstvo za znanost, izobraževanje • Vida Srdoč. in mlade šele konec avgusta prvič sprejelo učni načrt za predmet Slovenski jezik in kultura v osnovnih in sre- Zdaj je učenje tudi zakonsko urejeno dnjih šolah. Večina drugih narodnih manjšin na Hrva- Cilji učnega na- škem učni načrt za svoj materni jezik že ima. črta so razvijanje sposobnosti pisne Cilji učnega načrta so razvijanje sposobnosti in ustne komuni- pisne in ustne komunikacije v slovenščini, kacije v slovenšči- bralne pismenosti, poznavanja kulturne ni, bralne pisme- nosti, poznavanja dediščine in razlik med slovenskim in kulturne dedišči- hrvaškim jezikom. Prav tako spodbuja ne in razlik med strpnost, sprejemanje kulturnih razlik in slovenskim in hr- povezovanje hrvaško-slovenskih odnosov. vaškim jezikom. Prav tako spodbu- ja strpnost, spre- Kakorkoli; predmet vključuje slovenski jezik, književ- jemanje kulturnih nost, zgodovino, geografijo ter glasbeno in likovno razlik in povezo- kulturo in je namenjen otrokom slovenske manjšine, vanje hrvaško-slo- tistim s slovenskimi predniki in vsem, ki želijo spoznati venskih odnosov. ta jezik in kulturo. »Učenje sloven- Barbara Riman je raziskovalka na sloven- Ob tem je treba zapisati, da so pri pripravi učnega na- skega jezika se skem Inštitutu za narodnostna vprašanja, črta Slovenski jezik in kultura v osnovnih in srednjih je na Hrvaškem enota Reka. šolah Republike Hrvaške (model C) sodelovali: izvajalo tudi brez • Eva Ciglar – prevajalka, uradno prenovljenega učnega načrta, a je zdaj vse bolj zakonsko urejeno. Mogoče to ni velik korak, je pa dodana • Vida Srdoč – lektorica, vrednost pri priznavanju slovenskega jezika kot manj- • Anita Poslon - lektorica. šinskega jezika na Hrvaškem,« je za slovensko tiskovno Recenzentka za pripravo recenzije Osnutka je bila izr. agencijo STA izpostavila raziskovalka s slovenskega Inšti- prof. dr. sc. Kristina Riman. V delovni skupini za pripra- tuta za narodnostna vprašanja Barbara Riman. vo Osnutka predloga učnega načrta za Slovenski jezik in kulturo v osnovnih in srednjih šolah Republike Hrva- NOVICE OD TU IN TAM Foto: osebni arhiv MOST NA KRK 37 Nov most na otok bo s slovenskim pridihom Med prijavljenimi je bil izbran projekt – konzor- cij hrvaških in slovenskih podjetij, med njimi tudi projektanta Marjana Pipen- baherja, glavnega snovalca zdaj že na daleč znanega mostu na otok Pelješac. Most bo dolg 850 metrov, sredinski razpon čez morje bo dolg 570 metrov in bo potekal Dejan Vodovnik 50 metrov nad morjem. Zgrajen naj bi bil okoli leta 2030. Hrvaška že vsaj dve desetletji na otoku Krku v O ceni tega megaprojekta trenutno na Hrvaškem še ne Omišlju načrtuje gradnjo velikega kontejner- govorijo. Ve pa se, da naj bi tudi po zgraditvi novega skega terminala, ki bi po zmogljivosti pretovor- mostu stari most na Krk še vedno ostal v uporabi in bi jenih kontejnerjev prekašal tako pristanišče Koper kot tako močno razbremenil promet. V poletnih konicah tudi Trst. Da bi bila nova luka prometno dobro pove- so namreč pred mostom, kljub temu da ni več plačljiv, zana, so si zamislili, da bi otok s celino povezali še z kilometrske kolone vozil. enim mostom. Ta naj bi bil tako cestni kot železniški. Zato je podjetje Hrvaške avtoceste v začetku lanskega leta objavilo natečaj za projekt novega mostu na Krk. Junija lani so med sedmimi prijavljenimi izbrali projek- tanta – konzorcij hrvaških in slovenskih podjetij, med Titov most njimi tudi projektanta Marjana Pipenbaherja, glavnega Med številnimi idejnimi projekti je bil za gradnjo snovalca zdaj že slavnega mostu na otok Pelješac. zdajšnjega mostu na Krk izbran načrt beograjskega Za zdaj so poglavitne tehnične značilnosti naslednje: projektanta Ilije Stojadinovića in njegovih sodelav- most bo dolg približno 850 metrov, sredinski razpon cev Vukana Njagulja in Bojana Možine. Most so čez morje bo dolg 570 metrov in bo potekal 50 metrov začeli graditi leta 1976, gradnja je trajala štiri leta. nad morjem. Kljub drugačnim prvotnim idejam ne bo Čeprav so ga uradno odprli po smrti Josipa Broza, dvonadstropen, ampak bodo železniški tiri umeščeni 19. julija 1980, so ga slovesno poimenovali Titov na sredino mosta. Otok Krk in celino bo povezal med most. Ocenjujejo, da je od tedaj most na Krk prevo- krajema Jadranovo in polotokom Lanterna in bo od zilo okoli 100 milijonov vozil. zdajšnjega mostu oddaljen približno kilometer. Železnica proti novi luki, avtocesta proti letališču Marjan Pipenbaher V projektu so predvideni tudi trije predori, še dva pa bos- Pred leti je bil glavni in odgovorni projektant mo- ta pred začetkom mosta – po en železniški in cestni. Naj- sta na Pelješac, ki je takrat veljal za največji infra- daljši med njimi bo dolg 1,2 kilometra. Za priključitev na strukturni projekt na Hrvaškem. Projekt je presegel most je treba iz obstoječe ceste A7 zgraditi še osem kilo- 420 milijonov evrov. V svoji dolgi karieri je zasnoval metrov povezovalne avtoceste, do pristanišča v Omišlju že več kot 200 mostov in viaduktov po vsem svetu, pa bo potrebnih še 22 kilometrov železnice, ki se bo na med njimi tudi čez reko Evfrat v Turčiji in viadukt drugi strani navezovala na progo Zagreb – Reka. Črni Kal. Leta 2023 mu je slovenska vlada zaupala Po izhodu iz tunelov bi se železniška proga usmerila vodenje sveta za obnovo po poplavah, ki so takrat desno proti novi luki v Omišlju, medtem ko bi avtoce- prizadele dele države. sta peljala proti bližnjemu letališču. Foto: Hrvatske autoceste NOVICE OD TU IN TAM 38 MIMOGREDE O umetni inteligenci in maminem mezinčku Poleg visokih cen, nizkih pokojnin, vojn, revme in artritisa, sta najbolj upora- bljani besedi, ki ju slišim, umetna inteligenca. Vsi omenjajo umetno inteligenco, pri čemer nihče ne ve, kaj to sploh je, kje se nahaja, kako priti do nje in kaj bomo z njo. Irena Pavlović Znanstveniki in drugi strokovnjaki seveda poz- Ko umetna inteligenca bere tvoje misli najo odgovore na vsa ta vprašanja in tudi če bi Dokazi za prisotnost umetne inteligence so tudi v nam kdo izmed njih poskušal raztolmačiti ume- mobitelih. Saj veste, ko na internet samo pogledate, tno inteligenco, ga verjetno ne bi razumeli. V primer- koliko nekaj stane neka in kje bi to lahko kupili, se javi z umetno inteligenco ljudje že tisočletja neguje- vam na telefon nemudoma vsujejo oglasi s ponudba- mo naravno inteligenco in sposobnost, da znamo iz mi tistega, za kar ste se zanimali. Vse to tudi nekako posameznih dogodkov zaključiti, za kaj gre. Ljudje še razumem, saj je v telefonu ostala sled tvojega za- tako že tisočletja vemo, da bo dež, če so muhe pri tleh, nimanja oziroma povpraševanja in pojavnost oglasov ker so se jim navlažila krila in tudi, ko se dim iz dimni- je odgovor na to. kov ne dviga navpično, Zdi pa se, da je umetna ampak se širi naokrog. inteligenca napredova- Primerov je nešteto in la in da zna zdaj brati vsi so rezultat narav- misli. Pred nekaj dnevi ne inteligence. Če se mi je sin pripovedoval, takšne naravne inteli- da je bil na neki otroški gence prenesejo še v prireditvi, kjer se je dru- državne organe, pa že žil z drugimi starši. Eden lahko govorimo tudi o je bil avtomehanik, dru- institucionalni inteli- gi avtoelektrikar, tretji genci (to sem si prav- prodajalec avtomobi- kar izmislila, hahaha). lov. Pogovarjali so se o Ker moj spomin seže delih za avtomobile, o daleč nazaj, še v tiste menjalnikih, zavorah, čase, ko smo imeli mi- pnevmatikah in dru- ličnike, se spomnim gem. Naslednji dan so nekega dogodka, ki dokazuje navzočnost takšne in- se začeli na njegovem mobitelu prikazovati oglasi za teligence pri teh državnih organih. Sedela sem v avtu avtomobilske dele, trgovine z avto deli, čeprav ni v no- in nekoga čakala. Ker je bilo zelo vroče, sem imela od- benem trenutku pokazal zanimanja za vse to … prta okna. Približeval se mi je mladenič in mi v angleš- No, kakor koli že, od naših začetkov, ko smo se učili pi- čini nekaj dopovedoval. Za njim je hodil miličnik in sanja še s peresom in črnilom in je bil kemični svinč- mu govoril: »Stoj, rekel sem ti, stoj!