IZHAJA VSAK ČETRTEK
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: 34100 Trst, Ulica Valdirivo 36, telefon 60824. Pošt. pred. (ca-sella postale) Trst 431. Poštni čekovni račun Trst, 13978341 Poštnina plačana v gotovini TEDNIK
NOVI
Posamezna številka 700 lir
NAROČNINA Letna 27.000 lir. Za inozemstvo: letna naročnina 32.000 lir. — Oglasi po dogovoru. Sped. in abb. post. I gr. 70% SETTIMANALE
ŠT. 1583
TRST, ČETRTEK 29. JANUARJA 1987
LET. XXXVII.
Rušijo
naravno
ravnovesje
Nobelov nagrajenec, prof. Rubbia in njegovi sodelavci so trdno odločeni namestiti sinhrotron ali svetlobni generator na območju pri Bazovici in ne znotraj Področja za znanstvene raziskave pri Padri-čah, kot je bilo svoj čas predvideno in kot zahteva neposredno prizadeto prebivalstvo Bazovice in sosednih vasi na tržaškem Krasu. Tako je prišlo jasno do izraza na več kot tri ure trajajočem srečanju v ponedeljek, 26. t.m., v restavraciji Danev na Opčinah med prof. Rubbio in sodelavci na eni in nekaterimi slovenskimi predstavniki na drugi strani. Z Nobelovim nagrajencem, ki je tudi predsednik upravnega sveta ustanove za namestitev sinhrotrona, soj se na Opčinah srečali predsednik Slovenske kulturno gospodarske zveze Boris Race, predsednik Kraške gorske skupnosti in župan v Zgoniku Miloš Budin, predsednica Rajonske konzulte za vzhodni Kras Ana Marija Kalc, tajnik Kmečke zveze E-di Bukavec in predsednik Koordinacijskega odbora vzhodnokraških vasi Karel Grgič.
Potem ko je Boris Race obrazložil glavne razloge, zaradi katerih slovenska narodnostna skupnost odklanja lokacijo sinhrotrona pri Bazovici (če manjšini odvzameš zemljo, je dejal — je kot da bi drevesu °dsekal korenine), je prof. Rubbia skušal sogovornike prepričati, da v sedanjih okoliščinah, zlasti glede na razpoložljiva finančna sredstva, prihaja v poštev le območje pri Bazovici. Alternativo predstavljata ali področje Doberdoba ali območje Frascatija, ki je v neposredni bližini italijanskega znanstvenega in tudi političnega središča, ki je že tako z nejevoljo vzelo na znanje sklep, naj se svetlobni generator postavi na Tržaškem. Prof. Rubbia je stalno opozarjal na temeljne značilnosti sinhrotrona, ki da je stroj, kateri zahteva izredno stabilnost tal, na katerih je nameščen, česar nikakor ne jamči področij za znanstvene raziskave. To ni ravno in bi ga morali šele urediti. V svojih izvajanjih je večkrat zatrdil, kako povsem razume zaskrbljenost prizadetega slovenskega. prebivalstva, katerega predstavnike je pozval, naj izoblikujejo »paket« zahtev in Predlogov, ki bi predstavljali nekakšno Protidajatev za odvzem zemlje oziroma zaradi novega posega, ki bo zrušil stoletno ravnotežje na območju Bazovice in tega dela tržaškega Krasa.
dalje na 2. strani ■
V Zahodni Nemčiji ostane na oblasti sedanja koalicija
V	Zahodni Nemčiji še dalje pozorno proučujejo rezultate zadnjih parlamentarnih volitev, ki so prinesle nekaj presenečenj, med njimi zlasti delno ošibitev kr-ščansko-demokratske stranke, ki je sicer o-hranila relativno večino, in pa opazen napredek liberalcev in »zelenih«. Kancler Kohl je na tiskovni konferenci priznal, da so ga rezultati nekoliko presenetili in da bo treba natančno pregledati morebitne napake v zadržanju večinske stranke. Velik napredek zlasti »zelenih« si Kohl razlaga z razpoloženjem, ki je nastalo v javnosti po letošnjih ekoloških katastrofah, zlasti v Cernobilju in ob Renu. Kancler je izjavil, kako meni, da je del prebivalstva pripisal vladi premajhno pozornost na področju zaščite okolja. Vsekakor je Kohl prepričan, da ne bo posebnih težav pri obnovitvi vladne koalicije. Že 27. t.m. so se sestali predstavniki krščanske demokracije in njene bavarske zaveznice, potem pa se bodo začela skupna pogajanja z liberalci. Računajo, da se bo novi zahodno-j nemški parlament prvič uradno sestal 18. februarja.
Če pogledamo številke, je položaj naslednji: Zveza krščanskih demokratov in
bavarskih krščanskih socialcev je izgubila štiri odstotke in pol glasov. Zdaj jih ima 44,3 odstotka, kar je naj slabši rezultat od leta 1949. Najbolj so nazadovali krščanski socialci na Bavarskem, kjer ohranjajo absolutno večino, a 34 let niso imeli tako slabega rezultata, njihov voditelj Strauss pa izgublja možnost, da bi postal zunanji minister, kar si je bil zastavil za cilj.
Socialni demokrati so izgubili en odstotek in 2/10. Zdaj imajo 37 odstotkov glasov. Napovedi so bile še slabše. Liberalci so napredovali za dva odstotka in desetinko, zdaj jih imajo 9 in 1/10. To utrjuje vlogo podpredsednika vlade in zunanjega ministra Genscherja, ki je med volilno kampanjo poudarjal predvsem zunanjepolitična vprašanja in iskanje dialoga med Vzhodom in Zahodom. Krepko so napredovali »zeleni«, in sicer od 5,6% na 8,3 odstotka.
Številčno stanje v bonnskem parlamentu bo v enajsti zakonodajni dobi naslednje: krščanski demokrati 174 poslancev (prej 191), krščanski socialci 49 (prej 53), socialno - demokratska stranka 186 (prej 193), liberalci 46 (prej 34), »zeleni« 42 poslancev (prej 27).
Korošci in dvojezično šolstvo
V	dvorani delavske zbornice v Celovcu je bilo v četrtek, 22. t.m., zborovanje, ki so ga priredili predstavniki obeh osrednjih organizacij koroških Slovencev. Šlo je za zborovanje, na katerem je jasno prišla do izraza volja koroških Slovencev po ohranitvi dvojezičnega šolstva, ker je to prvi pogoj za nadaljnji obstoj slovenske narodne skupnosti v avstrijski republiki.
Zborovanja so se udeležili tudi nekateri nemško govoreči Korošci, ki podpirajo prizadevanja koroških Slovencev za dosego zaščite narodnih pravic. Zborovalcem sta spregovorila predsednik Narodnega
sveta koroških Slovencev Matevž Grilc in predsednik Zveze slovenskih organizacij Feliks Wieser. V imenu odbora za obrambo dvojezičnega šolstva je spregovoril profesor na celovški univerzi Peter Gstett-ner. Ta je naglasil, da je dvojezična šola šola za mir, šola življenja in kulture. Na zborovanju so po daljši razpravi, v katero je poseglo veliko zborovalcev, soglasno o-dobrili resolucijo, ki se odločno zavzema za ohranitev dvojezičnega šolstva na Koroškem. Resolucijo so posredovali avstrijskemu zveznemu kanclerju in predstavnikom koroške deželne vlade.
OSTRA POLEMIKA MED KD IN PSI
Razčiščevajna in polemike v vladni ve-’ čini so se nadaljevale tudi v nedeljo, 25.1 t.m., saj je ta dan dal priložnost za vrsto političnih zborovanj in podobnih pobud. I Krščansko-demokratski tajnik De Mita se je spet povrnil k svoji trditvi, da je polo-|
žaj v Italiji podoben tistemu, ki je bil značilen za državo tik pred nastopom fašistične diktature. Po mnenju opazovalcev je bil to odgovor na trditev socialističnega prvaka in vladnega predsednika Craxija, ki je
dalje na 6. strani 9
RADIO TRST A
Delegacija Ssk na obisku v Ljubljani
V	torek, 27. t.m., je obiskala Republi-, Slovencev v Italiji in poudarila pomemb-ško konferenco Socialistične zveze Slove- nost enakopravnega sodelovanja vseh se-nije delegacija Slovenske skupnosti iz Ita-. stavin slovenske narodnostne skupnosti z lije. V delegaciji, ki jo je vodil deželni taj-j matičnim narodom.
nilc Ivo Jevnikar, so bili deželni predsed- Pq široki in iskreni razpravi je bila s nik Marjan Terpin, podpredsednik stranke strani predstavnikov republiške konferen-Rafko Dolhar in podtajnik Gradimir Grad-1 ce SZDL Slovenije poudarjena pomembna nik. Delegacija je informirala predsednika! vloga stranke Slovenske skupnosti v okvi-republiškega komiteja Socialistične zveze ru boja vse slovenske narodnostne skup-delovnegal judstva Jožeta Smoleta in dru- nosti v Italiji za dosego temeljnih pravic, ge predstavnike o aktualnem trenutku slo- j Predsednik Republiške konference SZDL venske narodnostne skupnosti v Italiji, ki: Jože Smole je goste seznanil z gospodar-si že leta prizadeva za izpolnitev medna- skimi in družbenimi dogajanji v republiki rodno-pravno priznanih pravic in o priza-^ Sloveniji ter podčrtal pomen odprte meje devanjih za dosego globalne zakonske za-| Za nadaljnje razvijanje koncepta skupne-ščite. Delegacija Slovenske skupnosti je ga slovenskega kulturnega prostora in o-spregovorila tudi o ponovnem netenju na-! bojestranskega pretoka informacij. Obe rodnostne mržnje v Italiji in opozorila na strani sta se zavzeli za še intenzivnejše sti-kritičen položaj Stalnega slovenskega gle-( ke med matico in organizacijami Sloven-dališča v Trstu ter na potrebe drugih o-; cev v Italiji in za poglobitev sicer že tra-srednjih slovenskih manjšinskih ustanov.1 dicionalno dobrih odnosov in sodelovanja Zavzela se je tudi za nadaljnjo pomoč ma-j med Republiško konferenco Socialistične tičnega naroda in vse Jugoslavije pri pri- zveze delovnega ljudstva Slovenije in zadevanju za ohranitev in širjenju pravic stranko Slovenske skupnosti.
