Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po pošti 4 fl., sicer 3 fl. ; za pol leta 2 fl. po posti, sicer 1 fl. 30 kr. Razstava v Parizu. Kakor leta 1851 v Londonu na Angleškem bo prihodnje leto 1855 v Parizu na Francoskem razstava obertnijskega in kmetijskega blaga. Današnji „oglasnik" popisuje natanko, kdaj se bo začela in kako dolgo bo terpela, in ker je v tem raz-glasu naša kupčijska zbornica določno razložila do-bičke, ki bi utegnili tudi za nase fabrikante, obert-nike, kmetovavce in rokodelce izvirati iz te razstave, bomo v sledečem naznanili: ktero blago je takošno, da se more v razstavo poslati, ktero pa ne, da bo vsakdo vedil, ali smé s svojo robo po svetu ali ne. Za razstavo pripravno je vse, kar je čisto novo ali se na novo vižo izdeluje, — kar je posebno lepo v robi ali v unanjih oblikah, — kar je posebno dobro, ali se po posebno nizki ce ni prodaja, in če je blago tako, da se ga posebno veliko vsako leto spečá in prodá, ali tako, da bi utegnilo v prihodnjih casih posebno obrajtano biti. N obeno blago tedaj, od sirove robe noter do izđelane stvari, — od priprostega orodja, od navadnih izdelkov, ki se vsaki dan na somnji vidijo, noter do naj bolj umetne mašine in do naj bolj od gospode potrebovanega blaga, ni izvzeto \z te razstave. Vse bo našlo mesto v razstavi, ako ima le kakošno važnost v tem, da je kaj posebnega novega, ali če tudi ne novega, da je le lepo in dobro v robi, ali če je tudi borno blago, da je terdno ali pa po ceni in tako, da se ga v kupčíi veliko spečá. Dvojih ali več tacih izdelkov, ki so si zlo podobni, naj se pa nikar ne pošilja več, kakor je ravno treba, da se dobro vidijo, posebno će so taki izdelki velike stvari. Če se pa pošljejo od kterega blaga le izgledi (mustri) ali poskušnje, morajo ti tolikšni biti, da se bo njih lastnost natanko preso-diti zamogla. Ce kdo od kakšnega blaga ne posije celega kosa, naj na oba konca pečat pritisne, ker se v razstavo nič na mero ne jemlje. Le kar kdo sam v svoji fabriki ali delavnišnici izdela, naj se posije; će kupee posije kakošno blago, pa ni fabrika naznamovana, ki ga je izdelala, se ne bo porajtalo. Na nobeno vižo pa se ne bojo jemale v razstavo žive živali ali rastline, tudi rastlinske ali ži-valske frišne stvari ne, ki so gnjilini podveržene: tudi take reci ne, ki poknejo in se raznesd in so tedaj nevarne, in vsi taki izdelki ne, ki so tolikšni, da presežejo namen razstave. Vinski cveti, olja in izlečki, kisline in raz-jedljive soli in take stvari, ki se lahko unamejo, se bojo pa le jemale, ako so v terdnih posodah popolnoma varni. Lastniki tacih stvari se bojo sicer še vsemu temu podvreči mogli, kar bo v teh za-devah predpisano. Kako naj se blago pošilja, kakor vse drugo, kar je o tem vediti potreba, sezvépri kupčijskih in obertnijskih zbornicah vsake dežele; njim je naročeno, vse potrebne izvedenja vsakemu dati, ki misli se vdeležiti te razstave. Res korislno bi bilo, ako bi se tudi iz slovenskih dežel vse tako blago — naj je obert-nijsko ali kmetijsko — v Pariz na ogled poslalo, od kterega se pri nas veliko izdela ali pridela, in je, z eno besedo, takošno, da smémo upati, da bi se ž njim kupćija v nove kraje odperia. Stroški pošiljanja ne bojo veliki, ker bo po železnicah šio vse zastonj. _ « Gospodarske novice. (Spet