« Mladenič ga ali nik enak dobitku na lotu, pa vse do današnje umetne ni slišal ali ga ni razumel in je nadaljeval proti meni. inteligence, je minilo samo kakih petdeset let, kar je In takrat mu je miličnik rekel: »Stoj, tovarišica ne zna izjemno kratek čas za toliko novotarij in izumov. In angleško!« verjamem, da je moja generacija pravzaprav izjemno To je bilo sicer res, ampak jaz se od takrat naprej spra- sposobna, ker je vse to obvladala. Dobro, zdaj že malo šujem, kako je vedel, da ne znam govoriti angleško. pešamo. A kot je govorila moja mama, ko je pomigala z Danes bi rekla, da mi je bral misli. To so bili morda mezinčkom: » Dokler ta miga, sem jaz gospodar!« zametki umetne inteligence. NOVICE OD TU IN TAM Foto: pixnio.com TANJA FAJON, SLOVENSKA MINISTRICA ZA ZUNANJE IN EVROPSKE ZADEVE 39 »S Hrvaško imamo več skupnih interesov kot razhajanj« Slovensko narodno manjšino na Hrvaškem sta v zadnjem času »zaznamovala« dva do- godka. Prvi je sprejetje zakona o medijih v Sloveniji, drugi, da je hrvaško ministrstvo za izobraževanje prvič do zdaj sprejelo učni načrt za učenje slovenskega jezika in kul- ture na hrvaških šolah. Kaj te pomembne novosti pomenijo za slovensko skupnost na Hrvaškem, in tudi, kakšno je sicer sodelovanje obeh držav na različnih področjih, smo se pogovarjali s slovensko ministrico za zunanje in evropske zadeve Tanjo Fajon. Marija Mica Kotnik, Dejan Vodovnik Sprejetje novega zakona o me- dijih prvič omenja tudi sloven- sko manjšino na Hrvaškem ter njeno pravico do javnega ob- veščanja in celovite obvešče- nosti. Kaj to prinaša Slovencem na Hrvaškem? Omembo slovenskih narodnih manjšin v sosednjih državah in Slovencev po svetu v novem zakonu o medijih, pozdravljam. Gre za novost, katere namen je okrepiti povezanost Slovencev v zamejstvu in po svetu z matično »Zagotavljam, da so naša prizadevanja in pomoč narodnim manjšinam v sosednjih državah dos- državo na medijskem področju ledna in podpora neomajna,« pravi Tanja Fajon. in obratno, prispevati k ozavešče- nosti Slovencev v Sloveniji, da se Kako ocenjujete potezo, da je hrvaško ministrstvo slovenski narodni prostor nadaljuje onkraj naših meja, za izobraževanje prvič do zdaj sprejelo učni načrt v bogatem kulturnem in društvenem življenju rojakov v za učenje slovenskega jezika in kulture na hrvaških zamejstvu in po svetu. Zadevne določbe novega zako- šolah. na so umeščene v okvir spodbujanja in zaščite medijske Tudi ta korak lahko samo pozdravimo. Veseli smo, da so pluralnosti in so opredeljene kot javni interes na podro- dolgoletna prizadevanja predstavnikov slovenske manj- čju medijev. Slovenski medijski prostor mora biti čim bolj šine na Hrvaškem na tem področju obrodila sadove. Raz- odprt in dovzeten za vsebine, ki se nanašajo na življenje logi, zaradi katerih do tega koraka ni prišlo že prej, nam slovenskih narodnih manjšin, zamejski slovenski mediji niso znani. S sprejetjem učnega načrta se je naposled pa morajo imeti olajšan dostop do vseh informacij, ki so ustvarila podlaga za poučevanje slovenskega jezika v pomembne za obveščenost tamkajšnjih Slovencev o do- okviru predmeta slovenski jezik in kultura po modelu C. gajanjih v matični domovini. V minulem obdobju je vlada Pohvalno je tudi to, da predmet ni obravnavan kot izbirni RS uspešno vzpostavila zamejske koordinacije za področ- predmet, temveč kot »drugi materni jezik«, s čimer se ne ja gospodarstva, športa in kulture, zato je prav, da se v po- zmanjša število izbirnih predmetov, h katerim se dijaki in dobnem smislu pozornost namenja tudi medijem, saj vsi učenci lahko dodatno prijavijo. Upamo, da bo ta korak omenjeni koraki vodijo v isto smer – krepijo povezanost omogočil uvedbo pouka slovenščine tudi na hrvaških šo- Slovencev zunaj Slovenije z matično državo. lah v krajih, kjer do zdaj za to ni bilo dovolj posluha. Foto: MZEZ ODMEVOV INTERVJU storitev nujne medicinske pomoči in zdravljenja v izolski 40 bolnišnici. Po daljšem zastoju spet potekajo pogovori o nadaljevanju dela slovensko-hrvaške komisije za vodno gospodarstvo, kar je nujno potrebno za usklajen pristop k protipoplavnim ukrepom in učinkovito upravljanje čezmejnih vodotokov. Tudi napovedano odstranjevanje tehničnih ovir na meji s Hrvaško poteka, odstranjeno je bilo že več kot 150 km ograje. Na podoben način želi- mo reševati tudi druga vprašanja s Hrvaško. Seveda pa bi bilo veliko projektov lažje in hitreje izvedljivih, če bi državi pristopili k demarkaciji meje na kopnem, k čemer hrvaško stran vseskozi pozivamo. Je med, kot pravite, »prijateljicama in zaveznica- ma«, še kaj odprtih vprašanj? Urejeni odnosi s sosednjimi državami predstavljajo stra- teški interes in eno ključnih zunanjepolitičnih predno- stnih nalog Slovenije. Slovenija ima s Hrvaško veliko več »Slovenska diplomacija je zelo aktivna v odnosu do narodnih skupnih interesov kot razhajanj – tako na politični, go- manjšin,« pravi Tanja Fajon. spodarski in medčloveški ravni. Še vedno ostajajo neka- tera vprašanja med državama odprta, pretežno tista, ki iz- Arbitražni sporazum oz. njegovo uresničevanje je virajo iz nasledstva po SFRJ in onemogočajo sodelovanje zagotovo ena od rak ran v odnosih med sosedama na nekaterih področjih. Poleg vprašanja implementacije oz. kot ste enkrat že dejali, »prijateljicami in zave- arbitražne razsodbe, odprto ostaja vprašanje prenese- znicami.« Kje smo zdaj s tem odprtim vprašanjem? nih deviznih vlog hrvaških varčevalcev pri podružnici LB Konec junija letos je minilo že osem let od objave Zagreb in tožbenih postopkov proti LB in NLB, ureditev končne razsodbe arbitražnega sodišča, s ka- premoženjsko-pravnih zadev. Državi morata tero je bila določena meja med Slovenijo prav tako prevzeti vsaka svoj del nizko in in Hrvaško na morju in na kopnem srednje radioaktivnih odpadkov iz Nu- ter je zavezujoča za obe strani. Slo- »Na splošno lahko klearne elektrarne Krško v letu 2028. venija od tega ne bo in ne more govorimo o večji sprejetosti Za reševanje tovrstnih vprašanj sta odstopiti. Arbitražno razsodbo naših manjšin v sosednjih potrebna medsebojno zaupanje in obojestranska pripravljenost je prenesla v nacionalni pravni državah, ki so danes vse tudi na iskanje kompromisnih rešitev red in sprejela ustrezno zakono- članice Evropske unije. Hrvaška, ob spoštovanju mednarodnega dajo, da bi državi lahko začeli z Avstrija, Italija in Madžarska – enako prava in sprejetih dogovorov. V implementacijo, vendar Hrvaška kot Slovenija – so zavezane interesu Slovenije je nadaljnji ra- slednje ves čas zavrača. Kljub raz- spoštovanju raznolikosti, ki je zvoj dvostranskih odnosov med dr- hajanju si prizadevamo, da to ne ena temeljnih vrednot EU.