Rušijo naravno ravnovesje
■ NEDELJA, 1. februarja, ob: 8.00 Radijski dnevnik;
8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled slovenskega tis! a v Italiji; 10.15 Mladinski oder: »Pozor, črna marela!« (Adam Bahdaj - Lučka Susič); 11.45 Vera in raš čas; 12.00 Nediški zvon: 13.00 Radijski dnevnik;
13.00 Glasba po željah; 14.00 Poročila; 14.45 športni in glasbeni popoldan; 16.00 Športne novice;
17.30 Prenosi z naših prireditev in telefonski razgovori ter nagradno tekmovanje s poslušalci; 19.00 Radijski dnevnik.
Bi PONEDELJEK, 2. februarja, ob: 7.00 Radijski clnev nik; 7.20 Koledarček; 7.40 Pravljica; 8.C0 P^r-čila in deželna kronika; 0.10 Pričevanja o Tigru; 10X0 Poročila in pregled tiska; 11.30 Poljudno čtivo - Liki iz naše preteklosti: etruskolog Anton Berlot; 13.00 Radijski dnevnik; 13.20 Zborovska glasba; 14.C0 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški količek: »Pravljični vrtiljak«; 16.00 Osebno; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Kmetijski tednik; 19.00 Radijski dnevnik.
■ TOREK, 3. februarja, ob: 7.00 Radijski dnevnik;
7.20	Koledarček; 7.40 Pravljica; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Nediški zvon; 10.00 ForočLa in pregled tiska; 11.30 Beležka - Prehrana in zdravje;
13.00 Radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah;
14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Povejmo v živo!; 15.00 Mladi mladim; 16.00 V znamenju Rdečega križa; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Izvirna radijska igra: Franček Rudolf: »Podzemeljsko mesto«, komedija o prihodnosti; 19.00 Radijski dnevnik.
■	SREDA, 4. februarja, ob: 7.00 Radijski dnevnik;
7.20	Koledarček; 7.40 Pravljica; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Poti do branja; 10.00 Poročila in pregled tislo; 11.30 Rastline: strupi ali zdravila? -Notranja stiska in trda stvarnost sta kovali našega človeka in njegovo umetnost; 13.00 Radijski dnevnik; 13.20 Revija Zveze cerkvenih pevskih zberov v Kulturnem domu v Trstu; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Gospodarska problematika; 15 00 Kri-žem-kražl; 16.00 Od Milj do Devina; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Kulturni in družbeni odmevi; 19.00 Radijski dnevnik.
■	ČETRTEK, 5. februarja, ob: 7.00 Radijski dnevnik;
7.20	Koledarček; 7.40 Pravljica; 8.00 Poroči a in deželna kronika; 8.10 Od Milj do Devina; 10.C0 Poročila in pregled tiska; 11.30 Naš jezik - Film, kultura, realnost; 13.00 Radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otrok in šola; 15.00 Diskorama; 16.00 Na goriškem valu; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Madžarski mešani zbor »Chorus Oeconomicus«; 18.03 »Iz snežniških gozdov na balkanski jug«, spomini Alojza Zidarja; 19.00 Radijski dnevnik.
■	PETEK, 6. februarja, cb: 7.00 Radijski dnevnik;
7.20	Koledarček; 7.40 Pravljica; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Na goriškem valu; 8.40 Gla be-ni mozaik; 10.00 Poročila in pregled tiska; 11.30 Spoznavajmo naš mali, nevidni svet! - Ščedensko narečje; 13.00 Radijski dnevnik; 13.20 Zborovska glasba; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Naš jezik; 14.20 Ne prezrimol; 15.00 V svetu filma; 16 00 Osebno; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 1710 Mi in glasba; 18.00 Kulturni dogodki; 19.00 Radijski dnevnik.
■	SOBOTA, 7. februarja, ob: 7.00 Radijski dnevnik;
7.20	Koledarček; 7.40 Pravljica; 8.00 Poročila in de želna kronika; 8.10 Kulturni dogodki; 10.00 Poročila in pregled tiska; 11.30 Bio-vrt - »Ta rozjanski glas«;
13.00	Radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček: »Kaj je v vreči?«; 14.30 Drugi program; 17.03 Poročila in kulturna kronika: 17.10 Četrto meddeže no tekmovanje mladih violinistov v Fari; 18 03 Zo a Tavčar: »Naša beseda«, dramski prikaz; 19.00 Radijski dnevnik.
Izdajatelj: Zadruga z o. z. »NOVI LIST« — Reg. na sodišču v Trstu dne 20.4.1954, štev. 157. Odgovorni urednik: dr. Drago Legiša — Tiska tiskarna Graphart. Trst, ulica Rossetti 14, tel. 772151
■	nadaljevanje s 1. strani
Prof. Rubbia in njegovi sodelavci gotovo imajo tehtne razloge, ko zagovarjajo svoja stališča glede lokacije sinhrotro-na, saj so predvsem znanstveniki, ki jim je pri srcu brezhibno delovanje svetlobnega generatorja. Toda tudi naše prebivalstvo ima pravico, da se brani pred novimi grožnjami, zlasti pred nevarnostjo, da se mu odsekajo življenjske korenine, da se skratka brani pred negotovo prihodnostjo.
V	povojnih letih smo imeli in imamo na Tržaškem mnogo primerov, ki jasno kažejo, kam vodijo nasilni posegi v naravno okolje. Poglejmo samo to, kar je nastalo z naftnimi hranilniki in tovarno Velikih motorjev v nekdaj krajinsko lepi dolinski občini oziroma v Bregu. Menimo, da tudi tokrat ne kaže dajati pristanka za namestitev takega orjaškega in hkrati silno občutljivega stroja v neposredni bližini Bazovice, saj bi v tem primeru tudi sami
brez odpora pristali na uresničenje tega, kar so s svojimi slikami in izdelki napovedali osnovnošolski otroci iz Bazovice ter okolice in katerih pogled je tako globoko prizadel tudi Nobelovega nagrajenca prof. Rubbio. Namestitev sinhrotrona pri Bazovici pomeni — pa naj bo komu všeč ali ne — zrušenje obstoječega naravnega ravnovesja in torej dejanje nasilja s posledicami, ki jih zdaj ni mogoče niti predvidevati.
Glavni tajnik sovjetske komunistične : partije Mihail Gorbačov je na zasedanju plenuma centralnega komiteja predlagal korenite spremembe dosedanjih strankinih predpisov in prakse. Odslej bi s tajnim glasovanjem izvolili strankine voditelje, priznana naj bi bila možnost izbiranja med večjim številom kandidatov, prihodnje leto pa bo vsedržavna strankina konferenca, ki je zadnjič zasedala pred 46 leti.
Papež bo junija obiskal Poljsko
Poljski primas, kardinal Glemp je za vatikanski radio posredno napovedal tretje potovanje papeža Janeza Pavla II. na Poljsko. »Janez Pavel II.«, je rekel kardinal Glemp, »bo na Poljskem našel drugačno družbeno stanje, v katerem nastopajo ljudje na bolj zrel način in so bolj samostojni v svojih sodbah«. Poudaril je tudi, da bo junijski obisk papeža na Poljskem potekal v času, ko bo tudi poljski evharistični kongres.
Istočasno prihaja iz Sovjetske zveze vest, da obstajajo možnosti, da bi ruska pravoslavna Cerkev povabila Janeza Pavla II. na obisk v Sovjetsko zvezo. Po vesteh, ki prihajajo iz vatikanskih krogov, bi Janez Pavel II. postavljal kot pogoj za svoje potovanje v Sovjetsko zvezo tudi o-bisk pri litvanskih katoličanih. Povabilo za obisk pri sovjetski pravoslavni Cerkvi
je dobil poljski primas kardinal Glemp. Ta je že napovedal, da povabila osebno ne more sprejeti, ker ga zadržujejo številne obveznosti, vsekakor pa bo, je dodal kardinal Glemp, poslal svojega namestnika. —o—
ZA KULTURO V SLOVENIJI
Proračun za razvoj kulturnih pobud v Sloveniji predvideva, po načrtu republiškega sveta za kulturo, 14 milijard 347 milijonov dinarjev. Vsota je za 30 odstotkov višja v primerjavi z lanskim letom. Denar naj bi bil namenjen preureditvi mariborskega gledališča, potrebam Narodnega muzeja in uresničitvi gradnje načrtovanega Muzeja ljudske revolucije v Ljubljani. Vsekakor pa bo v naslednjih dneh javna razprava o namembnosti omenjenih milijard dinarjev.
Stanje na valutnih tržiščih
Gospodarski operaterji z zanimanjem pričakujejo, kaj bodo pokazale finančne o-peracije na valutnih tržiščih. Zahodna Nemčija, Švica in Avstrija so se namreč odločile za znižanje eskomptne mere. Ameriški zakladni minister Baker je poudaril, da njegova vlada ne bo mirno gledala padanja vrednosti dolarja. Japonski finančni minister Miazava pa je povedal, da je med razgovorom z Bakerjem soglašal o nujnosti, da se čimprej sestanejo zastopniki petih najbolj industrializiranih držav Zahoda.
