VI\ . uuoir JU/U i i JAi« i L1UZE J 3K I RAVNATELJ LJUBLJANA JUGOSLAVIJ It51 Ust iib»i» ¥S S nenct L L 6.50 V.6. v birokocti I tiče, zahvale* I— (C- C. poaadalika. Narotai&aj ta t o Uto L 11-, v •tot — Ogtaaua* s« i na f »viki is obrta« oglas« L . u 130, oglase denarnih zarodov Paa prvi strani L 2.— v terok. 1« marca 1937. Številka M cent Latnlk Lil EDINOST Urodniitro in upravnlštvo: Tr»t (3), ulic« S. Franceeco d'Ae^ei 20. Te* lefoa 11-31. Dof4«i naj se poliljajo Ukijučno urednifttvv,. oglMi. rekla-maci{e in denar pa npravniitvu. Rokopisi se ne vraCajo. Nefrankiranl pisan m ne sprejemajo. — Laet, zaloiba in tisk Tbkarn« .Edinoet« Poduredniitvo v G o r i c i : ulic« Giosufc Carducci »t 7, L a. — Telet it. 321 Glavni in odgovorni uredniki prof. Filip Peric. S5r Ju (e hočemo zmagati... Ko govorimo o zmagi, moramo misliti najprej na boj. In tra, neizprosen in neusmiljen je noj, ki *a imamo tu v ™f^.To je ha« boj za- gospodarski obstanek, za življenje. Borba, \ ka-<5 nočemo in moramo &maga-V ker hočemo in moramo živeti. Večkrat smo že govorili o na&i L;o»podarski fronti na tem me-iii u in nikoli se ne more zadosti opozarjati, da je gospodarsko lienje borba v pravem pome-besede. Naš narod sam je prelepo ukrojil to resnico s pregovorom, ki pravi, da nikomur iie letajo pečeni golobi v usta. Vedno moramo torej imeti pred hčmi. da smo ne le gospodarji, sniki, delavci in obrtniki, Ter »več obenem in povsod tudi oorci. da. je naše vesoljno gospodar o življenje le težka bitka za pbstanek. Kakor v vsaki bitki sploh, pa moramo tudi v naši trdi go-si-odarriki borbi razlikovati dve felavn vrsti borcev. Eni so energični, odločili, vztrajni ne-ju strašni,, ne plašijo se nobenih {«*koč ne žrtev, noben lnp&n neuspeh jih ne more odvrniti od Uvajanja gospodarskega načrta, ki so ga zamislili, noben še tako fcasrsoitan ali kritičen položaj jim ne porodi v glavi misli, da bi »rnagali in pobegnili z gospod «U'-ike fronte. Druga vrsta je ravno nasprotje pravkar omenjene: ti to neodločni, omahljivi, vsak neuspeh, vsako tudi,j neznatne j- pomaaikanje jim -vžame po-mim, vsak skok ali udarec, ki bi ga brez prevelikih bolečin preboleli, povečujejo v svoji nervozni domišljiji in prvi močnejši pritisk zadostuje, da jim popolnoma pade pogum, da omagajo ter pobegnejo z gospodarske fronte, na kameri bi bili brez dvoma zmagali s pomočjo one lastnosti, ki ji pravimo trezna VZtTHULOfet. Čitatelj je že ugenil, da mislimo tu v prvi vrsti na izseljevali]^. Ni ga med nami, ki bi ne s sočutjem spremljal onega, ki ga domača zemlja ne more pre-feiviti ter mora po svetu s trebuhom za kruhom. Te nesrečnike moramo tu izvzeti. Toda poročila z dežele nam dan za. dnem govorijo o nekaki izseljeniški bolezni, ki je začela napadati kar cele okraje kakor kaka influenca. Poleg razmeroma pičlega števila onih, za katere ni druge poti, se torej izseljuje veliko takih, ki jim ni treba iti z doma, katere žene predvsem nekako slepo siečolovstvo, večkrat celo tudi zgolj radovednost. Ti poslednji so v vsakem pogledu begunci naše gospodarske fronte in izpraznjevanje naših 7 a si od mladih delovnih moči se lx> prej ali slej bridko čutilo na vsem našem kmetijstvu v obliki pomanjkanja pridnih in sposobnih delavcev. Istočasno, ko bodo naše kmetije v domovini propa-Jale ali vsaj nazadovale radi po-mankanja rok, se bo ogromna večina takih izseljencev-srečo-lovcev potila v daljnem tujem kraju za korist in žep bogatih tujcev in raznih velekapitalisti-Cnih družb. Skušnja nas namreč uči, da se le malokateremu izseljencu posreči ustvariti v tujini nekak dom, ogromna njih veČina je in ostane množica izkoriščanih sužnjev. Izseljeniška bolezen je torej skrajno resna in nevarna bolezen. če se vprašamo, kje je pravi vzrok, da se mnogi naveličajo doma ter silijo v tujino, ga bomo sami težko odkrili v njegovi celoti. Ni V3e v težkih gospodarskih prilikah, ki jih preživljamo, dasi je to prvi in najgloblji vzrok. Ostane pa še vprašanje, ali je mož, fant, izvoljenec sploh poskusil vse, preden se je odločil, da žapusti domačo zemljo. Ali je res rodna gruda tako revna ali pa taka mačeha, da mora on proč, ali pa ni morda izseljenec sam le nehvaležen njen sin? Ali ni ona krivda, ki jo tako često zvračamo na domačo zemljo, večkrat in v veliki meri predvsem na naši strani? Posebno to poslednje vprašanje je za vse naše življenje tiscdne važnosti. Ne samo izse-ijenci-srečolovci, temveč vsi brez izjeme moramo glede to točke resno izprašati svojo v*-st. Čim težje so razmere, tem potrebnej-še je temeljito samospoznanje. Kako pride do lega, da naletamo po raznih učenih knjigah, kjer moramo izključiti namen oprav-ijivega sovraštva, mnenja, ki označajo kot tipično lastnost Slovanov ravno njihovo nevzdrž-Ijivost in omahljivost pri vsakem daljšem naporu? Taka sodi o nas dunajski nac. ekonom Othmar Spann, a podobno čitamo tudi po francoskih in angleških učenih knjigah in revijah. Slovani — pravijo ti naši kritiki — se lahko navdušijo na kako idejo in se tudi žrtvujejo sanjo, toda nesposobni so, da bi vzdrževali dolgotrajen napor, katerega uspehi naj se pokažejo še le črez leta in leta. Če ne gre vse hitro in gladko, kakor po maslu, potem obupajo, zgubijo ppgrim in uspeha ne doseiejo. Pest se stiska človeku, ko čita take sodbe, toda ko se pomiri in pomisli, mora priznati s temi opisovalci slovanskega značaja, da je ta slabost ena izmed najusodnejših nedostatkov slovan-skeag rodu. Večkrat so ga morala posamezna slov. plemena y svoji zgodovini drago plačati. Tujci tudi ne prikrivajo, da pridno in spretno računajo s to slovansko pomankljivoetjo. Tu moramo torej pogumno izprašati svojo vest na vseh poljih našega udejttvomj* in vprvi HNIMRM SllHtlKOt vrsti na polju našega gospodar-1 _ . skega življenja. Mnenje, ki ga on- Audouoelia imajo tuji učenjaki o nas, mo- J RIM, 28. (lav ) Današnji «11 ramo postaviti na laž z deja- J ftiezcogiorno» prinaša razgovor, nji Omahljivost, nevzdržljivost, J katerega je imel njegov uradnik brezpogumnoot in lahkomisel- J z generalnim tajnikom novinar- nost morajo napraviti prostor odločnosti, vztrajnosti, veri v uspeh in premišljeni treznosti računa. Če bomo združevali te poslednje lastnosti s smotrno vzgojo našega znafcaja, ne bomo samo lažje in uspešneje prema- skega sindikata on. Amicucci-jem o sprejemu in uvrstitvi novinarjev v sindikat. Iz razgovora sledi, da bo — kakor vsi ostali sindikati — tudi novinarski sindikat kvalitativen in kvantitativen. V sindikatu bo samo govali gospodarske težkoče, ki politična in proiesijonalna eli- bi se nam zdele nepremagljive, temveč nrnA bodo »tiske in težave samo bolj in bolj utrjale in prekali evale in nas delale nepremagljive, nezrušljive. Potem bo izseljeniška bolezen sama zginila, oziroma se skrčila v svojo naravno mejo. Marsikatera kmetija, marsikateri dom, ki je bil že «izbrisan«, bo zopet vzcvetel ia ljubezen do domače grude bo slej ko prej najnezk>mljivejša življenjska sila našega ljudstva Neodložno nujno je, da protresemo naš gospodarski položaj in ta. Mogoče bodo dopuščeni tudi ostali novinarji in publicisti v seznam novinarjev, v sled česar bodo deležni ravno iste zaščite, kakor resnični člani sindikata. bivših voditeljev Delavske zreče RIM, 28. (Izv.) Kakor poroča «L'Agenzia di Roma», se sestane v prihodnjih dneh bivši organizatorji nekdanje delavski zveze, ki so podpisali pred časom znano izjavo. Na sestanku _________ _ _ bodo razpravljali o ustanovitvi tudi naše naloge s stališča teh | udruženja za proučevanje delav-vidikov. »k i h vprašanj in o izdajanju Le v železni vztrajnosti, raču- | kakšnega glasila. najoči treznosti in skromnosti je zmaga! Hodoša dalo parlamenta De Plnedo v PfMa * Navdušen sprejem Vprašanje poslanskih plač RIM, 28. (Izv.) Poslanska zbornica se sestane zopet v sredo ob 10. uri. Na prihodnji seji bo glar-sovala o proračunu ministrstva za javna dela Odobrila bo večje število dekretov-zakonov, odloČila bo o zaprošenih pooblastilih, da se proti nekaterim poslancem uvede radi raznih prestopkov kazensko postopanje. In končno pride na vrsto razprava o proračunu ministra za pravosodje. V prihodniem tednu se bo najbrž vršila tudi tajna seja poslanske zbornice, na kateri bodo poslanci razpravljali in glasovali o povišanju svojih plač. Posebna komisija je namreč opustila prvotni načrt, da bi se dala na vsaki seji poslancem ki so se seje udeležili, nagrada v znesku 100 lir. Sklenila je, da stavi predlog, da naj se dosedanje poslanske plače v znesku mesečnih 1250 lir povišajo na mesečnih 2000 lir. Na eni izmed