« žavama, ki bo omogočil ravnovesje v ovira sodelovanja med državama in smislu naporov za reševanje podedo- se osredotočamo na področja, ki so v vanih odprtih vprašanj in za sodelovanje skupnem interesu ter so v dobrobit življe- usmerjeno v prihodnost. Pri tem imata drža- nja prebivalcev ob meji. To sva se s hrvaškim zu- vi tudi posebno odgovornost, da kot članici EU in nanjim ministrom dogovorila na mojem prvem obisku NATO v regiji promovirata dobrososedsko sodelovanje in v Zagrebu julija 2022 in temu slediva. odnose, kar utrjuje stabilnost in napredek regije. Politični dialog in sodelovanje med državama torej Gospodarski odnosi so vendarle vzorni, je slišati iz poteka. Ste lahko bolj konkretni? gospodarskega sektorja obeh držav. Hrvaških naložb Rezultat je, med drugim, Sporazum o graditvi, upravlja- v Sloveniji ne (z)manjka, slovenskih na Hrvaškem nju in vzdrževanju obstoječih mostov na državni meji, tudi ne … Je še kaj prostora za dodatne izboljšave? ki se nanaša na 23 premostitvenih objektov. Podpisa- Slovenija in Hrvaška sta gospodarsko tesno povezani. V li smo tudi Sporazum o čezmejnem sodelovanju pri lanskem letu je skupna blagovna in storitvena menjava nudenju nujne medicinske pomoči in bolnišničnega dosegla deset milijard evrov in tudi podatki za letos ka- zdravljenja. Prebivalci in obiskovalci območja Istrske žu- žejo na nadaljnjo rast. Slovenska podjetja imajo na Hrva- panije in Obalno-kraške regije lahko tako dostopajo do škem največ tujih neposrednih investicij v tujini, več kot ODMEVOV INTERVJU Foto: MZEZ tretjino. Podobno velja za hrvaške investicije v Sloveniji. vov na področju manjšinskega šolstva in uporabe sloven- Sodelovanje je najintenzivnejše na področju turizma, skega jezika. Italija je sicer leta 2001 sprejela t. i. zaščitni 41 kjer je za razvoj trajnostnih destinacij ključna vzajem- zakon za Slovence v Italiji, vendar so v nekaterih primerih na promocija, ter v logistiki, kjer poteka razvoj skupne zaščitne določbe zapisane preveč ohlapno in se ne izva- transportne in energetske infrastrukture. Pomemben jajo, ker niso bile prenesene v področne zakone. del partnerstva predstavljata tudi digitalizacija in zelena Na Madžarskem pa ima naša manjšina svojega parlamen- energija, saj si obe državi prizadevata za prehod v nizko- tarnega zastopnika, ki lahko sodeluje v razpravah o vseh ogljično gospodarstvo. K temu se pridružujejo še investi- vprašanjih, ki se tičejo manjšine, vendar nima pravice do cije in skupni nastop na tretjih trgih, zlasti v jugovzhodni glasovanja. Torej, vsaka izmed naših sosed ima drugačno Evropi in Sredozemlju. Pomembno je okrepiti povezave ureditev na področju pravic narodnih manjšin, kakor je med raziskovalnimi institucijami obeh držav. Priložnost tudi Slovenija suverena pri lastni ureditvi teh pravic. Po- vidimo tudi pri povezovanju kapitalskih trgov in krepitvi leg mednarodnih pogodb in zakonov, s katerimi se ureja sodelovanja na področju bančništva, še posebno, ko bo položaj narodnih manjšin, je posebnega pomena tudi Hrvaška omogočila poslovanje vsem slovenskim ban- splošna klima, torej vzdušje v družbi in prevladujoč od- kam na svojem ozemlju. Možnosti so tudi za dodatno nos večine do pripadnikov posamezne manjšine. krepitev gospodarskega sodelovanja v obmejnem pasu, kjer bi se bilo treba dogovoriti tudi za poenostavitev postopkov izvajanje čezmejnega opravljanja Torej dinamike v odnosu med ministrstvom storitev ne glede, na kateri strani meje se za zunanje in evropske zadeve in slo- nahaja naročnik ali izvajalec del. venske diplomacije na področju na- »To, da sta na rodnih manjšin ne manjka? hrvaškem dve skupnosti, Če bi primerjali položaj sloven- Drži. Neposredno in prek naših di- tako zamejski Slovenci kot skih manjšin v Avstriji in na Hr- plomatskih in konzularnih pred- Slovenci po svetu, je zame vaškem. Kako bi ocenili njihov stavništev smo v rednem stiku s položaj v obeh državah, tudi v pozitivna raznolikost. V njej sta predstavniki vseh manjšin v sose- luči dejstva, da je Avstrijska dr- združena dva svetova – prvi je dnjih državah, kar nam omogoča žavna pogodba stara že dobra ukoreninjen na določenem ozemlju, vpogled v njihovo stvarnost. Skozi tri desetletja? drugega pa tvorijo posamezniki, politični dialog z visokimi pred- Med slovenskimi narodnimi manj- ki se udejstvujejo v različnih stavniki sosednjih držav pomaga- šinami v sosednjih državah je nekaj okoljih.« mo našim manjšinam k polni uvelja- podobnosti, vendar je tudi veliko razlik, vitvi njihovih pravic, enako prispevati k tako v smislu zgodovinskih okoliščin nji- njihovemu obstoju in razvoju. Na tej poti hovega nastanka, kakor tudi glede aktualnega ni veliko bližnjic, vendar zagotavljam, da so položaja in pravic njihovih pripadnikov. Zato tovrstne naša prizadevanja dosledna in podpora neomajna. primerjave niso najboljše orodje za ocenjevanje, kako dobro ali slabo je poskrbljeno za posamezno skupnost v Slovenci na Hrvaškem se simpatično nasmehnejo ob tej ali oni sosednji državi. Na položaj manjšine ne vpliva- dejstvu, da imajo pod »svojo kapo« dve skupnosti, jo samo mednarodni dokumenti, kakršna je Avstrijska dr- tako zamejske Slovence kot Slovence po svetu. Je to žavna pogodba, ki jo omenjate, ali zakoni o varstvu manj- mogoče nekako poenotiti? šin v teh državah, temveč tudi vrsta drugih dejavnikov. Slovenska manjšina na Hrvaškem je naša »najmlajša« Ko gre za Avstrijsko državno pogodbo (ADP), seveda ne manjšina, ki se je vzpostavila po osamosvojitvi Slovenije. moremo mimo dejstva, da se njene določbe, ki ščitijo slo- Slovenci na Hrvaškem so kot avtohtona narodna skupnost vensko in hrvaško manjšino v Avstriji, že več desetletij ne prisotni na obmejnih območjih severne Istre, reškega za- izpolnjujejo v celoti. Na ta dolg avstrijske države do slo- ledja, Gorskega kotarja, Medžimurja, Obkolpja in Obsotelja. venske manjšine tudi Slovenija na vseh ravneh, vključno Ob tem pa pripadniki skupnosti živijo v mestih zunaj ob- z najvišjimi, redno opozarja uradne predstavnike Avstri- mejnih območij, kamor so se priselili zaradi zaposlitvenih, je. Zaradi situacije je slovenski parlament ob 70. obletnici poklicnih, izobraževalnih ali drugih osebnih/družinskih podpisa ADP letos maja sprejel Deklaracijo o ohranitvi in razlogov. Delitev, kot jo omenjate, je opredeljena v sloven- krepitvi slovenske narodne manjšine v Republiki Avstriji, ski zakonodaji, bistveno pa je, da so oboji – Slovenci v za- v kateri opozarja na pomanjkljivo uresničevanje njenih mejstvu in po svetu enakovreden del slovenskega naroda. pravic in poziva k njihovi izpolnitvi. V kakšnem svetu živimo? Se moramo bati? Kakšen pa je položaj zamejskih Slovencev v Italiji in Verjamem, da živimo v svetu, ki je zapleten in medse- na Madžarskem? bojno povezan. Smo v svetu, v katerem mir, blaginja in Zamejci v Italiji so naša najštevilčnejša narodna skupnost varnost niso samoumevni, temveč so naša skupna odgo- v sosednjih državah, ki pa se prav tako sooča z vrsto izzi- vornost. Da, obstajajo upravičeni razlogi za skrb, saj smo ODMEVOV INTERVJU priča številnim oboroženim konfliktom, naraščajočemu 42 rivalstvu velikih sil, hitrim tehnološkim spremembam, podnebnim pritiskom, migracijskim izzivom in grožnjam mednarodnemu redu, ki temelji na pravilih. Pa vendar, ne smemo se bati v smislu, da bi se oddali v nemoč. Ne moremo pa se tudi pretvarjati, da nevarnosti ni, a merilo našega časa ni v tem, koliko se bojimo, temveč kako učin- kovito ukrepamo. V tem smislu verjamem, da moramo biti previdni, a hkrati pogumni. Imate v načrtih skorajšnji uradni obisk na Hrvaškem? Na začetku mandata, julija 2022, sem bila na povabilo mi- nistra za zunanje in evropske zadeve Republike Hrvaške Gordana Grlić Radmana na delovnem obisku v Zagrebu, kjer sem se srečala tudi s predsednikom Republike Hrvaške Zoranom Milanovićem in predsednikom vlade Andrejem Plenkovićem. V okviru obiska sem imela priložnost srečati se s predstavniki slovenske manjšine na Hrvaškem, kar je bilo zelo pomembno in dragoceno. S hrvaškim zunanjim ministrom se redno srečujem na različnih mednarodnih dogodkih, konferencah in drugih formatih, kjer ob robu opraviva pogovore o številnih aktualnih temah, tudi dvo- stranskih. Čeprav v tem trenutku uradni obisk na Hrvaško ni načrtovan, verjamem, da lahko različni dogodki in prilož- Na prvem delovnem obisku na Hrvaškem, julija 2022, je ministrico nosti prinesejo tudi to možnost. Fajon gostil hrvaški kolega Gordan Grlić Radman. IZGNANCI Za slovenske izgnance je po 80. letih 2. svetovna vojna le končana Društvo izgnancev Slovenije (DIS) 1941 - 1945, 7. junija tradicionalno obeležuje dan slovenskih izgnancev med drugo svetovno vojno. Letošnja osrednja prireditev v Brestanici in spominska slovesnost v Novi Gorici sta bili zaradi 80. oble- tnice še posebej slovesni, hkrati pa tudi prilož- nost za pogled v preteklost. Ivanka Filipan Nemški okupator je med drugo svetovno vojno iz Slovenije izgnal več kot 63.000 Slovencev. Od tega jih je bilo 45.000 izgnanih v nemška taborišča, 10.000 na Hrvaško, 7.500 v Sr- bijo in 2.000 na Madžarsko. Med izgnanci je bilo tudi okoli 20.000 otrok, ki so postali otroci brez otroštva. Večjo skupino Slovencev so Nemci izgnali 7. junija 1941 iz Slovenske Bistrice in prav na ta dan DIS vsako leto zaznamuje dan slovenskih izgnancev kot spomin in opomin na izgon. V zbirnem taborišču so izgnance opremili s svetinjicami, na katerih so bile odtisnjene števil- Razstava v muzeju Brestanica. PRETEKLOST V SEDANJOSTI Foto: Milan Skledar Foto: MZEZ ke, nato pa so jih odpeljali v živinskih vagonih. Mnogi se tako dogovorjena obnova nekdanjih hlevov in konjušnic nikoli niso vrnili v domovino, a tisti, ki so se vrnili, niso ni- pri gradu Rajhenburg in ureditev muzeja o izgnanstvu v 43 koli pozabili. 