en nov pomocek zoper tertno bolezen). Goriška kmetijska družba je te dni pisala krajnski, da je v nekem nogradu polovico pridelka na to vižo gnjilobe obvarovano bilo, da so grojzde večkrat pomakali v mazilo, ki je bilo napravljeno iz ila in kravjeka v vodi raztopí jenega. Lani je sveto val gosp. Vincenci konte Michieli iz CampoJonga to namako, ki jo je letos grajšinski oskerbnik gosp. Jož. Dórfel v Radiznolu v austrianski Furlanii na brajdnih tertah skusil in poterdil. (Ol ali pivo iz koruze). V dunajskili novicah smo brali te dni sledeče oznanilo olarijam: Koruza je zdej, ko sta hmelj in ječmen tako draga, edin pomocek, da olarije kaj dobička donašajo. Neka olarija, ki je znana zavolj dobrega „Lagerbiera", kuha koruzen ol že dve leti s prav dobrim vspe- hom; pri vsaki kuhi od 100 veder si prihrani 40 fl. Kdor hoče od tega kaj več z vediti, naj frankirane pisma pod nadpisom: „H. J. in Kukuruzbier-Ange-iegenheiten" pošlje na Expedition der Presse na Dunaj. (Zéboljšanje poljá po éagancah.J Z žagan-cami ali piljevinami je neki gospodar na Českem (po naznanilu „Centralblatt" ćeske gosp. družbe) zlo zanemarjeno ilovnato zemljišće tako očitno zbolj-šal, da jih ne more prehvaliti. V tem popisu pravi, da je prevzel polje v silo slabém stanu, in ker ni imel dnarja, se ni mogel na kakšno drago vižo pod-stopiti poprave svojega novega posestva. Žaganja pa je bilo v tistem kraji veliko in dober kup. Kaj storí? Kupi si več voz žaganja in začne ž njim tokole: Napravi velik kup in le spodnjo plast (lego) žaganc suho pustí; vsako drugo plast, ki jo je na kup nametati dal, je z vodo namočil in terdo z no-gami potlačiti dal; celi kup krog in krog je zadělal z rušnjo. Potem je spodej podkuril na tišti strani, kjer je veter pihal, kakor se navadno kope žgd. Na to vižo je zgorelo nekaj žaganja v pepél, večidel pa v oglje; cela kopa se je potem lahko po- dreti dala. (Konec Bledí.) 330 Za poduk in kratki čas Testament očetov. ga bo okrajna sodnija izgovorila, ker nobeden izmed nju V Notár iz nekega mesta na Šlezkem je bil poklican ni spolnoval otrocjih dolzuost. Cerkvi naše fare poroćim 50 tolarjev in ravno toliko nasi soli." Pisar je pisal, kakor je mož govoril. Nazadoje je na kmete, naj urno pride v vas J.; gospodarju M. je notár se enkrat vse bral, in s trepetečo roko je oče tako slabo, da želi oporoko (testament) narediti. sam Jez se hitro odpravim na pot — pripoveduje notár in pridem do hiše, kjer je gospodar umiral. podpisal zadnjo voljo. dostavi! » Čokljata gospodinja me je že pričakovala pred dormi in vès kervav po obrazu in s me vsa objokana spremi v hišo, kjer je mož njeni ležal. Zapisnik je bil sklenjen in fajmošter je Amen". Kar se odpró vrata in noter pribeží mlajši sin y stergano suknjo. „Oce ! oce ! ste še živi zakřičí vès plašen Polovico prostora v hisi ali pridem ze pre je zalegla velika pec; krog in pozoo? Nikar me ne postavite za erba sicer krog je bila klop. Umirajoči mož je ležal na postelji, me bota umorila!" ki je po šlezki šegi tako visoka bila, da si mora čiovek pručico pristaviti, ako se hoče na-njo spraviti. Pri živina zglavji je stal zdravnik, ki je čul nad sapo bolnikovo bil je pa ta zdravnik ovčár tište vasi. Ravno je bol-nika zmeril; če nemeri na dolgost in širokost to- Zunaj na dvorišu je razsajal