Bpedlzlona to abbonamento postala Poitniua plačana » *otovinl Naročnina mesečno 18 Lir, ca tnozem« »tvo 31.50 Lir • nedeljska Izdaja celoletno 34 Lir, c* Inozemstvo 65 Lir. Ček. rač. Ljubljana 10.650 za naročnino in 10.349 za inserat«. Podružnica| Novo mesto. Izključna pooblaSčenlča «a oglaSevanJe Italijanskega ln tujega Izvorai Unione Pubblicita Italiana S. A, Milano. Izbaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka ln dneva po prazniku. S Uredništvo In npravas Kopitarjeva 6, Ljubljana, a = Redazione, Amministrazionei Kopitarjeva i, Lubiana. H I Telefon 4001-40OT. § Coneesslonarla esclnslva per la pnbbTIelti d! ed estera: Unione Pubblicita Italiana Abboaamentlt M«. 18 Lire. Estero, meta 31 50 Lire. Edi- ciooe domeoica, an-no 34 Lir«. Estero 65 Lira. C. C. Pj Lubiana 10 650 per gli abbonamenti, 10.349 per U in- »erzionL Filiala« Novo mestom provenienza italiana S.A-, Milano. Vojno poročilo it. 1036 Tuniška bitka se nadaljuje Osno letalstvo napada nasprotno zaledje - Bombardirane so bile sovražne ladje v alžirskih vodah 7 nasprotnih letal sestreljenih Glavni Stan italijanskih Oboroženih sil objavlja: Na srednjem in južnem odseku tuniSkega bojišča se bitka nadaljuje. Osno letalstvo tesno sodeluje s kopenskimi oddelki, bijoč po nasprotnih zaledjih ter zbirališčih motoriziranih sredstev. Nemški lovci so v letalskih dvobojih sestrelili lest letal. Nemška letala so napadla v alžirskih vodah neko spremljavo, zadela tri parnike in bombardirala skladišča ter naprave v pristanišču Alžir. Lovsko letalstvo je prcstrcglo veliko skupino sovražnih štirimotornikov, namenjeno proli C a -g I i a r i j u ter jo prisililo, da se je morala vrniti. Na nebu nad Palermom je protiletalsko topništvo zadelo angleško ogledniško letalo, ki je treičilo v morje severno od M o n d c 11 a. ' ii ii»awnana WMiW'i«BH t—giirmmTi Veleposlanik Guariglia prispel v Ankaro Ankara, 27. marca. AS: Italijanski veleposlanik Guariglia je včeraj zjutraj prispel v Ankaro. Na postaji so ga sprejeli vsi uradniki italijanskega veleposlaništva, nemški veleposlanik v. Papcn, japonski veleposlanik in diplomatski predstavniki držav trojne zveze. Turška vlada je poslala k sprejemu načelnika ccrcmonijela v zunanjem ministrstvu. Ankara, 27. marca. AS: Kraljevski veleposlanik Italije baron Guariglia je bil sprejet pri predsedniku republike Izmetu Ineniju, kateremu je izročil poverilnice. Predsednik se je pomtidil z veleposlanikom v prisrčnem pogovoru, ki mu je pripostvoval tudi zunanji minister Menemedžoglu, Zmerno delovanje na vzhodu Na kubanjskem mostišču in Ladoškem jezeru so se boljševiški napadi izjalovili ic z uporabo novih bojnih sredstev, i o potopitvi 21 sovražnih podmornic ter o poSkodo-rlavni razlog zadnjih pogovorov med vanju 15 podmornic v zadnjih šestih mesecih, je ccardilem in velikim admiralom Do- včeraj nemško poročilo objavilo potopitev 5 sovraz- Ilitlerjev glavni slan, 27. marca. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja: Sovražni napad proti severnem bojišču ku-banjskega mostišča je hil krvavo zavrnjen. Uničeni so bili številni oklepni vozovi. Južno od Lndoškega jezera so sc izjalovili šibkejši boljševiški napadi, deloma pa so bilo njihove izhodiščne postojanke razbite io v topniškem ognju. V srednjem in južnem Tunisu so premočne sovražnikovo sile izvedle nove močne napade proti neinško-ilalijanskim postojankam. Bile so v hudih borbah zavrnjene, krajevni vdori pa ustavljeui. Nemška bojna letala so napadla pristanišče t A lii ru in neki konvoj na morju pred alžirsko obalo. Zadele so bile tri trgovske ladje. Angleški bombniki so v noči na 27. marra metali rušilne in zažigalne bombe na več zapadno-nemških krajev. Prebivalstvo jo imelo izgube. Trije sovražni hnmhniki so bili sestreljeni, četrtega pa jo sovražnik izgubil pred norveško obalo. Sovjetske izgube v pretekli zimi Berlin, 27. marca AS. Na novinarskem sestanku v nemškem propagandnem ministrstvu je vojaški glasnik tega ministrstva izjavil, da je sovjetska zimska ofenziva zdaj pri kraju. Opomnil je na že znane podatke o ruskih izgubah v moštvih in orožju, ki že sami po sebi jasno pričajo, da je sovjetska ofenziva docela spodletela, 6aj je v njej močno oslabela ruska vojaška sila. Sovjetske izgube od 20. novembra pa do 20. marca znašajo, kakor jo bilo že javljeno, poldrug milijon mož, padlih na bojišču, ter 12.000 oklepnikov, ki so bili uničeni ali onesposobljeni za boj, in 3705 sestreljenih letal. Vrh tega pa je sovražnik izgubil še velikansko, doslej še ne povsem znano število topov in orožja vseh vrst, ki 60 bili aLi uničeni ali zaplenjeni • Monakovo. 2<3. marca. AS. »Miinchener Neuesle Naehrichten« pišejo v zvezi z včerajšnjim poročilom nemškega glavnega 6tana o potopitvi petih angle- ških podmornic da je bil to glav admiralom Hiccardijem nit ženi, ki jo bil posvečen pospešenju borbe proti sovražnim podmornicam v tesnem sodelovanju med italijanskimi in nemškimi silami. Z a časa teh piv govorov se je že moglo predvideti, da se bliža angleško-aineriSka ofenziva v Tunisu, ki so jo že dolgo pripravljali, obenem pa tudi povečanje sovražnikovega delovanja na pomorski poti v Sic.il-skem prelivu, da hi se preprečil dotok okrepitev iz italijanskih oporišč. Kakor vedno, so ludi zdaj sporazumu sledila dejanja. Če je moglo italijansko vojno poročilo pred dnevi omeniti ponosno bilanco niti podmornic z novimi sredstvi v zadnjih dneh. To pomeni, da nameravajo osne sile povečati borbo proti podmornicam in zagotoviti svojim Četam v Tunisu redno oskrbo, Borbi proti podmornicam so je pridružila borba proti sovražnim torpedniin letalom z uporabo protiletalskega topništva na majhnih vojnih ladjah. Pred dnevi so bila potopljena tri anuleška torpedna letala. Iioteč napasti spremljavo, namenjeno v Tunis. Vsako sestreljeno tor-pedno letalo pomeni rešitev ene ladje in njenega tovora, namenjenega našim borcem. Kako se bo razvijal položaj v Rusiji Berlin. 27. marca. AS. Včerajšnje nemško vojno poročilo ne poroča o večjih bojih. Seveda s tem še ni rečeno, da bi bojev sploh ne bilo. Ni dvoma, da bodo Sovjeti obnovili velike napade pri Ladoškem jezeru in v kubanjski pokrajini. V zaledju teh dveh področij so opazili nova zbiranja sovjetskih ČPt. Sovjeti so v zadnjih 24 urah izvedli nekaj napadov. Zopet niso uspeli, le severozahodno cul Novorosijska so za ceno velikanskih žrtev malenkostno uspeli. Strateško pa je položaj nespremenjen. Nemci so dosegli znatne taktične uspehe pri Kursku in Bjelgorodu. Pri Hostovu in Vjazini boji skoraj niso mogoči zaradi blata in močvirja. Tudi drugod, zlasli ob rekah, ni mogoče uporabljati tež- kega oklepnega orožja. Zato se lahko govori o delnem prestanku bojev do konra nmja ali srede junija. Samo na severnem odseku in na južnem odseku bodo boji še mogoči. Zato sovražnik tudi izrablja ti dve bojišči. Stali n bo verjetno ponovil lansko taktiko ter ho skušal prehiteti nemško ofenzivo z napadom proti kakšni manj odporni točki. Ne da se izključiti, da bo ta napad zelo veliH, toda Nemci so vse lo predvideli, kakor je povedal Hitler v svojem zadnjem covoru. Sovjeti imajo še velike sveže in dobro oborožene divizije. Toda proti njim bo postavila proliboljševiška koalicija odlično oborožene armade, ki jih ho navdajala volja po zmagi. Leta 10-13. bodo Sovjete brez dvoma zadeli mnogi smrtonosni udarci. Nov nemški tank Vojaki pravijo novemu orjaku »Tiger« Pomen sredozemskega bojišča in Tunisa Riin, 27. marca. AS. »Popolo di Romat raz- I Tunis pasti. Spremembe položaja v Sredozemlju pravlja v nekem članku o položaju v Sredozemlju ' dejansko ne bi imele nikakega medcelinskega polet o vprašanju pomorskega prevoza. Konec zad- njega leta se je položaj v Sredozemlju znatno spremenil. Proti prodiranju angleško-ameriškib sil od vzhoda in zahoda so se uprle osne sile na močno utrjenem pa6u v Tunisu. V primeri z afriško celino je Tunis majhen, ima pa zelo velik strateški pomen, ker deli na dvoje sovražne sile. Zaradi Tunisa 60 morajo nasprotniki posluževati dolgih in drugovrstnih poti v severovzhodno in severozahodno Afriko. Tunis je za Italijo in Nemčijo otok, ki ga je treba branili in vzdrževali po morski poti navzlic vsemu sovražnemu letalskemu odporu. Te žrtve se izplačajo, kajti Tunis je presekal sovražni promet med vzhodom in zahodom preko Sredozemlja. Problem Sredozemlja je za Angloease v prvi vrsti problem pomorskih poti ter ovira njihov pomorski promet skozi Gibraltar in Suez. To vprašanje pa bi ne bilo rešeno niti takrat, čc bi moral mena. Osne armade bodo še vedno 06tale na poti med vzhodom in zahodom, med dvema sovražnima afriškima armadama, med demokratskimi industrijami in njihovimi bojišči ter atlantskimi in indijskimi ter tihomorskimi oporišču To omogoča razvoj podmorniške vojne, ki z vso težo pritiska na sovražnika, kateri mora za vzdrževanje tuniškega bojišča uporabljati mnogo vojnih in trgovskih ladij, ki bi jih sicer rabil za oskrbo Rusije. Na vzhodu pa Japonci nadaljujejo 6voj osvojevalni pohod. Dogodki v Sredozemlju naj bi po namenih sovražnika pomenili likvidacijo osi in zlasti Italije, da bi se nato lažje gibali proti Japonski. Čeprav je borba za Italijo postala ostrejša, je vendar angleško-ame-riški načrt v svojih glavnih namenih prišel na mrtvo točko ter ne morejo bili rešeni niti njegovi delni namenu » Rusija ni neizčrpna Stockholm, 27. marca AS. »Nevvs Chronidle< je objavil članek 6vojega jiolitičncga urednika Cummingsa. Člankar pravi, da se Anglosasi varajo o obrambni sposobnosti Sovjetske Rusije. Nevarna utvara je upanje, da so rezerve Sovjetske Zveze neizčrpne in da lahko zavezniki mirno čakajo z drugo fronto. Sovjetska Rusija je imela pred rusko-nemško vojno 195 milijonov prebivalcev. Prebivalstvo je _ bilo relativno mlado. 45% ljudi je imelo manj kakor 20 let, 50% je bilo med 20. in 30. letom, ostali pa preko te starosti. Nemci so zasedli ozemlje, ki je tako veliko kakor Nemčija, Francija in Anglija skupaj z okoli 50 milijoni prebivalcev, ki so zvečine ostali v teh krajih po zasedbi. Število ruskih mrtvih, ranjenih in pogreša,ncev je znašalo po Cummingsovih ra- Tako je govoril Churchill Na vzhodu je bila zbita na tla in v strahotno zmešnjavo velika množica ranjene Rusije, pa okužene, zastrupljene Rusije, prinašalke kuge; Rusije, sestavljene iz oboroženih hord, ki niso le uničevale z bajoneti in topovi, marveč so jih spremljali in šli pred njimi roji mikrobov, ki so ubijali telesa ljudi in politične nauke, ubijali zdravje in dušo narodov. (\Vinston Churchill: »Svetovna kriza« januarja 1929.) čunili do konca avgusta 1942 pet milijonov ljudi. Te številke so obsegale večji del ruske armade. Po avgustu 1942 pa so imeli Rusi velike izgube še pri Staiingradu, in v zimski ofenzivi kakor tudi pri obrambi donješke kotline, ki so jo znova ogrožali Nemci. Potem ne smemo pozabiti, da mora Sovjetska Rusija vzdrževati ves čas močno armado v vzhodni Žitnica Evrope Kijev, 27. marca. AS: Ruske pokrajine, osvojene od nemških čet, bodo kmalu postale žitnica Evrope. V teh pokrajinah je okoli dva milijona kmetov dobilo zemljo in se podalo na delo, da bi spravilo iz zemlje čim bogatejše sadove. Aziji, armado, ki naj bi po čungkinških poročilih priklepala nase vsaj tretjino japonskih kopenskih in letalskih sil. Nemčija kontrolira v Evropi skupno 300 milijonov prebivalcev in polovico od teh, t. j. 150 milijonov, je možno ujKirabiti za vojne namene. Sedanja Rusija ima 132 do 135 milijonov prebivalcev. Sovjetska Rusija je zgubila tudi ukrajinsko žitnico in skoro polovico železnih rudnikov. Proizvodnja jekla je padla od 22 milijonov ton v letu 1940 na li) milijonov ton. Sovjeti so zgubili tudi tri četrtine aluminija. V nemške roke ie padel velik del sovjetskih železnic. Berlin, 27. marca. AS. Danes Nemci prvič po- | ročajo o