2. sv. vojni. Po uspešnih prizadevanjih DIS za pridobitev statusa žrtve UNRRA za usklajevanje repatriacije vojnega nasilja slovenskih izgnancev in beguncev ter Še med drugo svetovno vojno so se zavezniki in evropske pravic po Zakonu o žrtvah vojnega nasilja, ki je bil sprejet države znašli pred vprašanjem, kako organizirati vračanje oktobra 1995, je do danes ostalo odprto vprašanje povr- razseljenih oseb v njihove države. 44 držav je ustanovi- nitve premoženjske škode. Državni zbor RS je sicer že leta lo centralno mednarodno telo UNRRA za koordiniranje 1994 sprejel sklep, da je treba vojno škodo izterjati, a se repatriacije izgnanih, v Sloveniji pa je ustanovljen Štab ni zgodilo nič. Zakon za poravnavo vsaj simbolične od- za repatriacijo, ki je repatriirance razvrstil v štiri skupine: škodnine, ki ga je pripravilo DIS, je bil leta 2018 v sprejet v vojni ujetniki, interniranci, delavci na prisilnem ali prosto- Državnem zboru, a je v naslednjih mesecih tedanja Vlada voljnem delu in vsi drugi. Po podatkih štaba za repatriaci- RS padla, nadaljnje obravnave zakona pa ni bilo. jo v Ljubljani je bilo do 12. septembra 1945 repatriiranih 72.387 oseb, v letu 1945 pa se je čez Slovenijo vračalo več kot 440.000 ljudi različnih narodnosti. Ni naključje, da smo Slovenci po padcu berlin- skega zidu (1989) in združitvi Nemčij med pr- Vrnitev v uničene domove vimi zahtevali vojno odškodnino, izgnanci pa Po vrnitvi so se številni soočili z izjemnimi izzivi, saj so so se že 9. junija 1991 organizirali in ustanovili prišli v uničene domove in pogosto v hladno družbeno Društvo izgnancev Slovenije 1941–1945. okolje. Bili so brez socialnega varstva, imeli niso niti sta- tusa žrtev vojnega nasilja. Izgnanci so se večkrat obračali na državne organe nekdanje države in neposredno na Tri desetletja prepričevanj in 50 let tišine Nemčijo z zahtevami po vojnih odškodninah, vendar ne- Po 30. letih prepričevanja se zdaj obeta simbolična od- uspešno. ZR Nemčija je sicer od zahtevane vojne odško- škodnina. Koalicija (Svoboda, SD in Levica) je namreč 80 dnine plačala le dva odstotka in se izgovarjala, da ni sama let po koncu druge svetovne vojne, konec aprila letos, v pravna naslednica tretjega rajha, ker da obstaja tudi NDR. DZ vložila predlog zakona o pavšalnem nadomestilu za Zato ni naključje, da smo Slovenci po padcu berlinske- povzročeno premoženjsko vojno škodo v drugi svetovni ga zidu (1989) in združitvi Nemčij med prvimi zahteva- vojni. »Zdaj bomo to krivico enkrat za zmeraj odpravili. Ne li vojno odškodnino, izgnanci pa so se že 9. junija 1991 samo priznali; priznana vam je bila pred 30. leti, a nikoli organizirali in ustanovili Društvo izgnancev Slovenije odpravljena,« je dejal slovenski premier Robert Golob. 1941–1945, ki si prizadeva za ohranjanje zgodovinskega spomina na genocidno politiko do Slovencev med drugo svetovno vojno in na izgon Slovencev kot najokrutnejšo Robert Golob: »Zdaj bomo to krivico enkrat za obliko te politike. V ta namen društvo zbira spomine in zmeraj odpravili. Ne samo priznali; priznana vam pričevanja slovenskih izgnancev in beguncev, odkriva je bila pred tridesetimi leti, a nikoli odpravljena!« spominska obeležja in skrbi za muzejske zbirke ter prip- ravlja stalne in občasne razstave. Oktobra 2006 je bila Zakonski predlog so ob vložitvi pozdravili tudi v Društvu izgnancev Slovenije. »80 let čakanja bi lahko razdelili zelo na kratko – 50 let tišine, ko se o izgnanstvu ni smelo govori- ti, pet let urejanja pravic in sedaj 30 let čaka- nja, da pridemo do zakonodaje. S tem sreča- njem z zgodovino bo za slovenske izgnance po 80 letih druga svetovna vojna končana,« je dejal predstavnik društva Gregor Kaplan. »Za nas je to zaključek 85 let dolge poti od izgnanstva do doma,« je dogajanje komen- tirala predsednica DIS Ivica Žnidaršič. Premier Robert Golob v Brestanici. Foto: STA PRETEKLOST V SEDANJOSTI 44 SLO-HR KULTURNA DOGAJANJA Na kratko od tu in tam – in še kaj Stanka Herak S plesom o ozaveščanju in spodbujanje obolelih Na predvečer nacionalnega dneva multiple skleroze, 26. septembra, je Hrvaška zveza društev za multiplo skle- rozo najavila edinstven humanitarni dogodek - multi- medijsko predstavo Zašto ja/Zakaj jaz, ki je bila 19. sep- tembra v mali dvorani Vatroslava Lisinskega v Zagrebu. Cilj dogodka je bil ozaveščanje, spodbujanje obolelih ter krepitev enotnosti in podpore. Predstavo je izvedla plesna skupina Katja iz Slovenije. Ansambel je znan po svojem humanitarnem delu in več kot 195 predstavah po vsej regiji. Umetniška vodja Ka- tja Vidmar je poudarila, da je navdih našla v življenjski zgodbi bližnje prijateljice, ki je trpela za multiplo sklerozo. Skozi ples, glasbo in besedo je občinstvo imelo priložnost doživeti bolezen na intimen in umetniški način. Okolo – sprehod po zagrebških ulicah Zadnje dni avgusta se je Okolo spet sprehajal po zagrebških ulicah – in nas popeljal s seboj! Osma izdaja umetniškega projekta Okolo, na- menjenega umetnosti v javnem prostoru in skupnosti, je spet prinesla odmerek ustvarjalne osvežitve v mestni vsakdan. V sodelovanju s Tu- ristično skupnostjo mesta Zagreb je Okolo načrtoval novo srečanje z umetnostjo na zagrebških ulicah in vabil, da v umetnosti izgubite in raziščete Zagreb skozi edinstven umetniški sprehod. Slovenska pred- stavnica v programu je bila Ema Kobal, ki deluje predvsem na podro- čju grafike, ilustracije, animacije in prostorskih instalacij. Predstavila je Opazovalca, čigar silhueta obraza s tavajočim očesom prikazuje dvojno (prijazno ali nadzorno) perspektivo in v opazovalcu sproža kompleksna vprašanja o vsevednem očesu in prisotnosti tehnologij nadzora in nadzora samega. Festival svetovne književnosti v Zagrebu v HNK Na letošnjem festivalu svetovne književnosti v Zagrebu so gostovali tudi trije slovenski umetniki. Makedonsko - slovenska avtorica Lidija Dimkovska se je predstavila 1. septembra v HNK, na dogodku Razkrivanje, ki je potekal kot pogovor v živo med avtorico in moderatorko Kora- no Svilar, hrvaško pisateljico in urednico. Slovenski avtor Andrej Skubic je v HNK gostoval 2. sep- tembra in sodeloval na dogodku Pisatelj in njegov bralec, ki je pogovor med avtorjem, njegovim prevajalcem in moderatorjem. Avtorju sta se pridružili prevajalka nje- govih del Anita Peti-Stantić, ena izmed najpomembnejših prevajalk iz slovenščine v hrvaščino, ter moderatorka Jagna Pogačnik, književna kritičarka in tudi prevajalka iz slovenščine v hrvaščino. Slovenski glasbenik Žiga Go- lob pa je z glasbeno spremljavo ob branju pesmi sodeloval 4. septembra, kjer sta v HNK na pesniškem literarnem dogodku Poezija za vsakogar svoje pesmi prebirala Ahmed Burić in Nenad Rizvanović. KULTURNA OBZORJA Zoran poje Arsena: Tamo da putujem 45 Projekt, za katerega se je ideja rodila po izidu albuma Matije Dedića Matija svira Arsena, je bil navdih za Zora- na Predina, da je storil enako, na svoj način. V zagrebškem hramu kulture Vatroslav Lisinski se je Pre- dinu in Damirjevi skupini Django Group 1 oktobra na odru pridružil njun velik skupni prijatelj Zlatan Stipi- šić Gibonni, ki nas je popeljal skozi čustveno glasbeno potovanje in seznam nekaterih Arsenovih najljubših in znanih klasik. Zoran pjeva Arsena je v