Ameriški dnevnik New York Times dejansko napoveduje, da se bodo v kratkem sestali zastopniki petih najbolj industrializiranih držav Zahoda, da preučijo položaj ameriškega dolarja in vpliv padanja njegove vrednosti na ostala gospodarstva. Možno je, da se predstavniki Združenih držav, Japonske, Zahodne Nemčije, Francije in Velike Britanije sestanejo 7. februarja v Parizu. Ta govorica kroži tudi v francoski prestolnici, oblasti pa je niso hotele komentirati.
ZDA in terorizem
Ameriške oblasti so naročile svojim vojaškim oporiščem in vsem svojim konzulatom in veleposlaništvom na svetu, da morajo odslej biti v stalnem pripravnem stanju, da se tako lahko učinkovito ubranijo pred morebitnimi terorističnimi napadi. Priporočilo je bilo po mnenju ameriških tajnih služb potrebno, češ da je opaziti znake terorističnih premikov, ameriška predstavništva in vojaška oporišča pa bi utegnila spet postati tarča terorističnih napadov.
Glede terorizma je obrambni tajnik Weinberger med okroglo mizo na to temo rekel, da mora uspešen protiteroristični boj temeljiti na številnih posegih, ki vključujejo tudi druge države, v primeru sile Pa je mogoč tudi vojaški poseg. S tem je Weinberger seveda mislil na ameriški na-Pad na Libijo kot povračilni ukrep za teroristični atentat v Zahodnem Berlinu, v katerega naj bi bila vpletena tudi Libija.
TISCHLERJEVA NAGRADA
Osmo nagrado Jožka Tischlerja sta Narodni svet koroških Slovencev in Krščanska kulturna zveza iz Celovca podelila a-kademiku dr. Bogu Grafenauerju iz Ljubljane. Ime nagrade se tokrat prav posebej povezuje s sedanjim narodno-političnim trenutkom na Koroškem. Jožko Tischler namreč ni bil le prvi predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev, temveč tudi ustanovitelj slovenske gimnazije v Celovcu. Ravno zdaj je kolikor toliko naklonjeni šolski ustroj na Južnem Koroškem Pod udarom nemških nacionalistov. Dr. Bogo Grafenauer izvira iz koroškega rodu In se trudi za slovenski skupni kulturni Prostor. Z znanstvenim delom, publicistično dejavnostjo in tudi s predsednikovanjem v Klubu koroških Slovencev v Ljubljani pa si prizadeva za osvetljevanje tudi koroške preteklosti in pravične sedanjosti.
Zadoščenje in razočaranje
(Misel ob premiku medžugorske problematike)
Stotisoči ljubiteljev Medžugorja, ki so ali smo ; molili in molimo za spievedritev medjugorskega ! obzorja v vsej svetovni in kozmični dimenziji, ^ se čutimo v teh dneh, ko je poganski Dedek I Mraz skoraj skopnel, že na pol uslišane, vsaj v prvi instanci, ker je po dolgem pričakovanju višji in širši forum vendar prevzel raziskovanje, preučevanje, ocenjevanje medjugorske epopeje.1 Štiri leta so se srečavale in križale vesti o internacionalizaciji raziskovanja, o prenosu na rim-' sko kongregacijo, na jugoslovanski škofovski zbor, na hrvaško skupino škofov in spet na vr- ^ hovno vodstvo Cerkve itd. Končno imamo zdaj
uradno sporočilo Jugoslovanske škofovske konference, da je sprejela in prevzela to veliko in častno nalogo in odgovornost. Novi komisiji želimo in voščimo uspešnih sadov.
Neprijetno pa nas uradno sporočilo razočara, ko hiti svariti pred romanji, ki bi jih navdihovala vera v nadnaravnost hercegovskih čudežev. Kdo pa sploh roma v Medjugorje brez misli in večjega ali manjšega prepričanja o nadnaravno-sti pojavov? Da ni dovoljeno organizirati romanj v takem duhu? Tako govori izjava. »Stoga nije dopušteno ...« Ko bi bila prepoved vsaj nekoliko manj zavito in zvito formulirana! Na mnogo načinov bi se dalo kaj jasneje in bolj sprejemljivo izraziti opozorilo, da se obiski — posamič ali skupinski — ne smejo imenovati »romanja« v takem pomenu, kot to velja za že priznane kraje izrednega Marijinega češčenja. Koliko raznovrstnih tolmačenj in polemik in konfliktov vesti se bo razvnelo po tem svarilu! Mar ni bilo že doslej dovolj zmešnjave zaradi podobnih odlokov, izjav, razlag? In dovolj zaprepaščenosti med verniki? Le en primer: medtem ko škofje treh Be-nečij zavzamejo izredno strogo stališče proti me-djugorskim romanjem, pa pride dunajsko semenišče v zelo reprezentativni obliki z odobrenjem pristojnega škofa in pod vodstvom svojih predstojnikov v Medjugorje, zapoje medžugorsko himno v hrvaškem izvirniku in v nemškem prevodu med sv. mašo.
Jasno je, da pravi kristjan zna ubogati tudi, kadar je to težko, ali, kadar ne vidi upravičenosti ukaza predstojnikov. Ce nismo strnjeni v disciplini z učečo Cerkvijo, s škofi, nasledniki apostolov, kakor »acies bene ordinata« (strumno po-strojena bojna vrsta), se vse podere. Ne pozabimo, da imajo škofje od Boga mandat za vodenje ovčic, da imajo le oni v ta namen stanovske milosti, kakor jih imajo starši za vzgojo otrok, in da Bog izredno blagoslovi pokorščino in jo na čudovite načine nekje poplača že v življenju, to-
da mnenja sem, da je odkritosrčni »sensus Eccle-siae« (čut za cerkveno skupnost, vdanost do Cerkve, smisel za občestveno gledanje, razumevanje za odgovornost predstojnikov) tudi v tem, da predstojnikom, če treba, tudi škofom, pomagamo odpirati oči pred dejstvi, ki jih kdaj slučajno morda res precej bolj poznamo kakor pastir ali nadpastir, ki je zagrnjen v nešteto nam premalo znanih vsakdanjih mnogoličnih opravil, skrbi, informacij, obveznosti, obzirov, odgovornosti in je na enkrat odvisen od skopih, sintetičnih, ne vedno najbolj vestnih informacij svojih bližnjih sodelavcev ali enkratnih »delegatov«, tako da si na primer v primeru Medjugorja res še zdaleč ne more pridobiti takšne slike, kakor jo ima o tistem kraju prenekateri resni, dorasli, večkratni romar. Vprašanje je, koliko je evropski epi-skopat seznanjen z medjugorskimi dogodki in kako in iz katerih virov. Vse do danes vidimo in ugotavljamo v vsej Evropi med našimi spoštovanimi cerkvenimi knezi glede Medjugorja ginljivo distonijo, disonanco. Vsi si želimo tudi glede Medjugorja malce več skladnosti med škofi.
Izjava o »nedovoljenosti« takih in takih »romanj« v Medjugorje pa posebej preseneča, če je res, da je najvišji predstavnik jugoslovanske Cerkve, po pravici spoštovani kardinal dr. Fr. Kuharič osebno prepričan o nadnaravnosti me-djugorskih pojavov. To in tako je slišati že precej več kot eno leto. Tako smo pred enim dobrim letom dne 17. oktobra leta 1985 zvečer v Zagrebu razumeli njegovo stališče tudi vsi tisti (štirideset kvalificiranih povratnikov iz Medjugorja), ki nam je bil sveže sporočen oni telefonski razgovor med kvalificiranim laikom iz Lombardije in kardinalom. In bilo nam je toplo pri srcu, ko smo zvedeli za vsebino razgovora in jo na nadaljnji poti v avtobusu komentirali.
Bog ve, ali nam kaj pove tiskarski okvir, kakršnega dajeta škofovskemu sporočilu obe glavni verski glasili v Jugoslaviji — ljubljanska Družina in zagrebški Glas koncila. Ljubljanska Družina objavlja pod srednje skromnim naslovom »Nova komisija ... - Navodila o romanjih še vedno veljavna« na drugi strani. Glas koncila pa objavlja isto na prvi strani in stavi na vrh lista, celo nad imenom tednika velikanski, le za izredne stvari oblikovan napis »Biskupska konferen-cija... komisiji za istraživanje ...« in pod njo spet čez tri stolpce širok fotoposnetek medjugorske cerkve z množico pred pročeljem in shajanjem »hodočasnikov« in z didaskalijo, da gre za kraj,
dalje na 6. strani ■
Poslanica škofom z Juga Afrike
Papež Janez Pavel II. je naslovil poslanico škofom južnih držav afriške celine, ki imajo te dni škofovsko konferenco v Johannesburgu. Sveti oče v pismu poudarja, da Cerkev iz previdnosti prepoveduje duhovnikom, da bi se aktivno ukvarjali s politiko, istočasno pa jim priporoča, da na vse možne načine prispevajo k miroljubnemu reševanju sporov.
Južnoafriški škofje so na svoji konferenci že jasno obsodili policijsko nasilje.
V	Vatikanu so objavili tudi papeževo spomenico za svetovni dan sredstev družbenega obveščanja, ki bo 31. maja. Janez
Pavel II. opozarja časnikarje in druge delavce na tem področju, da imajo moralno dolžnost, da gradijo mir in da kažejo na vzroke nasilja in konfliktov. Med temi vzroki so oboroževalna tekma, trgovanje z orožjem, zatiranje in mučenje, vsakovrstni terorizem, militarizacija in pretirano i-skanje državne varnosti, napetosti med razvitimi in nerazvitimi, vse oblike dominacije, zasedbe, zatiranja, izkoriščanja in zapostavljanja. V sredstvih družbenega obveščanja morajo biti prisotne tudi misli o miru, pravičnosti, zaupanju, vrednotah, dobroti in ljubezni.