novem nemškem tanku. To je doslej najtežji nemški tank. Je pravi orjak v primeri z drugimi, ki so proti njemu Pigmejci. Nima tehničnega imena, vojaki pa mu pravijo »tiger«. Lahko bi ga imenovali tudi slon, ki gre skozi džunglo ter si utira pot s svojimi okli. Ima pa tigrovo bojevi-tost, elastičnost in spretnost. Spredaj ima velik top in močan rtolp. Dosedanji uspehi so stoodstotno pokazali, da je res mojstrovina nemške tehnične iznajdljivosti. Ima močan oklep, veliko hitrost, gibčnost in avtomatske topove. Pri njem so upoštevane vse zadnje izkušnje iz različnih bojišč. Vojni dopisniki poročajo, kako so »tigri« prvič nastopili na bojišču. Prodreti je bilo treb« skozi neko globel. Strojnice, topovi, protitankovski topovi so hermetično zapirali ozko pot. Cesta jo bila posejana z minami. »Tigri« pa so šli preko minskih eksplozij, pa se jim ni nič zgodilo, njihovi oklepi so se otresli eksplozij tankovskih granat kakor sloni mušic. Cele sovjetske oklepne brigade so bile že uničene od »tigrov«, ki jim sovjetsko protitankovsko topništvo ne more do živega. Kjer se pokažejo »tigri«, sejejo strah. Mnogo jih je že na bojišču, drugi jim bodo sledili, dokler jih ne bo ccla armada. Vzorna požrtvovalnost italijanskih železničarjev Rim. 27. marca AS. Urad. list fašistične stranke je nedavno v dnevnem povelju omenil fašista Kran-ce6ca Zizzija, železniškega nadsprevodnika, ki je bil ranjen, ko je spremljal vlak, a kljub temu ostal v službi, dokler se vlak ni vrnil spet domov. Zavrnil je dovoljenje, ki mu je bilo dano za zdravljenje, ker se je zavedal težav Ln pomanjkanja osebja. Spremljal je vlak še na drugem potovanju, na katerem je zaradi železniške nesreče prišel ob življenje. Izvedelo se je še o drugih dogodkih, ki fiotrjujejo vero, visoki duh žrtvovanja in predanosti dolžnosti italijanskih železničarjev. Strojnik 1. razreda Napoli Placido iz Catanije, ki je umrl dne 18. januarja 1013-XXI za ranami, dobljenimi pri obstreljevanju njegovega vlaka s strojnicami, 6e je ob koncu spomnil svojih otrok ter izrekel svoje zadovoljstvo, da je služil domovini do jjoslednje žrtve. Sprevodnik na osebnem vlaku Guerrirei Gio-vanni iz Caglarija je na polu iz Siracuse 19. januarja 19-13-XXI umrl za ranami, ki jih je dobil, ko so vlak obstreljevali s strojnicami. Preden je izdihnil, je dejal: »Rad bi bil dočakal konec vojne, ki jo bomo gotovo dobili. Zlobni sovražnik se pač ne more ponašati s tem, ko mesari neoborožene ljudi. Moj 6in, ki bo v kratkem poklican k orožju, iiie bo znal maščevati.« Strojnik Migliore Angelo iz Modice je bil hudo ranjen, ko so njegov vlak obstreljevali s strojnicami. Na potu v bolnišnico je dejal: »Ne vem, če bom osla' živ. Želim pa, da bi moj sin postal letalec, da bi se oevetil zame.c Strojnik Rossini Guido iz Cremone in pomožni 6trojnik Guaragi Gino iz Cremone sta opravljala službo na vlaku s cisternami ter vlak pripeljala na določeno postajo kljub hudim ranatn, ki sta jih dobila ob obstreljevanju vlaka s strojnicami. Majski opominja zaveznike Vrenje med londonskimi begunskimi vladami Stockholm, 27. marca AS. Sovjetski posla: nik v Londonu Majski ob vsaki priložnosti opominja Angleže in Amerikance na dane, a še ne izpolnjene obljube. V svojem zadnjem govoru je dejal »da njegova država in njegovo ljudstvo razumeta, da bodo vsi zavezniki, zlasti pa Anglija in Združene države storili vse za čimprejšnji konec sedanje vojne.« Po pr: vem uspehu sovjetskih armad in ob prvi zori letošnje pomladi je bil Majski =eio previden ter je opozarjal zaveznike takole: »Pred seboj imamo še dolgo in težko pot, preden bomo dosegli naš cilj: končno zmago.« Anglija še vedno popušča v prid boljševizmu. Dokaz temu so zadnji govorj angleških politikov ter »Times«-ovi uvodniki, ki so zelo razburili begunske vlade v Londonu. Beneš :n njegovi tovariši so bili besni, ko so brali v »Timesu«, da so begunske vlade smatrane le za provizorne vlade, ker se ne ve, če bodo njihovi narodi zaupali svojo usodo tistim Ijjdem, ki so zdaj zastopani v begunskih londonskih vladah, še bolj odkrit je bil Wedgevood. ki je dejal, da ima Anglež pri izbiri med »diktatorjem Stalinom in kronanimi glavami raje Stalina.« Pravijo, da so bile te besede namenjene bivšemu jugoslovanskemu kralju Peti u. ker je njegov general Mihajiovič Sovjetom trn y peti. V zvezi s tem je značilno tudi pismo, ki ga je poslal listu »Times« bivši holandski zunanji minister van Clefens. la.ole pravi: »V Angliji in Združenih državah jc močno, pa k sreči še ne prevladujoče stremljenje, da je treba anglosaškim zaveznikom in Rusiji z i/.-j'mo Kitajske prepustiti odločilno besedo pri reševanju bolj ali manj splošnih vprašanj. I o siališče je popolnoma napačno in zmotno v svetu, ki je še pred nedavnim premagal, nabiranje, da bogastvo narekuje politične oblike. Revni delavec ima enake pravice kakor ooira-taš. Ni mogoče razumeti, kako morejo demokratski ljudje na medn,modnem polju opravičevati večji jiomen velikih kakor malih držav. Vsevprek govore, da imajo velike sile pravico izreči zadnjo besedo, češ da največ žrtvujejo in nosijo vso pezo sedanje vojne. Dvomim, da bi bili ti razlogi odločilni. Male države trpe zavoljo napak, ki so jih zakrivile velike sile in te napake se v škodo malih držav vnovič ponavljajo. Nikakor ni dovoljeno devati v nič male narode. Če hočemo ostati zvesti dcinikrst-skim načelom, ne smemo zlorabljati demokracijo v to, da bi uvedli sistem, ki ,)i dal vso oblast v roke le nekaterim silam.« To pismo je v Londonu vzbudilo velik nemir toliko bolj, ker ne izraža le mnen j« begunskih vlad. auiptik .tudj več angleških političnih skupin. Von Tschammer und Osten umrl Berlin, 27. marca. AS. V Berlinu je 25. marca ponoči umrl voditelj nemškega športa državni tajnik von Tschammer und Osten. Deset let je bil voditelj nemškega športa in je bil zelo znan med najširšimi plastmi nemškega ljudstva. Dolgo časa jo bil tudi predsednik Italijansko-ncmškega društva. Rojen je bil kot član plcmenitaške družine leta 1887. Hitler je zapovedal, da se mu priredi pogreb na državne stroške. Sauckel je zadovoljen s tujimi delavci - Berlin, 27. marca. AS. Glavni komisar za delo v Nemčiji, gauleiter Sauckel, ki vodi uporabo tujih delovnih sil v Nemčiji, je izjavil, da je zadovoljen z delom delavcev iz drugih držav. Naglasil je skrb nemških oblasti za tuje delavce, da dobijo primerna sredstva za življenje, kajti delavec, ki bi ne bil zadovoljen, bi ne dajal poguma svojim tovarišem, naj ša oni pridejo na delo. Celo delavci z ozemelj bivše Sovjetske zveze so pokazali dobro voljo navzlic komunistični propagandi, ki jim je vcepila sovraštvo proti narodnosocialistični Nemčiji. Japonska mornarica najmočnejša na svetu Rim. 26. marca AS. V japonskih pomorskih' krogih se prijiominja, da jo jaj>onska mornarica postala zaradi angleških in ameriških pomorskih izgub najmočnejša jiomorska sila na svetu. Ta izjava admirala Sucdzura je imela velikanski odmev med ja|x>nskim prebivalstvom ter jc bila sprejeta z živahnim zadoščenjem. USA nimajo dovolj mornarjev Buenos Aires, 27. marca. AS: Poročila iz New Yorka pravijo, da je zabredlo v velike težave nabiranje mornarjev za ameriško trgovsko mornarico in to navzlic velikim plačam. »\Vallstreet Journal« pripominja, da je kriza v osebju trgovske mornarice velika. Potrebujejo 80.000 častnikov in mornarjev, ki jih sedanje šole na tihomor-ski obali še niso mogle vzgojiti. Posebno potrebujejo strojnike. Draginja v Združenih državah Lizbona, 27. marca. AS: Draginja v Združenih' državah vedno bolj raste, kar je razvidno iz naslednjih številk: leta 1941 so veljale življenjske potrebščine za ameriško prebivalstvo 18 milijard in 68 milijonov dolarjev, leta 1942 pa 27 milijard in 747 milijonov dolarjev, kar pomeni, da sc je življenje zu polovico podražilo. Zaščita vajencev in mladoletnih delavcev v NDH Med Številnimi uredbami o zavarovanju in zaščiti delavcev in nameščencev, ki jih je izdala vlada samostojno Hrvaške, je bila izdana tudi posebna uredba o zaščiti vajencev in mladoletnih delavcev vobče. V naslednjem navajamo nekaj glavnih določb te uredbe: Za mladoletnega delavca se šteje vsaka oseba, ki je zaposlena zaradi izučitve ali zaslužka, pri nočnem ali dnevnem delu od dovršenega 14. do 18. leta starosti. Specialno za vajence obstoje pri borzah dela posebni uradi, ki se v glavnem bavijo s poklicno izbiro. Vsi vajenci se nastavljajo le preko teh uradov, kl poleg tega skrbe, da so za učenje dani vsi pogoji za pravilno in uspešno izučitev. Delavni čas za vajence in mladoletne delavce se mora strogo ravnati po zakonu o zaščiti delavcev. Pristojni minister sme določeni delavni čas še skrajšati. Nočno delo v nobenem slučaju ni dovoljeno. Za noč se smatra čas od 21. do 6. uri zjutraj. Vajencem in mladoletnim delavcem morajo delodajalci dajati prosti čas za posečanjo obrtno nadaljevalnih šol ter za posečanje ustanov za kulturno in telesno vzgojo. Delodajalci morajo voditi posebne sezname zaposlenih mladoletnih delavcev, iz katerih morajo biti razvidni osebni podatki delavčevi ter delavni čas, strokovno nadaljevalna šola in dopusti. Vajenci in vobče mladoletni delavci imajo pravico do plačanih letnih dopustov, ki znašajo za osebe do 16 let starosti 3 tedne, od 16 do 18 let starosti pa dva tedna. Pravico do dopusta se pridobi s 6 mesečno zaposlitvijo pri enem ali več delodajalcih. Vajenci imajo pravico do odškodnine za delo v času učenja. Odškodnina se določa na osnovi najnižje minimalne plače, ki velja za posamezne vrste dela, odnosno stroke, ki se jo vajenec uči. Za prvo leto učenja odškodnina ni določena in jo prepuščeno svobodni volji učnega delodajalca. V drugem letu učenja pripada vajencu 20%, v tretjem 80, v četrtem pa 40% minimalne plače. Pristojni minister Je pooblaščen, da zviša navedeno odškodnino šo za nadaljnjih 80%. Prav tako jo sme znižati, če vajenec prejema odškodnino v naravi, hrano, stanovanje iid. Glede dajatev odškodnin v naravi so posebni predpisi, ki določajo kakovost hrane in Btano-vanja. Strogo se prepoveduje zaposlitev vajencev za dela, ki niso v zvezi s 6troko, ki se je vajenec uči. V pogledu zaščite zdravja in delavne sposobnosti postoje posebni predpisi. Ustanove zn zavarovanje delavcev so dolžne redno vsakega pol leta zdravniško pregledati vse vnjence, za kar se vodijo posebni seznami o ugotovitvah. Ministrstvo trgovine, obrti in industrije skupaj z ministrom za socialno skrbstvo, zastopniki velikih žup, mest in občiri, kakor tudi delodajal-ske in delojemnlsko organizacije so dolžni skrbeti za ustanavljanje vajeniških domov in podpirati vsako akcijo v tem cilju. Glede splošne zaščite vajencev in mladoletnih delavcev se ustanovi pri ministru za socialno skrbstvo posebni svetovalni odbor, kateri sestoji Iz predstavnikov zainteresiranih ministrstev, borze dela, osrednjega urada za zavarovanje delavcev, hratovske skladnlce, delodajalskih in delavskih organizacij in drugih. Delokrog temu odboru predpiše minister s posebnim poslovnikom. V ostalem so še dalje v veljavi določbe obrtnega zakona. Uredba določa tudi kazni za prekrške, in to v denarju od 100 do 100.000 Kun ter z zaporom od 2 dni do 3 mesecev. Spori Današnji nogometni spored Ljubljana: ob 10.30 na igrišču Marsa: Mladika : Korotan: ob 14 nn igrišču Hermesa: Vič I. : Žabjak I.; ob 15 na igrišču Hermesa: Ljubljana I. : Hermes I; ob 16.30 na igrišču Hermesa: mladinska tekma med juniorji Viča in Žabjaka. Istočasno bosta tudi dvo nogometni tekmi na igrišču Marsa za Kolinsko tovarno. — Ob 14 bo nastopil Mars II. proti drugemu moštvu Dopolavora Tobačno tovarne, ob 15.30 pa bo glavna tekma: Mars I. : Dopolavoro Tob. tov. I. Spored državnega prvenstva: Genova: Liguria : Torino, Bergamo: Atalanta : Venezia, Rim: Lazio : Milano, Bologna: Bologna : Vicenza, Bari: Bari : Fiorentina, Milan: Ambrosiana : Roma, Livorno: Livorno : Genova, Torino: Juventus : Triestina. M. aprila bedo začeli z ljubljanskim nogometnim prvenstvom Uradnn objava Nogometne zveze št. 5 1. Novi direktorij Nogometne zveze pošilja s prve seje pozdrave vsem nadrejenim športnim oblastem, športnim klubom, vodjem in igralcem. Seje direktorija bodo vsak ponedeljek ob 17; sklepi sej bodo objavljeni v dnevnem čusopisju. 