bistvu nova interpretacija Arsenovih pesmi, ki jih je lahko na novo zapel le nekdo, ki je poglobljen tako v svoje kantavtorsko delo kot vArsenovo slavno zgodovino, kot je to Zoran Predin. Razstava AGOGO v galeriji Bernardo Bernardi Razstava AGOGO, ki jo je ustvarila slovenska ekipa v se- stavi: Tobias Putrih, Jure Ponikvar, Matena Bassin in Marjeta Lavrič, je bila odprta 15. septembra v galeriji Bernardo Bernardi v Zagrebu. Na ogled je bila vse do 4. oktobra, predstavila pa je novo slovensko blagovno znamko, ki se na svež način loteva oblikovanja izdelkov. Agogo @agofourniture, ustanovljen leta 2025 v Ljublja- ni, je skupni projekt oblikovalcev, umetnikov in kultur- nih delavcev, ki raziskujejo nove načine ustvarjanja več- namenskega pohištva, ki se lahko prilagodi potrebam končnih uporabnikov, se dinamizira in preživi. Medvedek in Pujsek lutkarjev iz Ljubljane v Travnem V okviru Mednarodnega festivala lutkovnega gleda- lišča je bila 15. septembra v KUC Travno uprizorjena lutkarska predstava Medvedek in Pujsek Lutkovnega gledališča iz Ljubljane, ki jo je režiral Mare Bulc. Od otroške revije Cicido do gledališkega odra, Medvedek in Pujsek v tej predstavi zabavata najmlajše občinstvo. Lutkovno gledališče Ma- ribor pa je v Zagrebškem plesnem centru (ZPC) na Ilici uprizorilo predstavo Transport: Tovor, režiserja Tina Grabnarja. Tovor je del projekta o prometu v okviru programa Ustvarjalna Evropa, ki ga je sprožil slovenski režiser Tin Grabnar in je v letih 2024–2025 povezal šest gledališč iz Slovenije, Estonije, Litve, Češke in Poljske. Žanrsko raznolike predstave, ki teme- ljijo na hiper realističnih miniaturnih vizualnih podobah in kompleksnih zvočnih krajinah, združujejo občinstvo v intimnem soočenju z žgočimi vprašanji sodobne družbe. Foto: fb VRS Zagreb KULTURNA OBZORJA 46 SLOVESNOST NA FILOZOFSKI FAKULTETI V čast Lavrinove nagrajenke Na filozofski fakulteti v Zagrebu je bila 21. oktobra slovesnost v čast prof. dr. sc. Aniti Peti-Stantić, dobitnice Lavrinove diplome za prevajanje iz slovenščine v hrvaščino. Agata Klinar Medaković V prejšnji številki Novega odmeva smo že obja- »Most med slovensko in hrvaško kulturo« vili novico, da je Lavrinovo diplomo za preva- Veleposlanik Dovžan je med drugim poudaril, da »gre janje iz slovenščine v hrvaščino letos prejela za čudovit most med slovensko in hrvaško kulturo, ter Anita Peti-Stantić. Tokrat objavljamo zapis o dogod- da je slovensko besedo približala hrvaškim bralcem in ku, ki se je odvil nagrajenki v čast na zagrebški filo- s tem pomembno prispevala prepoznavnosti sloven- zofski fakulteti. ske književnosti na Hrvaškem.« Dr. sc. Jelena Tušek je spregovorila o prevajalski de- V preddverju zagrebške filozofske fakultete javnosti dobitnice diplome. V imenu upravnega odbo- je veleposlanik Dovžan ob tem odprl razstavo ra društva slovenskih književnih prevajalcev je nagra- Arhiva RS Spomin Slovenije Slovenska jenki prek video povezave čestitala tudi Tanja Petrič. nacionalna lista – Unesco, Spomin sveta. O svoji kolegici je s pohvalnimi besedami govoril tudi prof. dr. sc. Damir Agičić, direktor založniške hiše Sre- dnja Evropa. Na dogodku se je zbralo precej kolegov, sodelavcev, Anita Peti-Stantić se je zahvalila kolegom, prijate- nekdanjih in sedanjih študentov, prijateljev in člani nje- ljem, slovenskemu veleposlaništvu, urednikom in iz- ne družine. Dekan fakultete prof. dr. sc. Domagoj Ton- dajateljem. Posebej se je zahvalila društvu hrvaških činić se je med drugim zahvalil veleposlaniku Republike književnih prevajalcev, ki jo je nominiralo za to nagra- Slovenije na Hrvaškem Gašperju Dovžanu za njegovo do. »Ta nagrada mi res veliko pomeni, saj je prišla od pobudo in soorganizacijo svečanosti ter izpostavil, da je stroke, od kolegov,« je dejala. V poslanici, ki jo je ob izjemno vesel, ker je Anita Peti-Stantić v »sosednji Slove- mednarodnem dnevu prevajalcev že prebrala na letoš- niji prepoznana kot izvrstna prevajalka«. nji skupščini društva hrvaških književnih prevajalcev, je še enkrat poudarila pomen prevajalstva za družbo. Dogodek je povezovala predstojnica Oddelka za južnoslovanske jezi- ke in književnosti prof. dr. sc. Virna Karlić, ki je ob koncu Mojci Ni- dorfer, iz Centra za slo- venščino kot drugi/tuji jezik ljubljanske filozof- ske fakultete, vročila zahvalo za dolgoletno uspešno sodelovanje. Anita Peti-Stantić, Virna Karlić, Domagoj Tončinić, Gašper Dovžan (z leve). KULTURNA OBZORJA Foto: akm DAN NARODNIH MANJŠIN 47 Bogastvo raznolikosti na Zrinjevcu Že petnajstič smo zaznamovali dan narodnih manjšin Mesta Zagreb. Med šestnajsti- mi nastopajočimi narodnimi skupnostmi je bila tudi slovenska. Predstavili smo go- renjsko narodno nošo, brez potice in cvička pa tudi ni šlo. Cvijeta Pandol Udiljak Vz agrebškem parku Zrinjevac pri glasbenem pa- predstavili gorenjsko narodno nošo, ki je ena najboga- viljonu je v nedeljo, 28 septembra, že petnajstič tejše okrašenih in najlepših slovenskih noš. potekal dan narodnih manjšin Mesta Zagreb. V Organizatorji so s pesmijo, plesom in avtohtonimi jed- organizaciji Koordinacije svetov in predstavnikov na- mi obiskovalcem prikazali bogastvo jezikov in poseb- rodnih manjšin Mesta Zagreb ter pod pokroviteljstvom nosti posamezne narodne manjšine. Letos je bilo tako župana Tomislava Tomaševića je sodelovalo 16 naro- tujih kot domačih obiskovalcev še posebej veliko. Na dnih skupnosti: albanska, bolgarska, bošnjaška, češka, številnih stojnicah so ponujali različne kulinarične spe- črnogorska, italijanska, madžarska, makedonska, polj- cialitete. Na sali slovenski stojnici so obiskovalci lahko ska, romska, rusinska, slovaška, slovenska, srbska, turška in ukrajinska. Navzoče sta pozdravila predsednik Koordinacije svetov in predstavnikov narodnih manjšin Mesta Zagreb in sa- Slovenska stojnica je ponujala potico, cvi- borski poslanec Armin Hodžić ter odposlanka zagreb- ček in viljamovko. Predstavljali pa smo tudi škega župana Marta Kiss. Odposlanec Tiborja Varge, knjige v založbi Slovenskega doma Zagreb predsednika Sveta za narodne manjšine Republike Hr- in Sveta slovenske narodne manjšine Mesta vaške pa je bil Darko Šonc, član Sveta in predsednik Zagreb, kot tudi naš časopis Novi odmev. Slovenskega doma Zagreb ter Sveta slovenske narodne manjšine Mesta Zagreb. Začeli z budnico, končali s plesom pokusili potico, cviček in viljamovko. Predstavljali pa so tudi knjige v založbi Slovenskega doma Zagreb in Sveta Program so začeli z budnico pihalnega orkestra Zagreb- slovenske narodne manjšine Mesta Zagreb, kot tudi naš škega električnega tramvaja (ZET). Sledila je predsta- časopis Novi odmev. Našo stojnico je je obiskalo veliko vitev tradicionalnih narodnih noš. Članici Slovenske- ljudi, med njimi tudi vodja mestnega urada za kulturo ga doma Zagreb Stanka Herak in Cvijeta Pandol sta in civilno družbo Emina Višnić, pomočnica vodje za človekove pravice, civilno družbo in narodne manjšine Jana Radić, Marta Kiss in Armin Hodžić. Bogastvo kulturne raznolikosti, ki ga Zagreb ima in neguje, je bilo prikazano na lep in zanimiv na- čin. Predstavniki vseh manjšin so na koncu, pod vodstvom poljskih predstavnikov, skupaj zaplesali poljski narodni ples – polonezo. V tem zadnjem spontanem delu je bilo veliko simbolike, sodelujoči pa so v svet poslali sporočilo o skup- nosti in povezanosti. Na slovenski stojnici je tudi letos bilo živahno. Foto: Antun Bukovec KULTURNA OBZORJA 48 VISOK JUBILEJ 80 let Inštituta za slovenski jezik Inštitut Frana Ramovša ZRC SAZU, ki je te dni praznoval 80. obletnico delovanja, je slovenščini omogočil, da je med najbolje opremljenimi jeziki na svetu. Marija Mica Kotnik »Glede na druge jezike smo v razmeroma dobri kondiciji, Z novo slovnico in slovenskim pravopisom 8.0 želijo, kot ampak če ne bomo redno telovadili, nam ne bo dobro,« pravijo ustvarjalci, »celostno opisati sodobni knjižni jezik pravi Kozma Ahačič, predstojnik Inštituta za slovenski je- 21. stoletja in zajeti tako jezikoslovni napredek zadnjih zik Frana Ramovša ZRC SAZU iz Ljubljane, ki ima danes desetletij kot tudi napredek, ki so ga prinesle nove teh- šest oddelkov, jezikovno-tehnološki razvojni center, fo- nologije. Bo pa nova slovenska slovnica zasnovana tako, nolaboratorij in svojo knjižnico. da bo uporabna za različne profile uporabnikov.