stařeji sin, pijan ko , hći pa je preklinjala, da je bilo strah in groza > „Preklet naj bo vsak oče, y> Mi dva sva goljufana ki se drugič žsni!" sta vpila, sva berača!" Oče je omedlel. Jokanje sinů ga še enkrat pre- liko, kakor ima po neki vraži tistih krajev meriti, mora budi iz smertnih težav. Še enkrat pogleda sina in z* umreti. Pri znožji je sedel fajmošter in molil. Tudi sol- vidi kervavega in po tem strašném pogleda umerje. mašter je bil pričijoč Mi pa smo se zdej z lastnimi ocrni prepričali, da je Tiho je bilo po hisi; bralo se je vsim na obrazu, stari mož resuico govoril. Vsi osupnjeni smo zapustili , kjer smo tako strašno prigodbo doživeli na smertoi da stoje okoli merlica. Ko notár stopi k bi se prepričal, alise še toliko zavé, da je v stana svojo postelji in nagovori bolnika, da hišo postelji o ce ta. iz „Unt. a. h. H. u y> poslednjo voljo" izgovoriti, so zapastili na željo umi-rajočega vsi razun fajmoštra, notárja in njegovega pi- žalostno sobo. Z malo besedami je oče določil, kar ima sleduji sarja 5 po njegovi smerti dobiti, pa notár ga je mogel dobro poslušati, da ga je razumel, ker tako tiho je govoril, voljo izgovoriti, z menoj so gerdo tošnji Starodomače slovstvo Zois pa Vodnik. Kaj je baron Žiga Zois Vodnika bil, je le n bo koledárček" ob krátkém povedal; obširniši o tem sa prihodnje leto, ki bo zobra- govoril „koledárček" kakor da bi se bil bal svojo poslednjo zom Zoisovicn prinesel življenjopis tega slavnega domo Ljubi moj gospod šepeta bolnik » ravnali; otroci pervega zakona: en sin ljuba. Ker pa vendar tudi v tem življenjopisu ni bilo , ki ste ga more- mogoče na drobno popisati vsih razmer, ki so vezale biti zanaj vidili, in ena hči, ki je napolji, sta me tepla, Zoisa na Vodnika io Vodnika na Zoisa, smo si prider- žali za „Novice" izmed mnozih pišem posebno eno prsm*, na ker sem se vdrugic oženil, in ju, kakor sta rekla erbšini okrajšal. Bil sem dolgo udovec; po smerti moje ki ga je Zois pisal Vodniku 25. junta 1794, in ktero perve žene je ona Bog mi bo dal, da bom kmali tam, kjer nam razodeva, kako marljivo in na tanko je pretresal so me otroci goljufali, kjer in kar so mogli. Zois vse děla, ki mu jih je Vodnik v presodbo pošiljal, Namest da bi si bil kaj pridobil, sem vsako leto manj preden je ž njimi stopil na beli dan. EJino to pismo imel. Ce sem jih svařil, sta me klela: umri starec! je očitna spričba, kaj je bil Zois slovenskema slovstva. saj si že dosti dolgo živel; češ le živeti da enkrat ženil! Tako sta me psovala dan na dan. 1S leti sem se vdrugo oženil. se se Pred Povedal nam je g. pisatelj Vodnikovega življenja v letošnjem „koledárčku", da Zois je napravil Vodnika 9 Sin moj druzega zakona naj spise „ veliko pratiko". Vodnik mu je poslal rokopis i o lepo z manoj ravnal. Njegova naj bo moja kmetija. v pretres. V pismu, ki ga hočemo častitim bravcem sedaj podati, bojo brali, kako je Zois pretresal delo svojega ljubljenca. Takole se glasi prestavljeno v slovenski jezik iz nemškega : Una dva ne dobita nič; saj sta si že pri mojem življenji dosti nagrabila." To ne gré mu prijazno odgovori notár postavni delež morajo tudi otroci pervega zakona dobití, »ko ne moreta skazati, da sta se res nad Vami pregrešila. Sej sta vendar le Vaša otroka ; roka božja pa zadene prej ali pozneje