prihodnjih sej bo odgovarjal naučni minister na interpelacijo poslanca on. Ciano, ki je vprašal za pojasnila, v koliko odgovarjajo resnici govorice, da bodo v najkrajšem času na raznih šolah bodisi popolnoma odpravljeni, bodisi temeljito spremenjeni državni izpiti. Predsednik vlade je vložil predlog, po katerem naj bi bili v vsakoletnem proračunu zapopa-dene gotove državne podpore v prilog fašistov in kulturnim institucijam. V lanskem proračunu je znašala podpora 300.000 lir. Kakor poroča današnja «Gaz-zetta Ufficiale», sta bila med drugimi vložena pri predsedni-štvu poslanske zbornice zakonska načrta, da se spremenita v zakona kraljeva dekreta o siste-maciji lokalnih železnic v novih pokrajinah ia o izdatkih ter podporah za poškodbe in poplav-ljence v treh Benečijah, padan-ski dolini in v pokrajini Forli. Zasedenaje ministrskega sveta RIM, 28. (Izv.) V posameznih ministrstvih kipijo priprave za prihodnje zasedanje ministrskega sveta. Poleg običajnih poročil posameznih ministrov bo na dnevnem redu prihodnjega za^ sedanja ministrskega sveta tudi zakonski načrt o notranjem ustroju ministrstva za korporacije in mogoče tudi o imenovanju prvih- Članov italijanske akademije, ki ima že svoje prostore. Seja vodstva fašistorsks stranke RIM, 28. (Izv.) Jutri se bo vršila pod predsedstvom on. Turati j a seja vodstva fašistovske stranke. Na jutrišnji seji bo razpravljalo vodstvo o strankinem tisku, o praznovanju obletnic ustanovitev fašijev in o imenovanju novih predsednikov v zvezah železniških in poštno-telegrafičnih uslužbencev. BH«" dijaški dom RIM, 28. (Izv.) Danes ob 21. uil je bil slovesno o tvor j en rimski dijaški dom, ki je bil usta-o n • ali ■ l\ novi j en s pomočjo rimske faši- ban "21UIU 1 1 sfcovske zveze, rimskega guber- nator ja in rektorja rimske univerze. Kakor smo že poročali, je pričela v poslednjem času posvečati fašistovska stranka veliko skrb srednje- in visokošolskemu dijaštvu. _ Položaj dr. Pasaoiška I BEOGRAD, 28. (Izv.) Poslanec | dr. Pasariček, ki je v soboto prišel v konflikt s svojim klubom, je v soboto zvečer vložil p«i predsedstvu Radičevega poslanskega kluba ostavko na svoj poslanski mandat. O njej bo odločalo vodstvo kluba in ako bo našlo, da je bilo njegovo sta-išče v nasprotstvu s klubovim, bo ostavko sprejelo. Za voda« zadruge t Jugoslaviji BEOGRAD, 28. (Izv.) V finančnem ministrstvu se je vršila konferenca, na kateri je bilo sklenjeno, da se izroči hipote-tarni banki 50 milijonov dinarjev za vodne zadruge v Bački, Baranji in Banatu. Dr. Laza Marković odpotoval v Budimpešto BEOGRAD, 28. (Izv.) Sinoči je odpotoval v Budimpešto bivši minister dr. Laza Marković, ki je novinarjem sicer izjavil, da je njegovo potovanje privatnega značaja. V političnih krogih pa se trdi, da se njegovo potovanje nanaša na jugoslovenska zunanjo politiko in na madžarsko vprašanje transita in izhoda na morje. polkovnika De RIO DE JANEIRO, 27. (Izv.) Danes ob 8.27 po tukajšnjem času je odletei De Pinedo proti San Paulu. Letalec se je v poslednjem trenutku odločil, da napravi s svojim letalom polet nad San Paulom. S tem dejanjem je hotel ustreči želji italijanske kolonije, ki je prosija naj bi osebno obiskal San P aulo. Ob 11.07 se je pojavila «Santa M&ria* nad San Poni om, kjer ga je prebivalstvo, ki jo za njegovo namero nekoliko poprej zvedelo navdušeno pozdravljalo. «San ta Maria* je po svojem poletu nad San Paulom srečno pristala v L ago San Amaro. Od tamkaj se je podal De Pinedo. v avtomobilu v San Paulo. SAN PAULO, 28. (Izv.) Danes ob 11.18 po tukajšnjem času je prispel semkaj burno pozdravljen letalec De Pinedo. Razsarorl on. KussslInUo Odbor italijanske pomorsko lige in fntnrist Marlnetti pri ministrskem predsedniku RIM, 28. (Izv.) Danes zjutraj je sprejel ministrski predsednik novi odbor italijanske pomorske lige. On. Mussolini je pohvalil delo predsednika lige admirala Cito Filomarino in je izrazil željo, da bi pomorska liga započela z vztrajno in neumorno mornarsko propagando, kateri je že on določil smernice. RIM, 28. (Izv.) Danes ob 11-uri je sprejel ministrski predsednik pisatelja Marinettija, s katerim se je delj časa razgo-varjal. Marinetti je predstavil on. Mussolini j u futurističnega pesnika Ivana Gerbina, ki je napisal dramatično-lirično-poli-tično pesnitev «Z aro ta vrabcev». Pesnitev je bila napisana pod utisi poslednjega atentata proti «italijanskemu slavcu» Benitu Mussodiniju. Mussolini je častita! pesniku k novi pesnitvi. Novi ukrepi glede ljndskoftolskega pouka RIM, 28. (Izv.) Današnja «Gaz-zetta Ufficiaie» prinaša kraljevi dekret z dne 17. februarja 1927., v katerem so zapopadeni novi ukrepi glede ljudskošolskega poduka. Dekret uvaja med drugim k členu 6. zakona z dne 22. januarja 1925. številka 432. sledečo spremembo: Vsled službene potrebe je dana naučnemu ministrstvu možnost, da na predlog Šolskega skrbnika, ki razpisuje natečaj pripusti potom dekreta k učiteljskim natečajem v novih pokrajinah samo one učitelje, ki so bili rojeni v novih ali na sosednih pokrajinah ali pa tudi one, ki dokažejo, da sicer niso bili tamkaj rojeni, da pa poznajo običaje in narečje v omenjenih pokrajinah. Omejitve, kakor jo določa dekret, morajo biti omenjene na naznanilih o natečajih. ■■■lIMBliaillMHlI^j iPOSTOJTElMi Ob koncu sezije se znižajo cene vseh potrebščin [ od 10% do 50% j manufakturni prodajalni l j Trst - Piazza Goldoni 12 { I Govori se slovenski. I Lhmi ■■ ■ M ■ I mmm^m ■ a »»■'■" Izpremembe v Ljubljani BEOGRAD, 28. (Izv.) Ministrstvo je podpisalo ukaz o upokojitvi šefa poljedelskega oddelka v Ljubljani Ivana Sancina. Obenem je bil upokojen šef oddelka zal veterinarstvo Alojz Pavlin. Za šefa poljedelskega oddelka bo imenovan Černe. Rusija in AngliS@ Odgovor ruske M Novo RIM, 28. (Izv.) Dajiaisnji ukazni list vojne mornarice javlja, da so bile uvedene za prvega ministra, za ministre in državne podtajnike posebne zastave, ki se bodo morale izvasiti na vojnih ladjah o prilikah, katere navaja disciplinarni rod. Zastave mornariškega ministra in podtajnikov ostanejo nespremenjene. _ Bolezen dveh kardinalov RIM, 28. (Izv.) Včeraj se je zdravstveno stanje kardinala Perosija tako nevarno poslabša^ lo, da so se zdravniki zbali katastrofe. Danes je stadije bolnika boljše, toda navzlic temu vzbuja bolezen kardinala še vedno ve like skrbi. Tudi zdravstveno stan j o kar dinala Gaetana de Lai, ki je četrtek zbolel na pljučnici, vzbuja v visokih cerkvenih krogih precej skrbi za njegovo življenje. HaksImouU bo podal ostavko? Nova obtožnica Demokratskega kluba BEOGRAD, 28. (Izv.) Ves današnji večer je vladala nad predsedstvom vlade neka tajin-stvena razburjenost. Dogodki so zaviti v misterijoznost. V političnih in tudi ožjih vladnih krogih se trdi, da namerava Boža Maksimovič podati ostavko. Opazilo se je, da so se vršile konference, ki so trajale do 2130. Veliko pozornost vzbuja prihod bivšega ministra M. Trifu-noviča v predsedništvo vlade, kjer so že bili zbrani Uzunovič, Srskič in Maksimovič. Uzunovič je izjavil napram novinarjem na pošteno besedo, da zvečer ne bo ničesar in da ne gre za ostavko Maksimovića, temveč da se je razpravljalo o strankinih stvareh, ki za novinarje niso interesantne. BEOGRAD, 28. (Izv.) Danes opoldne je imel sejo Demokratski klub. Na seji je odobril obtožnico, ki je bila sestavljena v klubu in naperjena proti notranjemu ministru Boži Maksimo-viču. Obtožnica bo izročena prihodnje dni predsedstvu narodne skupščine. So)« narodno skupščino BEOGRAD, 28. (Izv.) V popolnem nasprotju z zadnjimi burnimi in napetimi sejami je bila današnja seja narodne skupščine popolnoma mrtva Poslanske klopi so bile slabo zasedene, pa tudi galerija j© bila skoraj pra^ zna. Seja je potekla v popolnem redu in miru. Skupščina je razpravljala o proračunu; razprave so se udeležili razni poslanci. na angleško noto MOSKVA, 27. Sovjetska vlada je izročila zastopniku Velike Britanije pri ZSSR svoj odgovor na angleško noto. V svoji noti pravi sovjetska vlada uvodoma, da je angleška vlada, v dobi po sklenitvi angle-ško-ruskega dogovora, že opetovano očitala sovjetom, češ da ne postopajo v zmislu omenjene pogodbe. Ko je ruska vlada zavračala taka očitanja, je zmerom prosila Anglijo, naj bi blagovolila utemeljiti svoje pritožbe ter navesti kakšno prekršitev dogovora, katero je zakrivila Rusija. Anglija pa se na te prošnje in zahteve ni oziraJa; molčala je, čeprav se je bil Lord Curzon obvezal, da bo angleška vlada obvestila Rusijo o vsaki pretvezni prekršitvi pogodbe. Samo. enkrat, in sicer v letu 1924., je