2. Za vstop v prvi razred so se prijavili Hermes, Mladika in Dopolavoro Tabacchi. 2reb je odločil, da pride brez igre v prvi razred Hermes, medtem ko igrata 4. aprila ob 15.30 na iirišču Ljubljane ostala dva prijavljenca kvalifikacijsko tekmo. Prvenstvo prvega razreda amSBMMBBMBBBMBBBBBBBBBBBMB Vedenje naše mladine Zares prevečkrat moramo poslušati in tudi brati pritožbe, kako neolikano se vede naša mladina, ki posebno na tramvaju ne kaže nobenega spoštovanja do starejših in tudi ne do onemoglih, starih ljudi. Vsa nasa šolska mladina se uči, kako zelo so stari Špartanci spoštovali stare ljudi in kako strogo so svoje otroke vzgajali k spoštovanju starosti. Tako pojmovanje in vzgojo poznamo pri vseh kulturnih narodih in je tudi v Ljubljani potrebna. Toda taka in podobna čustva je mogoče vcepiti samo v najzgodnejši mladosti, torej predvsem v družini, v otroškem vrtcu in v ljudski šoli. Starši so z večino postali zelo mehki in pre-popustljivi s svojimi otroki. Ali se starši ne zavedajo, da bodo na starost morali sami občutiti slabe posledice, če svojih otrok niso naučili spoštovati starosti. Doma je treba buditi plemenita čustva pri svojih otrocih že v najzgodnejši mladosti, če si starši hočejo zagotoviti ljubezen svojih otrok ter si zajamčiti zadovoljno in srečno starost. Pri vzgoji mladine je glavno prizadevanje staršev, zato pa opominjamo vse starše, naj nikakor ne zanemarjajo te najsvetejše svoje dolžnosti, ker je od dobre vzgoje otrok odvisna sreča staršev in vse njihove družine. Brez vzgoje v družini tudi šola ne more opraviti mnogo, posebno pa zelo malo tam, kjer starši šolski mladini dajejo potuho in ne sodelujejo s šolo pri vzgoji mladine. Otroški vrtci so za vzgojo mladine mnogo važnejši kot navadno mislimo, zato pa prosimo vsa vodstva otroških vrtcev in podobnih zavetišč, zlasti pa vzgojiteljice po teh zavodih, naj svoje varovančke neprestano navajajo k spošlovanju starosti. Tako bo mnogo laže delo ljudskih šol in njih uspehi bodo globlji in trajnejši, saj višje šole zaradi preobilice učnega gradiva le težko posvečajo dosti časa srčni vzgoji mladine. Vendar bi pa učiteljstvo višjih razredov ljudske šole in tudi vzgojitelji srednjih šol morali večkrat misliti na svojo nalogo in dolžnost, ki jo imajo do doraščajajoče mladine tudi glede olike in srčne vzgoje. Nikakor ni utemeljen izgovor nekaterih vzgojiteljev, da Je vse to naloga katehetov. Zato mestno županstvo prosi vodstva vzgojnih zavodov, naj mladino uče olike in spoštovanja starosti ter jo neprestano opozarja na lepo vedenje doma in v šoli ter cerkvi, v trgovini in na cesti, posebno pa tudi v tramvaju, kjer je slabo vedenje mladine v zadnjih časih posebno očitno ter zasluži resnično grajo. Mestno županstvo je že lani meseca avgusta ravnateljstvu cestne železnice naročilo po vozovih obesiti opomine, naj mladina odstopa sedeže starejšim, predvsem pa ženskam in zlasti onim z otrokom v naročju ter invalidom. Nekaj časa so ti opomini res pomagali, toda že spet je bilo treba opozoriti tramvajsko osebje, naj bo bolj odločno z neolikano in razposajeno mladino. Ta odločnost se bo najprej pokazala na ta način, da bo ravnateljstvo cestne železnice ncolikanccm pobralo tedenske in mesečne vozovnice ter jim od vzelo vse popuste, ki jih v rcsnici tudi niso vred ni. Če pa še to ne bo pomagalo, bo pa županstvo primorano podvzeti energičnejše ukrepe. Vso našo javnost prosimo, naj neolikano mladino, posebno v tramvajskih vozovih, opozarja na lopo vedenje in spoštovanje starosti. se začne 11. aprila s koledarjem, ki bo pravočasno objavljen. Prvenstvo drugega razreda se začne tudi istega dne. 3. Opozarjamo vse klube, da ne more noben igralec zapustiti svojega matičnega društva, če nima potrebne izpisnice. 4. Objavljamo todniške pristojbine z veljavnostjo dne 23. marca t. 1. Mladinske tekme: 20, lir (odvod Zvezi 3 lire); vse ostale tekme 30 lir (odvod Zvezi 5 lir). Šport v kratkem Iz Hermcsove nogometne sekcije: V nedeljo ob pol 10 sestanek juniorjev, naraščajnikov in novih interesentov. Ob 10 igrajo juniorji prijateljsko tekmo z juniorji ŠK Viča. Vsi točno in zanesljivo! Načelnik. Iz Zbora nogometnih sodnikov: Vabimo vse gg. sodnike, da se zanesljivo udeleže obveznega plenarnega sestanka, ki bo 29. marca (ponedeljek) ob 18 v pisarni Nogometne zveze (CONI). Obveznn udeležba tudi za one gospode, ki so zaprosili za bolniški dopust. Predsednik. Kmalu ho konec državnega nogometnega prvenstva, ne bodo pa ostali brez prvovrstnega sporeda. Iz Rima poročajo, da se pripiavlja tudi državna nogometna reprezentanca na vrsto zanimivih nastopov. — 2. maja bo nastopila v Rimu, 30. maja v Milanu ali v Bologni, 13. ali 20. junija pa v j-'Iorenzi proti domačim mestdm reprezentancam. Švedski boksarji so pokazali, da so boljši od danskih. Nedavno so se pomerili v razprodani stockholmski palači Alvikshalel. Švedski amaterji so zmagali v razmerju 12:4^ O Josefu Bergmaierju, ki je bil tri leta član nemške državne nogometne reprezentance čitamo, da je padel na vzhodnem bojiSču. Bergmaier ja igral najprej v moštvu Wackerja, pozneje pa sd je vzpel v monakovskem moštvu med najboljša nogometaše Nemčije. Jacobs si je tudi letos priboril belgijsko kolesarsko prvenstvo v dirki čez drn in strn. Tekmovali so v okolci Anversa na 34 km dolgi progi. Naslov prvaka je branil Jacobs in je tudi Nov čas zatemnitvi g Od jutra 29. marca do nadaljnje odredbe je 5 treba zatemniti svetlobo od pol devetih zvečer do pol sedmih zjutraj. Druga določila iz odredbe z dne 6. junija 1941-XIX ostanejo neizpremenjena. 21 »Prima linea«, št. 21 Izšla je 21. številka tednika »Prima linea«. Na prvi strani ima simbolično v sliki prikazan razvoj fašistične revolucije, ki ee konča z zmago in z uve-ljavljenjem pravičnosti med narodi. Sledijo aktualni članki ideološkega značaja, gospodarska in socialna razinotrivanja, članki vojaške vsebine itd. Številka zaključuje z obširnim poročilom o proslavi DALE CARNEG1E Haho si pridobiš prijateljev Splošno je znano, da je najboljša pot osvojiti □ si bližnjikovo zaupanje, govoriti o stvareh, ki ga H najbolj zanimajo. William Llon Phelps piše v ■svojih razpravah o »Človeški naravi«: »Osem let * mi je bilo, ko sem bil na obisku pri neki svoji ■ teti; nekega večera pride k nam gospod 6red-3 njih let, ki se je po kratkem razgovoru z mojo Ji teto obrnil k meni in se začel z menoj razgovar- ■ jati o otvareh. ki 60 me tedaj najbolj zanimale ___________________________________ r______g- o ladjah. Ko je odšel, sem dejal svoji teti z 24 letnice ustanovitve Bojevniškihfašije^in prina- ■ navdušenjem, da je zelo simpatična oseba in da ša obsežno fotoreportažo o tei proslavi v Ljubljani g se zelo razume na ladje in Čolne. Teta pa mi je in poslanico Oboroženim Silam ter Zveznemu n odgovorila, da je ta gospod odvetnik, ki se Ibriga povelstvu 5 izključno le za svoje posle. — Toda, kako da mi B je potem govoril o ladjah? — Ker je dobro vzgo- Delavnost namestitvenega odsekal^Z^^^l ?S! 24. t. m. je imel Pokrajinski namestitveni g razpravljal. — Nikdar nisem pozabil tetinih be-odbor v prostorih Borze dela sejo. Na seji sogeed.« zaključuje Phelps. poročila pokazala na delavnost odseka v letu B Pa vzemimo še drug zgled. Vodja nekega 1942 in 1943. £ skavtakega društva takole pripoveduje: »Ob pri- Spodaj navedene številke dovolj zgovorno gj liki velikega zborovanja skavtov v Evropi sem prikazujejo velikost, korist in uspešnost dela, r želel, da bi predsednik znane družbe privolil in ki pa je odsek opravil v korist gospodarstva in g plačal potovanje enemu izmed dečkov. Malo prej, socialne harmonije v pokrajini. r preden sein šel k nJemu, sem zvedel, da je dal V letu 1942 je bilo vpisanih 17.771, delo je t" okviriti ček za milijon dolarjev, ki ga je sam dobilo 14.196, brezposelnih ob koncu decembra izdal in ludi kmalu razveljavil. je bilo 903 n Brž ko sem vstopil v njegovo delovno sobo, V letu 1943 je bilo od f. jan. do 15. mirca J| sem mu rekel, da bi rad povedal svojim dečkom, 2636 vpisov, delo je dobilo 1932, zbrisanih 343, ^ da sem videl ček za milijon dolarjev in da ga brezposelnih do 15. marca 1264, od teh 439 mož V zato prosim, naj ga pokaže. (Ali ste opazili, da "ni govoril ne o skavtih, niti ne o njihovem zbo- in 823 žena. Število brezposelnih ne vzbuja nikakih skr- $ rovanju bi spričo javnih del, ki se bodo v kratkem začela. B Pred v Evropi), slovesom je predsednik družbe . ... i ., j , , ia vprašal: »Po kaj ste pa prav za prav prišli k Odbor je nadalje ugotovil, da se_ delova- „ meni?< _ Tedaj sem mu povedal. Na moje ve-nje odseka vedno bolj spopolnjuje tudi v po-B liko za{udenje je plačal potovanje ne samo ene-dezelskjh središčih zlasti s pomočjo nadzor- g mu> temveč peljm dežkom jn tudi meni kot stvenih obiskov ter s pomočjo krajevnih in g spremljevalcu: dal mi je pa tudi še toliko denar-okrožnih sestankov g ja da bj lahko ^riaij gedem tednov v Otll>or se je nato obširno pomiidil ob vnra-■ Evro i. ^ ted„j dalje 6e jo veduo zanimal za šanju kršitev, ki so es te dni zlasti dogajale v m moje ftkavteko društvo. JU JPol'dolgi debati, ki so se ?e udeležili vsi" Ce mu ne bi takoj spočetka govorilI o navzoči, je odbor podvzH načelne ukrepe z« S F?1"' K1,«8- ^ zamnial, zelo verjetno ne brezobzirno zatrtje proti nepoklicanemu na- B lako naklonjen in dobrotljiv. M Isti U6peh lahko dosežemo v poslovnih pred- bi bil jemanju. Ul devali. □BDEinonilOBOBaniSnDnOBCBDnHOBDnOHBi H Neki Duvernois si je hotel zagotoviti dobavo letos zmagal s časom 1 ura 18 min in 18 sek. g ^»lia večjeinu hotelu; š.t'['i '^Lj!.,?^?,™^," Na cilj je prispel 15 m pred zasledovalci. ■ ,elJa !,ole.la ln ce,° naJel v hotelu samem 6ta" Sportni časnikarji t Šolskih klopeh. Na Bolgar- g <">vanje. A vse zaman, skem si močno prizadevajo, da bi pridobili čim g »Končno,« pravi Duvernois sam. »sem skle-širše plasti za telovadbo in za Šport. V tem oziru ■ nil spremeniti taktiko in odkriti stvar, ki je dela njihov Športni tisk s propagando ln z infor- g predvsem zanimala ravnatelja. Zvedel aein, da je mativnimi poročili o telesni vzgoji velike usluge g bil predsednik neke gotove družbe hotelirjev, sodobnemu gibanju. Da pa bi bila športna propa- B Takoj ob prvi priliki sem o tem z njim razprav-ganda Se bolj učinkovita in usmerjena v smislu g ijal. On pa se je na dolgo zadržal pri tem pred-državnih vzgojnih ciljev, so priredili sedaj v So- g fiji poseben tečaj za mlade časnikarje. V tem te- B čaju, kl bo trajal tri mesece, se bodo seznanili s metu in tej družbi, ki je vsekakor vsega njegovega življenja. Ni6em mu bila gibalo omenil do- Kupujte najboljšo »LJUBEZEN bolgarsko KRALJICNE Zapora mezd. Združenje industrijcev in obrtnikov je izdalo to okrožnioo: čast nam je opozoriti p. n. podjetja na naredbo Visokega komisarja za Ljubljansko pokrajino št. 7 z dne 15. januarja t. 1. glede zapore mezd, ki je bila objavljena v »Služibenem listu« št. 6 z dne 20. januarja t. 1. Posebej opozarjamo na osnovno načelo, da delodajalci ne morejo priznati svojim delojemalcem zvišanja prejemkov, ki niso že predvideni v kolektivnih pogodbah ali v delovnih redih. O morebitnih posebnih razmerah, ki zaslužijo, da se prouče, ter o morebitnih zahtevah delavcev naj se nemudoma obvesti to Združenje zaradi proučitve takih primerov in potrebnih ukrepov. Neupoštevanje teh predpisov utegne imeti za posledico disciplinski