vselej take otroke, ki so gerdo ravnali Prečastiti gospod fajmošter! Iz Ljubljane 25. junia 1794. Tu Vam pošljem pretres Vašega dostavka liki pratiki" po mojem in Linhartovem mnenju k „v# s stariši svojimi. Postava pa se vendar mora spolniti. « v Naj pa bo — odgovori oče naj prejmeta tedaj postavni delež. Kmetijo po tem takem cenim za 2000 tolarjev, in za ta kup naj jo ima moj mlaji sin. Med brati je 5000 tolarjev vredna. Una dva mislita, da bo nju po-poli-brat mogel mojo kmetijo saj prav drago plaćati, in da ga bota potem, će bi ne mogel vsega hitro Pervi del: „od vremena", je prav dober, znaném vremenskem znamnja „muhe hudo pikajo a Pri pritikiina: „inu se popřed najesti jišejo" nepotrebna. AU žabe k v a k a j o" ni ponemčena beseda od „qcukena ? Slo-veni morajo za „kvakati" vendar svojo lastno besedo imeti, n ker njih jezik je v tacih rečéh bogat. u izplačati, od hiše spodila. « „gvisni", „š trik i" ste nemške; " a ™ Tudi besedi namesti ..štrik" pra- "Temu pa se dá v okom priti, ako izrečete, v kte- mu odgovori notár. bohinski rudokopi ..verv-, «vervica 55 rem času se ima erbšina izplačati a vij o pravite „člověk skuz zameoja u a občatek" n in Tam, kjer živim Stari moz še enmalo glavo vzdigne in reče: „Dokler y bi „druge utegailo bolj primerao biti y stvari skuz rekli v ce y sem jez gospodar v hisi, in storim kakor jez ho-čem. Prosim Vas, gospod, pišite, kar bom rekel. „Jez M. M. postavim za erba vse zapuščine svojega edinega sina iz druzega zakona Jerneja. On naj prevzame celo moje posestvo pod urbarsko Nr. 12. za 2000 tolarjev koj po moji smerti. Moji ženi. svoji materi B. M., naj plača iz tega 500 tolarjev. Svojemu po-poli-bratu Marku in svoji po-poli-sestri Barbi naj odrajta postavni delež, kakor terganje ga spomini na bližní dež" itd., kakor da pra Y) vite „terganje pomeni" itd. Drugi del: 55 Pergodbe od starega sveta" nama m všeč. Tako našarane ulomke sv. pisma in zraven pa praznih basen nahajamo v vsakem slabém nemškem ko ledarji in posebno tudí v tistem, ki ^a je v Ljubljani Po lastne sali % izgovarjanju bi imeli pisati Cojz. Ker ne imena tako, kakor jih pišejo lastniki pa radi pišemo sami. smo pi , Vred. jezikoslovni krivo verec Marku* na svetio da I. Linhart prenehoma mogli vsako minuto 60 tolarjev naštevati. 0e je lotil, naj imenitniše čase po pervi naselitvi Slave- Mislimo si ta bilion v srebru, in da 1 tolar 1 lot vaga, nov na Krajnskern iz svoje krajnske zgodo vine izbirati bi se za 1 bilionv potřebovalo 312 milionov in 500.000 in pratiki dotisniti dati; gotovo mu bo za to vsak bravec centov srebra. Ce bi hotii to težo kam peljati, bi po- bolj hvaležen, kakor Marku za njegov salomonov tem- trebovali 31 milionov in 250.000 konj, in vsak konj bi pel in za njegove podertije trojanske. Vsaka stvar se imel 10 ceutov vleči. naj bolj přileze le na pravem mestu. — Neki plemenitaž je napravil enkrat veliko po- Tretji del. „popisuvanje te zemle" je kaj jedino in je povabil svoje prijatle. Ko se gospoda snide pa prekratek. Potrebno bi bilo, da bi ta popis tudi v grajšini, pride boren kmet, ki je plemenitažu davek lep za „pratiko" obširuiši bil. Dobro bi bilo, da bi se zapo- prinese!