Ssk v Trstu zahteva preverjanje
Božična koncerta v Trstu in Nabrežini
Stolnica pri Svetem Justu v Trstu je bila v nedeljo, 25. t.m., spet nekoliko božično razpoložena. Zveza cerkvenih pevskih zborov iz Trsta je namreč priredila božični koncert, ki je zaradi slabega vremena moral odpasti v nedeljo, 11. januarja. Pod vodstvom Aleksandre Pertot je nastopilo 55 pevcev in pevk. Zbor so sestavljali sami mladi pevci raznih pevskih zb~-rov, ki pojejo na Tržaškem, jedro sta predstavljala barkovljanski zbor »Milan Pertot« in Tržaški mešani zbor, ki deluje v središču mesta.
Zbor je dokazal, da je tem božičnim pesmim posvetil veliko vaj in da so pri njem sodelovali res z vso dušo in srcem. V prvem delu je zbor pel »a capella«. Zapeli so osem pesmi primorskih skladateljev: Vrabca, Grbca, Venturinija in Vinka Vodopivca. Drugi del pa so peli ob orgelski spremljavi Andreja Pegana. Ta del je bil posvečen nekaterim najbolj znanim božičnim pesmim. Kot prvo so podali pesem »Božji nam je rojen sin« Ivana Zupana. V drugem delu je nastopilo tudi nekaj solistov. To so bili: Tamara Parovel, Erika Gorjan in Jožko Žnidaršič, ki je prepričljivo podal Stol-cerjevo pesem »Rajske strune«. Med prvim in drugim delom je povedal kratko priložnostno misel Marij Maver, ves spored pa je povezoval in napovedoval Marijan Kravos. Posebno doživetje je bila zadnja pe-' sem. Ob spremljavi violine, ki jo je igrala Aleksandra Pertot, je pod oboki tržaške stolnice zadonela »Sveta noč«. Mladi pevci bodo ta zanimiv in z glasbenega vidika zelo kvaliteten nastop ponovili v nedeljo, 1. februarja, v Bazovici. Z zadnjim nastopom pa so potrdili sloves, ki so si ga pridobili s petjem v Ljubljani preteklo nedeljo, 18. januarja. O koncertu v Mostah se zelo pohvalno izraža zadnja številka tednika Družina. Pri sv. Justu je bilo veliko poslušalcev.
Lepo obiskan je bil tudi božični koncert skupine Gallus Consort v župni cerkvi v Nabrežini. Ta znana tržaška komorna skupina je ob spremljavi kljunaste flavte, klavičembala in drugih glasbil izvedla nekaj baročnih in sodobnejših ter ljudskih skladb raznih narodov. Občinstvo, ki je bilo prisotno na koncertu, je tudi poslušalo besede prof. Lučane Budal, ki je govorila
o	vlogi Primoža Trubarja za razvoj slovenske književnosti, a tudi slovenskega petja. I Med koncertom je posebna komisija dode-! lila priznanja nabrežinskim otrokom, ki so se udeležili vsakoletnega tekmovanja v izdelavi jaslic.
MILJSKI ŽUPAN BO ODSTOPIL
Miljski komunisti in socialisti so te dni ločeno razpravljali o vsebini sporazuma, ki sta ga delegaciji obeh strank izdelali na celodnevnih pogajanjih v soboto, 24. t.m. Zdaj je sklenjeno, da bo komunistični župan Willer Bordon po desetih letih zapustil to mesto, ki naj ga prevzame sedanji socialistični podžupan Rossini. Obe stranki naj bi utrdili zavezništvo do izteka man-1 data čez dve leti. Tako Bordon kot Rossini zavračata govorice, da se je v Miljah pripravljala drugačna večina.
V torek, 20. t.m., se je sestal na redni seji pokrajinski svet Slovenske skupnosti v Trstu za obravnavanje političnega položaja po znanih izpadih narodnostne nestrpnosti. Sejo je vodil predsednik dr. Le-giša, podrobnejši potek dogodkov in politično oceno v zvezi z zadnjo sejo občinskega sveta v Trstu sta — v odsotnosti tajnika I-Iareja zaradi sestrine smrti — orisala podtajnika Brezigar in Lokar. Na osnovi njunih poročil se je razvila živahna, a hkrati poglobljena razprava, v katero so med drugimi posegli Stoka, Pahor, Krapež, Škerk, Tul, Artač, Maver, Udovič, O-pelt, Slokar, Zlobec in Močnik. Njihovi posegi so zadevali vse najvažnejše vidike zapletenega političnega položaja v Trstu, s katerimi se mora soočati stranka in ki ji po eni strani nalagajo odgovornost, da se sama ne izključi iz tukajšnje stvarnosti, po drugi strani pa da odločno zavrača in obsoja vse pojave in težnje, katerih namen je spodkopavati uveljavljanje duha sožitja in enakopravnosti Slovencev
V razpravi je bilo med drugim poudarjeno, da je SSk takoj in odločno reagirala na znane pojave nestrpnosti in zlasti še na žaljive izpade tržaškega župana v njegovem novoletnem pozdravu, od katerega je zahtevala, naj bo župan vseh občanov, kajti le na takšni osnovi je možno njeno nadaljnje sodelovanje v koaliciji mestne u-prave. Čeprav se je na zadnji seji skušal umikati in po svoje opravičevati, pa je Ssk po svojem občinskem svetovalcu zahtevala preverjanje med strankami koalicije, da se tako ugotovi, ali so le-te še pripravljene zagovarjati in v okviru svojih možnosti in pristojnosti uresničevati sprejete programske obveznosti, zlasti glede zaščitnega zakona in odnosov do Slovencev nasploh.
Slovensko kulturno društvo Slavec iz Ricmanj pri Trstu prireja v nedeljo, 1. februarja, že četrtič zapovrstjo »Srečanje oktetov Primorske«. Zamisel se je porodila pred štirimi leti, ko je društvo Slavec slavilo svojo 90-letnico obstoja. Zelja, da bi na pevski reviji sodelovalo čimveč oktetov iz Primorske, se je že prvo leto pokazala kot stvarnost. Veliko zanimanje pevskih skupin, bilo jih je devet, je prijetno presenetilo prireditelja in pevske skupine same, pa tudi zanimanje občinstva je bilo tako veliko, da smo se odločili, da srečanje postane tradicionalno. Od tistega časa je postalo srečanje obvezna točka v programu oktetov iz vse Primorske. Redno se jih prijavlja deset in več, če potem pomislimo, da je na Primorskem vseh skupin 14, je nedvomno uspeh Srečanja oktetov izjemnega pomena. Pevska revija ni tekmovalnega značaja, njen namen je zbliževanje, prijateljstvo in medsebojno spoznavanje in to je organizatorju povsem u-spelo.
Na letošnji reviji bo sodelovalo deset oktetov: Oktet »Škofije« iz Škofij, Oktet »France Bevk« iz Otaleža, Vokalni oktet »Bori« iz Postojne, Oktet »Simon Gregor-
Pokrajinski svet Ssk je hkrati z obža-{ lovanjem ugotovil, da na tako pomembni seji tržaškega občinskega sveta, kot je bila ona z dne 16. t.m., niso spregovorili slovenski svetovalci, izvoljeni na listah PSI in KPI. Tako se je ponovno potrdila stara resnica o nenadomestljivem samostojnem političnem nastopanju manjšine.
Ob koncu razprave je pokrajinski svet Ssk sprejel resolucijo, ki potrjuje ostro obsodbo županovega ravnanja ob novoletnem pozdravu in daje smernice izvršnemu odboru za nadajlnje razčiščenje med strankami koalicije.
Končno je pokrajinski svet razpravljal
o	trenutnem razvoju vprašanja v zvezi z lokacijo sinhrotrona. Ssk in njeni predstavniki bodo na vseh ravneh do kraja nasprotovali njegovi namestitvi pri Bazovici in istočasno na osnovi utemeljenih razlogov zahtevali, da se izbere lokacija za sin-hrotron v okviru obstoječega Področja za znanstvene raziskave. Do danes še nobena resna znanstvena raziskava ni dokazala, da je edino primerno področje za sinhrotron na Tržaškem ono pri Bazovici. Sedaj je na strankah, ki trdijo da podpirajo zahteve krajevnega prebivalstva ali so pred leti odločno nasprotovale industrijski coni na Krasu, da se bodo tudi glede sinhrotrona enako odločno in dosledno izrekle proti nepotrebnemu uničevanju naj lepših površin na Krasu, katerih ohranitev ni le v interesu domačinov, temveč tudi meščanov in celotnega prebivalstva naše pokrajine.
—o—
Pred dnevi se je predsednik tržaške pokrajine Locchi s sodelavci srečal z dolinskim županom Švabom in odborniki. Na srečanju so proučili predvsem vprašanja, za rešitev katerih je pristojna pokrajina.
čič« iz Kobarida, »Briški oktet« iz Dobro-vega v Brdih, Oktet »J.P. Vojko« iz Spodnje Idrije, Moški oktet »Nadiža« iz Kreda, Oktet »Javor« iz Pivke, Oktet »Vrtnica« iz Nove Gorice in »Tržaški oktet« iz Trsta. Oktetovci bodo vsak s tremi pesmimi nastopili v Kulturnem domu društva Slavec v Ricmanjih v nedeljo ob 18. uri.
Društvo slovenskih izobražencev v Trstu
vabi v ponedeljek, 2. februarja, na srečanje z argentinske Slovenko gospo Danico PETRlCEK. Srečanje bo v Peterlinovi dvorani v Donizettijevi ulici 3 ob 20.30.
Po nastopu pa jim bo društvo Slavec priredilo sprejem. Seveda bodo nastopajoči, kot običajno, prejeli priložnostna darila, ki jim ga bo poklonil organizator.