jiostopek, nekvarno morebitnim ostrejšim ukrepom oblasti. Ureditev proizvodnje in potrošnje krompirja. V rimskem Uradnem listu je izšel dekret ministrstva za kmetijstvo, s katerim se uvaja zbiranje, preskrba in razdeljevanje krompirja in ameriškega krompirja. Po tej naredbi je ves krompir blokiran za razjx>lago ministrstvu za kmetijstvo. Producenti morajo oddati krompir v zbirališča v kolikor ga ne potrebujejo za domače gospodinjstvo in v kolikor ga ne potrebujejo za seme. Za zbiranje krompirja v oddajnih središčih je pooblaščena Fašistična federacija trgovcev z deželnimi pridelki. Italijansko-švedska trgovina. Med narodi, s katerimi vzdržuje Švedska trgovinske odnošaje, je Italija na drugem me6tu. Lani je znašal izvoz iz Švedske v Italijo okoli 200 milijonov kron, istotako pa tudi uvoz italijanskih proizvodov na Švedsko. Enostranski promet je znašal leta 1941 6amo 130 milijonov kron. Švedska izvaža rude in kovine ter celulozo za papir, pa tudi stroje. Uvaža pa iz Italije tekstilne proizvode, predmete iz usnja in gume, gnojila, kemične proizvode, živila, stroje in razne kovine veliko važnosti. Okoli dve tretjini švedske zunanje trgovine se razvijata z Nemčijo, ki obsega večji odstotek švedske zunanje trgovine že sedaj, kot ga je imela v zadnjem letu prejšnje svetovne vojne. Emisija blagajniških bonov 1—12 mesecev. Izšel je dekret ministrstva za finance, kl določa novo obrestno mero za navadne blagajniške bone z rokom od 1—12 mesecev. Z veljavnostjo od 20, marca letos je dovoljeno izdajati bone tudi z rokom 1—2 mesecev, dočim je bil prej najmanjši rok 3—4 mesece. Obrestna mera za nove bone je določena takole: boni od 1—2 mesecev 3.25% letno v naprej, boni 3—4 mesecev 3.75% (doslej 3%), boni 5—6 mesecev 4,25% (doslej 3.25%), boni bave kruha. A malo pozneje me je zaprosil, naj športno ideologijo, kakor tudi s tehnično stranjo i pridem k nJemu s cenikom, da bi govorila o po-posameznih panog. B slovnih zadevah. In štiri lela sem se zaman boril! Neuspeh madžarske nogometne reprezentance. J2 Zadoslovalo je, da sem le omenil stvar, ki Ji je Iz Bekcsczabe poročajo, da je tamkaj igrala ma- ■ bil z vso dušo predan, pa sem dosegel, kar sem džarska reprezentativna enajstorica proti kombi- B želel.« niranemu okrožnemu moštvu in tekmo izgubila s S Če torej želite biti priljubljeni pri bližnjiku, 3:4 (2:2). S zapomnite si tole pravilo: Tekmo v smnšltem tekn na 90 km so priredili B Govorite svojemu sogovorniku o tem, kar ga na Švedskem pod naslovom »Tek Gustava Wasc«. J lahko zanima. Pri naporni tekmi na najdaljši smuški progi sveta ■ .... , vi-* 1 se je spet sijajno obnesel znani Nils Karlsson, ki J Kako vzbudimo simpatijo pri bližnjem je zmagal v 5 urah 47 min. 10 sek. Prvič v zgo- n Dolga vrsta nas je čakala pred poštnim dovini švedskega smuškega športa se je zgodilo, ■ okencem; opazil sem, da je uradnik ozlovoljeno da si je priboril isti tekmovalec tri prvenstva na g vrgjj 6V0je delo, lepil znamke, tehtal pisma in vseh dolgih progah: Nils Karlsson Je zmagal naj- g odgovarjal na različna vprašanja razmišljeno in preje na državnem prvenstvu v smuškem teku na g na kratko. »Ubožec.« sem si mislil, »leto in dan 30 km, potem na 50 km in nazadnje še na 90 km B niora vršiti isto delo, rad bi ga malo razvedril.« dolgem spominskem teku švedskega kralja Ou- g Toda kako? stava Wase. Tako so dobili tudi Švedi moža, ki ■ Brez dvoma hi mu moral povedati kaj vese-Je postal v smučanju enakovreden atletu Gundarju g le(?a in 0 njem ne 0 meni 0pazil eemi da inia Haeggu. ■ Zelo lepe lase, pa sem mu dejal, med tem ko je B prevzemal mojo pošto: »Rad bi imel take laso . . . , .5 ko vil« Začuden me je pogledal in smejoč se zgodovinsko povest dejal. >Dfl da nekoč ^ bm zares lepik Tako SOFIJE«?! sva spregovorila nekaj besed, zaključil pa je s B stavkom, da so že mnogi občudovali njegove goli ste lase. g Stavil bi, kolikor hočete, da je ta Človek ti-50 sti dan z večjim užitkom použil svoje kosilce, da B je vrnivši se domov pripovedoval o malem do-7—9 mesecev 4.75% (doslej 3.75%) in boni 10—12 « ROdku svoji ženi in da je pogledal v zrcalo, me-mesecev 5% (doslej 4%). g nej sam pri sebj: >pa so res lepi tile moji lasje!« Delavske zadruge Tmstoja Istrije In Furla- g Ko eem pripovedoVai to zgodbico nekaterim mje. Iz poslovnega poročila te konzumne zadruge« .. ijate^je'm me je nekdo" vpra5ai: >in p0. Je razvidno, da se je am število; ženstva povečalo ■ tJ?Kaj ste hoteli doseči pri tem uradniku?« za 500, od začetka vojne pa za 1500 članov, g >Kaj sem hotel doseči? Kaj sem hotel doseči! katere je prišteti prejšnjim približno 30.000 čla- B . ' ^ spregovoriti nekaj prijaznih besed, nom. Razdelitev je organizirana v 130 prodajalnah ■ ® ™ dosežemo, postanemo klasičen tip ego-zadruge. Zadruga ima tudi eno največjih pekarn n jsta!< J ' V . , , ........Kar 6em z nekaj prijaznimi besedami dose- Hranilnice v dalmnzijskih pokrajinah. Z m Rel, je bila le zavest, da sem storil nekaj do-leta 1942 ustanovljeno Hranilnico dalmazijskih M brega brez povračila. Ta občutek pa za vedno pokrajin s sedežem v Zori sta bili fuzioniruni g ostane živ in nov v našem spominu. Ubog judov-Zastavljalnica in Hranilnica v Žari. h 8k( filozof je pred tisočdevetsto leti rekel: »Bolj Razširjenje loterije na Fiumansko pokrajino, g uspešno je dajati kakor sprejemati!« S Kr. dekretom je razširjeno področje loterije ■ Obstaja zakon in to zelo pomemben, ki ureja tudi na bivša jugoslovanska področja, ki so se- g odnošaje z našimi vrstniki; če se dobesedno rav-daj priključena pokrajini Fiume. g namo po tem pravilu, se bomo kmalu znašli v Manj bank v Nemčiji. Redukcije v zasebni B krogu pravih prijateljev in odkritosrčnosti; to bankirski obrti v Nemčiji so vedno večje. Lani S pravilo pravi: »Pustimo vedno svojim bližnjim je odpadlo 17 delniških bank, ki so imele bilanč- b videz, da so zelo važni!« Želja po pomembnosti no vsoto 220 milij. mark, nove pa so nastale tri g je no najglobljih in najintimnejših hotenj člove-banke v zasedenih ozemljih: Trgovska banka v g Ske narave in prav v tem se ločimo od živali. Luksemburgu, Generalna banka v Luksemburgu g Tisoče in tisoče let filozofi razpravljajo o (spada v koncem Nemške banke) in Mednarodna g pravilih, ki urejajo odnose ljudi med seboj, in iz banka v Luksemburgu, ki so imele konec 1. 1941 g jega g[udija izhaja en sam zelo važen predpis, bilančno vsoto približno 100 milij. mark. Nova je Q Zaratustra ga je zapustil svojim oboževalcem v nadalje Banka za vojni in oboroževalni kredit z 0 Perziji pred tri tisoč leti; Konfucij ga je oznanjal -1----«rt —mi ----bank ju -............................- - glavnico 10 milij. mark. Število delniških jjj pre štiriindvajsetimi stoletji na Kitajskem; Lao- se je torej lani zmanjšalo od 242 na 231 Te banke B Tse ga je razjagai 6Vojim učencem v dolini Han. so imele konec leta 1941 72.000 nameščencev in is 0 njem je prjdjROval Budda na bregovih svefe bilančno vsoto 33.2 milijarde mark. Število zaseb- ® reke Gangesa petsto let pred Kristusom; Jezu3 nih bankirjev se je zmanjšalo lani od 511 na 503. H pa je 0 njem u£il ^ skalnatih gričih v Galileji Bilančna vsota zasebnih bankirjev je znašala ko- g in veliko misel povzel v teh-le vzvišenih bese- rtaaasi nec leta 1941 1.9 milijarde mark. g dah: »Kar hočete, Švicarskohrvatska trgovinska pogajanja. Te dni n drugimi« se je podala večja hrvatska trgovinska delegacija B v Bern, da zaključi novo trgovinsko pogodbo med Švico in Hrvatsko, ker dosedanja jiogodba več ne odgovarja razmeram. Hrvatsko delegacijo vodi dr. Cabas. Zagrebška mestna podjetja. Zagrebška mestna elektrarna je lani proizvedla 67.88 milij. kilovatnih ur električnega toka (1941 62.72 in 1940 62.66 milij. ur). Dohodki so znašali 248.3 (120.45. 109.4) milij. kun. Plimama Je proizvedla 21.27 (22.24, 16.08) milij. kub. metrov plina, dohodki so znašali 50.8 (48.24 in 36.5) milij. kun. Vodovod je načrpal lani 17 milij. kub. metrov vode (14 6. 14.16), dohodki so znašali 31.8 (30.8, 20.6) milij. kun. Nadrobna trgovina s tekstilijami na Hrvatskem. Z dnem 1. aprila se bo zopeta začela na Hrvatskem prodaja tekstilnih proizvodov prati oddaji točk na Hrvatskem. da se stori vam, storite vi BBB Izpred vojaškega sodišča Vojaško sodišče Višjega poveljstva OboroSs-nih Sil Slovenija—Dalmazia, odsek v Ljubljani, je obsodilo Kosa Lada, sina Josipa in Tratar An«, roj. 21, 1. 1921 v Stični, stanujočega v Stični, ▼ zaporu, in Godca Ludvika, sina pok. Josipa in Lampret Ane, roj. v Galici (Krka) 18. 8. 1911, stanujočega istotam, v zaporu, zaradi tega, ker sta v pasu Krke do 30. oktobra 1942 bila člana prevratne združbe nadalje bila člana oboro?#ne tolpe, da sta sodelovala pri bojih z italijanskimi četami, bila v neupravičeni posesti orožja, oba na smrt z vsemi zakonitimi posledicami. Obsodba se mora objaviti v »Jutru« 111 »Slovencu«. — Ljubljana, 23. marca 1043, Življenje in smrt v luči statistike 1.1942 Iz Letnega poročila, ki ga je mestni fizikat podal županstvu, nadzornim oblastem in prebivalstvu, povzemamo naslednje vrstice, ki govore o splošnem zdravstvenem stanju, o rojstvib in umrljivosti. Ob koncu leta tiMO. je imela Ljubljana 87.780 prebivalcev; po štetju z dne 31. julija 1941 jib je bilo 91.613; okoliške vasi, ki so bile Ljubljani pozneje priključene, so to število povečale za 1038 ljudi. Izredne razmere so mnogo pripomogle k temu, da je število prebivalstva tako narastlo. Zdaj ugotavljajo povprečno število prebivalcev s pomočjo živilskih nakaznic. Seveda računi niso povsem točni. V 1. 1M2. je Prehr. urad izdal 1,140.409 živilskih nakaznic, povprečno mesečno 96.034. Jasno je, da ta Številka ni stalna in da ee vedno menjava; tako je bilo v decembru 1942 izdanih 98.344 nakaznic. V splošnem se lahko trdi, da ima danes Ljubljana okrog 95.000 prebivalcev; na kvadratni kilometer jih pride 1380, stanujejo pa v 6997 hišah, od teh jih je preko 600 kmečkega značaja. Zelo zanimivi so podatki o rojstvu in smrli. Lani je bilo rojenih v Ljubljani 1819 otrok (38 mrtvorojenih). Domačinke co rodile 1218 otrok, od tega 1113 zakonskih in 105 nezakonskih; dečkov je , bilo med njimi 622, deklic pa 596. Medtem ko trojčkov že dve leti ni bilo, je bilo 8 parov dvojčkov. Na 1000 prebivalcev odpade 12.82 rojstev, kar Je kljub izrednim prilikam več kakor 1941 (11.98), 1940 (12.02) ter 1939 (12.35). Najbolj so se odrezale domačinke v letih 26 do 80, ki so rodile 413 otrok; za njimi pridejo z enakim številom domačinke v starosti od 21 do 25 let in od 31 do 35, ki so dale življenje 552 bitjem (276 + 276). Nezakonske matere domačinke so rodile lani 105 otrok, od tega dečkov 66 in deklic 39. To razmerje je vsekakor zelo zanimivo. Večinoma so bile matere mlajše kakor zakonske in največ jih je iz delavskega stanu ter uslužbenk pri raznih obrtih. Velika večina porodov je bila v ženski bolnišnici, precej po sanatorijih, doma pa zelo malo. Iz tega se vidi, da marsikje doma nimajo potrebnih pogojev za nemoten in pravilen porod. Nedomačinke so rodile 603 otroke, med njimi 322 dečkov in 281 deklic. Prišteti pa je treba še 10 parov dvojčkov. Kupujte najboljšo bolgarsko zgodovinsko povest »LJUBEZEN KRALJIČNE SOFIJE« '^»♦^♦^^vvvvvvvvvvvvvvvv* Slovo planincev od Včeraj popoldne so se zbrali slovenski planinci na Žalah, kjer so se poslovili od zemskih ostankov častnega predsednika Slovenskega planinskega društva, odvetnika dr. Frana Tominška. Pridružila se jim je velika množica pokojnikovih stanovskih tovarišev, prijateljev, znancev in častilcev. Poslovili smo se od javnega delavca, ki je daroval svoje bogato življenje in ves svoj prosti čas ljubezni do naših gorskih velikanov. Več kot dvajset let je vodil pokojni dr. Tomin-šek planinsko gibanje; spominjamo 6e ga, kako je zbiral sredstva, da je mogel organizirati 1. 