« Gospod ta dan prav zidane volje, veli kmetu, , kaj so tečaji (poli) , kaj je ravnik (Aequator) naj ostane tudi on pri kosilu. Se vé tđa se mož ne dá padek, umevno razložil, zemlje in morja (kakor da bi se povedala razmera suhe dolgo prositi; posadijo ga tedaj konec mize. Ko dobi i 3 in 2 omeniti bilo polno pio y • (talar) juhe £župe), jo poserkljá pohlepno 5. delà sveta, da nima se v obče veljavnega imena, da Ko pride meso, se ga tudi z veseljem loti; od vsako obstoji iz več otokov, da edina nova Holandija je vecja druge jedi, ki se mu ponudi, vzame tudi, položi na kakor naša Europa itd. Četerti del: „pod učenje od raj ta nj a" je tudi nakupičil, pa nič tega jedel. Ko vidi en gospod » « m i i • 1 • 1 J - ___1 * 1 • • i i it • > V i • j t pio in vse vkup mesa tako, da je te robe zverhoma HHHHlHÉt^l » ki dober. Le to dvomim: ali je res » kar po izgledu vsih bii njega sedel, na talarjí socivja, prasetino jušad starih računskih bukev pravite, da nič la „sama na sebi (ajmoht), močnate jedi, pečenko, solato in mnoge druge nič ne steje, temuč le kadar je za ktero drugo cifro sladkarije, ga vpraša : kaj hoče s tim ? zakaj ne jé? „Al bi postavljena". Ničla je leznamnje, da ni ne enojuih enot, Vi to zdaj jedli, kar vidite na talarji tukajga vprasa. ne desetičnih enot, ne stotinskih enot itd. na tem mestu, Gospod mu odgovori, da take m&šanice bi se mu gnju- kjer stojí ničla. Ni tedaj res, da ničla je nestevka; silo jesti. r)Kako to, ker ravno to gnjusno mesanico ona le nekaj negativnega pomeni. Slovenske besede za imate že v jem d Gospod resmco negativ najti pa tačas se morebiti mogoče ni, ker nam teh besed razumela in se ni več smejala zmernemu »V izrazov za abstraktně zapopadke manjka Pošljem Vam pri ti priliki stare bukvice od ste-viistva v našem jeziku, da iz njih pozveste, kaj so kmetiču J drugi pred nami v tem skovali. Novičar iz austrianskih krajev Peti del: «od arcnij" je izverstno izdelan in Iz Maribora. C. k. ministerstvo bogočastja «v.. j)" ~ " " • J j - --------- ----—— ... ......... — — ---------- v — ves pripraven za pratiko. Samo to, se mi zdi, ne bo nauka je začasnega profesorja na mariborškem gimnazii, dosti zdalo, ako po „vikših gosposkah" priporočate doh- gosp. P. Janeza Pauliča, za pravega profesorja v tarje in ranocelnike. Bolje bi bilo, ako bi bili raji „od gpodej gori" začeii ljudstvo podučevati: kako se je iz Sibinji £H©rmanastadt) na Erdeljskem izvolilo. okolice Lutomeršhe na Štaj. 14. okt. '.c kar overžbi je res hvale in posnemanja vredno. Kmetija v rnno- » malega začelo zdravilstvo, kako so perve skušnje pre- Povedati moram častitim bravcem „Novic" nekaj prostih ljudi kamnićki bili, iz kterih se je, po praznih mazarij, sozidalo sčasoma poslopje prave zdra- goverstnih izđelkih je v našem cesarstvu mati, ki svoje vilske vednosti. Zdaj pa, ko je po sto in stoletnih prebivavce večidel redi, ker obertnijstvo v naših de- > skušnjah izraslo imenitno zdraviteljsko znaostvo, je treba zelah se ni na taki stopnji in tudi v tacih okoljsinah ne iz šol zajemati pravi nauk, in za to ukazujejo „vikše go- da bi ga zamogli staviti pred kmetijstvo. Ako pa poda se mora na tacih učenih šolah izučiti, kdor mislimo, da v našem cesarstvu se ljudstvo za 300.000 ka- starih kor gospodinja testo, iz kterega gibance delà, razteg- f eposke , hoče zdravnik biti. Zato je njih dolžnost ljudstvo sva- skor vsako leto pomnožuje, zemlje pa