Anglija skušala, čeprav brez uspeha, podkrepiti svoje očitke glede nekega pisma, ki naj bi ga bil pisal Zinovjev. Tedaj je ruska vlada predlagala, naj bi se pismo predložilo strokovnjakom, da ugotove, ali ni ponarejeno; angleška vlada je ta predlog zavrnila, kar je pač pomenilo, da je hotela umakniti obdolžitev, ki se je naslanjala na ponarejeno listino. Zadnja angleška nota ne navaja nikakega slučaja prekrši-tve dogovora iz leta 1923. s strani sovjetske vlade, marveč našteva samo javne govore raznih sovjetskih državnikov ter opozarja na članke nekaterih sovjetskih listov. «Ob tej priliki treba opozoriti, odgovarja ruska vlada, da ne obstoja med ZSSR in Veliko Britanijo nikak dogovor, s katerim naj bi se bila o-mejila svoboda izražanja misli na ozemlju obeh držav». Ruska nota navaja na to protisovjetske govore, ki so jih imeli razni člani angleške vlade, predvsem Birkenhead, Churchill, Amery, Hoare in Evans. Ti govori proti sovjetom so bili vsi mnogo hujši od onih, ki jih citira angleška vlada. Povodom angleških pritožb radi govorov, v katerih sovjetski politiki razpravljajo o protisovjetskem delovanju Anglije, bi se lahko z isto pravico označile kot fiksna ideja vse one opetovane izjave angleških državnikov o vsegamogočnosti dozdevnih ruskih agentov, ki so baje povsod navzočni in ki so povzročitelji vseh težav britanskega imperija v vseh krajih sveta. Sovjetski vladi je resnično žal, da odnošaii med Anglijo in Rusijo niso taki, kot bi morali biti, vendar pa misli, da si tega pojava ni mogoče razlagati z dejstvom, da pišejo listi obeh držav v neprijateljskem tonu, kajti tako pisanje je le posledica, nikakor pa ni vzrok nesporazumi j enju. Vzrok nerednih odnošajev med Rusijo in Anglijo je poleg drugega tudi dejstvo, da vlada Velike Britanije hote ne postopa napram ZSSR tako, kakor to zahtevajo mednarodni običaji in nje zna kakor predpisujejo splošno veljavna pravila dostojnosti; i>o-služuje se neutemeljenih obdolžitev in natolcevanj, še potrudi se ne, da bi predložila dokaze ter da bi skušala rešiti sporna vprašanja diplomatičnim potom oz. na kaki posebni konferenci, marveč si dovoljuje, ko govori sovjetski vladi, uporabljati grož-in ultimatume; ker ne po-ustave ZSSR, zamenjuj« oficijelno sovjetsko vlado s rusko komunistično stranko in celo z mednarodnimi udruženji. Abnormalnost rusko-angleških odnošajev je razvidna že iz dejstva, da se vlada Velike Britanije drzne v svoji noti nastopati na nezaslišan način proti Ci-čerinu. Izpade angleških državnikov in parlamentarcev proti sovjetski državi zna ruski narod pravilno obsojati v Člankih in govorih, radi katerih se Anglija baš pritožuje. Groženj, ki jih vsebuje angleška nota, se V ZSSR ne bo nihčo ustrašil. Angleško-ruska trgovinska pogodba in vzpostavitev diplomatičnih odnošajev sta v skladu z interesi obeh držav. Če pa misli sedanja vlada Vel. Britanije, da je prekinjenje trgo-viniskih in vseh drugih odnošajev z Rusijo v skladu s potrebami angleškega naroda in da koristi svetovnemu miru, potem bo angleška vlada pač ravnala v skladu s tem svojim prepričanjem in bo sama prevzela vso odgovornost za posledice, ki jih bo taka odločitev imela. Sovjetska vlada hoče vztrajati pri svoji miroljubni politiki in želi, da bi se odstranila vsa nesporazumi jen j a. Zato bo z veseljem pozdravila vsako inicijativo angleške vlade, storjeno v interesu splošnega miru. Mnenje nn$lešKe$a tisKa LONDON, 28. Angleški politični krogi ni^o pričakovali, da bo odgovor moskovske vlade na Chamberlainovo noto tako energičen. Splošno prevladuje mnenje, da angleška vlada ne bo nič odgovorila na izvajanja Litvi nova Listi in konservativni diplo-matični krogi pa bodo še nadalje skušali prigovarjati vladi, naj prekine diplomatične stike z Rusijo. Dočim priporoča včerajšnji «Sunday Times» vzdržnost in previdnost ter naglasa, da je Rusija, kljub vsemu, vendarle velevlast, s katero treba računati, govore drugi listi o «ruski nevarnosti« in o protiangleški gonji sovjetov ter pozivajo vlado, naj na nadaljnje provokacije odgovori s prekinjenjem diplomatičnih odnošajev. Angleški kralj v Parizu PARIZ, 28. Včeraj popoldne je prispel iz Londona v Pariz angleški kralj, ki potuje v strogem ineognitu. Podal se je takoj na angleško poslaništvo, kjer bo ostal par dni. Nnročnlte „Edinost" V Tisto, da* L marca 1927. Crtica o postojnski Jiml Veliko se je že pisalo in na ši-roko raspravljalo o postojnski lami, zlasti pa v novej&i dobi, ko |e jamska uprava, odkrila svetu do sedaj nepoznan« jame, ko so vsepovsod razširili ceste in potom tisoč reklam opozorili svet na prelepi biser, ki se skriva med zelenimi travniki in senčnatimi gocdi. Kamorkoli prideš, v katerokoli državo stopi tvoja i*oga, povsod skoro poznajo besedo «Adelsberger Grotte», »postojnska jama», sedaj tudi «Grotte di Postumia». Kdaj so jamo pravzaprav odkrili, nam ni mogoče dognati. Letnice, katere so vsekane na njenih stenah, nam pričajo o lepi starosti. Tako najdemo v njej vklesane v očrnelo zidov je letnice 1200, 1434, 1323 itd. Poleg letnic najdemo tudi imena slavnih mož tedanjih časov kakor: Nortic, Kacianer, Rauber itd. Tedaj je bil pristopen le neznaten del jame, kamor so se tudi baje zatekali prebivalci o-kolnih vasi za časa turških vpadov. Ko je pa leta 1818. vodnik <":ič odkril novo ali Ferdinandovo jamo, tedaj je Postojna na mah zaslovela in privabila v svojo sredo tisoče visokih gostov iz vseh delov zemlje. V zgodovini bi našli težko kakšno poročilo o. postojnski jami. Bil je gotovo poznan le prednji del, kakor imamo dandanes še mnogo jam, katere še niso dovolj raziskane, dasi-ravno bodo morda v bodočnosti prekosile tudi Postojnsko jamo. Postojna je bila sicer v srednjem veku že večja vas, katera je stala v podnožju prastarega gradu, in bila je že leta 1404. sedež kraškega glavarja. Tudi svoj lastni grb je dobila že leta 1462: njene šole so bile ustanovljene že v 17. stoletju, a leta 1748. je postala sedež okrajnega glavarja za celo Notranjsko. Torej je bila važen kraj, takrat že precej znan. Le o jami ni ničesar zapisanega. Ko sem nekoč prebiral star nemški «Leksikon», kateri je izšel leta 1729. v Hamburgu, tedaj sem pod besedo «Adlersberg, Postojna, Pistojna» naletel na sledeče vrste: «Marktflecken, nebst einem Schlosse in Hertzog-tum Crain, C. M. vom Tries-t, allwo eine so lange unterirrdische Hole, das nocli niemand das Ende davon gefunden hat, und darinen vili Gange grosse Platze und Ab-gi unde, \vie auch allerhand ab-scheuliche Bilder zu sehen seyn. Es gehort dem Fursten von Auersperg». (Majhen trg, ležeč ob podnožju gradu na Kranjskem, 6 milj od Trsta, — kjer se nahaja tako velika podzemska jama, da je še nikdo do konca ni mogel preiskati. in kjer najdeš številne hodnike, prostrane dvorane in prepade, pa tudi vsakovrstno fcrozo vzbujajoče slike. Njen lastnik je grof Auersberg»). Iz tega kratkega popisa vidimo, kako so Postojno — Adlers-berg (iz tega. na-talo Adelsberg, kar pa nima nič opraviti z besedo Adel — plemstvo) tedaj tudi visoko v Nemčiji natančno poznali, zlasti pa jamo, katero pisatelj tako podrobno opisuje, seveda v upanju, da bo postala še slavnejša, ko se bo lahko ugotovilo, kako dolga da je, in ko se vse one «abscheuliche Bilder» nekoliko razjasnijo. Omenjeni popis je pa tudi zanimiv radi tega, ker nahajamo v njem še staro obliko «Adlersberg, Postojna, in Pistojna», to zadnje ime že popačeno. Vse pa kaže na slovensko lice tedanjega tržiča (Marktflecken), kateri je gotovo služil že tedaj kot prehodna postaja med Ljubljano in Trstom. Tako je slava postojnske jame že pred 200 leti vzbujala občudovanje v daljnem svetu in danes že vsak otrok govori o nji s ponosom in vsakdo si šteje v čast, da si vsaj enkrat v življenju o-gleda ta. prelepi biser, ki je skrit med zelenje ob vznožju slikovitega Soviča- H. K. Drobne vesti Izlet ruskih umetnikov v inozemstvo V kratkem se bo odpravila iz Rusije skupina umetnikov na izlet po Evropi. Umetniki bodo odpotovali iz Leningrada in bodo obiskali vsa glavna evropska mesta, predvsem London, Pariz in Carigrad. Za ta izlet se je do sedaj prijavilo 33 umetnikov. Nenavaden samomor ▼ Pariza V pondeljek zjutraj so opazili policisti moža, ki je plezal na Eif-tlov stolp. Ne da bi se kaj zmenil za glasne policijske opomine, je priplezal mož do druge ploščadi. Tu si je užgal cigareto in se zamislil. Nenadoma je skočil v globo ćino in se seveda ubil. Nesrečneža je gnal v smrt prepir z ženo. O. najvišji starosti ljudi Od časa do časa čitamo v listih poročila o raznih ljudeh, ki bo dočakali lepo