1910. zidavo novega Aljaževega doma v Vratih; pod njegovim vodstvom 60 povečali dom na Kredarici, prestavili Vodnikovo kočo, gradili nove postojanke, izpeljali nova pota in markacije na najlepše gorske vrhove. Bil je ideolog čistega planinstva, organizator planinskih podružnic in skrbni gospodarstvenik, ki je skozi dolga desetletja skrbel za blagor našega planinstva. Gore so postale pristopne širokim plastem naroda in tudi za to gre v največji meri zasluga pok. častnemu predsedniku SPD. Njegov pogreb je včeraj pokazal, da mu je Ljubljana hvaležna za njegovo truda polno delovanje. Pogrebne obrede je vodil župnik g. Košmerl ob asistenci. V imenu SPD se je poslovil od pokojnika predsednik dr. Pretnar, ki mu je izrekel zadnjo zahvalo za -njegovo nesebično delovanje. V imenu Skalašev je govoril profesor Janko Ravnik in ga slavil kot glasnika čistega Odkrita partizanska radijska oddajna postaja Pri Vrhovcih blizu Dobrove su kr. karabinjerji odkrili partizansko oddajno radijsko postajo. Aparat je bil skrbno inaskiran v skrivališču. V skrivališču so našli tudi zaboj ročnih bomb, različno orožje in strelivo ter komunisf:rni propagandni material. V spopadu sta bila ob .ej priliki ubita komunista Novak Marjan iz Ljubljane ter Štrukelj Alojzij iz Kozarij. y \ Truplo Draga Holozana najdeno Dno 8. decembra lanskega leta je krenila patrola Črnih srajc, pomnožena s člani Vaške stražo iz D. M. v Polju, na oklopnem avtomobilu proti Podlipoglavu, da pregleda teren in napravi nekaj hišnih preiskav. Zvedelo se je namreč, da se v vasi skriva nekaj partizanskih vodij, med njimi tudi terenski komisar Rudolf Muzga. Težki voz je obstal na cesti sredi vasi pri gostilni Kavčič. Čim pa so nekateri izstopili iz avtomobila, se je iz sosednjih hiš vsula nanje toča krogel iz brzostrelk in strojnic. Patrola je padla v zasedo. Naša patrola, ki je bila popolnoma brez vsakega kritja na sredi ceste, se je morala hitro umakniti na avtomobil in je od tam krepko odgovarjala partizanskim napadalcem. A partizani so bili v premoči in v najboljših zaklonih. Našim ni preostajalo drugega, kot da so pustili mrtvece tam. Morali so se vrniti brez njihovih trupel. Tekli so dnevi, minilo je že par mesecev, a nihče ni vedel, kje počivajo uboge žrtve. Te dni pa je usoda hotela, da je padel v roke pravice prav tisti terenski komisar Muzga Rudolf, katerega je oni nesrečni dan iskala patrola. Dobro mu je bilo znano, kje lerže trupla umorjenih in po dolgem zasliševanju je izpovedal kraj, kamor so jih z-agrebli. Danes so krenile patrole iz D. M. v Polju, Bizovika in Dobrunj v Podlipoglav. Na označenem mestu so res našli gomilo s trupli junaških bocrev proti komunizmu. Ko so razgrebli tanko plast prsti, ki je pokrivala izmuNjia telesa, se je nudil očem prizor, ki je razgalil partizansko »osvobodilno« delo v vsej njegovi ostudnosti. — Čistokrven partizan v svojem satanskem sovraštvu do vsega kar je sveto in od Boga, tudi pred mrličem nima spoštovanja. Uboge žrlve so zmetali v eno jamo eno na drugo brez vsake obleke. Njihova trupla so bila prepeljana v kapelico na pokopališču v D. M. v Polju. Pogreb pokojnega stražarja Holozana Dragota bo v nedeljo, dne 28. t. m., ob pol 4 popoldne. Nniholj boste razveselili sebe in drage, Je kupite Gogoljeve »Ukrajinske povesti«! Umrlo je lani v Ljubljani vsega skupaj 1581 oseb; Ljubljančanov je bilo med njimi 1181 (611 moških in 570 žensk), 400 (291 moških in 129 žensk) pa je pripadnikov drugih občin. Pri Ljubljančanih je število smrtnih primerov poskočilo, saj je od prejšnjih 10 na 1000 prišlo na 12.43 na 1000. Vzrok za visoko število mrtvih nedoniučinov je treba predvsem iskati v dejstvu, da ee večina njih zdravf v različnih zdravstvenih zavodih. Umrljivost domačinov po 6mrtnih vzrokih je bila naslednja; asta- | reloot 167, bolezni srca in ožilja 147, rak in novo- 1 Frančiškanska cerkev v LJubljani je dobila novo zanimivost, oltarček sv. apostola Jude Tadeja. V zadnjih letih se je namreč med pobožnimi ženami v Ljubljani začelo širiti drugod že zdavnaj priljubljeno če-ščenje sv. Jude Tadeja. Nedvomno so k temu pripomogle stiske sedanjih časov, ki so obudile med ljudmi sloves tega svetnika kot posebnega pomočnika v hudih stiskah in težavnih zadevah. Priporočajo se mu tudi vseučiliščniki pred izpili itd. Ni čuda. da se je to češčenje začelo pri nas prav v frančiškanski cerkvi, saj so ga prav redovniki že od 18. stol. dalje širili. Zaupanje vanj pa se opira, tako se zdi, na neko mesto v prikaznih sv. Brigite Švedske, kjer se poroča, da je Odrešenik Brigiti svetoval, naj se z zaupanjem obrača k sv. Judi Tadeju. To, za Ljubljano staro češčenje jo dobilo najprej izraz v skromni doprsni oljni sliki sv. Jude Tadeja, naslikani po gospe Obereigner, viseči v severnem hodniku ob lavretanski kapeli za prezbiterijem frančiškanske cerkve. Česlilke te slike pa so sprožile misel, naj se sliki dodeli bolj častno mesto, mogoče celo poseben oltar. .Vodstvo samostana se je obrnilo na dr. Frana Tominška planinstva, pevci Glasbene Matice pa so odpeli žalost inke. Svojega častnega predsednika, ki je utiral To-minškovo pot na Triglav, so dvignili najodličnejši planinci na ramena in ga ponesli od Zal na njegovo zadnje počivališče. Za težko prizadetimi sorodniki so se uvrstili predstavniki Odvetniške zbornice z dr. Žirovnikom na čelu, zastopniki SPD s prof. Mlakarjem, dalje zastopniki kulturnih, gospodarskih in športnih organizacij in tem se je pridružila velika množica pokojnikovih častilcev in prijateljev. Planinci in drugi so nosili tudi nenavadno lepo število vencev. Ob odprtem grobu je izrekel pok. dr. Tominšku zadnji pozdrav planinski pisatelj dr. C. J. Oblak. V klenih pesniških besedah je orisal lik planinskega borca, ki so nam ga dali kraji izpod Ojstrice. Poveličeval je njegovo veliko delo, za katero mat bodo še pozni rodovi gornikov hvaležni. Čast njegovemu delu in slava njegovemu 6pominu! Kupujte najboljšo bolgarsko zgodovinsko povest »LJUBEZEN KRALJIČNE SOFIJE« -vvvvvvv^vvvvv^-vv^^v^v^vv Po dolgem času malo dežja Medtem ko je velika večina ljudi bila zadovoljna z lepim vremenom, ki je tako dolgo trajalo, jih je mnogo tudi že obupavalo, kaj bo, če ne bo nič dežja. K sreči ga je danes ponoči malo padlo, a upati je, da ga bo še za nekaj meric. To bo ravno prav, da 6e bo zemlja malo osvežila in se naužila novih moči. Po tem dežju se bo začela res prava pomlad, kajti V6e bo v kratkem času začelo zeleneti, poganjale bodo prve cvetlice in prva domača zelenjava bo kmalu prišla na živilski trg. Zato je le želeti, da bi dežja še nekaj padlo, da polje in ravan ne bosta trpela škode. Lepih dni bo itak še dovolj in lahko se bomo naužili sonca in poletne toplote. Najvišje cene na živilskem trgu Po dogovoru z zastopnicami in zastopniki konzumentov, pridelovalcev in prodajalcev ie mestni tržni urad Visokemu komisariatu spet predložil najvišje cene za tržno blago v Ljubljani ter jih je ta odobril. Z odlokom VIII-2 št. 362-6 Vis. komisariata za Ljubljansko pokrajino veljajo za Ljubljano določene najvišje cene od ponedeljka 29. marca 1943-XXI zjutraj dalje do objave novega cenika. Najvišje cene, ki je po njih dovoljeno v Ljubljani prodajati v ceniku navedeno blago in ga plačevati, so naslednje: Zelnate glave pod 10 kg 2 L; rdeče zelje 2.25 L; kislo zelje 4 L; ohrovt 2.25 L; repa na drobno 1 L; repa na debelo 0.75 L; kisla repa 2.50 L; repna cima 2 L; motovileč 10 Li regrat 4.50 L; radič 6 L; gojeni radič 10 L; špinača 3.80 L; rdeča pesa 3 L; rdeče korenje brez zelenja 4 L; rumeno korenje 2 L; peteršilj 4 L; zelena (gomolji) 5 L; rumena koleraba 2 L; kolerabice 4 L; črna redkev 1.50 L; čebula 3 L; čebulček 12 L; šalota 4 L; češenj 8 L; osnaženi hren 4 L; jabolka I. vrste, namizna, izbrana 5.70 L; jabolka II. vrste 5 L; kilogram suhega lipovega cvetja 18 L; jajca 2 L komad. Kjer ni posebej naveden liter, veljajo cene za kilogram. Opozarjamo pa, da vse te cene veljajo samo za blago, pridelano v Ljubljanski pokrajini, ker je za iz drugih pokrajin uvoženo blago v veljavi cenik za zelenjavo in sadje št. 5 na rdečem papirju. Posebno pa opozarjamo prodajalke in prodajalce, da mora biti po teh cenah naprodaj vse blago zdravo, otrebljeno in v takem stanju, kakor je opisano v ceniku. Vsa povrtnina mora biti osnažena in oprana, vendar pa ne več mokra, pač pa sveža. Vse te najvišje dopustne cene in tudi vse nižje cene morajo biti vidno označene pri vsem v ceniku navedenem blagu ne samo na Vodnikovem in Pogačarjevem, temveč tudi na živilskih ] trgih v Mostah, na Viču, na Sv. Jakoba trgu in v Šiški, enako pa sploh pri vseh prodajalkah in prodajalcih po vsej mestni občini ljubljanski. Blago, za katero so bile cene objavljene v prejšnjih maksimalnih cenikih, sedaj pa cen ne bi bilo več v tem ceniku, se prodaja po prejšnjih cenah, če ni bila za dotično blago s posebno odločbo Visokega komisariata, odsek ss določanje cen, odobrena drugačna cena. tvorbe 143, jetika 138, živčne ln duševne bolezni, vštevši kap 112, bolezni prebavnih organov 86, bolezni dihal 63; slede še različne druge vrste smrtnih vzrokov. * Ljubljančani v splošnem dosežejo razmeroma visoko slarost; razveseljivo je dejstvo, da je umrljivost otrok lahno padla; iz tega sledi, da sta ljubezen naših mater do otrok in skrbna nega precej pripomogli k izboljšanju. Poiok je bilo vseli skupaj, vštevši tudi nestalno v Ljubljani bivajoče, 621. Zal pa je opažati, da število porok nima pravega vpliva na porast števila rojstev. prof. arh. Jožeta Plečnika s prošnjo, da izdela primeren predlog. Po njegovem načrtu je bil nato narejen oltarček, ki ga bo v nedeljo, 28. t. m., blagoslovil prevzvišeni knez. in škof dr. Gregorij Rožman. Oltarček ni maševalnl, ampak samo molilni oltarček. Pod oknom, ki veže severni hodnik z notranjščino lavretanske kapele, je vzidan v steno resno in elegantno profiliran okvir iz belega kararskega marmorja, ki pra,v prikupno predstavlja svetnikovo sliko častilcem. Vrh okvira je poudarjen z dekorativnim nastreškom. Pod sliko pri tleh je iz. kararskega mamorja plitva menza. pred njo pa nizka stopnica, tako dn vse skupaj predstavlja zares monumentalen klečalnik. Prednja ploskev menze je okrašena v sredi s plitvo, po obrisu živahno trehušasto vazo, na obeh stenah pa po vzorcu zgodnjekrščanskih ravenskih sarkofagov z esastovalovitiml gostimi vrstami pokončnih žlebov. Na plitvi miziri pod sliko je na vsaki slrani po en bronast, z raznobarvnimi kamenčki okrašen golobček, ki nosi na hrbtu kroglo-reflektor; odtod osvetljujeta dve skriti svetilki Tadejevo sliko, opremljeno z latinskim napisom: »Sv. Juda Tadej, prosi za nas!« Na klečalni stopnici pa je slovenski napis: »Sv. Juda Tadej, pomagaj nam v največji stiski 1942.« Pred oltarčkom stoji na sredi hodnika kamenit zbiralnik pobožnih darov. Oblikovan je kot sloka dvoušesna vaza z bakrenim kupolastim pokrovom. To vse pozornosti vredno novost cerkvene opreme pri frančiškanih je izvršilo kamnoseško podjetje Vodnika nasl. Jankovič po osnutku arh. J. Plečnika, zrisanim po inž. arh. Korparju. Delo zasluži dvojno pozornost: Najprej kot umetnoobrtno z izredno finostjo izvršen kamnoseški izdelek, ki budi spoštovanje do skrbnosti dela kot takega, pa tudi do ljubezni, s katero ga je projektant oblikoval v vseh podrobnostih. Drugič pa gre za sicer slaro misel cerkvene opreme, klečalnik in zbiralnik skladno združen v celoto, ki je tu našla zares monumentalen. pri tem pa prikupen izraz, prežet pristno pobožnega občutja in iskreno pesniškega razpoloženja. Naj nam bo ob tej priliki dovoljeno, opozoriti na drugo prav tako svojevrstno Plečnikovo rešitev podobne naloge, na oltarček, v katerem jo na sličen način monumentalno predstavljena češče-nju Metzingerjeva slika sv. Antona Pad. v trnovski župni cerkvi. Obiskovalci frančiškanske cerkve pa naj ne prezro tudi druge, umetnostno od Juda Tadejeve- Vodoravno: 1. mrčes, 6. angleška trdnjava v Arabiji, 10. vzpetina, 14. okrajni načelnik, 20. slovenski cerkveni pravnik, 21. pristanišče ob izlivu Marice, 22. svetopisemska oseba, 23. zvezda, prvina, 24. Gotovčeva opera, 25. rokodelec, 26. slovnični izraz, 27. cestišče, 28. izraz pri kartanju, 29. glivica, 30. razdobje (tujka), 32. upanje, 84. čopič, slikarska priprava. 