nemoremo riti, tedaj je očitno, da sleherni vlastnik zemlje da se ne dá slepariti „od plesnjivih arcnij" bab in od «uevarnih arcnij" konjedercov itd. Le to mi niti od žal 9? V a«v«* nv a** • ----7 ----J ------7---------------------—--------J ~ 7 ^ je žal, da tudi v tem lepem poduku se nahaja dosti ktere živi, je prisiljen, jo kar naj bolj more umno ob nemških besed, ki se skor ne dajo s slovenskimi nado- delovati, da si več pridela in večji dobiček od svojega mestiti, postavim „natirlih", ce v od „Zeu" a ětenga itd.! Za ce v bi utegnilo or od je dobro biti. v r i gospodarstva ima. Čeravno je med našimi kmeti veliko preveo tacih, ki se starega kopita terdovratno deržé, se Prav dobro ste jo zadeli, da priporočate našim vendar tudi med njimi umnih in modrih mož ne manjka druga ljudem snažnost v hiši, obleki in orodji , naj se pridno ki vejo, da kmetijstvo je vednost, kakor vsaka _ _ _ mm * i A • * V m A m # m i J umivajo, hiše zračijo itd. Menim, da se bo zamoglo ki se učiti in s časom napredovati mora, in dosta jih našemu ljudstvu kmali od zraka in njegovih obstojnih J* * bi radi se ravnali po dobrih novih naukih ce delov, od koristnih in škodljivih soparov itd. kaj več po- jih le vedili. To spoznavši in za dober stan svojih fa-vedati. Rudokopi že dobro poznajo gnjilogas, vodeno- ranov marljivi gosp. kaplan Fr. Jan čar v Svetinjah je gaz itd. (Konec sledi.) pov&bil vse posestnike omenjene zupnije 17. septembra Kratkočasnice popoldne v ondašnjo učilnico, da jim o ti zadevi prav po domače pred oči postavi, kako bi zamogli svoj stan En milion je silo veliko, en bilion (miljonkrat 5 v . tudi nekoliko zboljšati. Přivřela je tolika množina ljudi iz druzih krajev, da jih je le ena tretjinka v učilnici sniljon") pa je še vse druga. Ce bi ga hotel en člověk prostor imelo — v veliko veselje gospoda kaplana. Raz našteti, in bi štel noč in dan neprenehoma v vsaki minuti kladal jim je posebno: gnojisce, kakošno ima biti 60, bi potřeboval 31.709 let, 289 dni ? 1 uro, 46 minut pašnike ko nezadostne in večidel nepotrebne ) s a in 40 sekund. Če bi kdo hotel v enem letu en bilion djorejo, da se je živo poprimejo ker veliko dobička do tolarjev presteti, bi potřeboval 31.709 ljudi ne nasa ? živin orej o umno, da naj raji malo pa to dobre živine redijo in naj jo prav čedno gleštajo ? H ■■■ HB I trav- Važno je to pismice tudi za to, ker nam kaže, na kako nizki ni kov, od živih plotov, od zasadbe akacije itd. «ft A « ft« .V ^ •---_ - ». — .. U . — / A # ** dalje od zapisnikov, v ktere naj bi njih otroci zapi- stopnji je bila še tacas (1794) slovenščina memo današnjega dné, ko imamo za većino tacih besed, za ktere še Nemci le ptujšino rabijo, dobre domače. Da se negativ pravi zani-kavno. Negation pazanikanje je zdaj vsakemu Slovencu znano. Vred. sovali vse gospodarske zadeve, in poslednjic jim je pri-poročal, naj bi saj vsi bolj premožni kmetje tako ko- Ne vémo se, koliko bojo ti ristne „Novice" imeli. 