« Pod okriljem tega ključnega skrbnika slovenskega jezika Premier Robert Golob je ob tem visokem jubileju inštitu- letos nastajata nova slovenska slovnica in slovenski pra- ta izpostavil pomen slovenščine za bistvo narodne iden- vopis 8.0. Po Ahačičevih besedah je inštitut v preteklih titete. Dodal je, da je predano delo sodelavcev inštituta osmih desetletjih vse uporabnike slovenščine opremil ter razumevanja tega na vladi dober temelj, da »bo slo- s pripomočki za dobro rabo slovenščine tako v vsakda- venščina še naprej ostala naše bistvo in intima in hkrati njem življenju kot tudi v medijskem, strokovnem in znan- tudi naša prihodnost.« Ministrica za kulturo Asta Vrečko stvenem življenju ter šoli in slovenščini tudi omogočil, da je inštitutu ob visokem jubileju podelila posebno prizna- je danes med najbolje opremljenimi jeziki na svetu. nje in zahvalo. Sodelavci Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša SRC SAZU. MODEL C Na gimnaziji Lucijana Vranjanina se nadaljuje pouk slovenskega jezika Slovenski dom Zagreb in Svet slovenske narodne manjšine Mesta Zagreb, v sodelovanju z gimnazijo Lucijana Vra- njanina Zagreb (Trg hrvatskih pavlina 1 – Malešnica), in ob podpori Ministrstva za znanost in izobraževanje Repu- blike Hrvaške, organizirata pouk slovenskega jezika in kulture po modelu C. Pouk slovenskega jezika sicer poteka že vse od februarja leta 2023 in ga je vse do šolskega leta 2024/2025 poučeval prof. Jure Plut. Od letošnjega (šolskega) leta pa ga ob torkih vodi prof. Monika Jankek. Pouk traja dve šolski uri v dveh izmenah. (akm) MATERINŠČINA Foto: Marko Zaplatil/ZRC SAZU BEREMO 49 Od hiš z dušo v navezi, tesnih prijateljstev in do Trsta Borisa Pahorja Vedrana Kovač Vrana iz osrednje knjižnice Slovencev na Hrvaškem v branje pripo- roča tri knjige, ki nas popeljejo skozi zgodbe tradicije in kulture, vodijo v svet ple- zalnih podvigov in razmišljanj o alpinizmu, prijateljstvu, naravi, lepoti, umetno- sti, etiki, duhovnosti. In tudi v Trst, mesto, v katerem je deloval Boris Pahor. VODNIK PO HIŠAH Z DUŠO: 150 slavnih hiš lju, gospodarstvu in potrebam ljudi. Odkrijete lahko, naše preteklosti kako hiše niso le del materialne, ampak tudi duhovne Primož Hieng dediščine naroda. Knjiga bo navdih za vse, ki imate radi Harlekin No. 1, Brezovica pri Ljubljani, 2024 dediščino, arhitekturo, zgodbe prednikov ali preprosto – lepoto podeželja. Vodnik po hišah z dušo je čudovita knjiga, ki nas vabi na sprehod skozi slovenske pokrajine, da bi bolje razumeli, kako hiše niso zgolj zgradbe, temveč nosilke zgodb, tra- dicije in dediščine. Avtor, ki je znan po svojih turističnih vodnikih, tokrat poglobljeno raziskuje stavbno dedišči- no in odkriva, kaj hišam daje posebno »dušo«. Hiše kot ogledalo naše preteklosti Primož Hieng nas spomni, da so bile hiše vedno več kot samo streha nad glavo: so kraj, kjer se rojevajo družin- ske zgodbe, kjer se prepletajo delo, počitek in praznova- nja. Že naši predniki so jih gradili s čustvi in pomenom, pri čemer so uporabljali naravne materiale, ki so bili na voljo – slamo, les, kamen. Skozi stoletja so se metode gradnje spreminjale, a hiše so ostale varuhi domačnosti, topline in spomina. Zakaj je ta vodnik poseben? To ni le zbirka arhitekturnih opisov, ampak je knjiga, ki odpira vrata v zgodovino, v kulturo krajev in ljudi, ki so O avtorju oblikovali slovenski prostor. Avtor raziskuje, kako so se Primož Hieng je uveljavljen avtor turističnih vodnikov hiše razvijale, zakaj so nekoč imele določene značilnosti in publicist, ki že desetletja raziskuje slovenske kraje, in kako so jih narava, gospodarstvo in človeška domišlji- naravo in dediščino. Njegovo delo odlikuje toplina, ja skupaj oblikovali v to, kar poznamo danes. občutek za podrobnosti in sposobnost, da bralca po- pelje na potovanje, kjer vsaka hiša postane zgodba zase – zgodba, ki pripoveduje o življenju, ljudeh in Kaj vas bo v knjigi navdušilo? preteklosti. Spoznali boste zgodbe starih slovenskih hiš, od skro- mnih kmečkih domov do imenitnih podeželskih vil. Ra- zumeli boste, kako so se hiše skozi čas prilagajale oko- MATERINŠČINA NAVEZA osemtisočakov in z enega tudi smučal. Opravil je prvi 50 Iztok Tomazin, Tomo Virk slovenski spust z jadralnim padalom v Himalaji. Je dr- Beletrina, Ljubljana, 2024 žavni prvak v jadralnem padalstvu in zmajarstvu in no- silec več državnih rekordov. Prvi je z zmajem jadral nad vrhovoma Mont Blanca in Kilimandžara. Napisal je nekaj »Se še kdaj spomniš,« vpraša, »tolminske kasarne?« alpinističnih knjig, tudi pesniško zbirko Iskanje Šambale Primarij Tomazin in profesor Virk. Pravi duet za plezalne, s predgovorom Dalaj Lame. Prejel je častni znak svobo- alpinistične in druge avanture, ki so prinesle tesno prija- de Republike Slovenije. teljstvo. V knjigi Naveza v metaforično bogatem jeziku, začinjenem s humorjem in pikantnimi podrobnostmi, beležita zlasti skupne plezalne podvige in razmišljata o TRST, TO JE TAM, KJER JE BORIS PAHOR alpinizmu, prijateljstvu, naravi, lepoti, umetnosti, etiki, duhovnosti in presežnosti. Skozi živahen in sproščen di- Urška Perenič in Igor Grdina (ur.) alog nam vrhunski alpinist in vrhunski esejist odstirata, Slovenska matica, Ljubljana, 2024 kako sta presegala vsakdanjo stvarnost, prehitevala še samega sebe, se vzpenjala in padala ... Dva zorna kota Boris Pahor je več kot samo stoletje človeške vesti: lite- – navezana. ratura, ki jo je ustvaril, je še danes katalizator – in hkra- ti lakmus. Ne prenese ravnodušnosti. Na eni strani so zvesti bralci, na drugi mogočneži, ki naredijo vse, da se njegov trikratni ne totalitarizmom ne bi slišal in odme- val. Ali da bi bil ponarejen, zreduciran, zmanjšan. O avtorjih Tomo Virk (1960), redni profesor na Oddelku za primer- jalno književnost in literarno teorijo Filozofske fakultete v Ljubljani, literarni zgodovinar, teoretik in esejist, pre- Toda Pahorjeva literatura se po njegovi smrti nikakor ni vajalec, urednik in alpinist. V mladosti je dosegal uspehe znašla v pogrezu v začasno pozabo, ki je običajen v le- kot alpski smučar, na državnih prvenstvih SFRJ je osvojil tih, ko se aktualistični bralci poslovijo, tistih, ki v ustvar- več zlatih kolajn in postal balkanski podprvak. Pozneje jalcu odkrijejo večnega sopotnika, pa še ni. Medtem ko se je ljubiteljsko posvečal alpinizmu in opravil približno so mnenja, ali je Pahor kot uporni človek tudi že klasik 460 vzponov, od tega 20 prvenstvenih. Objavil je mnoge kakor njegov prijatelj Edvard Kocbek, deljena. alpinistične spise in 18 knjig s področja literarne vede. Pričujoča knjiga se zato trudi biti dejaven poklon pisate- Prejel je Rožančevo in Jermanovo nagrado ter priznanje lju in njegovemu svetu. Zasnovana je mozaično: ustavlja Antona Ocvirka, od leta 2021 je izredni član SAZU. se ob posameznih vidikih Pahorjevega ustvarjanja – in Primarij dr. Iztok Tomazin (1960), dr. sc., direktor ZD kot taka bodisi nadaljuje in poglablja dosedanje raziska- Tržič, specialist družinske in urgentne medicine, gorski ve bodisi jih razširja in ustvarja ustvarjalsko-recepcijski reševalec, reševalec letalec in vsestranski vrhunski alpi- dialog tam, kjer ga doslej ni bilo. nist. Je začetnik prostega plezanja pri nas, osvojil je pet MATERINŠČINA DVOJEZIČNA SLIKANICA 51 Zgodbe o malem čuku, ki živi v Nuku Zgodbe o malem čuku, ki živi v Nuku - Čukec Nukec, so pod okriljem Narodne in univerzitetne knjižnice prvič izšle leta 2017. Slikanica je od letos na voljo tudi v hrvaškem jeziku. Helena Janežič, NUK Avtorica Helena Janežič in ilustratorka Polona Kosec sta ustvarili