36. plazilec, 38. kmečko orodje, 39. gozdar, 41. pristanišče ob Azovskem morju, 42. kos blaga, 43. južno sadje, 45. domača žival, 47. del knjige, 49. pristanišče v Italiji, 51. mesto na Madžarskem, 53. sirota, 54. del drevesa, 55. kraj pri Kamniku, 5(5. kratica znamenitega smučarskega kraja, 57. umetnina, 58. umetnina, 58. del sobe, 59. naslov Cankarjeve črtice, 60. evropska prestolnica, 61. padavina, 62. reka v Bosni. Navpično: 1. kopalna naprava, 2. del gledališča, 3. poljska cvetica, 4. kraj na Francoskem, 5. star denar, 6. električni pol, 7. kraj pri Ljubljani, 8. prebivalec evropske države. 9. ploha, 10. listnato drevo, 11. termin, 12. žensko krstno ime, 13. sodobni hrvatski pisatelj, 14. skupina. 15. oblika cvetenja, 16. pripadnik izumrlega naroda, 17. žensko krslno ime, 18. letovišče v Švici, 1!). padavina, 31, južna rastlina, 32. gneča, naskok, Stanovanjska higiena v Ljubljani Znano je, da je mestna občina v letih po zadnji svetovni vojni storila vse, kar je bilo mogoče, da odpomore stanovanjski bedi. Zgradila jo celo vrsto hiš in stanovanjskih kolonij z več sto malimi in higienskimi stanovanji. Kljub vsemu pu malih in zdravih stanovanj, ki jih rabila delavec in uradnik, še vedno primanjkuje. V letu 1942 je bilo v Ljubljani zgrajenih 19 stanovanjskih hiš in izvršenih 28 stanovanjskih adaptacij. Z novogradnjami je bilo lani pridobljenih 71 stanoviinj, polom adaptacij pa 5. V letu 1941 je bilo pridobljenih 547 stanovanj, leta 1940 406 in leta 1939 658. Reševalna postaja Lansko leto je bilo izvršenih 5641 prevozov z rešilnimi avtomobili, pri Čemer je bilo prepeljanih 5708 oseb. Na razpolago je bilo pet reševalnih avtomobilov, nalezljivo bolni so imeli svojega. Vsi reševalci so se lani udeležili praktičnega nadaljevalnega samaritanskega tečaja, na katerem so predavali mestni zdravniki predvsem o poglavjih, ki so važna v današnjih dneh. Ob 155 letnici smrti botanika Scopolija Ljubljana se je slavnemu botaniku, naravoslovcu in zdravniku Scopoliju oddolžila za njegove zasluge pri raziskavanju kranjske flore na ta način, da je v bežigrajskem okraju imenovala neko ulico po njem. Kdo jc bil Scopoli? Joanncs Antonius Scopoli sc jc pred 220 leti leta 1723 rodil v kraju Cavalese v Dolomitih. Oče mu je bil dr. iuris, lajt-nant in vojni komisar knczoškoia v Tridcntu. Gimnazijske študije jc končal najprej v rojstnem kraiu, pozneje pa v Hallu p.i Innsbrucku. Posvetil se je medicini. Znameniti zdravnik cesarice Marije Terezije van Svvietcn ga je poklical na Dunaj, pozneje pa ga je ta zdravnik poslal kot fizika v Idriio. kamor jc bil s svojo rodbino, ženo in otrokom prispel leta 1754. V Idriji je ostal 16 let. Skromno je živel in se moral boriti za obstanek, kajti dohodki so bili malenkostni. Mesto rednih prejemkov so mu določili dohodke iz »vinskega monopola«. Idrija je takrat, kakor sam Scopoli navaja, štela okoli 2000 prebivalcev z vso okolico. Rad je Scopoli opazoval naravo. Vedno je hodil okrog po idrijskih gozdovih in hribih. Prepotoval je razne notranjske kraje, ogledal si je floro Ljubljanskega Barja, ogledal si je Cerkniško jezero, razne druge kraje na Krasu, kraje okoli Skolje Loke in povzpel se jc Scopoli celo na Storžič. Povsod je botaniziral in zbiral razne redke cvetlice in rastline. Takrat tako potovanje ni bilo lahko, pač pa združeno z velikimi težavami in nevarnostmi. Na svojih botaničnih ekskurzijah je navadno živel ob mleku in kruhu. Padci je celo v gozdovih pri Razdrtem med razbojnike, ki so pač učenjaka pustili pri življenju. Leta 1760 jc na Dunaju izdal znamenito delo »Flora carniolica«. Pozneje leta 1763 pa »Entomologio car-niolico«. V njej je opisal 1153 rastlinskih vrst. Na" pisal je dalje Scopoli tudi razprave o idrijskem živem srebru, o gozdarstvu, napisal je poučno knjigo za kmetijstvo na Kranjskem, o čebelarstvu in gojitvi čebel. Joannes Antonius Scopoli je kot botanik in kemik zaslovel daleč po takratni Evropi. Visoko je Scopolija cenil znameniti botanik Linne, bil jc Scopoli v zvezi z nemškim botanikom in pesnikom Hallerjem, ki je bil velik ljubitelj visokih planin. Poleg botanika Haqueta ima Scopoli zasluge za rastlinstvo Kranjske. Pozneje ie bil Scopoli poklican leta 1767 v Schemnitz na Madžarskem, od tam pa leta 1776 na univerzo v Pavii, kjer je 8. maja lela 1788, torej pred 155. leti umrl. ga ollarčka še pomembnejše pridobitve lavretanske kapele, velikega, pred zapadno steno v kapeli obešenega monumentalnega bronastega kriza. Tudi ta križ bo prevzv. knez in škof v nedeljo blagoslovil. Gre za bronast, na dveh z angelskimi figurami okrašenih verigah izpod stropa viseč križ s Križanim, katerega češčenju vernikov predstavlja z alegorično žensko figuro upodobljena Cerkev, in štirimi reliefnimi upodobitvami čednosti (Modrost, Radodarnost, Zvestoba, Srčnost). Ta izredna, iz. najiskrenejših globin občutja za resnost sedanjih časov zasnovana umetnina spada po svoji velikosti in bogati vsebini med najpomembnejše. kar je ustvarila naša versko vsebino upodabljajoča umetnost v zadnjih desetletjih. Brez ozira na posebni namen, ki je bil povod njegovega postanka, predstavlja to delo primer resnično nad čas vzvišenega umetniškega dejanja, ki pa kljub temu ne zanikuje svojega časa, ampak ga izredno jarko osvetljuje v luči verskeea čustvovanja. Frst. 133. kontinent, 34. Slomškov življenjepisec, 35. živinska krma, 36. zlatarska utež. 37. mesto v zahodnem Kavkazu, 38. tatarsko okrožje, 40. ptica, 44. veter. 45. žužkojed, 46. starorimski pozdrav, 47. oblika vode. 48. glavni števnik. 49. najvišjo bitje, 50. jarem, 51. slovenski pisatelj, 52. drevesni 6ad. Rešitev križanke it. 79 Vodoravno: t. oko. 4. rana, 8. puma. 12. Duma, 16. rast, 20. sila, 21. Gera, 22. sito, 23. hura, 24. Ter, 25. Atila, 26. mena, 27. leto, 28. zijalo, 29. Pako, 30. konj, 31. zona, 32. maja, 33. pop, 34. era, 36. roka, 38. Mile, 40. ruda, 42. soda 44. sušn 46. voda, 48. dira, 50. lesa, 52. sir, 54. etika, 55. žena, 56. pesa, 57. Toledo, 58. kara, 59. čada, 60, reka, 61. tello, 62. loj. Navpično: t. os«. 2. kita, 3. olika, 4. ralo, 5< aga, 6. Nemo, 7. arena, 8. panj, 9. USA, 10. milo, II. Atene, 12. dota, 13. uho, 14. muza, 15. Azija, 16. raja. 17. ata, 18. selo. 19. tropa 29. pesek 50. kovač, 31. zidar, 32. mulat, 33. posel, 35. ruto, 36. raka, 37. koža, 38. mana, 39. Lipe 40 rasa, 41. dete, ia. pol osinih v stolnici. -f- Ivana Skalar. Umrla je v Ljubljani Ivana Skalar, upokojenka tobačne tovarne. Pogreb bo danes, v nedeljo, ob 5 iz Campove ulica 12 na pokopališče na Viču. -j- Ferdinand Vode. 16. februarja je v Komendi umrl vinski trgovec, posestnik in gostilničar gospod Ferdinand Vode. Pokopali 60 ga na farnem pokopališču. Naj vsem rajnim sveti večna Luči Vsem njihovim dragim naše iskreno sožalje! Smrt zveste vratarice V petek, 26. marca, je umrla v državni bolnišnici gdč. Ivanka Š č • k , vratarka v Kar-melu na Selu. Pogreb bo v nedeljo popoldan. Od ustanovitve samostana je bila to tretja vratarka. Kdo bi bil mislil in slutil, da poide tako hitro za pokojno Francko, ki smo jo julija spremili k Sv. Križu. Gdč. Ivanka je doma iz Vipave. Dolgo let je služila pri ugledni družini v Trieste. Ko je zvesta stara Francka pričela bolehati, je božja Previdnost povabila blago Ivanko, da jo bo na porti in v raznih opravilih nadomestovala. Na Selu je bil 5 let, do zadnjega zvesta svojemu načelu, ki ga je izrazila ob prihodu: »Prišla sem, da bi se žrtvovala in vsaj večer življenja darovala Gospodu, ker Mu mladosti nisem mogla posvetiti.« Zdaj je prejela krono večnega življenja. N. v m. p.I Sorodnikom iskreno sožalje! Posvetilne molitve za posvetitve Brezmadežnemu Marijinemu Srru so izšle. Dobite jih lahko v zadostnem številu. Vsaka župnija naj sporoči, koliko jih želi. Ljubljanske župnije in organizacije naj same dvignejo te molitvice v pisarni Pripravljalnega odbora. (100 izvodov 15 lir.) Podobice s p o s v e t i 1 n n molitvijo za otroke so izšle in se dobo v pisarni Pripravljalnega odbora, Pied školijo št. 1, I. nad. Oskrbite si jih pravočasno. (100 izvodov 15 lir.) Podobice, ki bodo služile namesto spoved-nih listkov, so izšle in sc dobe oz. naročajo v Ljudski knjigarni, Pred škofijo, Ljub-1 j a n a. Šmarni co bodo Izšle čez teden dni. Spisal jih je dr. Ivan Ahčin in bodo trajne vrednosti. Priporočamo jih ne samo prečastitim gospodom duhovnikom, ampak tudi laikom. Zupne urade prosimo, da zbirajo zanjo naročila in da čimprej sporoče, koliko jiii žele. (Vsebina šmarnic so naslanja tudi na prikazovanja Matere božje v Fatimi.) — Spored slovesnosti ob prošča-nfu v cerkvi Marijinega Oznanjenja v nedeljo, 28. marca: Ob 9 bo imel slavnostni govor prevzv. g. škoi dr. Gregorij Rozman, nakar sledi pontifikalna sv. maša, pri kateri bo izvajal Sattnerjev zbor ob spremljevanju opernega orkestra P. Hugolinovo »Missa Seraphica«. Popoldne ob 4 bo govoril stolni dekan dr. Franc Kimovec. Po govoru bo prevzvišenl g. škof blagoslovil spominski bronasti križ v Lavretanski kapeli in marmornati oltarček sv. Jude Tadeja. Slovesnost bodo zaključile pontlflkalne pete lita-nije Matere božje z blagoslovom. Zobolehnični labora'orij FortSč Marjan, dipl. dentist Kolodvorska ulica št. 35 izvršuje vsa dela. — Rekolekcija za gospe In matere bo v Lich-tenthurnu v sredo, 31. marca, ob 4 popoldne in v četrtek, 1. aprila, ob 8 zjutraj z nagovorom ter skupno sv. mašo in obhajilom. Prisrčno vabljenel — Propustnice za kmetovalce. Vsi oni kmetovalci, ki še nimajo dovoljenja za prehod preko kontrolne črte v svrho obdelovanja polja, naj se prijavijo najkasneje do 3. aprila t. 1. v pisarni Združenja kmetovalcev, Gosposvetska cesta 2. — S seboj naj prinesejo posestni list ali kak sličen dokument in stare propustnice, ozir. če teh nimajo, pa osebne izkaznice. Po tem roku prijav ne bo mogoče več sprejemati. — Žalni venci, aranžmaji, izbira lončnic in cvetja — »R02A«, cvetličarna. — Strokovno popravilo vašega gramofona bo izvršeno v krajšem času in za manj denarja le v specialni delavnici Everest servis, Prešernova 44. — Vreme se je sprevrglo. V petek se je začelo močno oblačiti. Vsakdo je pričakoval, da bo začelo kmalu dežiti, toda podnevi se je nekoliko zaradi močnih vetrov prevrglo in nekateri so se že tolažili, da bo močan veter deževne oblake pregnal. Ponoči je lahno rosilo, toliko da so bile ceste lahno mokre. Pozneje v soboto okoli 8 je začelo nekoliko močneje dežiti. V petek popoldne je bilo drugače pomladansko primerno toplo, ko je bila dosežena najvišja dnevna temperatura + 15° C. V soboto zjutraj se je jutranja temperatura dvignila na +10.8" C. Barometer je v soboto zjutraj dosegel stanje 763.5 mm. Počasi pada. — Nalivna peresa popravlja hitro, strokovno in poceni Everest servis, Prešernova 44. — Vsem prijateljem iu poslovnim znancem sporočam, da zaradi tehničnih ovir ne morem odpreti knjigarne že 1. aprila. Dan otvoritve bom naznanil v bližnjih dneh v vseh dnevnih časopisih. Knjigarna Žužek Jože, Ljubljana, stanovanje Pavšičeva 32. — Opozorilo. Specialna delavnica za precizna popravila pisalnih in računskih strojev je Everest servis, Prešernova 44. Popravila izvršuje hitro in po zmerni ceni. — Nesreče na deželi. V Višnji gori bivajoča posestnica Helena Jamnikova, stara 54 let, si je pri padcu zlomila desno nogo. — Delavkin sin, 6 letni Alojzij Ferbežar, si je v Sodražici pri padcu zlomil