Z namenom, da bi bil kulturni spored še bolj privlačen, bomo ob 16. uri v razstavni galeriji Babna Hiša odprli likovno razstavo Pavleta Zamarja in Franca Železnika. Razstava bo ostala odprta štirinajst dni.
Srečanje oktetov Primorske
Slovenske šole v Gorici
Goriški občinski svet je v petek, 23. t.m., z večino glasov odobril sklep o gradnji slovenskega šolskega centra v južnem delu mesta. Za sklep je glasovalo po triurni razpravi 28 svetovalcev krščanske demokracije, socialistične stranke, socialnih demokratov, Slovenske skupnosti in komunistov. Proti sklepu so glasovali misovci, liberalci in zeleni. Iz dvorane sta demonstrativno odšla republikanca.
Izdelavo načrta je občina poverila videmskemu arhitektu D’01ivu in goriškemu inženirju Cefarinu. Računajo, da bo šolski center stal več kot pet milijard lir. Razprava v občinskem svetu je pokazala tudi na odnose političnih strank do slovenske
Slovenski ženski zbor iz Laškega - Ronke
prireja v nedeljo,, 1. februarja, ob 16. uri v cerkvi sv. Lovrenca v Ronkah
BOŽIČNI KONCERT Nastopata: Mešani zbor Pod Lipo, vodi Nino Specogna in Glasbena šola iz Spetra. Vabljeni!
manjšine. V tem pogledu je vsekakor značilno zadržanje republikancev in liberalcev, medtem ko je predstavnik zelene liste dejal, da je za gradnjo šolskega centra, proti sklepu pa da je glasoval iz tehničnih razlogov.
Goriški župan Scarano je v zvezi s tem vprašanjem sprejel pokrajinskega odbornika Slovenske skupnosti dr. Mirka Špacapana in pokrajinskega tajnika iste stranke Marjana Terpina. Razpravljali so o gradnji slovenskega šolskega centra v ulici Puccini. Scarano je slovenskima zastopnikoma orisal načrt in zagotovil, da le-ta vsebuje vse tisto, kar je bilo domenjeno soglasno z raznimi slovenskimi komponentami, kot so ravnatelji slovenskih šol in sindikat slovenske šole. Dokončni načrt bo v kratkem izdelan in z njim bo seznanjena slovenska javnost. Načrt o slovenskem šolskem centru mora biti namreč predstavljen v Rimu do 29. januarja. Slovenska skupnost, zaključuje tajniško poročilo iz Gorice, bo stalno spremljala vprašanje gradnje slovenskih šol, dokler ne bo dokončno rešeno.
ŠKOFJE PRI PAPEŽU
Škofje Treh Benečij so bili v soboto, 24. t.m., na avdienci pri papežu. Iz Fur-lanije-Julijske krajine so bili prisotni nadškofa Bommarco in Battisti ter škofa Bel-lomi in Freschi. Papež je v svojem nagovoru med drugim ugotovil, da je dokaj u-ravnovešen gospodarski razvoj Treh Benečij prispeval k zadovoljivemu ravnotežiu na socialni ravni. Zaradi tega so se te dežele lahko izognile družbeni degradaciji, ki je tipična za druga področja. Vendar obstaja vzrok za zaskrbljenost zaradi vpadanja verske prakse in zaradi ohlapnega moralnega življenja. Škofom Treh Benečij je papež priporočil med drugim, naj katoliške šole pripravijo vzgojno pedagoški program, ki naj bo odprt novim kulturnim problemom, s katerimi se danes sooča krščanski svet.
2. Film Video Monitor v Gorici povsem uspel
Prejšnji teden je bil v Kulturnem domu v Gorici 2. Film Video Monitor, se pravi nekakšna revija slovenske filmske in televizijske ustvarjalnosti v letu 1986. Glavni prireditev je bil goriški Kinoatelje ob sodelovanju Zveze slovenskih kulturnih društev, RTV Ljubljana, Viba Filma in s finančno podporo Kmečke banke v Gorici.
Od torka, 20., do nedelje, 25. t.m., so vsak popoldne bila na sporedu televizijska dela, zvečer pa filmi. Na slavnostni otvoritvi so spregovorili predsednik Kinoate-Ijeja prof. Darko Bratina, predsednik go-riške pokrajine Silvio Cumpeta in slovenski minister za kulturo Vladimir Kavčič. Predstavnik glavnega prireditelja Bratina je naglasil, da je osnovni namen 2. Film Video Monitorja prispevati k boljšemu medsebojnemu poznavanju, kar naj služi boljšemu sožitju v duhu izmenjave. »Film in televizija odražata — je še dejal — to, kar se dogaja znotraj neke družbe.« »V Gorici se nudi priložnost za spoznavanje današnjega slovenskega filma in televizije« in hkrati priložnost za soočanje z deli prisotnih avtorjev in za spoznanje s kompleksno slovensko sodobnostjo.«
Kar zadeva filmsko ustvarjalnost, so bili na sporedu naslednji filmi: Heretik, režiserja Andreja Stojana, Černigoj, režiserja Francija Slaka, Moj premalo slavni stric, režiserja Tuga Štiglica, Poletje v školjki, režiserja Tuga Stigliča, Cas brez pravljic, režiserja Boštjana Hladnika, Kormoran, režiserja Antona Tomašiča in Su-pervitalin, režiserja Slavka Hrena. Od televizijskih nadaljevank bi omenili predvsem Zlato ribico, mladega režiserja, rojaka iz Doberdoba Daria Frandoliča in Po sledovih Slovencev v svetu Dorice Makuc
j in Mije Janžekovič, ki je prvi poskus — [ tako piše v katalogu — celovitega film-
I	skega zapisa o zgodovini slovenskega izseljenstva. To nadaljevanko bo TV Ljubljana predvajala prihodnji mesec, zato je bila njena predstavitev v Gorici premierska.
V	soboto, 24. t.m., je bila okrogla miza, ob kateri so se srečali filmski ustvarjalci in kritiki. Glavni predmet pogovora je bilo stanje slovenskega filma danes.
2. Film Video Monitor je po splošni oceni dosegel svoj namen; prireditev je imela uspeh, saj med drugim še odmeva med italijansko javnostjo, kar je zasluga italijanskih kritikov, ki so z zanimanjem spremljali niz filmskih in televizijskih predstav v goriškem Kulturnem domu. Zanimivo in hkrati pomembno je, da je bil že dosežen sporazum, po katerem bodo
v	letošnjem aprilu priredili v Rimu teden slovenskega filma. To je prvi, otipljivi rezultat pravkar zaključenega niza filmskih in televizijskih predstav, zaradi česar je treba glavnemu prireditelju, goriškemu Kinoateljeju čestitati in mu dati priznanje.
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE V TRSTU
v Kulturnem domu v Gorici
GOSTOVANJE DRAME SLOVENSKEGA NARODNEGA GLEDALIŠČA IZ LJUBLJANE
Slavko Grum DOGODEK V MESTU GOGI
Režija: Meta Hočevar
V	ponedeljek, 2. februarja ob 20.30 — ABONMA RED A
v torek, 3. februarja ob 20.30 — ABONMA RED B
Ostra polemika med KD in PSI
B nadaljevenjo s 1. strani
nekako postavil v dvom zamenjavo za vladnim krmilom meseca marca ali štafeto med socialisti in krščanskimi demokrati. Ko je zvedel za De Mitovo primerjavo sedanjega stanja z 20 leti, je dejal, da mu ni povsem razumljiva, vsekakor pa da predstavlja krepak prispevek k še hujši krizi odnosov petstrankarske večine.
De Mita je spregovoril na zasedanju krščansko-demokratskih aktivistov iz Emi-lije-Romagne v Riminiju. Pritožil se je nad časnikarji, da z iztrganimi citati iz političnih govorov iščejo senzacije in ustvarjajo še večje nesporazume. Poudaril pa je, da je v Italiji nastopil fašizem predvsem za-•to, ker takratne institucije, ki naj bi predstavljale državljane, niso znale odgovoriti na težka vprašanja časa. Danes spet opažamo nizko raven političnih diskusij. Namesto analize dogodkov in iskanja rešitev prihaja do ošabnega poveličevanja lastnih stališč, zaupanje državljanov v institucije pa vedno bolj pada. To praznino je treba odpraviti. KD kot stranka, ki je 40 let jamčila za svobodo in demokracijo v Italiji, ne sprejema izzivanj in ustrahovanj.
Če sedanje stranke-zaveznice iščejo alternativo krščanski demokraciji in drugačno zavezništvo, naj to jasno povedo, da se lahko volilci o tem izrečejo. Krščanska demokracija vsekakor nasprotuje predčasnemu razpustu parlamenta in predčasnim volitvam. Tak konec zakonodajne dobe bi le potrdil nesposobnost političnega sveta, da nudi odgovore na zahteve državljanov in sodobnega časa. De Mita pa zahteva spoštovanje sporazumov o štafeti.
Socialistični podtajnik Martelli je polemiziral z De Mito. V bistvu pa je potrdil veljavnost petstrankarske vladne koalicije in pa dogovorov, ki so jih stranke podpisale ob preverjanju meseca julija. Sem spada tudi takoimenovana štafeta, vendar je Martelli izjavil, da ni nič avtomatičnega in da socialisti ne mislijo podpisovati neizpolnjenih menic.
Oglasil se je še predsednik senata Fan-fani. Ta zgodovinski veljak krščanske demokracije je pozval De Mito in Craxija, naj utišata polemike, naj uresničita sporazume, predvsem pa naj poskrbita, da večina opravi pomembno in odgovorno delo, ki se kopiči v parlamentu.
IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA
Jambor 1986 - skavtsko glasilo
Z 8. številko je Jambor, notranje glasilo skavtinj in skavtov, zaključilo svoje XV-letno izhajanje. Uredniku revije, Mitji Petarosu, se pozna, da je izšel iz šole sposobnega in prizadevnega urednika-skavta Marka Tavčarja; prav gotovo pa mu je bila v pomoč pisana druščina razgibanih Visokih in Glasbenih jastrebov, lisic, delavnih gamsov, Črnih telohov, Aster, Nasmejanih galebov in vseh drugih neimenovanih.