starost sto in toliko let. Celo toliko poguma imajo nekateri, da si pripišejo nad sto kar celih petdeset let ali več. Taka poročila so v vsakem slučaju neresnična in treba jih je pojesti s ščepcem soli. Dejstvo je namreč, da so že stoletniki izredno redki. Pisec teh vrstic živi v fari, ki Šteje osem vasic in v vseh teh osmih vaseh ni bilo v poslednjih sto letih nikogar, ki bi bil prekoračil stoto leto svoje starosti. Najstarejši, ki je znan, je umrl med devetindevetdese-tim in stotim letom. Poskusite zdaj razmišljati vsi, ki Čitate te vrstice, če je bil v vašem kraju kdaj kak stoletnik. Videli boste, kako silno redki so, če jih je sploh kaj. Dejstvo je namreč, da se vsak starček rad pobaha z večjim številom let nego jih v resnici ima. Trdil bo rad, da se spominja dogodkov, ki so se vršili pred sto leti, a resnica je le, da je o tistih dogodkih le slišal govoriti, ko je bil mlad, sam pa jih ni bil deležen. Ista stvar se dogaja pri tem kot pri takozvanih «velika-nih», ki so bili nekoč na svetu. Vitezi iz srednjeveških časov so bili, kakor čujemo mnogokrat, orjaki, ki bi se z nami, mehkužnimi njihovimi potomci, igrali kakor z ajdovimi snopi. Kaidar pa gremo v muzej in opazujemo stare oklepe, ki so jih nosili tisti «velikani», vidimo na svoje začudenje, da so čudno majhni, mnogo premajhni za nas po-vprečnike. Egipčanske mumije izpre-d tisočletij so mumije pritlikavcev, če sodimo po okostjih, ki se niso posušila, kakor se je meso na njih. Davni učenjak Plinij, ki je 77 let po Kristusu izdal lepo delo «Historia Naturaiis», dvomi v njem o resničnosti visokih starosti raznih posameznikov, o katerih je šel glas, da so doživeli 150, 200 in celo 300 let. Saj tedaj niso imeli niti natančnega merjenja časa. Nekateri narodi so na primer šteli poletje za eno leto. in zimo za drugo leto. Drugi so bili spet, ki so šteli za leto vsako letno sezono. Po tem merjenju ima vsako naše leto štiri leta. Egipčani so pa šteli leta po luninih izpremembah. Njihovo leto je bilo dcJgo mesec dni in takih «let» je človek lahko doživel tisoč. William J. Thoms, knjižničar v britiški gosposki zbornici, si je bil nekoč nadel nalogo, da do-žene, koliko je resnice na trditvah, da so razni posamezniki prekoračili stoto leto starosti in živeli več ali manj let čez.,Pc dolgotrajnem in mučnem raziskovanju je dognal, da ni nika-kega dokaza, da bi kdo živel dlje nego sto in dve leti. Posledica njegove raziskave je bila, da so v pokopališču znamenitih mož v vvestminsterski opatiji sneli s stene spominsko tablico, na kateri je bilo zapisano ime Tomaža Parra, ki je u-mrl, ko je bil baje star 152 let. Ta mož je umrl v letu 1633. in ker je dosegel tako visoko starost, je ukazal tedanji britiški kralj, da ga pokopljejo med znamenite može. Thoms je dognal, da je Parr umrl med stotim in stoinprvim letom svoje starosti. Ticijan (Tiziano Vecellia), slavni beneški slikar, je štiri leta pred svojo smrtjo trdil, da je star 95 let, ob svoji smrti bi moral torej biti star 99 let, dejanski je pa učakal 86 let. Toda Ticijan je bil še skromen v tem pogledu. Ivan Tretjak iz Ros tova v Rusiji, ki je umrl pred nekolikimi meseci, je bil bolj pogumen. Brez sramu je priznal, ko je umiral, da je doživel 138 let. Potem se oglasi iz Turčije de-beloglasi Zaroaga in svečano zatrdi, da je najstarejši človek na zemlji, kajti luč sveta je zagledal že pred 150 leti. Će bi pa hoteli napraviti imenik vseh tistih, ki so s trditvami o svoji visoki starosti posekali skromnega Ticijana, bi bil ta imenik tako dolg, da bi segal od severnega tečaja do južnega in nazaj. Vse take trditve temeljijo namreč "ha besedah prijateljev ali sorodnikov, če je prizadeti o-Čak mrtev, in take besede so redkokdaj zanesljive. Celo uradno zabeležena rojstva niso vselej prava in neoporečna- Znan je slučaj, da si je sin, ki je imel tako krstno ime kot njegov oče, prilastil rojstni dan slednjega. Zgodovinarji in druge avtoritete ne trdijo, da jim je znano, koliko gtToat je mogel doživeti Človek, ki je živel v Plinijevcm čaeu, soglaSago pa. vsi v tam, da Je bila tada j povprečna Življenjska dobo mnogo krajša, kot Ja danes. IMjiane metode v negovanju otrok, boljši sanitarni pogoji in napredek v medicinski znanosti, vse to je podaljte-lo povprečno dolgost človeškega Življenja. Goopa Margareta Ana Nerv« ie Guernsej* v Angliji, ki je umrla leta 1903., je doeegla starost 110 let. Za resnico tega« Jamči Ak-tuarski aavod (Institute of Ac-tuartee). Tomaž Kmley Young, bivši predsednik zavoda, je javno izrekel svoje prepričanje, da je ta ženska doživela višjo starost kot katerakoli druga znana oseba v zgodovini sveta. - F. M. DNEVNE VESTI Ilovi porolJnlK tržoikstfl afn«ine$fl zbon Na mesto poveljnika tržaškega armadnega zbora, ki je bilo pred kratkim izpraznjeno radi imenovanja dotedanjega poveljnika tržaškega armadnega zbora za armadnega poveljnika je bil imenovan general gr. uff. C&r-lo Ferrari©, ki je služboval do sedaj v Novari kot poveljnik tamkajšnje divizije. Za danesr zvečer ob 19. uri je napovedan prihod novega armadnega poveljnika v Trst na njegovo visoko mesto. Pust Danes — dan pusta — bo deloma praznik toliko za urade kakor za trgovine. Pokrajinska fažistov-ska trgovska zveza v Trstu sporoča, da se zaprejo danes trgovine vseh vrst ob 13. uri. Po odredbi tukajšnje kvesture smejo imeti danes javni lokali, hoteli, restavracije, gostilne, bu-feti, kavarne, bari, pivnice, liker-nice in krčme odprto vso noč. Podajanje močnik alkoholnih pijač je dovoljeno le da 22. ure. Ljudske kuhinje smejo imeti odprto do 2. ure zjutraj. PRISTOJBINE V PRID DIMNI* KAR-JEM. Občinska uprava v Trstu naznanja, da je prefektumi komisar potrdil sledeče pristojbine za ometa-njp dimnikov. 1) navaden dimnik 3 lire; 2) za dimnike v hotelih, restavracijah, gostilnah in ljudskih kuhinjah § lir; 3) dimnik v industrijskih podjetjih. pri osrednji kurjavi od • doM lir za vsako ometanje; za tvorničke dimnike po dogovoru; 4) za umetno ofcganje okroglega dimnika 20 lir, za več dimnikov: prvi 18 lir, in za vsakega nadalj-nega 5 lir reč; 5) za očiščenje štedilnikov na domu: za navaden Štedilnik UM lir«« za štedilnik z dvema pečima in kotloma t lir; 6) za očiščenje peči (na domu) 2 ii*i; 7) čiščenje štedilnikov, peči, cevi po hotelih, restavracijah, ljudskih kuhinjah, uradih in skladiščih po dogovoru, najmanj pa 5 lir in največ lir. S) čiščenje kotlov in dimnih ce^ vi po idustrijskih podjetjih in pri osrednji kurjavi po dogovoru v skladu s časom in materialom, ki se porabi; 9) za čiščenje dimnih cevi in odri uSnikov pri pečeh:.starega uzor-ca • lir, novega 22 lir; za očiščenje dimnika pri peči f Ur. 10) za ogled dimnikov: prvi dimnik 5 Ur, za vsakega nadaljnega 2 liri; za odteknitev dimnika od 9 do 1» lir; 11) za postrganje kvadratastih dimnikov: Ur vsak; 12) za dela pri dimnikih po dogovoru; 13) če dimnikar vzame iz dimnika stare cevi: 1 Uro za meter; če postavi cevi:3 lire za meter; za nadzorovanje dimnikov na plin 3 lir«. _ ČaMarfil Kdor se hoče naročiti na «Sloven-skega čebelarja», za leto 1927., naj pošlje za naročnino L 18 in za poštnino L 1.25 Slovenski čebelarski zadrugi v Gorici, Via S. Giovanni 6/1, ki potem poskrbi vse potrebno* za dostavljanje lista. Dodataa priatajblma za navadne in brezžične brzojavke za v inozemstvo je določena za marec na 370%. SLOVENSKI SVETOVNI ŠAHOVSKI MOJSTER V A MIMIKI Kot je večini naših čitateljev gotovo znano, se vrši te dni v New Yorku mednarodni šahovski turnir, katerega se udeležuje tudi naš svetovni mojster dr. Vidmar. Glasom ameriških vesti je po sedanjem stanju, vodilni mojster Capa-blanca, ki ima baje tudi največ šanc za prvenstvo. Njegovi najnevarnejši tekmeci so po mnenju nemških listov Vidmar, Niemco-vič in AJjehin. Posebno našega Vidmarja osnačuje nemški tisk zelo pohvalno, posebno ie z oziram na to. da je on edini amateur in ne poklicni šahist, kot ostali njegovi tovariši. Tudi njegovi sistem igre. njegova izredna taktika in strategija poteze, posebno pa nje- bffi lam? Kfe ti« ttzma? Kako ae Je nad vofao po saHh krajih T ko so govo « mojstrstvo miru», ki ne posna vznemirjanj in nervozaosti, povzroča med mednarodno šahovsko publiko obilo občudovana), sigurnostjo pričakujemo lahko od našega svetovnega prvaka kar najboljših rezultatov in ga v duhu spremljamo pri njegovih uspehih, želeč mu obilo trofej. Sedanje stanje po četrti rundi je sledeče: Capablanea 2.H, Vidmar, Niemcović 1.14, Aljehin, Spiel-mann 1, Marshail (Amerikanac) K. Aljehin in Spielamnn imata še dve odprti partiji, ostali pa eno. Za peto