desno nogo. lz Jela in življenja - od in in rfam Z Gorenjskega Obisk gnuleiterja dr. Rainerja na Gorenjskem. To dni je gauleiter dr. Rainer obiskal radovljiško in kranjsko okrožje in so prepričal o dosedaj opravljenih javnih delih. Ustavil se je v Tržiču, v Kranju, v Gorjah, v Kropi in številnih drugih krajih. V št. Vidu nad Ljubljano si je ogledal nacionalno politično vzgojevaiišče, kjer sicer "e niso končane prezidave, toda kljub temu so mladeniči že danes dobro nastanjeni. Župni vodja Butler, ki vodi mladino, je priredil strumen nastop. Spomin na mrtve junuke na Jesenicah. Po-čaščenje junakov zadnjo nedeljo je bil posebno ganljiv dogodek zn Jesenice. V sprevodu so korakali izpred strankinega doma z godbo SA na čelu oddelki policije, zveze bojevnikov, gasilstva. oddelki stranke in jiolitični vodje na pokopališče. kjer so bili položeni venci na spomenik junakov. Po počastitvi junakov so bila izročena nn dvorišču strankinega doma madžarska in hrvatska odlikovunja bojevnikom iz prve svetovne vojne. Siurtnn nesreča. Pred nedavnim je povozil v bližini kranjske postaje vlak progovnega delavca Ivana Benedika, ki je obležal na progi mrtev. — Okrožni orožniški stražmojster Ivan Levstik v Šenčurju je padel na orožniški postaji v Olšovku tako nesrečno po stopnicah, da si je hudo poškodoval roko. — 59 letni železničar Franc Štele iz Hrušice je padel s kolesa, si prebil lobanjo, zlomil več reber in odnesel še manjše poškodbe na prsnem košu in rokah. Smrtna kosa. V Lužah pri Šenčurju je umrl 69 letni Jožef Barle, ki je bil že več let priklenjen na posteljo. V 94. letu starosti je umrla v mestni hiralnici na Jesenicah občinska reva Neža Veber. S Spodnjega Štajerskega Ureditev državljanstva na Spodnjem Stafer-skem. Zvezno vodsivo Štajerske domovinske zveze je objavilo 25. t. m. v »Marburger Zeitung« poziv za dokončno ureditev vseh neurejenih vprašanj, ki se tičejo državljanstva prebivalstva na Sp. Štajerskem. Poziv pravi, da je predpogoj za državljanstvo članstvo pri Štajerski domovinski zvezi in d« za del spodnještajerskega prebivalstva državljanstvo še ni ugotovljeno. Zato se pozivajo vsi moški in ženske, ki so se rodili pred 31. marcem 1927 in ki še nimajo ugotovljenega državljanstva, naj se oglase pri pristojnih prijavnih uradih štajerske domovinske zveze. To velja za vse, katerim je bil svoj čas odklonjen sprejem v zvezo in mislijo, da se jim je s tem zgodila krivica, dalje za tiste, ki so se prijavili, pa niso priili pred sprejemne komisije in tiste, ki so sicer pri- Knjižice za postni čas: VSI! Mož bolečin V znamenju križa Veliki tečen (izide prve dni aprila) Te knjižice se dobijo v MLADINSKI ZALOZBI (Stari trg 30) in v KNJIGARNAH. Cena 1 lira šli pred komisije, pa še sedaj nimajo članske izkaznice. Končno naj se prijavijo tudi osebe, ki se doslej sploh še niso potegovale za sprejem v Štajersko domovinsko zvezo. Prijaviti se ni treba tistim članom zveze, ki imajo rdečo ali zeleno člansko izkaznico ali izkaznico nemške mladine. Poziv pravi, naj se sedaj vsi prijavijo, ker bodo s tem rešena vprašanja državljanstva. Kdor bo pa sedaj to zanemaril, bo po lastni krivdi proglašen samo za varovanca nemške države. Proslava nemške mladine. Kakor v prejšnjem letu, tako je organizirala nemška mladina štajerskega Heimatbunda tudi letos poseben teden nemške mladine, ki je bil otvorjen v sobolo. — Zvezni mladinski vodja Rudolf Schilcher je ob tej priliki proslavljal naloge in dolžnosti štajerske mladinske organizaeje, posebne jutranje proslave. h katerim so prihiteli poleg mladine tudi starši ter zastopniki države in štajerskega Heimatbunda. V Mariboru je bilo to jutranje slavje na zgodovinskem Sofijinem trgu. Nevarna igra z orožjem. Z orožjem se je igral neki mladenič na Malenskem vrhu pri Ptuju. Po nesreči je ranil pri tem 22 letnega kmečkega sina Ivana Pelela v desno oko. Ranjenca so prepeljali v graško bolnišnico. Reja gobolov-pismonoJ na Sp. štajerskem prepovedana. Vodja civilne uprave je izdal odredbo, po kateri je reja poštnih golobov na Spodnjem Štajerskem prepovedana. Izjemna dovoljenja dajejo deželni uradi ali mariborska policija. Ptujske žene so bile v pretekli zimi prav delavne. Delo j« bilo usmerjeno predvsem na pouk nemščine in vsega, kar je treba vedeti za vzorno gospodinjstvo in otroško nego. Prirejenih j« bilo 33 kuharskih tečajev, ki jih je obiskovalo 321 žena. Tudi organizacija otrok lepo napreduje. Otroška skupina obsega ie 325 otrok v starosti od 6 do 10 let. Za policijskega nradnika se f« izdajal. Varnostna policija je obsodila na 5 let ječe 34-letnega Ignaca Goloba iz Studencev pri Mariboru. Mož je prišel v Mariboru v nek lokal, kjer sta za mizo 6edela dva moška. Izdal se je za policijskega uradnika in jima napovedal aretacijo. Peljal ju je skozi mesto, spotoma pa se je pogaial z njima glede odkupnine. Moža, ki sta bila vlomilca, sta seveda pristala na vse, da ju Golob ne bi gnal na policijo. Na glavni razpravi je Goloba rešila smrti samo okoliščina, da sta bila njegovi žrtvi zločinca. Na vzhodni fronti je padel desetnik v planinskem lovskem polku Arnold Ledenik iz Brester-nice. Podlegel je hudim ranam 19. februarja v neki vojaški bolnišnici. Dalje je padel na ruski fronti ob llmenskem jezeru 25. lebruarja vojni prostovoljec Aleksander Triller iz Maribora. Smrtna kosa. V Mariboru so umrli: 79-letni zasebnik Andrej Job; 39-letni tehnični uradnik Alojzij Žabkar; 92-letna vdova mestnega zdravnika Fani Mally roj. von Moser; 66-letni skladiščnik drž. žel. Jožef Bohinc; 67-letna zasebnica Justina Rebec. — V Slivnici pri Mariboru je umrl 62-letni upravitelj Štelan Dragoš; v Venišah pri Leskovcu 43-letni Anton Črnkovič; v Hočah 78-letni Žagar Jurij Podgoršek; V Slovenjem Gradcu upokojena uradnica Mici Vavpot; na Bukovšku pri Brežicah 63-letna kočevska priseljenka Mariia Samide roj. Kraker. Na Gorenjskem je padel 48-letni Heinrich Pesch, doma iz Štajerskega, stanujoč začasno na Bledu. NAROČNIKOM „NAŠE KNJIGE" Obveščamo p. n. naročnike, da izideta knjigi Charles Dickens DorrHova nalmlatša II. knjiga in Jordan Jovkov BtomaClia na mefl v torek, dne 30. marea L L Naročn'ke prosimo, da knjigi dvignejo v Ljudski knjigarni v Ljubljani, Pred Skofifo 5 Iz Hrvaške Hrvatsko šolstvo. Po najnovejših podatkih ima NDH v šolskem leta 1942-43 17 učiieljišč s , 193 profesorji, 79 srednjih in 3942 ljudskih šol. Na leh šolah poučuje okoli 10.500 učiteljev in profesorjev, obiskuje jih pa 528.000 učencev. Pomočnik predsednika vlade v Sinju. V Si-nju se jo pred kratkim mudil |K>močnik predsednika hrvatske vlade dr. Vjekoslav Vrančič v spremstvu občega upravnega zaupnika Davida Sinčiča. Po prihodu v Sinj je stopil v stike e tamkajšnjimi civilnimi in vojaškmi oblastmi. Obiskal pa je ludi krajevno italijansko vojaško poveljstvo. Politični sestanki v NDn. Prejšnjo nedeljo je bilo v raznih hrvatskih krajih in mestih 27 političnih sestankov, na katerih so govorili člani hrvatske vlade, državnega 6veta in zastopniki ustaških organizacij. V Starem Petrovem selu je med drugimi govoril tudi dr. Dragolin Toth, bivši minister za narodno gospodarstvo in sedanji član državnega sveta. V Sarajevu se je pa prejšnji torek mudil glavni ravnatelj za propagando Matija Kovačič in šef hrvatskega tiskovnega urada Ivo Bogdan imela sta več sestankov s tamkajšnjimi političnimi in kulturnimi delavci. Hrvatsko planinsko društvo ustanavlja svojo šolo. Po vzoru raznih naprednih držav namerava ludi Hrvatsko planinsko društvo ustanoviti za svoje člane posebno planinsko šolo. Ker v le-toSnjem letu Šole šo niso mogli odpreti, bo namesto nje pričel prihodnje dni šesttedenski tečaj, na katerem bodo predavali člani alpinističnega odseka in ostali prijatelji društva. Prvo žrebanje Hrvatsko državne loterije Dne 22. marca je bilo v Zagrebu prvo žrebanje Hrvatske državne loterije. Prva srečka, ki so jo izžrebali, je imela številko 2674 ter je zadela 400 kun. 1'elepsestvo 180 ha, gosposka graščina, niive. travniki, gozdovi, gospodarska poslopja in prikliučena industrijska podietja, 20 km oddaljeno od Ljubljane, se proda, prosto vseh prenos-nih taks in pristojbin. — Ponudbe na oglasni oddelek Slovenca pod „Graščina". Iz Srbije Prlčetek podpisovanja novega srbskega državnega posojila. Dne 25. marca so pričeli v Srbiji vpisovati novo enomilijardno državno posojilo. Kakor prvo državno posojilo, bo tudi novo sedanja srbska vlada porabila za izvajanje velikih javnih del. Načrt za izvedbo teh del je srbska vlada žc svoječasno izdelala ter med drugim predvideva graditev novih cest, razne melioracije, ureditev teka rek in hudournikov, obnovitev važnih gospodarskih in industrijskih obratov, zidanje ljudskih šol, graditev novih železnic odnosno izboljšanje sedanjega železniškega omrežja ter modernizacijo srbskih rečnih pristanišč ob Donavi in Savi. Obvezna delovna služba tudi v Banatu. Vodja banatskega okrožja je te dni izdal naredbo o splošni obvezni delovni službi na področju Ba-nata ter o ustanovitvi kmetske delovne službe. Pod obvezo delovne službe v Banatu spadajo vsi moški in ženske v starosti od 16 do 60 let. Nemške šolske kuhinje v Beogradu. Beograjski nemški dnevnik poroča, da delujejo v tamošnjih | nemških šolah že od decembra lanskega leta šolske kuhinje, v katerih se dnevno hrani 500 nemških in srbskih otrok, ki obiskujejo te šole. Šolske kuhinje vzdržuje tamošnje nemško zunanjepolitično zastopstvo, nemški glavni pooblaščenec za gospodarstvo na zasedenem srbskem področju in nemški Rdeči križ. Pobožnost prvih sobot tudi v Beogradu. Po-božnost peterih prvih sobot so z marcem začeli tudi v Beogradu v župniji Blažene Device Marije. Drobna Ifublfanska kronska Marljanska akademija, ki jo priredi Škofijski odbor za posvetitev Brez. Srcu Marijinemu pod pokroviteljstvom Prezv. gosp. škofa dr. Gr. Rozmana in katere Bpored izvajajo gojenci drž. učiteljišča, ho prihodnjo nedeljo, 4. aprila v Franč. dvorani oh pol 11. Spored bo obsegal deklamacije, Kovore in glasbeno točke. Podrobnosti bomo šo objavili. V počastitev spomina pok. mr. ph. Janka Korltzkega je daroval prosv. insp. Silvo Kranjeo Podpor, društvu slepih 200 lir. Vrtnarski odsek Sadjarsko ln vrtnarske podružnice Ljubljana I priredi v ponedeljek 29. t. m ob 18 (6 zvečer) v dvorani Kmetijske družbe na Novem trgu 3 predavanje »O spomladanskem delu na vrtu-. Predaval ho B. nadzornik Josip Strekelj Po predavanju razgovor o zamenjavi sumen. Člani in goslje vabljeni. Solistični konccrt. V nedeljo 4. aprila oh 1S.no bo v cerkvi Marijinega Oznanjenja solistični koncert, ki ga bodo Izvajali gdč. Nuša Kristan, g. Tono Petrovčič in fr. Ka-nizij Fricelj. Spored bomo objavili med tednom. Vodstvo v Santtovl retrospektivni razstavi. V nedeljo 28. t. m. bo v Jakopičevem paviljonu predaval o razstavljenih slikah in »rrafikah akad. slikar prof. Mirko S u h 1 o. Umetnost ljubečo občinstvo vabimo k obilni udole*'.-kazati mladega. V rokah je imel drobno bambusovo palico. Vsa njegova zunanjost je razodevala starega veseljaka. Toda kdor je pozorneje pogledal njegov obraz, je dobil popolnoma drugačen vtis. Njegove majhne premeteno oči so se skrivnostno lesketale. Njegov rdeč noa je izdajal, da se ne izogiba preveč alkoholnih pijač. Tudi njegove debele ustnice so pričalo vse prej ko o krepostnih nagnjenjih. Vse potezo na obrazu so izdajale prebrisanca, ki je obenem odbijal in privlačeval. Ko mu je Markham pomignil, je sedel na rob stola in uprl svoje debele roke ob kolena. Njegova drža je pričala o njegovi i>ozornosti. »Žal ml je, da som vas moral nadlegovati,« se jo skušal opravičiti Markham, »a zadeva, za katero 6e zanimam, je zelo resna in nujna.'., Predvčerajšnjim zvečer je bila umorjena Marjeta Odeli. Pri našem poizvedovanju smo dognali, da ste nekoč bili dobro znani z njo. Domnevam, da morda poznalo kake dogodke, ki bi nam mogli biti v pomoč, da razjasnimo la zločin...