Jambor je prijetno mladinsko glasilo, ki prihaja med svoje člane v živahnem oblačilu, katerega mesečno izmenjuje, saj platnice zmeraj znova pritegnejo s svojimi pastelnimi barvami, j Vsebinsko je revija bogata, od številke do številke nekako pestrejša. Jezik je lep, članke spremljajo ilustracije, ki so izraz miselnosti in doživljanja mladega človeka, učenca, dijaka, vi-sokošolca.
Z drugo številko je lani Jambor začel niz razmišljanj O naši duhovnosti, ki jih pripravlja duhovni asistent Tone. Zdi se mi, da je v prvih zapisih zelo nazoren napotek, kakšen naj bo značaj skavtizma, in sicer: skavtizem je bitno povezan z vero; vera mora postati vprašanje o-sebnosti, notranjega prepričanja, življenjski slog.
Kako naj naštejem bogato vsebino osmih številk? Gre za poročila s taborov, za misli o skupnem Križevem potu, ki so sveže in bi zaslužile, da bi bile zbrane v samostojni publikaciji. Potem poročila o raznih srečanjih, minitaborih, duhovnih obnovah itd. Živo je zanimanje za probleme pri vodenju Cerkve (teologija osvoboditve). Tudi stripov je precej, a včasih je tisk slab, tako da se bralec bolj malo zabava. Duhovit pa
nadaljevanje na 7. strani ■
Knjiga o zanimivostih
Vatikanska apostolska knjižnica je prav ( gotovo ena najpomembnejših svetovnih kulturnih zakladnic. Na njenih policah in
v	njenih omarah se stoletja zbirajo rokopisi, knjige, inkunable, pisma, načrti, mašne knjige, sveta pisma itd. Knjižnica hrani marsikateri unikat in svetovno redkost. Pomislimo samo na palimpseste, ki so o-hranili nekatere znamenite tekste antičnih avtorjev, na sloviti kodeks »Vergilius Rom anus« — edini popolni kodeks vsega Virgilovega opusa iz 5. stoletja — na prav tako znamenite mehiške kodekse »Nahua«, ki so izrednega pomena za spoznavanje srednjeameriške indijanske kulture pred in ob španski zasedbi teh krajev.
Tudi za slovensko kulturo ima Vatikanska apostolska knjižnica velik pomen. V njej so razni naši raziskovalci odkrili marsikatero redkost. Najbolj dragocena najdba je verjetno Trubarjeva slovenska »Cer-kovna ordninga«, ki jo je leta 1971 odkril sedanji mavhinjski župnik dr. Jože Mar-kuža. Zelo verjetno pa je, da se med 140 tisoči rokopisi, vsemi inkunabulami, dve-
Umrl je pesnik
Slovenska kultura žaluje zaradi nenadne smrti pesnika in dramatika Gregorja Strniše, ki je nastopila v petek, 23. t. m., v Ljubljani. Strniša velja za enega najpomembnejših sodobnih slovenskih ustvarjalcev. Imel je 56 let. 2e njegov oče Gustav je bil pesnik in pisatelj. Sam je študiral na ljubljanski klasični gimnaziji, leta 1961 pa je diplomiral iz germanistike. Objavljati je začel leta 1954. Njegova prva pesniška zbirka je iz leta 1959 in ima naslov Mozaiki. Sledile so zbirke Odisej, Zvezde, Želod, Mirabilja, Oko in leta 1974 antologija Severnica. To je obdobje prikazovanja trpljenja sodobnega človeka, tragične osamljenosti in razčlovečenja. Sledile pa so še druge zbirke tja do Vesolja iz leta 1983, ki jo posebej navaja utemeljitev
vatikanske knjižnice
j ma milijonoma knjig, arhivskimi mapami itd., skriva še marsikatera zanimivost, ki bi utegnila osvetliti in obogatiti znanje o slovenski preteklosti.
O	Vatikanski apostolski knjižnici pišemo, ker je pred dnevi izšla zanimiva mo-! nografska knjiga »Bibliotheca Apostolica Vaticana«. Knjigo je izdala založba Nardini, šteje 280 strani in stane 130.000 lir. V njej so v glavnem objavljeni barvani fotografski posnetki najbolj znamenitih in naj dragocenejših kodeksov, rokopisov, pisem in dokumentov, starodavni zemljevidi, morski zemljevidi in druge zanimivosti. Že samo gledanje teh fotografskih posnetkov je lahko dovolj, da si predstavljamo neizmerno kulturno bogastvo, ki ga hranijo v tej knjižnici. Vanjo zahajajo raziskovalci in znanstveniki vsega sveta. O-bičajno so to ljudje, ki se posvečajo zamudnim analizam originalnih tekstov in so zato redni gostje knjižnice.
Za vstop morajo seveda vložiti prošnjo na upravo. Dovoljenja za vpogled in študij dobijo le raziskovalci in znanstveniki.
Gregor Strniša
velike Prešernove nagrade, ki jo je prejel lani. Rečeno je, da pesniška zamisel in izgradnja tega in takšnega kozmosa kot poezije predstavlja doslej enkratno dejanje v slovenski književnosti.
Strniša je pisal tudi pesmi za otroke, radijske igre, besedila za popevke, prevajal je, posebno ustvarjalen pa je bil na polju dramatike z deli Samorog, Žabe ali prilika o ubogem in bogatem Lazarju, Ljudožerci in Driada. Z Žabami je pred leti gostovala v Rossettijevem gledališču v Trstu ljubljanska Drama. Njegovo dramsko ustvarjalnost pa so lahko spoznali tudi poslušalci naših dramskih sporedov.
Gregorja Strnišo so pokopali v četrtek, 29. t.m. v Ljubljani.
Meditacija Igorja Torkarja o čuvajih idealov
Igor Torkar, pisec znane knjige Umiranje na obroke, v kateri je umetniško obdelal dachauske procese, je v ljubljanskem Dnevniku priobčil razmišljanje z naslovom Meditacija o čuvajih idealov. V tem svojem sestavku Igor Torkar razmišlja, kaj se skriva za vsakodnevnim iskanjem sovražnika v jugoslovanski družbi, ki naj bi bil kriv za vse gospodarske, družbene in politične tegobe. Po njegovem se za vsem tem skriva preprost račun vodilnih, ki skušajo na ta način odvrniti pozornost javnosti od sebe.
Takole pravi Torkar: »Skratka, bolj kot se kot muha zapletamo in trzamo v pajčevinah gospodarske ter predvsem etične in moralne krize, vnetejše iščemo raznobarvne sovražnike in krivce. Meni pa se že dolgo zdi, oprostite prosim — da tudi krivci krivce iščejo. Povejte že enkrat, spoštovani tovariši, konkretna imena: kdo so malomeščanska desnica, kdo so tehnokrati, kdo so birokrati, kdo saboterji stabilizacije gospodarstva, kdo so krivci za gnitje etike in morale v naši družbi?«
V	nadaljevanju svoje meditacije Torkar zatrdi, da so krivci na vodilnih položajih. Imenuje jih jara gospoda oziroma no-
vi	družbeni razred. Ti ljudje naj bi dopustili, da je človek v njih umrl, napravil samomor. Zato jih imenuje tudi preživeli mrtvi in preživeli samomorilci.
Svoje nadaljnje meditiranje Torkar zastavi kot mučne sanje, v katerih se spopada z grozljivimi ptiči. Tako mu netopir pri-šepetava, da v družbi ni več tovarištva, iskrenosti, poguma, zaupanja in podobnega. Čuk mu pravi, da stojijo za nekaterimi nekakšne mračne sile, ki vlečejo poteze v tej igri. Kragulj ga prepričuje, da zgolj obramba na papirju ne bo dovolj.
Pisatelj odganja zlokobne ptice, vprašujoč, zakaj so izginili nekdanji ideali, kdo je tisti, ki se ne more pohvaliti s preteklostjo, kakršna jev resnici bila, kdo naj bi iz ozadja vlekel vrvice in podobno.
Svojo meditacijo Torkar zaključi z mislijo, da so ideološki predsodki prazne marnje. Po njegovem je potrebno iskati nove oblike socializma, ker da so sedanje od Vzhodne Evrope in Rusije do Kitajske pri šle na boben.
Zadoščenje...
■	nadaljevanje s 3. strani
ki je postal dotok Marijinih častilcev z vsega sveta.
Kdor zna brati časnikarske zvitosti in zvijače, zlahka odkrije v tej in taki tiskarski opremi o-čitno polemiko z uradnim besedilom, ki sledi šele pod sliko in brez komentarja.
Stanko Žerjal
—O—
Na občnem zboru Društva Slovensko stalno gledališče v Trstu, ki je bil v sredo, 21. t.m., so po daljši razpravi soglasno sklenili, naj se potrdi mandat vsem dosedanjim članom upravnega sveta s predsednikom Bogom Samso na čelu.
Sodobno kmetijstvo
Raziskovalne ploskve v naših gozdovih
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE V TRSTU
Kulturni dom GOSTOVANJE DRAME SLOVENSKEGA NARODNEGA GLEDALIŠČA IZ LJUBLJANE
Slavko Grum
DOGODEK V MESTU GOGI
Režija: Meta Hočevar
v soboto, 31. januarja ob 20.30 — ABONMA RED B, E in F (prva sobota po premieri, mladinski v četrtek in druga sobota po premieri)
v nedeljo, 1. februarja ob 16.00 — ABONMA RED C in G (prva in druga nedelja po premieri)
—o—
JAMBOR 1986 - SKAVTSKO GLASILO El nadaljevanje s 6. strani
je »Skavtski koledar«. Izredna je 6. številka, posvečena voditeljem in staršem, ki so jo strokovno pripravili Vera Tuta-Ban, Marijan Kravos, Bruna Ciani, Vinko Ožbič in David Slobec.