prijazno slikanico, ki malim in velikim otrokom približa največjo slovensko knji- žnico in njeno narodno poslanstvo. V štirih zgodbah spoznamo veličastno knjižnično stav- bo, za katero je načrte narisal znameniti arhitekt Jože Plečnik. Knjižnica na kilometrih polic hrani na takih in drugačnih podlagah zabeležen spomin slovenskega na- roda in o vsem tem radovednemu Čukcu Nukcu pripo- veduje sam mojster Plečnik. Vsak večer, ko se zapro vra- odličnem prevodu Sebastijana Jajtića v sozaložništvu ta za zadnjimi obiskovalci, se Plečnik prikaže v knjižnici obeh pobudnic izšla oktobra na Reki, v nakladi 500 izvo- in Nukcu, ki kot vsi pravi čuki podnevi spi, ponoči pa dov. K izidu so finančno pripomogli še Ministrstvo zna- bedi, pripoveduje zgodbe. Te so povezane z gradivom nosti, izobraževanja in mladih Republike Hrvaške, Mini- na policah, z dejavnostmi, ki se odvijajo pod knjižnično strstvo za vzgojo in izobraževanje Republike Slovenije streho ter z ljudmi, ki so in še delajo v slovenski narodni ter Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. knjižnici. Čukec Nukec/Ćukić Nukić bo učiteljem in Čukec Nukec je postal Ćukić Nukić učencem slovenskega jezika na Hrvaškem Na pobudo Slovenskega doma KPD Bazovica in In- dobrodošel didaktični pripomoček pri sreče- štituta za narodnostna vprašanja se je v letošnjem vanju s slovenskim jezikom. letu Čukec Nukec prelevil v Ćukića Nukića. Knjiga je v Med 9. in 11. oktobrom se je v Zadru odvil seminar za učiteljice in učitelje slovenskega jezika na Hrvaškem. Na povabilo Inštituta za narodnostna vprašanja se je seminarja udeležila tudi avtorica, ki je predstavila dvojezično, slo- vensko-hrvaško slikanico. Čukec Nukec/Ćukić Nukić bo učiteljem in učencem slovenskega jezika do- brodošel didaktični pripomoček pri srečevanju s slovenskim jezi- kom, skozenj pa bodo spoznali tudi zgodbo največje slovenske knjižnice NUK – knjižnice vseh Slovencev. Avtorica Helena Janežič na predstavitvi hrvaškega prevoda slikanice Čukec Nukec v Zadru. Foto: Saša Kernjak Zubović Foto: Tomaž Bešter, NUK MATERINŠČINA 52 ČAROBNA SLOVENIJA Na izletu pri človeških ribicah in na oddihu za dušo Za soboto, 4. oktobra, je bila vremenska napoved odlična. Zato ni trajalo dolgo, da sem se s prijatelji dogovorila za zanimiv izlet na Cerkniško jezero in Križno jamo v Sloveniji. Irena Stanko Pot do jezera je bila idilična, a tisto, kar smo našli, Stali smo na »dnu« jezera, gledali visoko travo in si je bilo nekaj povsem drugega. Namesto široke- poskušali predstavljati, koliko vode je tam teklo le ne- ga vodnega pločnika, se je pred nami razprosti- kaj tednov prej. Vodnik nam je povedal da je to naj- ral prostran zeleni gozdiček, posejan s polji divjega večje tovrstno jezero v Evropi. Bilo je nenavadno in cvetja in osamljenimi čolni, ki so počivali na suhem. lepo, kot da bi hodili po dnu nekega starodavnega, izginulega morja. Stali smo na »dnu« jezera, gledali visoko travo Po ogledu jezera smo šle z avtobusom naprej v Križno jamo v bližini, ki je dolga več kot osem kilometrov. in si poskušali predstavljati, koliko vode je tam teklo le nekaj tednov prej. Svet iz časovnega mehurčka Zrak na vhodu je bil nepopisno čist in hladen, svetlo- Cerkniško jezero je pravzaprav presihajoče jezero. ba naše svetilke pa je osvetlila prve kristale, ki so se Včasih je polno vode, včasih popolnoma izgine, vse lesketali kot nešteto diamantov vse naokoli. Naš vo- zaradi podzemnih brezen in izvirov, ki ga napajajo in dnik nam je zavzeto pripovedoval o jamskem sistemu, praznijo. ki slovi po svojih 22-ih podzemnih jezerih smaragdne barve. Temperature v jami so stalne, kar ustvarja odlične pogoje za ohrani- tev številnih edinstvenih živalskih vrst, ki živijo pod zemljo. Še posebej nas je navdušila človeška ribica. Videli smo jih pet, kar je prava redkost. Bilo je kot po- tovanje skozi drug svet, svet iz časov- nega mehurčka. Jama je le delno raziskana in še vedno skriva veliko skrivnosti. Ta dan se je zdel kot majhen oddih za dušo. Nismo obi- skali le dveh fascinantnih lokacij; skupaj smo ustvarili še en nepozaben spomin. Cerkniško jezero nas je naučilo o min- ljivosti in lepoti sprememb, Križna jama pa o tihi, trajni magiji, ki obstaja pod po- vršjem. Bil je popoln enodnevni izlet, ki ga vsekakor priporočam vsem, ki želijo doživeti čarobnost Slovenije. Irena Stanko že več let obiskuje pouk slovenskega jezika v Slovenskem domu Zagreb. Čudovit prizor pred Križno jamo. MATERINŠČINA Foto: is ZAMEJSKA ŠPORTNA KOORDINACIJA 53 Šport krepi narodno identiteto Zamejska športna koordinacija je bila ustanov- ljena v začetku decembra leta 2024. Zveza slo- venskih društev na Hrvaškem je njena članica od samega začetka. Vodi jo Damijan Malnar, s katerim smo se pogovarjali o pomenu športa za ohranjanje nacionalne identitete med pripa- dniki manjšine. Tanja Borčić Bernard Kaj je namen oziroma poslanstvo Zamejske športne koordinacije? Namen in cilj ustanovitve ter delovanja ZAŠKO je izbolj- Damijan Malnar vodi Zamejsko športno koordinacijo šati učinkovitost medsebojnega povezovanja, mreže- na Hrvaškem. nja, sodelovanja, izmenjave informacij, znanja in dobrih praks na področju športnega sodelovanja zunaj meja S katerimi športnimi organizacijami v Sloveniji so- države. Spodbujali bomo vzajemno športno sodelova- delujete? nje med slovenskimi organizacijami v vseh štirih sose- Zveza slovenskih društev na Hrvaškem je bila letos spre- dnjih državah, Avstriji, Italiji, Madžarski in na Hrvaškem, jeta v članstvo Olimpijskega komiteja Slovenije – Združe- tako na organizacijskem in kadrovskem kot tudi vsebin- nje športnih zvez (OKS-ZŠZ), kar je bil pogoj za ustano- skem področju. Pri tem se bomo povezovali s pristojni- vitev regijske pisarne OKS-ZŠZ Zagreb. Olimpijski komite mi športnimi institucijami v Sloveniji ter se vključevali v ima 16 regijskih pisarn v Sloveniji in štiri v zamejstvu, s širše evropske povezave. katerimi tesno sodelujemo. Letos junija ste spre- jeli prvi letni pro- gram dela … Res je, a smo še precej na začetku. Da bo pro- gram takšen, kot si že- limo, potrebujemo še kakšno izkušnjo več. Čez poletje bi naj že imeli nekaj prire- ditev, kot sta loko- strelski in karate ta- bor. Ste zadovoljni z udeležbo? S pripravami na ta- bora smo res začeli v mesecu juliju, a se je zaradi počitnic prija- Na letošnjem 47. srečanju slovenskih športnikov iz obmejnih dežel v Novi Gorici je nastopila tudi odbojkarska vilo in zbralo premalo ekipa. Foto: OKS - ZŠS Foto: osebni arhiv ZDRAV DUH V ZDRAVEM TELESU udeležencev. Zato bomo te prireditvi skušali izpeljati do Kje formalno delujete? 54 konca leta. Vse druge načrtovane dejavnosti pa smo us- Zamejske športne regijske pisarne še nimamo. Regij- peli izpeljati tako, kot smo si jih zamislili. ska pisarna OKS-ZŠZ Zagreb pa ima naslov na sedežu Zveze. Nam zaupate, katere so te dejavnosti? Na zamejskih športnih igrah smo letos nastopili že tret- Za izvajanje športnih programov v zamejstvu je jič. Pri tem smo imeli kar nekaj izzivov, saj so igre po- namenjenih 200 tisoč evrov. Za kaj namenjate ta tekale zadnji dan šolskega pouka na Hrvaškem. Zak- sredstva? ljučni razredi, ki so hrbtenica moštev, so imeli valeto ob Ta denar je namenjen izključno za plačilo strokovnih zaključku osnovne šole, a smo nekako le zbrali dovolj športnih delavcev oz. trenerjev, ki so vpisani v register otrok. Večina jih je v Novo Gorico prišla v petek, ostali Republike Slovenije, ter za vodje regijskih pisarn. Od pa so se nam pridružili v soboto. To je vse skupaj malce februarja letos imamo strokovnega sodelavca za kara- podražilo, a smo bili ob rezultatih naših moštev vsi zado- te, od septembra pa za odbojko. Trenerja nogometa in voljni, nenazadnje je naša nogometna ekipa zmagala. učiteljico odbojke bomo kmalu registrirali in vpisali v Poleg nogometa smo z ekipami tekmovali še v odbojki Register strokovno usposobljenih in licenciranih špor- in namiznem tenisu. Članica