rundo so določene sledeče grupacije: Vidmar-Niemcović, Spielmann-Marshall, Aljehin-C.apa-blanca. — Prihodnjič podamo posamezna ocene igralcev, v kolikor niso še znane našim čitateljem. — 9. Zora - Trst. Danes naj vsak član povpraša, kam se gre. — Čakali bodemo ob 8. uri pri obokih. — Pazite, da ne zamudite, ker pust nas zapušča. R. Iz tržaškega življenja Pcgekvien samomor mladeniča. Včeraj zjutraj okoli 8. ure sta dve mlekarici, ki sta peljali mleko v mesto, našli na trati kraj takozvane reške ceste, kakih 100 metrov od železniškega mosta v Rocolu, mladeniča, ki je ležal vznak v travi in ni kazal nobenega znaka življenja; neznanec je krvavel iz rane na desnem sencu* poleg njega, par metrov vstran, pa je ležal velik revolver. Ženski sta pohiteli na bližnjo železniško postajo in obvestili o žalostnem odkritju tamošnjega uradnika, ki je nemudoma telefoniral za pomoč rešilni postaji. Zdravnik, ki je kmalu potem prihitel na lice mesta, je dognal, da je neznani mladenič smrtno nevarno ranjen; krogla mu je prebila lobanjo na desnem sencu ter se mu zarila v možgane. Rob rane pa ni bil ožgan, kakor je navadno v sličnih slučajih; iz tega se je dalo sklepati, da smrtonosni strel ni bil izpaljen iz neposredne bližine. Po prvi pomoči je bil ranjenec prepeljan v mestno bolnišnico, kjer so ga sprejeli v kirurgični oddelek. Pri nesrečniku, ki je bil v globoki nezavesti, so poleg raznih osebnih predmetov našli listič s sledečo vsebino: «Nihče ni kriv mojega koraka. Kar sem storil, sem storil popolnoma prostovoljno^ Na podlagi tega lako-ničnega testamenta, pisanega s svinčnikom, je bilo mogoče dognati, da si je nesrečnik sam stregel po življenju, dočim se je prvi hip domnevalo, da gre za zločin. Tej domnevi so dale povod razne okol-ščine. zlasti dejstvi, da strel navidezno ni bil izpaljen iz neposredne bližine, ter da je revolver ležal razmeroma precej vstran od samomorilnega kandidata; razen tega je bila njegova suknja raztrgana pri desnem žepu, kakor da bi se bil nesrečnik s kom ruval. Pozneje pa se je dognalo, da je bila domneva o zločinu neutemeljena. Ugotovilo se je namreč, da je bil mlade-ničev klobuk osmojen na desnem krajcu, in s tem je bila skrivnostna nrav rane pojasnjena. Kar se tiče revolverja, ga je nesrečnik po obupnem činu očividno sam vrgel vstran. Včeraj okoli 11. ure je prišel v mestno bolnišnico 38-Ietni elektrotehnik Romeo Turko, stanujoč v ulici Molino a vento št. 57, ki j« spoznal v samomorilnem kandidatu 25-letnega brezposelnega delavca Viktorja Marcusa, stanujo-čega v ulici Broletto št. 183. O vzrokih samomorilnega poskusa ni znal mož ničesar povedati. Najbrž pa je Marcusa storil obupni korak radi brezposelnosti in bede; v njegovih žepih niso našli niti beliča. Stanje nesrečnega mladeniča je obupno. Žalosten konec otroka. Pred kakimi petimi dnevi se je 2-letna Marija Renko, stanujoča v ulici Molino a vapore št. 4, pri igri v kuhinji zaletela v mater, ki je baš tedaj vzela z ognjišča lonec kave. Radi nenadnega sunka se je ženska nekoliko opotekla in pri tem razlila vrelo kavo, ki je plju-< sknila mali Mariji na obraz in jo hudo oparila. Mati je sprva menila, da ne bo hudega, zato ni nesla otroka takoj k zdravniku, kakor bi bila morala. Sele v nedeljo, ko se je stanje malo Marije zelo poslabšalo. jo je prenesla v mestno bolnišnico. Toda bilo je Se prepoa-no; zdravniki niso mogli več rešiti mladega življenja. Včeraj jo ubogo otročo podleglo zastrupi jem ju krvi, ki jo nastopilo radi opakHn. V nedtljo amo poročali o dramatičnem epilogu ljubezenska zgodbe, katere ie bila iunakinia in obenem tudi žrtev $3-Ietna vdova Ema Allieh, ki jo je v soboto zvečer napadel na -ulici pred njenim stanovanjem njen snubač, 33-letni težak Anton Čuvdot — ne Čevtar, kakor smo prvič poročali — ter jo hudo porezal z nožem po obrazu. Kakor znano, je bila vdova prepeljana v mestno bolnišnico, kjer so ji izločili in obvezali rane, ozdravljive v 2 tednih, dočim se je vročekrvnemu snubaču posrečilo zbežali. Mož se tisto noč nI vrnil domov, ker je pač vedel, da ga tam čakajo policijski organi. Zdelo se je le, da jo je mož odkuril iz mesta. Toda očividno je Čuvdot menil, da je tudi tu dovolj varen, zato se nI ganil nikamor. Očividno meneč, da je njegovo nasilno dejanje kolikor toliko že pozabljen«, je pTediincČnjiin stopil v gostilno «AlTopapftio» v ulici Bosco št. 10, da bi sx s kozarcem vina pomiril pekovo vest. i"oda prišel je v paet. Krčmar, ki jt svak Allicheve, ga je takoj spoznal; zvabil ga je — Čuvdot je bil namreč precej v «rožcah» — v stransko sobo ter ga zaprl notri. Nato Je pohitel klicat policijske organe. Vrnil se je z dvema orožnikoma, ki sta čuvda-ta aretirala in ga odvedla na orož-niško postajo v ulici Istria. Pri zasHšanju se je mož tako razburil, da se ga je lotil hud živčni napad. Morali so poklicati zdravnika rešilne postaje, ki mu je z injekcijami pomiril razdražene živce. Nato so moža zaprli v varnostno celico in včeraj zjutraj je bil odveden v zapor v ulici Co-roneo. PHn napol zadušil pot delavcev. Včeraj zjutraj se je dogodila v škedenjskih plavžih huda nezgoda, ki bi bila skoro imela tragične posledice. Okoli 6. ure se je v obla-Čilnici blizu plavžev preoblačilo osem delavcev, ki so imeli nastopiti delo. Med njimi sta bila tudi 26-letni Josip Stančič, stanujoč v ulici Molino a vento št. 69, in 35-letni Fran Sluga, stanujoč v Skednju št. 288. Nenadoma je iz bližnjo peči začel puhteti v oblačiln-i-co plin, ki je v kratkem tako omamil delavce, da so se nekateri zgrudili onemogli na tla. Na lice mesta je bil nemudoma poklican sdravnik rešilne postaje, ki je moral podati svojo pomoč petim delavcem. Trije so se kmalu toliko opomogli, da so šli na delo, Stančič in Sluga pa sta bila radi zaduženja po vodikovem plinu še tako slaba, da so ju morali prepeljati v mestno bolnišnico. Stanje Stan-čiča je precej nevarno, dočim bo Sluga okreval — ako ne nastopijo kake komplikacije — v 5—G dneh. Iz tatinskega dnevnika. - Dva vloma in druga zllkovska podjetja. - Okoli 40.9M Ur plena. Predpustni čas, ko je vrvenje na mestnih ulicah živahno do poznih večernih ur in ko rogovilijo okrog razne pustne šeme, je kaj prikladen za razne tatvine. Razume se, da zlikovci nikoli ne zamudijo takih prilik. Predpreteklo noč so izvršili v enemu izmed najbolj obljudenih delov mesta dve drzni tatvini, pri katerih so ugrabili nenavadno bogat plen. Ob nedoločeni uri so se s pomočjo ponarejenih ključev vtihotapili v vežo hiše št. 4 v ulici Paduina, od koder so skozi stranska vrata, ki so jih vlomili, prišli v erarno skladišče tobaka. Tu so vse prevrgli in prebrskali; vlomili so mnogo zabojev ter pobrali iz njih veliko količino raznovrstnega tobaka in finih cigaret v skupni vrednosti okoli 33 tisoč lir. Toda zlikovci očividno niso bili še zadovoljni z bogatim plenom. Ko so končali «delo» v skladišču tobaka, so prevrtali zid, ki loči to skladišče od skladišča likerjev tvrdke Della Torre. Skozi luknjo so odnesli večje število steklenic raznih finih likerjev in precejšnje število znamk v skupni vrednosti okoli 4000 lir. Blagajne v kateri je bilo spravljenih okoli 5000 lir v gotovini, se pa niso lotili, ker očividno niso imeli potrebnega vlomilskega orodja, ali ker jim je nedostajalo časa. Ko so zbasali bogati plen v vreče, so jo zlikovci nemoteno odkurili. Drzni tatvini sta bili odkriti včeraj zjutraj. O stvari je bila obveščena policija, ki sedaj pridno poizveduje za drznimi zlikovci. — V isti noči so zlikovci preplezali zid pred hišo Kože Scop&ni v Barkovljah - Bovedo št 252 in tako prišli na dvorišče. Od tu so zlikovci vlomili v pritlično shrambo, kjer so ukradli za kakih 1000 lir perila in oblek. Sedaj iščejo zlikovce barkovljan-ski orožniki, katerim je bila javljena tatvina. — Poštni oficial Henrilf De An-gelis, stanujoč v Kolonji in Monte Fiascone št 131, je včeraj javil orožnikom na tamošnji postaji, da so neznani zlikovci čez noč vlomiti v kurnik na njegovem vrtu ter pobrali 10 kokoši, vrednih 150 lir. — Tudi zasebnica Lucija Erk, stanujoča v Skednju Št. 691, se je včeraj pritožila orožnikom, da so ji neznani prijatelji okusne pečenke čez noč izpraznili kurnik, v katerem s© je prejšnji dan še razlegalo veselo kokodakanje pohlevne kokošje družine, broječe 14 kljunov. Brkova je oškodovana za 240 lir. Pitfte pri tla ]• postna aa> mam bil »peha sit, letos Maj rf fe Movak ido-Mlite tn Uaf J« mM lj«t pora poiihai knjiga ■atleas. SI 11 ie oddal I L pofTMjenikii* TELESNA VZGOJA SPORT «T. V. K. Sirena* priredi danes v prostorih «&zest slor» v Barkovljah pustni večer, ki začne ob 18. uri. Toimmasao - Adrla 2-0 (M. Ako sc ne motim, sem pred časom imenoval četo Tomraassa nekakim «deus ex machina« našsga prvenstva — danes bom šel Še dar« lje in mu nadel modernejše iror. Gor-jup se je s to tekmo zopet začel uveljavljati v našem sportu in reči se mora, da je zadovoljil popolnoma. Ima pa nekaj beograjskega v svojem načinu igranja in to marsikateremu ni simpatično. Jo to takozvano «trganj<*>». ki spravlja v nemajhno nevarnost pilčali pro* tivnikov. Kronika tekme ni preveč zanimiva, ako tudi je bila tekma nad vse živahna. Skozi oba časa se je opažala sunkoma le pozicijska premoč ene ali dru^e čete, pos* bno Tommasea, Ki je živel celo tekmo v znamenju precej močnih strelov svoje lastne brambe. Tehnične premoči ni bilo ne na eni ne na dru&i strani, ker prave tehnične igre ni bilo. V prvem polčasu je igra bilansi-rana in konča enakovredno (0-0). Tu je Adria zaigrala par neodpust-nih prilik. Tudi Tommaseo jc prišel do lepega streljanja in si pokvaril svojo pozicijo. 