332 priljudni pomenki zdali, to pa je bilo očitno, da besede njegove niso padle na terde tla, ampak da marsiktero zemice bo kalilo in da dosta se jih je zdramilo k bolj- Novičar iz mnogih krajev sema početka. Da pač taki prijazni pomenki se na več krajih vpeljali; korist za domovino bi gotovo bila velika! — Kar vinsko letino v naših krajih vtiče, so nekteri posestniki sami lahko grojzdje pozobali; kteri pa so ga od jerbasa več imeli, so ga po brentah (putah) Cesarski patent za davke v prihodnjem leta ve-leva sledece: zemljišni, hišni in davek od obertnije in dohodkov ostane v vsem, kakor je to leto bil; le se bo tištim deželam, kjer je zemljišni davek vsled stano- vitnega katastra po 16 fl. od 100 čistega dohodka raz merjen, tudi tišti del češke dežele vverstil, ki je obse za 2 fl. sreb. prodali. Taka je letos za naše vinorejce! Tudi okoli Radgone ni boljše. Eno gorico s peti m i orali je kaj lehko petero ljudi v treh urah potergalo in malo čez 3 pute so nabrali > ni tedaj čudno, ako sena gel nekdanjo kresijo Krudimsko in Caslavsko ; na Horvaškem in v Slavonii se ima zemljišni davek po 16 £1. od 100 il. čistegra dohodka razdeliti, na Erdeljskem pa . in ob vsih svetih nehajo tukaj aper- 16 oralih komaj en polnjak in pol (ali štirjak) napreša Les je v obče prav lep; grobanja bo zadost, ako le jesen lepa ostane in vlastnikom dobre volje ne zmanjka. Iz Postojite 12. okt. M. Vsled visjega pokliča po 10 od 100 tinencijalne takse, takse za živino, ki se pase v ptujih deželah, dohodnina od gojzdnih (šumskih) dohodkov. Od včeraj se je na cesarski južno-izhodni železnici čas vožnje nekoliko premenil. Za kolero je na Dunaji do 12. t. m. zbolelo 1014 ljudi, umerlo jih je 436. berž je prečastiti gosp. Anton Potočnik, bivši kaplan in Nekdo je slišai, da duh čebule je zoper kolero, šolski vodja, zapustil Postojno. Za mnogo mnogo stari- gi nakupi celo rešto čebule, vsako přeřeže in obesi po V • <•* «•■« « V ¥ m M m ____* ^ " __* sev in otrok je bil dan locitve zares dan serčne žalosti, hiši 9 ki je očitno spričevala, kako spoštovan, kako ljubljen nehala. v kteri stanuje. V Milani je kolera večidel Na Marskem se je v več krajih nenadoma je gospod Potočnik tukaj bil. „Novice" so imele več- prikazala goveja kuga; vse se je berž storilo, da bi krat priložnost omeniti njegovega nevtrudljivega priza- ee dalje ne širila. — Colnina za izvožnjo konoplje iz devanja, njegovega veselja in njegove ljubezni do šole in papeževih dežel je zdej dvakrat višja kakor je pred bila. šolske mladosti, in to vse mu je prikupilo serca Po stojnčanov tako, da si je županija tukajsna v dolžnost štela Do 6. t. m. se še nič počelo ni zoper Se vast op olj. Francoski poveljnik Canrobert je ukazal, da vesoljni na 9 ročiti, v kterem se zahvaluje za velike zasluge njegove, t. m. verlemu gosp. vodju ob odhodu častno pismo iz- pad in náskok na obzidje Sevastopolja se ima pričeti 9. Mamke šolskih otrok pa so mu v spomin še poklonile srebern kozarec, kterega napis iskreno hvalcžnost razodeva, ki si jo je visoko spoštovani gospod po nev-trudljivi delavnosti v resnici zasluži!. Naša serčna hvalež-nost ga bo spremljala povsod ! 