« Mannix se je sladko nasmehnil. »Da. poznal sem Kanarčka... a je že precej dolgo od tega... saj razumele...« Pri teh besedni ie globoko vzdihnil. »Zelo ljubka deklica je bila... Lope postave je bila in znala se je zelo okusno oblačiti. Že več kot eno loto je nisem videl. Niti enkrat nisem več govoril z njo!.. Videlo se jo, da je zelo previden. Njegove malo prebrisane oči se niti za hip ni60 odmaknilo od Markhama. »Ste so morda sprli z njo?« ga je vprašal Markham. »Ne. nikakor nočem Irdili, da bi se bila sprla ...« Umolknil je. kakor da bi iskal primeren izraz. »Nisva se popolnoma razumela, naveličala sva se drug drugega, zato sva se ločila. Zadnjo besede, ki sem jih ji rekel preden sva se razšla, so bile, da bo v meni še vedno našla prijatelja, če ga ho potrebovala.« »Bili ste res velikodušni,« je zamrmral Markham. »Niste pozneje nikdar poskusili obnoviti stikov z njo?« »Ne, nikdar več... Ne spominjam se, da bi bil od takrat še kdaj govoril z njo.« »V zvezi s stvarmi, ki sem jih izvedel, vam moram staviti neko precej osebno vprašanje... Ali ni gospodična Odeli nikdar poskušala, da bi vam izsilila kaj denarja?« Mannix je nekaj časa okleval. Njegove oči so postale še manjše. Zdelo so je, kakor da sam sebe sprašuje, kaj naj odgovori. »Nikakor nel« je odločno odgovoril. »Niti sence tega ni bilo.« Dvignil je roke, kakor da bi hotel na ta način bolj učinkovito ugovurjati. Nalo pa je skrivnostno vprašal: »Kaj vas je privedlo do te domneve?« »Poročali so mi. da je izsiljevala denar iz nekaterih svojih občudovalcev.« Mannix se je začudil. Jasno je bilo opaziti, da je to njegovo začudenje hlinjeno. »Kaj vendar poveste!... Ali je lo mogoče?« Nalo je zvito pogledal Markhama in vprašal: »Ali je morda izsiljevala Cleaverja?...« »Zakaj pa prav Cleaverja?« ga je vprašal Markham. »Nobenega pravega razloga nimam za to domnevo . . Vprašal sem kar tako, ker mi je slučajno prav to ime prišlo na misel.« »Vam je morda Cleaver povedal, da ga je izsiljevala?« »Da bi mi Cleaver povedal? Čemu neki naj bi mi to pravil?« »Niste vi Cleaverju nikdar pripovedovali, da vas je dekle izsiljevalo?« »Nikakor ne!« Pri teh besedah se je Mannix glasno zasmejal. Ta smeh pa je bil vse prej kakor iskren. »Jaz da bi bil pripovedoval Cleaverju, da me je gospodična Odeli izsiljevala!... Ta je pa lena!« »Zakaj pa ste pravkar imenovali Cleaverja?« »Nobenega posebnega razloga nisem imel za to... Saj sem vam že povedal... Tudi on se je dobro poznal s Kanarčkom, kar ni nikaka skrivnost.« Markham je prešel na drugo zadevo. »Kaj vesto o odnosih med gospodično Odeli in doktorjem Lindquistom?« »Tega imena nisem nikdar slišal... Ko sva bila še prijatelja, gospodična Odeli še ni poznala tega človeka.« »Koga pa je še poznala takrat razen Cleaverja?« Manni.v je zmajal z glavo. »Zdaj vam tega res ne morem točno povedati. Videval sem jo s tem ali onim; saj je imela mnogo znancev. Ne morem pa vam z gotovostjo imenovati nikogar. Tudi veČine nisem poznal.« »Ste kdaj slišali o Tonyju Skeelu?« ga jo vprašal Markham in se pri tem sklonil k Man-nixu in mu gledal v oči. Zopet se je Mannix obotavljal. »Zdi se mi, da sem to ime že slišal,« ]e odvrnil po kratkem premisleku. »Vendar pa bi tega ne mogel priseči... Po čem sklepate, da bi moral poznati to ime?« Markham se ni zmenil za vprašanje. »Morda vam je znano, da bi kdo bil jezen na gospodično Odeli ali da hi se je bal?« Mannix je z vso odločnostjo zatrjeval, da ne ve za nikogar, ki bi goji! taka čustva. Markham mu je stavil še nekaj vprašanj; ko pa ni dobil zadovoljivega odgovora, je Mannixa odslovil. »Ni slabo, prijatelj! Kaj praviš k temu?« —> Zdelo se je. da jo Vance zelo zadovoljen z razgovorom. »Kad hi vedel, zakaj je tako malo zgovoren. Prav nič ni simpatičen ta gospod. Tako zelo so je bal, da hi povedal preveč. Vprašujem se, zakaj neki je bif tako previden?« Vsem, Iti ste sočustvovali ob bridki izgubi naše mame, Alojzije Sesula ji poklonili krasno cvetje in jo spremili do groba, zlasti pa gg. zdravnikom za zdravniško pomoč, čč. sestram, Kon-gregaeiji gospa pri Sv. Jožefu ter zastopstvu uršulinske gimnazije — izrekamo našo toplo zahvalo. Ljubljana, dno 28. marca 1943. šegulovi Berite \Slotienca i in oglašujte vn/emK Športni drobiž Ljubljanski nogometaši se vneto pripravljajo na bližajočo se prvenstveno sezono. V nedeljo bo nastopilo v vsein že deset moštev. 0 popoldanskem sporedu poročamo na drugem mestu, doda-jemo pa še, da tudi Mladika in Korotan ne bosta držala rok križem. Priredila bosta prijateljsko tekmo ob 10.30 na igrišču Marsa za Kolinsko tovarno. Meddržavne teniške tekmo med Švedi in Danci so gledali v Kopenhagenu. Čeprav so nastopili Švedi brez 6vojega prvaka Schriiderja, ki je postal športni učitelj, 60 zmagali gladko in lahko s 5:0. Štajerski kolesarji, ki so nedavno zborovali v Gradcu, so se pomenili o letošnjih dirkah. Med drugim bodo priredili tudi tradicionalne dirko okrog Pohorja in sicer 11. julija. O langhoffu. znanem nemškem skakalcu v vi* šino, poročajo, da sc razvija v izvrstnega desetero-borca. Pri zadnji prireditvi v športni dvorani Ro-stocka je dosegel naslednje znamke: skok v višino 1.90 m, skok v daljino 6.90 m, suvanje krogle 10.52 m, tek na 40 m 5.2 sek. V vseh navedenih panogah lahke atletike je dosegel prvo mesto. Zahvala za Cirila Malavašiča Vsem, ki ste in boste zanj molili; vsem, ki ste njegov spomin z dobrimi deli počastili; vsem, ki ste ga na zadnji dom spremili; vsem, ki ste na njegov grob cvetja natrosili; vsem, ki v slovo ste mu zapeli; vsem, ki ste me v neizmerni bridkosti tolažili: vsem bodi dobri Bog obilen plačnik, Vrhnika, Notranje gorice, Ljubljana, 27. marca 1943. Globoko žalujoča sestra Albina in ostalo sorodstvo. Vsemogočni je poklical k Sebi iz zemskega Trpljenja najboljšega uradnika, plemenitega tovariša in souslužbenca, gospoda Ogrina Ludvika Sveta maša zadušnica bo brana v ponedeljek, dne 29. marca 1943, ob pol osmih zjutraj v stolnici sv. Nikolaja. If Slovenec" - „SIovenski dom ii 1 21 Ljubezen Kristine Homanove - V prvem ji je očital nezvestobo, grozotnost in brezčutnost. Rotil jo je, da je ne pusti. Ko ga je strgal na drobne kosce in pohodil, je napisal še eno: polno obzirnih prošenj in nežnih, dalekosežnih pogojev. Ni bilo to ljubavno pismo moža; samo prošnja je bila, prepredena z nežnim prigovarjanjem. Ko ga je prebral, je zardel od sramote in ga vrgel v ogenj. Potem se je sredi noči preoblekel in odšel na Poljane. Hotel je Kristino prisiliti, da bi z njim govorila, da bi jo priklenil na srce in jo kradoma odnesel v širni svet. Počasi je hodil proti Poljanam. Prišel je do mesta, kjer sta se srečala, ko se je vračal iz tujine. Tam se je zaustavil in dolgo premišljeval. Nato se je obrnil in se vrnil po cesti nazaj. Žarek uvidesnosti je posijal v njegovo notranjost, ko se je spomnil takratnega srečanja. Z vseh strani mu je osvetil njeno usodo tako rgoč-no, da je klonila njegova volja, da" je položil orožje. Ne, sedaj nima pravice, da bi se še boril. Klonil je, vendar ne osramočeno; to, kar ga je obrnilo, je bila moč možate uvidevnosti. Proti jutru je pokopal svoje tako vroče nade in napisaf pismo, ki ga je potem Kristina prejela. Zadnje dejanje Ko je prišla zima, in ko so dremale Poljane pod debelo snežno odejo, je bila Kristina spet zdrava. Spet je živela sama v svoji veliki hiši z obsežnim vrtom. Otožno je sedela pri velikem oknu, šivala in se od časa do časa ozrla po nežni zimski pokrajini. Ni se več pritoževala, bila je videti, kakor da bi bila potolažena. Najrazličnejši kosi oblačil in šivalnega orodja so bili razgrnjeni okrog nje. Pred nekaj dnevi ji je Bergen na kratko pisal, da namerava odpotovati s starejšim prijateljem na Cey!on in od tam na Japonsko. Mogoče je upal, da ga bo šo povabila, da bi se poslovila. Kristina pa je le prestala zapeljivo preizkušnjo, da bi šo enkrat govorila z njim. Odgovorila mu je samo, naj bi ji od časa do časa sporočil, da je živ in zdrav. Nalo je še dodala, da mu želi od srca vse dobro. Sedaj je bil gotovo že daleč. Tudi Kristino je zajela želja, da bi zapustila dom, v katerem se je že navadila na samoto. Novo in bolj resnično življenje jo je zamikalo. Preklicala je prodajo hiše, vendar je hotela vse očistiti in vse pospravili, preden jo bo zaprla. Kam je nameravala odpotovati? Samo v večje mesto, k svoji nekdanji učiteljici petja. Tam jo nameravala ostati čez zimo, da bi se spet posvetila umetnosti. Ze v prvih tednih, ko je okrevala, je čutila notranji glas, ki jo je vabil, da bi se še enkrat, z novimi in doslej šo nikoli izčrpanimi močmi posvetila svoji pevski nadarjenosti. Kar se ji prej ni zdelo mogoče, in tudi takrat ne, ko se je prepirala z očetom zaradi petja, je zraslo v njej kakor zapoved, kateri je morala slediti. 0 notranjem glasu, ki spregovori v težkih dneh, pravijo, da pomeni blagoslov od zgoraj. V mestu, ki leži dobri dve uri vožnje z vlakom od Poljan, se je z novimi močmi posvetila pevskemu študiju. Ni trajalo dolgo, ko je nastopila Kristina nekajkrat pri velikih cerkvenih koncertih. Potem je sprejela nekaj mladih, stremečih deklet in gospa ter jih poučevala v petju. V glasbenih krogih je dobila mnogo prijetne duševne hrane. Tudi v opero je začela zahajati. Glasba, ki pomeni žo sama na sebi ubranost, je postala bistvo njenega življenja in njenega značaja. Ubranost, ki se je naselila v dušo, je podu-hovila tudi njeno zunanjost. Njen korak je postal §pet prožen, njena pojava mladostna in lepa. Očitno je bilo, da je prenašala sedaj svojo bolečino drugače kakor prej. Prenašala jo je srčno in ponosno, ne kakor težko breme, ki bi upogibalo njen hrbet, temveč kakor krono. Ljudje so se ji radi približali, Kristina pa je našla za vsakogar dobro besedo. Postala je dostojanstveno uravnovešena, obkrožal jo je sveti mir, kakor da se je popolnoma vdala v božjo voljo. V svoji utehi je čutila nekaj, obisku božjemu podobnega. Ze tri leta ni videla pisatelja Erika Bergena. Pisala sta si, toda zelo poredkoma. S potovanja na Vzhodu, kjer je moral doživeti marsikaj zanimivega, ji je poslal dopisnico s pozdravi. Potem je prejela dvoje dopisnic iz Severne Afrike, nazadnje pa nekaj pisem iz Rima. Takole ji je pisal nedavno: Draga prijateljica! Kako veselo sem bil presenečen sinoči, ko sem sedel, kakor vsak večer, na Monte Pinciul Naletel sem na prijatelja, ki mi je povedal toliko dobrega in lepega o Vas. Da ste zdravi in da se dobro počutite, mi je pravil. In še to nu je povedal, da ste dama, ki jo radi vidijo v družbi; zaradi značaja in zaradi umetniškega slovesa. Naj Rog blagoslovi Vaša pota! Naj Bog blagoslovi zlato luč Vaših dni! Težko je znajti se v mraku; je mučno, ni pa nemogoče! Včeraj sem obiskal rimski zavod za slepce; dom, v katerem prebivajo ljudje, na oboje oči slepi. Pomislite, popolnoma slepi! Gospa Kristina, ali ste že poskusili kdaj v življenju, da bi brali z zaprtimi očmi, s čvrsto povezanimi očmi pisavo za slepce? V prvem hipu se zdi človeku, da bo šlo lahko. Res ni težko razločevati s prsti dve, tri ali štiri točke, če stoje pokonci ali postrani. Tudi do deset črk je mogoče razbrati s tipanjem, naprej pa je strahotno težko. Ničesar več ne ločite, če se niste učili tipanja v temi. Samo z veliko težavo in z neznanskim potrpljenjem se navadijo slepci brati v temi. Mislim, da je treba za to več let vaje. Kako srečen je človek in kako se oddahne, ko sname povezo z oči in se zave, da je bila samo igra, samo poizkus! Blagor mu, kdor hodi v svetlobi, gospa Kristina! Krasne dneve imamo sodaj tukaj in dober pomladanski zrak. Tako dober, da mora ozdraviti človeka. Vaš Bergen. h Ljudsko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarifc izdajatelj: inž. Jože Sodja Urednik: Viktor Cenžiž