13. minuti drugega polčasa je padel lep gol za Tommaseo. Izvov imel v lepi krilski akciji. Zazdelo se je, da bo ta goal za Tommaseo usoden, kajti trenotna reakcija Adrije je bila strašna. Toda ne Ku-pena I, ne Saksida I. v svojih strelih ne najdeta vrat. Tonnnasec skuša živeti na svojem goalu i« vzdržuje 4 do 5 halfov. Vendar pride napad istegn še enkrat do plo-donosnega strela. Proti koncu tekme lahka premoč Adrije. S. R. Igrišča v Roccla. Obzor - Adrin. V nedeljo 0. marca se srečata nn igrišču v Kocolu prvi četi goriome-njenih društev v prvenstveni tekmi. Obzor, kateri je v tur-tekmi delil točke z Adrio, Lo v nedeljo napel vse svoje meči in skušal s tem poravnati prejšnjo tekmo. Tekma kot taka naai obeta biti zelo zanimiva, ker se bo po rezultatu sklepalo, katera četa si pridobi letošnje prvenstvo. V nedeljo naj vsa tista masa ljudi, ki je obiskovala tekme S. U. in Z. M. D., zopet pride pogledati igrišče Rocol, kjer jim bo dana prilika opazovati našo mladino v l esnem boju za odločitev, kdo postane prvak letošnjega prvenstva. Obiščimo torej v nedeljo igrišče v Rocolu! S. K. Orjent. V nedeljo 6. t. m. se bo vršil v Rocolu ustanovni občni zbor te društvene skupine. Klub Lo nutfil vsakovrstnemu članstvu možnost primernega udejstvovanja na vseh poljih. Program je bogat in delati zanj bo radost vsakega bodočega člana S. K. Orjent. Vabijo se vsa bratska društva, naj bodo v čim večjem številu zastopana, da se seznanijo z delom in udejstvovanjem rocolskih športnikov. Preds. pr. odb. 3. F. Iz tržaške pokrajine TOMAJ V nedeljo dne 13. februarja se je vršil pri nas občni zbor hranilnico in posojilnice. Dolgo so naši občani in občani sosednih občin pričakovali ta občni zbor, ker se je zdelo, da bo zanimiv in bo prinesel pri posojilnici važne spremembe. Cele tri tedne pred občnim zborom so agitatorji pridno obiskovali različne vasi in propagirali vsak v svojem smislu. Pričakovanje občnega zbora je bilo vedno bolj napeto. Točno ob 2. uri popoldan je predsednik J. Vran otvoril občni zbor; takoj ob obnovitvi pa so voditelji Vranu nasprotne struje poskušali izsiliti glasovanje, da bi videli, ali so v večini ali ne.. Občni zbor je tedaj soglasno obsodil vodstvo dosedanjega predsednika, kar j« tega tako zmedlo in prestrašilo, da je pobasal nekatere poslovne knji-gw, ki jih Je prinesel s seboj, in jo popdhal i* zborovanje dvorane; iskal j« refiitve v b-su. ker je hotel na vsak način ostati aa s v o- V Trsta, dne 1- marca 1M7. }em mestu pri posojilnici. Organi javne varnosti, ki so slišali zahtevo večine članov, so predsedniku to namero preprečili in odvzeli knjige ter jih izročili namestniku predsednikovemu, ki je nato dalje vodil občni zbor. Ko je bivši predsednik zapustil zborovalno dvorano, je občni zbor soglasno izrazil svoje zadovoljstvo s tem. Od tega trenutka dalje je občni zbor mirno in preudarno odobril precej predlogov, ki so za posojilnico velike važnosti. Tu di so nekateri člani ostro napadali delovanje bivšega predsednika in z dokazi podpirali ta svoja izvajanja. Pri volitvah je bil soglasno izvoljen za novega predsednika g. Turk Anton mlajši iz Sepulj; v upravni odbor pa so bili izvoljeni: Škerlj Jožef iz Tomaja h št. 47, Sirca Viktor iz Godenj 17, Suc Ferdo iz Skopega 45, Bole Anton iz Koprive 32, Zlobec Andrej iz Po-nikev 35, Žgur Rudolf iz Kazelj 33, Kuret Alojz iz Utovelj 10; v nadzorstvo so bili voljeni: Kosovel Anton iz Tomaja 113, Cefuta - Uc-man Anton iz Tomaja 71, Stok Alojz iz Dutovelj 20, Vrabec Jože iz Koprive 14, Zvab Anton iz Kre-pel j 20. . Predaja hranilnice in posojilnice se je izvršila takoj naslednji dan. KraŠevci, prinesite svoje prihranke v našo domačo hranilnico, ki vam bo v potrebi priskočila na pomoč in vam nudila za vaše vloge popolno varnost! _ Dne 23. februarja smo dobili v naši občini novega poteštata v osebi g. profesorja Serafinija. Vesti z Gsržškega Goriške mestne vesti Smrtna kosa. V pondeljek zjutraj je umrl vele trgovec g. Anton Orzan, poznan cd naših trgovcev po deželi- Slovo. Ni v nas toliko trdosrčnosti da bi privoščili danes zvečer komur si bodi čmerno samotarjenje v domači osamelosti, ki bo pač množica veselili obrazov jemala v Trgovskem domu slovo od pustnega časa. V sakemu bo dano, da se bo na svoj način poslavljal eni v vinski zgovornosti drugi v smehu mladosti. Za zadnje dezorijentiran-ee brez vabil je na razpolago skrbeče srce Lojzka^ Komjančeve-ga v ulici sv. Klare 6. že ferli. Namreč Španska muha, katero jaha g. Košuta. V treh, štirih etapah bosta v Gorici, takole do sobote zvečer prav gotovo. Pri usi-dranju v Trgovskem domu bo čakala množica ljudi in tudi vi, ki to citate. _ BILJE. « Smrtna kosa. Prejšnji teden je umrl na kapi upokojeni finančni respicijent, Josip NVindišer. Znan je bil daleč okoli in vsi so ga vzljubili, k?r je bil blaga duša. V nedeljo so ga pokopali ob veličastni udeležbi vseh njegovih znancev in prijateljev. Pokojni Windišer je bil Šta-jerc iz Ptuja in je živel že več let med nami. Bilo mu je osem in pedeset let. RIHEMBERK - j fc Iz društvenega življenja Pri nas sta se združila oba delujoča pevska zbora, t. j. prejšnji stari Prosvetnega društva ter novoustanovljeni, katerega je vodit odhajajoči g. učitelj^ Benko, v eno močno skupino, ki šteje do (JO oseb. Zbor poučuje g. VaTenčič. Tako je lepo. V združenju je moč! Cepljenje sil pomeni dandanes le ogromno mora J no škodo našemu narodu, ki je zelo stiskan že od drugih strani. Rihemberčani so dali s tem lep zgled skupnosti in vzajemnosti, ko gre za dobro stvar. BRJE _____ Poštne razmere Pred vojno smo dobivali pošto iz P.ihemberka vsak dan. Sedaj, komaj vsak drugi dan, kot da so Brje kje visoko v gorah, v snegu. Dostikrat se prigodi, da »e kako važno pismo dobi v roke, ko je že prepozno. Ali bi se ne dalo temu od pomoči? Cemu ne nosi pismonoša pošte iz Rihemberka vsak dan kot nekdaj? Izseljevanje. Do vojne Brje skoraj niso poznale te bolezni, a zdaj je postala skoraj nalezljiva. Vsako leto jih odide več ali manj čez morje v Južno Ameriko. Prijatelj zvabi prijatelja, znanec znanca, in tako jih gre vedno več. Tudi od našega društva jih je šlo nekaj najboljših, katere zelo pogrešamo. Čujemo, da so tam doli v družbi z drugimi Vipavci ustanovili pevski zbor in tamburaški krožek. Vsa čast jim, da se tudi v tujini zavedajo pomena društvene izobrazbe. Iz Brij se nahaja v tujini nad 35 oseb. K izseljevanju silijo ljudi največ današnje razmere, ki so splošno neugodne. Da bi se le to število ne povečalo! UUBINJ V noči med torkom in sredo Je izbruhnil blizu naše planine Pod Kukom velik požar, ki je uničil velik del gozda, ki se razprostira blizu omenjene planine. V torek zvečer je nebo na oni strani nekako zagorelo in se razsvetlilo kljub temu, da je bil večer meglen in radi tega temen. Spočetka se m moglo misliti na kak požar, toda pozneje, ko se je to ugotovilo, je v naši vasi nastal strah, da morda goii bodisi na planini Lomu ali Pod Kukom. Pozneje, ko se je stvari prišlo na jisno. se je tudi prebivalstvo v vasi pomirilo. Razburjeno je namreč še vedno od zadnjih nesreč in vsaka malenkostna stvar nas vznemiri. Vaščan. VOLARJE. Preteklo sredo se je poročil član našega prosvetnega društva «Pla-nika», Leban Jožef. Mlademu paru želi društvo in vaščani obilo sreče! — Naše prosvetno društvo se je t u Ji prebudilo nekoliko iz dolgega zimskega spanja k svojemu delovanju. Pripravlja se sedaj prav pridno na pustno priredite M, na pustni večer, ki naj bi se vršil sa-za krog članov društva. Mi pridobilo