9 zedinjena armada se je s pripravami za napad po poslednjih novicah že na 1800 korakov približala mestu, ktero se po njenem mnenju ne more čez S 12 dm derzati. Sami Rusi nek ne upajo, da se bo moglo mesto deržati, tolikanj bolj pa se zanašajo na močne terdnjave poleg luke (barkostaje), posebno na Iz Ljubljane. C. k. ministerstvo je za kantonske predstojnike in adjunkte pri novo vredjenih mešanih c. k. kantonskih ali okrajnih oblastnijah na Krajn- skem sledece gospode izvolilo: v Teržič za predstojnika baron Aichelburg Karl za adjunkta pride 9 19 99 n 33 33 33 9) 33 79 n 99 t) 33 » 33 99 Krajnsko goro Levičnik Juri, Novi Dvor Senožeče Velike Lašće Jenko Anton, Planino Waschnitius Karl Mullej Alojz žl. Roeder Vilhelm 9 Zuzemberg Omahen Franc Kostanjevico Loger Janez, Kromer Franc Lašan Vilhelm i Trebnje Bistrico Postojno Metliko Vipavo Lož Ribníco » Murnik Valentin, Perše Jožef. Lukanič Miklavž. Sežun Jakob. Schuller Franc. Kandolini Albert. Verdovac Jožef. Dejak Franc. Arko Janez. terdnjavo St. Ni ko la ja, ktera strahuje okolico z 200 topovi. Vse je zdej oa tem lezeče: ali bo rusovska armada dobila se ob pravem času pomoči, ki jo priča kuje čez Perekop, da bo Menšikov v stanu, še enkrat se udariti z zavezniki. — Omer-pasa je přejel od turške vlade ukaz, da ima iz Galaca se vzdigniti proti Besarabii in ondi prijeti Ruse; v tem ima drug od-delek turške armade iz Dobruče pripomočnik biti armadi na černem morji. — Iz Petrograda je ravno prinese! telegraf sledečo novico: car Nikolaj je, gledé na sedanjo vojsko, proti austrianskemu cesarstvu ležeče pokrajine Karkov, Pultuvo in Kiev djal v vojskini stan. Ob slovesnem prihodu hospodarja Stirbey-a v Bukurešt ae noben Turk, pa tudi ne angleški ne francoski konsul ni prikazal. To je čuden prikazek! Čez 400 let je bil v M V Carigrada 4. don t. m. spet pervikrat sv. kriz o cit no razpostavljen in sicer na pokopališču francoskih vojakov. žl. Fladung August, Doxat Jožtf. Pinder Matija, Oflrrinc Anton, Wenzovski Janez * Susteršič Val. Urbas August. Eisner Janez. Popravěk V listu 70. na str. 278, v članku Tominsko, v 15. žl. dr. Schrey Franc, Kren Anton. Vi s nj o goro Mokronog Idrijo Kerško mesto Župane Janez, versti od zgorej namesti in jo (cerkvico) sv. Urhu beri Sv. Danjelu posvetili; tako tudi v 18. versti, namesti pri Lappaine Janez Pâuer Jernej 9 Prharc Fortunat, sv- Urhu, beri pri sv. Danjelu. To mi je spodletelo pri 9 na Verhniko v Litijo na Đerdo v Radoljco Strohmsyer Franc Mordax Franc Roth Janez Brolih Janez 9 9 9 9 79 33 99 99 Cernomel) Kamnek Kočevje Kraju Schuller Alojzi Konšek Florian Gerčar Anton Derbič Jožtf 9 9 9 Wagner Filip. Semen Ludevik. Tandler Henrik. Košir Janez. Potrato Jožtf. dr. Vidic Karl. Jeunikar Vine. Konda Jakob. Valenta E iuard. pisanju tistega sostavka, ker že dolgo casa nisem bil v taistih krajih. in ker ravno nekaj od sv. Urha pišem. Cerkvica sv. Urha» pa ni pri Ucani, ampak pri Tominu , na levi strani Soče, in so-zidana je bila 60, ce ne 100 let pozneje kakor cerkvica sv. Da njela. Ivan. Stan kursa na Dunaji 16. oktobra 1854. 5 o / Obligacije deržavnega dolga i Y O 85 fl. I Esterhaz. srećke po 40 fl. 87 lL fl. 2 99 \ 4 3 2V 99 99 2 W 74 v 4 65 y, 51 42 9 Murgel Alojzi Ín Oblig. b°/0 od leta 1851 B 95 i v v 99 99 2 99 Windišgrac. Waldštein. 99 99 99 » 20» » 20» » 10» 29 % » 29 » 10'/9 » 5 fl. 33 Loko Pajk Janez, dr. Rebič Juli. Guttman Janez. Oblig, zemljiš. odkupa 5°/0 75 '/4 „ Zajemi od leta 1834 . . 19 99 99 99 1839 1854 226 1381 977, 99 99 8 99 Keglevičeve Cesarskicekini -Napoleondor (20 frankov) 9A.25 Suverendor.......16 fl. 30 Pruski Fridrihsdor ... 9 il. 45 Nadavk (agio) srebra: na 100 fl. 20 i/ U fl. Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis. — Natiskar in založnik: Jozef Blaznik.