naše odbojkarske ekipe je tnih delavcev. Vse druge stroške, ki jih imamo, med prejela tudi nagrado za fair play. 28. junija smo se ude- drugim tudi za športno opremo in avtobusne prevo- ležili zamejskih športnih iger Dobrodošli pri nas v Gor- ze, pa je do zdaj plačalo in plačuje Slovensko kulturno njem Seniku. Sami smo to prireditev gostili že dvakrat, društvo Gorski kotar. leta 2028 jo bomo spet. 11. oktobra, smo prek projekta Interreg Dobri sosedje imeli športno druženje v Osnovni šoli heroja Janeza Hribarja v Starem trgu pri Ložu. Ot- Poleg kulture in jezika ima pri krepitvi narodne rokom iz osnovnih šol Čabra in Starega trga pri Ložu so identitete veliko vlogo tudi šport. Se strinjate? se predstavila vsa športna društva, ki delujejo na našem Seveda se strinjam. Šport je še kako pomemben, saj obmejnem območju. Tako so se otroci seznanili z mo- tudi vse vadbe potekajo v slovenskem jeziku. Mlade žnostmi vključitve v različne športe. Na koncu so se fan- je najlažje pritegniti v društvo prek športa in jih spod- tje pomerili v malem nogometu, dekleta pa v odbojki. bujati k prijateljskim vezem med zamejci, s čimer med mladimi krepimo tudi narodnostno identiteto. Član- stvo v društvih v zamejstvu postaja vse starejše. Zdi Kdo se udeležuje vaših prireditev? So to le zamejska se mi, da je prav šport tista prava pot, da bodo zara- športna društva ali še kdo? di vključevanja mladih, ta društva na Hrvaškem tudi Do zdaj so se s športom bolj sistematično ukvarjali samo obstala. v Slovenskem kulturnem društvu Gorski kotar. Upam, da bo šport zaživel še kje drugje med rojaki na Hrvaškem. Nogometna ekipa skupaj z rojaki iz Porabja na letošnjih zamejskih športnih igrah Dobrodošli pri nas v Gornjem Seniku. ZDRAV DUH V ZDRAVEM TELESU Foto: Zamejska športna koordinacija KULINARIKA 55 Poletne dobrote za v shrambo in kozarec Poletje in jesen sta nas obdarili s številnimi okusnimi plodovi. Uživali smo v sadju in zelenjavi iz svojih vrtov ali s tržnic. Ste pomislili na hladne dni, ki prihajajo in prip- ravili domačo ozimnico? Cvijeta Pandol Udiljak Danes lahko v trgovinah kupimo različne izdelke, vendar se nobeden ne more primerjati z domačo ozimnico, priprav- ljeno s skrbnostjo in ljubeznijo, iz kakovostnih sestavin in brez konzervansov. Zato se ves vložen trud povrne, ko pozimi uživamo poletne plodove. Ozimnica je lahko sladka, kisla ali slana. Lahko jo skuhamo, vložimo v kis ali pripravimo s pomočjo naravne fermentaci- je. Pri tem se moramo držati nekaterih nasvetov izkušenih gospodinj: • vedno uporabljamo zdrave in zrele plodove, • kozarci in pripomočki morajo biti čisti, • za pripravo ozimnice uporabljamo naravne konzervanse, kot so sol, sladkor, kis, česen in hren, • kozarcev ne polnimo do vrha, • ozimnico pravilno shranimo v temnem in hladnem prostoru. Kutinova marmelada Kisla repa Nepremagljiv vonj kutin lahko ohranimo do nasled- Repo lahko zelo enostavno kisamo doma. Naravno bo nje sezone (ali celo dlje), če jih skuhamo v marmelado. fermentirala in postala zdrava za uživanje, polna probi- V portugalščini »marmelo« pomeni kutina, zato naj bi otikov. V slovenski tradicionalni kuhinji poznamo veliko poimenovanje »marmelada« izhajalo iz tega izraza. Ku- jedi s kislo repo, zato verjamem, da vam bo prišel prav tine so zelo zdrave, saj njihova sluz blagodejno vpliva na tudi ta recept. prebavo. Koščice kutin po okusu spominjajo na grenki Sestavine* in priprava: mandelj in so zelo zdravilne. Delujejo protivnetno, an- - 1 kg repe tioksidativno in odvajalno. Iz posušenih koščic lahko - 20 g soli pripravimo čaj. - zrna popra Sestavine za kutinovo marmelado: * Mere so podane za razmerje, količine prilagodite po potrebi. - 2 kg kutin Svežo repo operemo, olupimo in naribamo na tanke re- - 200–300 g kristalnega sladkorja zance, debeline največ pol centimetra. Repo posolimo z 1 - sok 1 limone do 2 odstotka soli glede na težo repe, dodamo zrna popra - 1 dcl vode in pustimo stati v posodi približno 2 uri. Repo nato pres- Priprava: tavimo v plastično posodo ali kozarce, dobro potlačimo, Kutine dobro operemo da spusti sok. Po potrebi dodamo malo vode in na vrh in odstranimo poško- položimo kamen dovane dele ter sredi- ali kaj težkega, da co. Ne lupimo jih, saj jo obtežimo. Pus- lupina vsebuje pektin, timo stati na sobni ki naravno zgosti mar- temperaturi ne- melado. Narežemo jih kaj dni, dokler ne na koščke, dodamo začne fermentirati vodo in sladkor ter ku- (pojavijo se me- hamo pokrito približno hurčki in kiselkast 30 minut ob občasnem vonj), nato shra- mešanju. Z ročnim me- nimo na temno in šalnikom zmiksamo hladno mesto. Po zmes, dodamo limonin sok in premešamo. Kuhamo le enem mesecu je pripravljena za uporabo. še pet minut ter nadevamo v tople kozarce. Ohladimo v Še nasvet: Na enak način lahko kisamo tudi zelje. pečici ali pokrito do naslednjega dne. Foto: recepti.index.hr Foto: eu.gurman.com ZA VSAKOGAR NEKAJ POMISLEK ZA KONEC Most, hidak, ponte, moct, urë … Pelješki most je že postal znamenitost. Tudi načrtovani most na Krk naj bi to postal. In pri obeh ima »prste vmes« naš, slovenski projektant Marjan Pipenbaher. Dejan Vodovnik Most je tisto, kar združuje, povezuje to, kar ene faze ali kraja v drugo. Tako o mostovih razmišljajo je oddaljeno. Povezuje dva bregova reke, raziskovalci simbolov in simbolike. zemeljski in nebeški svet, dve osebi ali celo “vsakdanji, zunanji jaz” in “duhovni, notranji Jaz”. Gra- Pogodbe z bregovi diti most pomeni vzpostaviti povezavo, ustvarjati vezi, utreti pot, po kateri lahko hodimo. Veliko pogu- Prav omenjeni Marjan Pipenbaher je v enem od po- ma in vztrajnosti potrebujemo, da bi presegli razlike, govorov dejal, da pravzaprav »zgolj ne projektira mo- da bi spremenili sebe in poskušali razumeti nekaj ali stov, ampak pogodbe podpisuje z bregovi.« Z dvema nekoga, ki je na drugi strani. nasproti si stoječima bregova. Zelo je pomembno, da se naučimo graditi mostove. Tudi mi, dandanes marsikdaj stojimo na različnih bre- Graditi mostove, ki nas povezujejo z drugimi ljudmi, govih. Vse lepo in prav. In ko želimo z enega do dru- z našim notranjim svetom, z naravo, s svetim v nas, s gega, sedemo v čoln, zaveslamo in smo tam. tistim najbolj dragocenim v našem življenju. Človek Prepričan sem, da nas ni veliko, ki doslej še nismo je del sveta, je vključen v harmonijo vesolja in nikoli prečkali reke Save v Mostecu – z brodom. ne deluje sam, čeprav se mu pogosto tako zdi. Mostovi služijo kot povezovalci, ki povezujejo dve ločeni točki, zaradi česar so močni simboli povezave, Žalostno bi bilo, če bi gradili zgolj eni, drugi prehoda in napredka. Predstavljajo premagovanje pa bi rušili. Ah, kolikokrat smo to vsi mi že ovir, premoščanje vrzeli in olajšanje razumevanja ali doživeli na lastni koži. sprave med sprtimi stranmi. Kot strukture, ki omogo- čajo prehod čez izzive, kot so reke ali brezna, mostovi simbolizirajo tudi upanje, podporo in varen prehod iz Že več kot 130 let ohranja tradicijo splavarstva na Savi. In spominja na nekdaj živahno prometnico, kjer so brodarji vsakodnevno prevažali ljudi in bla- go. Ljudje z različnih bregov pa so se družili, vese- lili, sodelovali. Slovenci na Hrvaškem, tisti ob meji in tudi po svetu – pa tudi v sosednji Italiji ali na Ma- džarskem in še kje – mostove še kako potrebujejo. Potrebujejo jih tudi vsi drugi. In Marjan Pipenbaher zagotovo ni edini, ki projektira mostove. Zagotovo pa je eden najboljših v svoji stroki. Vsi mi pa smo in- ženirji, ki moramo vsak dan pomagati premagovati razlike z obeh bregov. Seveda, tudi tisti, z druge strani morajo pri tem po- magati. Žalostno bi bilo, če bi gradili zgolj eni, drugi pa bi rušili. Ah, kolikokrat smo to vsi mi doživeli na lastni koži. Na srečo je »rušilcev« mostov vse manj, velika večina pa lahko s ponosom stopa z enega na drugi breg čez most, hidak, ponte, urë ali moct kakorkoli je komu dra- go in milo. Le podirati jih za seboj ne smemo! Foto: fb Pelješki most