bratsko društvo «Pla-ninka» na Pečinah. — Člani «Ci-talnice». VRTOJBA Oslovski koiolj. Ponekod razsaja influenca in druge podobne epidemične bolezni primerne za odrasle ljudi, pri nas pa mali ubogi otroci vznemirjajo svoje skrbeče stari še cele dolge noči z votlim oslovskim kašljem. Že trije ubogi malčki so izdahnfli v preteklem tednu kot žrtev te otročje bolezni. Najhuje razsaja ta bolezen v nižjih ljudsko-šolskih razredih ter posebno v otroškem vrtcu, kjer je pravzaprav izbruhnila in se razširila med ostalo otroško prebivalstvo vasi. mo vaščani pozivamo fante, da naj gredo prav pridno na delo, ker le tako bomo tudi mi dobili vtis, da tudi kultura, za katero se dela po društvih, nam je vsekdar koristna. Vaščan. PODMELEC V sredo se je poročil Kiko|j reti lesno skladišče g. Laharnarjk Jakoba in hlev g. Kade na Ilovici. V kratkem času sta bili poslopji v ognju. Požrtvovalni sosedje niso zamogli več kot obvarovati sosedno poslopje ognja, posebno leseno zgradbo g. Laharnarja. — Ob tej priliki smo bridko pogrešali lastno požarno brambo, s katero razpolagajo skoro vse sosedne vasi — nekatere tudi manjše k-t naša, na pr. Grahovo, Podbrdo. Vse štiri vasi: Podmelec, Kneža. Ilovica in Klavže bi to pač zmogle. — Oba prizadeta gospodarja sta bila k sreči zavarovana. PRAPETNO BRDO PRI ŠT. VISKI GORI V sredo se je bil poročil Kikelj Viktor, zelo delaven član in odbornik naše «Citalnice», z Lucijo Laharnar iz Kala pri Pečinah. Želimo obema obilo sreče, vsi člani društva v novem stanu, čeprav je zadela s tem našo «Citalnico» nenadomestljiva izguba in bi bila nekoliko bolj opravičena ona, da bi od srečne neveste zahtevala «odkupnino», kakor pa prapejska dekleta. Svatfca je bila nad vse bučna in vesela kot se spodobi, ko se moži najbogatejša «verbca» v vasi s tako zastavnim fantom.^ Vršila se je z ljubkimi domačimi šegami. ki so tu še vedno v veljavi: pri rvatbi je igral naš d»-uš'veni *orkester», prapejska dekleta so gradila nevesti, ker jim je pobrala brhkega fantn. kjlški fantje so pa po starih običajih našemljeni branili novoporočencema vstop v novi dom. — Upamo, da bo s poroko Znanost in umetnost Najnovija sveska »Bankarstva« (mart 1927.) Primili smo najnoviju svesku (mart 1927) ovog velikog ekonomskog časopisa i nalazimo u njo*, pored ostaloga materijala, sledeee originalne članke i rasprave: Ljub. St. Kosier: Bez ekonomskog kompasa. Francesco Nittir Italija i Balkan: Dr. Ivo Tartagba: Savez gradova, prof. Bran. B. To-dorović: Naš ratni dug u Americi, Dr. Bogdan Marković a Novi državni bužet i naš finansijski položaj, Dr. Ivo Politeo: Hitna potreba vanstečajne privredne nagode, ing. Konstantin Cukuković: Državne domene i dinar, Ernest Grimwald: Zajedničke ili odvojene komor*, Dr. Vidan O. Blagojević: Pravm značaj i tehnika naših finansij-skih zakona, Josip Selak: Naša drvna industrija, M. Kus-Nikola-jev: Marimilian Harden: Drago Potočnik: Jedna potreba. — I ovaj broj imade nekoliko odličnih karikatura od Serg. Mironovi-ća i to glave poljskog političara Paderevskog. predsednika beogradske burze Voje Marinfcovića, oredsednika udruženja banaka, Vlade Markovića, nadalje crtež ita-lijanskog grafičara Talmana o koncentraciji kapitala, opširnu hroniku itd. — . List izlazi mjesečno, vec četiri godine, a godišnja pretplata stoji 250 dinara, unapred. — S. M. Gospodarstvo AMERIKA IN EVROPA Gospod Emmjrn je v "Edinosti» z dne 15. t. m. priobčil članek pod lepo zvenečim naslovom «Evropa in Amerika». Raz-motrival sem precej dolgo, kaj pravzaprav hoče s tem člankom, in prišel do zaključka, da je hotel podati razliko med ameriško in evropsko industrijo. Pri tem* pa je menda v naglici pozabil na nekatere temeljne razlike in naj mi zato dovoli, ako jih jas podčrtam. Soglašam z Emmynovo trditvijo, da se je ameriška industrija tekom vojne silno razvila. K temu koraku pa ji je pripomogla svetovna vojna, naravno bogastvo njene dežele in obilica kapitala, s katerim je pri pomanjkanju delovnih sil mehanizirala svojo industrijo do poslednjega delavčevega zamaha. Kapital je bil ona sila, ki je v ameriški industriji ustvaril «tip» in »normalizacijo«, kapital je bil ono sredstvo, ki je industriji pomagalo, da je s silno reklamo ubila Amerikančevo individualnost. Amerika, pa ni ustvarila razen velikopotezne enoličnosti industrijskih izdelkov ničesar drugega. Gospod Emmyn bi moral ta kot gospodarski strokovnjak prav dobro vedeti. Blagovna lakota je po končani vojni pomagala Ameriki, da je z lahkoto osvojila svetovna tržišča. Toda ta pojav je trajal približno le tri leta, torej tako dolgo, dokler si evropska industrija ni vsaj deloma opomogla. Ko pa je Evropa nekako v letu 1921. ponovno silila s svojimi visokovrednimi industrijskimi izdelki na svetovna tržišča in celo v same Zedinjene države, so se slednje napram Evropi zavarovale z zaščitno carino in le tedaj opazile, kaj zamore pri človeku z razvito individualnostjo neenoličnosti industrijskega izdelka. Ameriška industrija je pa kljub temu hotela ohraniti svojo konjunkturo In je raditega v notranjosti države vpeljala sistem kupovanja industrijskih izdelkov na delno odplačilo, sistem, ki je še danes v veljavi in ki drži industrijo nad vodo. Gospod Emmyn pa se je silno urezal s trditvijo, da bi Evropa mogla konsumirati ameriške produkte (mišljeno industrijske produkte) samo pod pogojem, ako ameriški izvoz dovoli evropskemu uvozu dolgoročne kredite. Na ta način pozablja gospod Emmyn, da smo Evropejci ljudje s silno izoblikovanimi potrebami in da nismo do^ stopni ameriški šablonski enoličnosti, torej nedostopni «tipu» in «normalizaciji» industrije. Kam pa bi potem spravili tako velikanske množice strokovno visoko izšolanega evropskega delavstva? Gospod Emmvn, ki v Ameriki gleda vzor industrije, naj bo prepričan, da bosta ameriški I «tip» in «normalizacija» Ameri-slejkoprej ubila, kajti tudi Azija in Rusija, o kateri toliko govori, niste dopostni enoličnosti industrijskih izdelkov. To bi g. Emmyn moral prav dobro vedeti, če le malo zasleduje tržišča. H koncu naj še omenim, da Rusija že dolgo vrsto let ni več žitna zalagateljica Evrope. Em-myn naj vzame statistike v roke, pa se bo o tem prepričal. Fr. CotiČ- Predznambe in naročila je poslati na naslov: Tržaška kmetijska družba v Trstu si Tom blanca 19. Semenski krompir Iz Jugoslavije. Semenski krompir «Oneida» iz Jugoslavije je dospel. Posamezne naročnike ki so naročili blago pustiti v skladišču vabimo, da ga čimpreje dvignejo. Krompir zgodnji Rožnik je bil v sredo odposlan iz Jugoslaveje, ter mora biti vsak čas v Trstu. Ob dospetju bomo takoj javili v listih. Tržaška kmet družba v Trstu ul. Torrebianca 19, Tel. 44-39. BERLITZ-SCHOOL vodi v vseh jezikih. Via Fabio Filzi 23, pouk in pre-237 BORZNA POROČILA. Trst, 28. februarja 1927. Amsterdam 910-920, Belgija 312-322. Francija 89-89.75, London 110.40-110.90; New York 22.70-22.90; Španija 378-388, Švica 434-444, Atene 29-30; Berlin 536-546, Buka-rešt 13-14; Praga 67.50-68; Ogrska 395-405, Dunaj 320-330, Zagreb 39.75-40.50. Vojnoodškodninske obveznice 61.90. DAROVI V počastitev spomina blagopo-kojnega č g. Antona Coka daruje Štefan Ozbič iz Opčin 20 lir «Dija-ški Matici». Darovalcem iskrena zahvala. ZLATARNA Corso 47 (Jekarna Rovis) popravlja, prodaja in kupuje zlato, srebro po poštenih cen.-.h. Govori se slovenski. ( ,__23* MANENI harmoniji, avtomatični kla-PMiniM, virji. novi. zajamčeni, iz prvovrstnih tovarn. Piačanje na obroke. — Riosa. Trst, Valdirivo 24. KVAS najboljše vrste Soc. LifJur3 Lora-barda po L 5.30 kg. pri F, Raubarju v Ajdovščini. 256 PO VIŠJIH cenah kot vsaka druga kupuje srebro, zlato in briljante zlatarna Portici Ponte Fabra. 267 PRVOVRSTNA šola za šivanje in krojenje. Odpretje 5. marca. Donda Klampfe-rer, Via Lavatoio 5. 275 SAMO potom energičnega zdravljenja z Glvkolom se ozdravi glavobol, šibkost, uinvkrvnost. chnemojMost. Izdelek lekarne CasltrlJr.uoviclt, Trst, Via dei Giu-liani 42. _ MOTOCIKLISTI! V novoodprti prodajalni Cremascoli, Via S. I.azzaro (za cerkvijo sv. Antona) dobite vse potrebščine. Motocikli Guzzi, Bianchi, Gilera, Har-lev-Davidson in Harlette (motor Puch). 3 17 BABICA avtorizirana sprejema noseča. Govori slovensko. Slavec, via Giulia 29. 