Razgovore med Urhom in Zaharjem pišejo seveda mladi ljudje, zato so starejši osebi, ki z ljubeznijo sledi delovanju skavtov, večkrat nerešljiva uganka, včasih ji je humor tuj. Naj mi Pisec oprosti, mogoče duhovitosti niso vedno posrečene.
Da je vodstvo skavtov v dobrih rokah, je dokaz tudi novica o računalniškem tečaju, ki ga je vodstvo organiziralo. Predvsem pa je razveseljivo, da je organizacija energično reagirala na žalitev bivšega župana Richettija. Zato bi bilo Prav, da se Jambor intenzivneje vključi v naše narodne probleme in tako v tem duhu vzgaja svoje mlade ljudi.
Pri reviji vsekakor sodeluje idealna mladina, ki zasluži vso našo pozornost.
Evelina Pahor
Namen prvih poskusov je bil ugotoviti, kako učinkujejo na rast in razvoj gozda 'različni načini redčenja ter različna gostota sajenja pri snovanju gozda. Prvim trajnim poskusnim ploskvam, urejenim v prejšnjem stoletju, se moramo zahvaliti, da imamo danes razmeroma dober pogled v razvoju gozdnih sestojev. Zal pa rezultatov ne moremo posplošiti, saj veljajo le za tiste drevesne vrste, ki so jih preizkusili in za tista rastišča, na katerih so izvedli poskuse. To pa so predvsem smrekovi gozdo-
vi	v Avstriji, Nemčiji in Švedski.
Čeprav Slovenijo uvrščamo med gozdarsko napredne dežele z dolgo tradicijo, smo prve trajne raziskovalne ploskve u-redili šele leta 1948. Ker pa so se strokovnjaki zavedali nujnosti mreže trajnih raziskovalnih ploskev, so jih v prvem deset-j letju uredili več kot 250. Velike so 1 hek-
i	tar in razširjene po vseh kolikor toliko raz-j širjenih gozdnih rastliščih in to za vse go-
I	spodarsko pomembne drevesne vrste.
Namen ploskev je ugotavljanje proiz-! vodnih sposobnosti naših gozdnih rastišč, rastnih in razvojnih zakonitosti posamez-j nih drevesnih vrst znotraj teh rastišč ter učinkov različnih jakosti redčenj.
Pri vsakem drevesu na teh ploskvah j so vsakih pet let merili vrednost vseh ti-j stih kazalcev, ki označujejo rast in razvoj ! gozdnih sestojev oziroma gozda.
V	letu 1978 smo število enohektarskih ploskev zmanjšali, tako da jih imamo danes le še 115. Dodatno pa smo začeli urejati večje število trajnih ploskev velikosti
50 kvadratnih metrov. Danes jih je več kot 300, rabijo pa predvsem proučevanju pomlajevanja gozdov in učinkov rastlinojede divjadi. V zadnjem času so se trajnim raziskovalnim ploskvam pridružile še ploskve, na katerih ugotavljamo jakost in hitrost propadanja oziroma umiranja gozdov zaradi onesnaževanja okolja.
Te indikatorske ploskve merijo 4 krat 4 km in so razporejene po vsej Sloveniji. Z njimi ugotavljamo, katere drevesne vrste so pri nas zaradi onesnaževanja zraka oziroma okolja najbolj ogrožene. Te ploskve so stalne. Poleg teh ploskev, ki rabijo raziskovalnim in pedagoškim namenom, je na Slovenskem veliko površin in rezervatov, to je območij, na katerih je razvoj gozda prepuščen naravi in v katerem gozdarji z gozdom gospodarijo, ga usmerjajo po naravnih zakonitostih v zadovoljevanje družbenih potreb, kar pa trajno zagotavlja le stabilen. gozd, v katerem je zagotovljena regeneracija sestoja kot ekosistema, podobno kot v naravnem gozdu.
Z. T.
—o—
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE V TRSTU
Kulturni dom VVolfgang Kohlhaase - Rita Zimmer RIBA ZA ŠTIRI
Režija: Jože Babič
V	sredo, 4. februarja ob 16. uri — ABONMA RED I
v četrtek, 5. februarja ob 16. uri — ABONMA RED H
Jack London
KRALJ ALKOHOL
OCiOOv
Če ne bi bil imel domišljije, če bi bil topoglav in bi se bil trdovratno držal svoje, ne bi bil nikdar prišel v te škripce. In fantje in dekleta so plesali in nikogar ni 1 bilo, da bi me rešil. Koliko sem pil, ne vem. Spominjam se samo, da sem bil celo večnost v strahu sredi krvoločne tolpe, da je romalo neskončno število kozarcev rdečega vina čez gole deske z vinom polite mize in izginilo po mojem žgočem grlu. | Vino je bilo slabo, a nož v hrbtu bi bil še slabši, in jaz sem za vsako ceno moral o-j stati živ.
Ako se danes z vso pivsko izkušenostjo oziram nazaj na tisti dan, vem, zakaj sej nisem omamljen zrušil pod mizo. Bil sem, kakor rečeno, odrevenel, omrtvel od strahu. Edino moje gibanje je bilo, da sem no-; sil tisto neskončno procesijo kozarcev k ustnicam. Bil sem nepremična, uravnovešena posoda za vso tisto količino vina. Le-, žala mi je brez moči in učinka v želodcu, j nedelavnem od strahu. Bil sem preveč prestrašen, da bi se mi bil želodec obrnil. In ysa tista italijanska svojat je gledala in zi-| jala ter občudovala to otroško čudo, ki je Požiralo vino hladnokrvno kakor avtomat. Ne baham se, ako si drznem trditi, da niso še nikoli videli kaj takega.
Prišel je čas odhoda. Pijane burke fantov so pripravile večino trezneje mislečih deklet, da so jih prisilile k odhodu. Znašel sem se pri vratih poleg svoje male deklice. Ona ni imela mojih skušenj in zato je bila trezna. Očaralo jo je štorkljanje fantov, ki so skušali stopati poleg deklet in jih je pričela oponašati. Mali se je zdelo to imenitna zabava. Tudi jaz sem se začel pijano opotekati. A moja deklica ni pila vina, medtem ko mi je moje gibanje hitro pognalo vinske duhove v glavo. Še ko smo odhajali, sem bil bolj naraven kot ona. Čez j nekaj minut pa sem se sam sebi čudil. Videl sem nekega fanta, ki se je majal pet,' šest korakov, ustavil ob robu ceste, resnobno zrl v obcestni jarek ter resnobno in po očividnem resnobnem premišljanju padel yanj. Meni se je zdelo to neznansko burkasto. Opotekal sem se do roba jarka s trdnim namenom, da se na robu ustavim. Zavedel pa sem se v jarku, in to prav v trenutku, ko me je več deklet s skrbnimi o-brazi vleklo iz njega.
Sedaj me ni bila več volja delati se pijanega. Nobene šaljivosti ni bilo več v meni. Vrtelo se mi je pred očmi in s široko odprtimi usti sem lovil zrak. Neka deklica me je peljala za roko, toda moje noge so
bile svinčene. Alkohol, ki sem ga bil spil, me je butal po srcu in možganih kakor s kolom. Ko bi bil slabič, sem prepričan, da bi me bil usmrtil. Pa tudi tako vem dobro, da sem bil bliže smrti, kot se je kateri preplašenih deklet sanjalo. Slišal sem jih, kako so se pričkale med seboj, kdo je kriv tega; nekatere so jokale — zavoljo sebe, zavoljo mene in zavoljo grdega vedenja svojih fantov. A mene vse to ni zanimalo. Dušilo me je in lovil sem sapo. Gibanje je bilo smrtna muka in srce mi je utripalo še huje. A vendar so dekleta po vsej sili hotela, da bi hodil. In do doma je bilo štiri milje. Štiri milje! Spominjam se, da so moje blodeče oči videle v neskončni dalji majhen most preko ceste. V resnici ni bil sto čevljev daleč. Ko smo dospeli do njega, sem se zgrudil in hropeč obležal na hrbtu. Dekleta so me skušala vzdigniti, toda bil sem brez moči in sem se dušil. Njihovi klici na pomoč so privabili Larryja, pijanega sedemnajstletnega fanta, ki me je oživljal s tem, da mi je skakal po prsih. Megleno se spominjam na to in na vrišč deklet, ko so se prerivale z njim in ga vlekle z mene. Potem pa ne vem nič več, vendar sem pozneje zvedel, da je Larry obležal pod mostom in tamkaj prespal noč.
Ko sem se zavedel, je bilo temno. Nezavestnega so me bili nesli štiri milje daleč in me spravili v posteljo. Bil sem ves bolan in kljub strašnemu naporu mojega srca in ustroja sem se venomer pogrezal v blazne blodnje. Vse, kar je bilo groznega
JOŽKO ŠAVLI
SLOVENSKA IMENA NA BAVARSKEM
m.
Ob reki Inn leži kraj Gars, v čigar imenu se odraža grad. Ob isti reki je tudi Krai-burg. In prav tako Wasserburg, v čigar bližini najdemo Steppach, najbrž stope, ter Mellach, očitno mele oz. melje.
Oznaka kukla, ki je pri Slovencih že postala čukla, je skrita v imenu Kuchel-berg 2028 m nad znanim krajem Oberam-mergau. Severo-vzhodno od mesta Ulm sta tudi kraja Kuchen in Kuchalb; slednje kukla in lobja (vzpetina). Zakaj iz lob je nastalo alb, odtod tudi Alpe in hribovje Alb nad Donavo. Severno od mesta Diinkensbuhl tudi hrib Kress-Berg 528 m in tam blizu kraj Leukershausen (leuk, praslovan. za svetel).
Nadvse pogosta so na Bavarskem, pa tu-ti drugod, imena, ki imajo podlago v oznaki log, še z nosnikom in po a-kanju v obliki lang. Številni kraji z imenom kot Langen ali Langau nimajo seveda ničesar opraviti z dolžinami. V nekaterih primerih pa je ime že izgubilo svoj nosnik, vendar obdržalo svoj zveneči h (eh), in se pojavlja v obliki Loch, npr. v imenih Lochen in Loch-hausen, Lochhofen pri Miinchnu, Loch-schmab ob Ammersee, Lochau ob Bodenskem jezeru na avstrijski strani. Imena kakor Schivabing (četrt v Miinchnu) ali Schujaben ipd. kažejo po svojem položaju ob rekah, da gre v tem primeru za oblike imen Žabnice in sorodne oblike, ne pa za ljudstvo Švabov. Tako bi bil omenjeni Lochschvoab očitno Žabji log.
in strašnega v mojem mladem duhu, se mi je prebledlo. Najgroznejši prividi so mi bili resnica. Videl sem izvrševati umore in morilci so me zasledovali. Kričal sem in besnel in se boril. Moje trpljenje je bilo neznansko. Ko se mi je nehalo blesti, sem slišal materin glas: »Le fantovi možgani! Ob pamet bo!« Ko pa sem se zopet pogreznil v blodnje, me je spremljala njena misel in videl sem se zazidanega v blaznicah, kjer so me strežaji pretepali in vpijoči norci obdajali.
Kar je na mojega mladega duha močno vplivalo, je bilo pripovedovanje mojih staršev o zloglasnih beznicah v kitajskem delu mesta San Francisca. V svojem deliriju sem taval globoko pod zemljo po tisočerih teh beznicah in sem za zaklenjenimi železnimi vrati pretrpel in umrl tisočerih smrti. In ko sem hotel do očeta, ki je sedel za mizo v teh podzemskih grobnicah in igral s Kitajci za velike kupe zlata, si je vse moje ogorčenje dalo duška v najgrših kletvicah. Vstajal sem na postelji, se boril zoper roke, ki so me držale, in preklinjal očeta, da se je tramovje treslo. Vse nepojmljive u-mazanosti, ki jih sliši od moških otrok, ki prosto leta po preprosti deželi, mi je prišlo na jezik, in dasi si nisem nikdar upal ziniti takih kletvin, so sedaj kar vrele iz mene, ko sem na vse grlo preklinjal očeta, ki je sedel tam pod zemljo in igral z dolgolasimi in dolgonohtimi Kitajci.
Čudež je, da mi tisto noč ni razneslo srca ali možganov. Žile in živčna središča se-
Pogosto ime Horn prihaja od besede gora, ne od roga. Je tudi dokaj pogosto, tudi v oblikah, kot je Haag. Na zahodu, blizu mesta Immenstadt, verjetno od imenje, pa najdemo tudi Goritz, to je gorica. Na tem območju tudi Vord. Prodel 1487 m, kraj Trieblings, ki je očitno od trebnje (trebiti); pa dolinski prehod Kappl, od kapla (dolinska vrata) in še Ruppen od besede rupa.
Dokaj značilna so imena s pomenom jesenice, pravzaprav jasenice (od jasa). Vzhodno od Mtinchna najdemo Assling, kakor je tudi nemško ime za gorenjske Jesenice. Blizu mesta Landshut pa še bolj izvirno, Jesendorf. In spet Jasberg južno od Mtinchna pri I-Iolzkirchenu, blizu Ammersee Jesenwang. Pri kraju Dorfen, vzhodno od Mtinchna, pa Jessling. Blizu Dorfena božjepotna cerkev z imenom Stollnkirchen (stolna cerkev).
Nemški naziv Berg prihaja od breg in je to tudi njegov prvotni pomen, kakor nam priča ime kraja Berg na obrežju jezera Starnberg, čigar ime pomeni verjetno tudi strmi breg. V okolici tega jezera najdemo kraj Penzing, to je pečine, in pod Regensburgom še Petzkofen, od peč.
Neredko naletimo na ime Giinz, to je konec (kon’c), npr. konec polja, doline. Priimek Kunz izhaja iz te besede. Pri Regensburgu se nahaja Gilnzenried, nad Freisin-gom Giinzenhausen, ob Donavi Giinzburg, itd.
Ime kraja Mering južno od Augsburga prihaja od imena mernik (zidovje, mirje)
in ga najdemo vsaj še dvakrat. Podobno tudi ime Glonn, ki prihaja od klon.
Pri mestu Rosenheim se nahaja Goggin-gen, južno-vzhodno od Mtinchna pa Gog-genhofen. V obeh oblikah je podlaga površinske oblike z imenom guga ali guge, podobne ježi. Oznaka za plani svet, to je planja, pa se kaže v imenu kraja Planegg pri Miinchnu, in pomanjševalnica planica v imenih kot Lanzen, npr. Lanzenreute pri Ravensburgu ali Lanzenhaar pri Mtinchnu, pa Lanzing pri kraju Pfarrkirchen. Ime Reut in podobne oblike je prav tako pogosto, ustreza slovenskemu rovt (od ruvati, trebiti); nemška razlaga zanj pa je prav tako glagol roden (trebiti).
Večkrat naletimo tudi na imena s prem, npr. Pram, severno od Landshuta; Prem-berg blizu kraja Teublitz; Prem blizu For-gensee. Bolj osamljen primer je Roding, od rodine (malo rodoviten svet), npr. blizu Teublitza. Ozka tesen v dolini nad Passa-uom ima naziv Reschenstein, od reža. Imena kot Rabenstein, npr. pri češki meji, ali Rabbenreuth, severno od švabskega Eich-statta, pomenijo robov j e in ne krokarjev (Rabe - krokar). Ime Rosengarten pod švab-skim mestom Schwabisch Hall verjetno nima kaj zveze z rožnim vrtom, temveč gre za nepravi prevod oznake vrti (navznoter zavrt svet), medtem ko Rosen — ustreza številnim imenom na rož in rožnim dolinam.
Ne smemo spregledati tudi imen na jed-lovca, danes slovensko že jelov’ca. Odražajo se v bavarskih krajevnih imenih kot Je-delhausen pri Ulmu; Jedelstetten severozahodno od Ammersee, Jetzenau severozahodno od Braunaua, Jettenhofen pri Ber-chingu ob kanalu iz Donave v Men.
(Dalje)
dem let starega otroka so težko da zmožne prenesti strahovite napade, v katerih sem se zvijal. Tisto noč ni nihče spal v slabotni leseni hiši, ko me je kralj Alkohol imel v oblasti. Larry tam pod mostom pa ni bil imel delirija kot jaz. Prepričan sem, da je bilo njegovo spanje omamljeno in brez sanj in da se je drugi dan prebudil samo s težko glavo in čemeren in da se več ne spominja tiste noči, ako še živi, tako malenkosten je bil zanj ta dogodek. Ampak meni je tista izkušnja za vedno ožgala možgane. In še sedaj, ko pišem te vrstice, trideset let potem, vidim vse tako razločno, tako ostro začrtano in čutim vsako bolečino tako živo in strašno kakor v tisti noči.
Potem sem bil bolan več dni in meni ni bilo treba nobenega materinega opomina, naj se v bodoče izogibam kralja Alkohola. Mati je bila silno ozlovoljena. Trdila je, da sem napak, zelo napak ravnal in da sem bil storil prav narobe, kakor me je učila. In kako sem mogel jaz, ki nisem nikdar smel ugovarjati staršem, ki mi je manjkalo prav istih besed, s katerimi bi izrazil svojo dušo — kako sem mogel dopovedati materi, da so bili prav njeni nauki neposredno krivi moje pijanosti? Da nisem bil slišal njenih nazorov o temnih očeh in značaju Italijanov, si ne bi bil nikoli zmočil ustnic s kislim, grenkim vinom. Sele ko sem prišel v moška leta, sem ji razodel pravo bistvo tiste nesrečne nezgode.
V	tistih dneh po svoji bolezni sem bil glede nekaterih reči zmeden, glede drugih pa zelo bistrega uma. Čutil sem krivdo greha, obenem pa bolest, da se mi je delala krivica. Ni bila moja krivda, a vendar sem krivo ravnal. Dokaj jasen pa je bil moj sklep, da se nikoli več ne dotaknem alkoholne pijače. Noben stekel pes nima takega strahu pred vodo, kot sem ga jaz imel pred alkoholom.
Vendar pa moram le povedati, da me ta skušnja, kakor je tudi bila strašna, naposled ni mogla splašiti, da ne bi bil sklenil s kraljem Alkoholom prav tesnega tovarištva. Povsod okrog mene so že tedaj bile sile, ki so me gnale k njemu. Predvsem se mi je dozdevalo, da so razen moje matere, ki je bila vedno zelo stroga v svojih nazorih, vsi odrasli gledali to zadevo s prizanesljivimi očmi. Bila je šala, nekaj smešnega, kar se je bilo zgodilo. Nobene sramote ni bilo zavoljo tega. Celo fantje in dekleta so se hahljali in hihitali nad deležem, ki so ga imeli pri tej stvari, in so z užitkom pripovedovali, kako mi je Larry skakal po prsih in spal pod mostom, kako je ta in ta tisto noč prespal na peščenem gričevju in kaj se je bilo pripetilo tistemu fantu, ki je padel v jarek. Kakor pravim, nikjer ni bilo nobene sramote, kolikor sem opazil. Bilo je nekaj ščegetavega in vražje imenitnega — svetla, sijajna zgodba v enoličnosti življenja in dela na oni pusti, z meglo obrobljeni obali.
(Dalje)