265 SEMENA, KMET. POTREBŠČINE Tržaška kmetijska družba v Trstu ima v zalogi: a, vrtna in poljska, dospela iz Nemčije. STave in detelje zajamčene zadnjega pridelka, detelje brez prede-nice. Razno kne ::ttjsko orodje ročno in vpreSno; pocinkano žico za vinograde, šape okoličanske in kraške, železne vile, grablje, cepilne nože, drevesne škarje, ter ra-zno drugo orodje. Drevesni karbontlej ali tendrfrr, preizkušeno sredstvo zoper škodljivce in zajedavce sadnega drevja. Umetna gnojila. Mešanica za krompir, superfosfat, kalijeva sol, amonijev sulfat, čilski soliter. Čebelarske potrebščine nam dospejo v kratkem. ŽVEPLO IN MOBBA GALICA Bliža se čas preskrbe. Ne zamudile določiti vašo potrebo. Cene modri galici, nemški v sodih, smo ifolsHfl za naročila, ki dospejo do mdnfrgn t. m. po lir šterlin 21.lt, cif Trst, neecarinjene. NSKI OVES IZ ČEŠKE so naročila le do zadnjega t. m. SEMENSKA AJDA Vsako leto je tefcko dobiti pravo semensko ajdo. Vzroki: prepozna naročila. KOSE ZNAMKE «MERKUR» Zadruge in preprodajalce, kateri petrefemfefo vošfe število kos «Mer-kur», vabimo, da prijavijo množi, ne, ki Jo bodo potrebovali, ker bomo narodu le toliko, kolikor predvidevamo, da Jik lahko oddamo. ZENNARO & 0ENTILL1 TnCT Skladišča: Via P. L. da Palestrlna 3, tel. 225. Frodaja na drobno. TRST " Piazza in Via Renalo Imbriani, tel. 2689. Prosta luka: Skladišče 4 Največja skladišča julijske Krajine tnzemskeua porcelana stare in odlikovane tovarne RICHARD-GINOR! Doccia (Firenze) . .kladiš« za tranzit in Izvoz porcelan«, lončevine, fnstalov stekli namiznih in toiletnih servisov, dainižan, črnih, belih in zelenih steklenic za lekarne. MP%H ||fa _ Velika partija porcelanastih krožnikov PRILIKA S za dom In restavracije. Cna za dva plitva is en globab mozaik Lit 9*60 Velika zaloga majoliCnih umetnin, potrebliin za razsvetljavo, cevi za svetilke tuli-oanov in klobukov za elektriko, kovinastih potrebščin in vseh drugih potrebščin. Steklene Sipe. prozorne in barvane v vsaki meii, debelosti m kakovosti Oi talne šipe, bele in barvane, katedralne, kristali v debelosti 40 mm. Pobriše tomobUe, navadno steklo za pode. debelo do 40 mm. Imitacije kristala do 2 širokosti in 4 metre visokosti, debelega 4 */« do 6 mm. Ustna tovarna za izdelovanje in brušenje zrcal, zvez v svincu in medenini, zatem-nenih šip potom kisline ali peska. Delavnica v lastni hiši v Rojanu Cene zmerne. Največja prikladnost. Na zahtevo ceniki in proračuni brezplačno mar Govori se slovenski Ornameu-za av-metrov PODIalSTE (64) V. I. KRIŽ ANO VSKA: ■ EMEZA ROMAN Na prvem uličnem ovinku je najel voz in kmalu sta s slugo brez ovir prišla v knezov vrt. Noč je bila temna; z največjo previdnostjo sta šla skozi gosti drevored, in ko sta prišla k terasi, je Etien tiho zakašljal. Cez nekaj trenotkev tišine so se na polžastih stopnicah zaslišali hitri in lahki Martini koraki in pojavila se je Marta, vsa bleda in tresoča se, z detetom v naročju. Molče se je zamena izvršila, nato je sobarica izginila, a tajna obiskovalca sta se napotila k izhodnim vrtnim vratom. Ko se je Samuel vrnil v svojo sobo, je moral najprej preobleči otroka v perilo s-vojega sina. Ko je odgrnil odejico in zagledal otroka izdajalke in obsovraženega tekmeca, mu je čudna mešanica občutkov ljubosumnja, obupa in sovraštva stisnila srce, ki je ostalo hladno, ko se je ločil od sina. V otrokovih potezah ni bilo najmanjše podobnosti z Valerijo, toda to je bil njen otrok... V tem hipu se jc dete prebudilo in zajokalo, a ob zvokih tega otroškega glasu se je bankirjevo sovraštvo naglo poleglo ter se izpremenilo v sočutje in ljubezen; prizadevii si je na vse možne načine umiriti otroka, ki je kmalu vnovič zaspal. — Počakaj me tu, — je rekel Etienu, — takoj ti dam, kar sem ti obljubil. Ruta in babica stsu še vedno »pali in. čez nekaj trenotkov je bil degradirani knežič položen v zibelko, v kateri se je moral prebuditi kot judovski milijonar. Ko se je Samuel vrnil v svojo sobo, je vzel iz žepa knjižico čekov, odtrgal iz nje dva lista, ju izpolnil ter izročil Etienu. — Tu je eden zate, drugi za Marto; tu označeni vsoti prejmeta, kakor hitro predložita ta lista državni bamki na Dunaju. Toda moram pripomniti, da bi utegnilo tako nenadno obokat en je vzbuditi tu kakšen sum, zato bi bilo pametno, da zapustita te kraje. Sluga je pogledal na lista in pobledel, ker ga je višina vsote presenetila. — Ali, baron, darežljivi ste kakor kralj! — je rekel ter hotel prijeti barona za roko, da bi mu jo poljubil. — Kar se najinega odhoda tiče, sva se že sama za to odloČila. Zdaj ko sva bogata, kakšno veselje bi imela iiveti tu, kjer naau poznajo kot slugi! Marta ima strica v Ameriki; tja poj deva takoj po poroki. Ko je Samuel končno sam ostal, se je vrgel na posteljo in najraznovrstnejša čuvstva so ga vznemirjala. Prvi korak k maščevanju je bil napravljen; a bodočnost je obetala še mnogo. «Resnično, če je vrag, tedaj mi je bil pomočnik pri tej stvari, — je za Šepetal bankir z občutkom potolažene maščevalnosti. — Celo človeka, ki sta bila edina moja sokrivca, in katerih prisotnost bi mi utegnila postati neprijetna, bosta za dolgo časa ostavila Evropo!» Zdaj se moramo prenesti za dve leti naprej ter na kratko omeniti glavne dogodke, ki so se izvršili v življenju obeh mladih parov ta čas. Ko je Ruta ozdravela, je bil bankir prisiljen nadaljevati tisto vlogo, ki jo je slučajno prevzel nase ono noč, ko je žena odprla oči v tre not ku, ko je vlival uspavalne kapljice v njeno čašo. Samuel je bil torej ljubezniv in prijazen, toda mlada Žena, ki ga je strastno ljubila, je kaj kmalu začutila:, da so bili ti ljubezenski znaki od njegove etrani neiskreni, ker njegova prijateljska dobroti j ivost je komaj zakrivala popolno ravnodušnost. Mlada žona je bila obupana in je jokala; ker pa se je prepričala, da taki nastopi samo oddaljujejo Samuela od doma, se je zaprla vase in iskala tolažbe v svojem otroku, ki ga je oboževala. Toda značaj mlade Judinje je bil preburen, da bi se udala trpeči podložnosti; bila je užaljena v vseh svojih občutkih in polagoma je postajala ljubosumna in začela je moža sumničiti. Nevoljno in nezaupno ga je zasledovala ter si govorila, da posveča svoje pogoste odsotnosti z doma gotovo njeni srečni tekmovalki. Tudi Raulov in Valerijin zakon ni bil srečen. Nesrečne besede, ki jih je Raul slišal tistega pomembnega večera na Kirchbergerjevem plesu, so ohladile goreče in zaupno knezovo srce. Začel je sumničiti ženo, da goji morda na skrivaj ljubezenska nagnjenja k tistemu Judu z bledim obličjem in bleščečimi očmi. Pri teh mislih sta za-kljuvaJa v njem srd in ljubosumnje. Strah, da hi žena, ki jo je oboževal, utegnila misliti še na koga drugega razen nanj, da bi četudi za trenotek stavila njega, kneza O., v isto vrsto z bogatim oderuhom, je silno vznemirila njegovo srce. Ves razredni ponos in aristokratsko naidranje, ki ga je pridobil z vzgojo sta se oglasila v njem z ne- pričakovano silovitostjo. Besno je preganjal Jude,' kjerkoli je naletel nanje; vse Jude, ki so imeli kakšno delo na njegovih posestvih, je neusmiljeno zapodil; isto čuvstvo ga je pognalo k temu, da ni hotel rešiti malega Boruha, on, ki nc bi pustil utoniti psa. Toda za to dejanje ga je pekla vest; bil je nezadovoljen sam s seboj in z vsemi in to je dajal čutiti tudi ženi. Toda divna lepota mlade žene je še vedno vplivala na kneza in včasih se je zdelo, da se je vsa njegova ljubezen vnovič obudila. Z rojstvom otroka se je izvršila v njem srečna izprtmemba; dvaindvajsetletni oče se je Čutil srečen in ponosen, ko je videl naslednika svojega imena. Izkazoval je ženi vso prejšnjo ljubezen in pozornost. Zdelo se je, da je prejšnja ljubezen nanovo V njem oživela, in morda bi bilo prišlo do končnega, pomirjeni a, ako bi ga ne bil nepričakovan do, godek nanovo razburil in vzbudil v njem prejtoj*. sumničenja- Bilo je kaka dva meseca po otrokovem rojstvu. Valerija je sedela za toaletno mizo; knez jo je prišel nekaj vprašati; v pogovoru je meha^ nično vzel z mize medaljon s svojim portretom, ki ga je Valerija vedno nosila, in ga odprl, toda ko je pogledal na ženo, je zapazil, da se je vznemirila. — «Daj mi medaljon, da si ga nadenem. _je rekla Valerija in naglo iztegnila roko. Todau vedno tleča Raulova nezaupnost je nanovo zaživela in, natančno ogledujoč medaljo«, je dejal: — Dam ti ga čez uro časa. — Kakšna neumnost! To je predmet, ki ga vedno nosim, navadila sem se tako nanj, da s^ ne maram ločiti od njega niti za minuto! tEDDf08T» T Trsta, dno 1. marca 1927. RAZNE ZANIMIVOSTI Nereijetnio^ a Brookline ie srednje veliko aiesto nedaleč od Bostona (Zeti in j ene države). Staje okrog sedem in Štirideset tieoč prebivalcev in ga mnogi imajo za najbogatejše me&to v Zedin jenih državah. Brookline še ni imel doslej nobenega kinematografa, da^i so se tu pa utm toda. le mimogrede kazali filmi. 0d leta 1921. je pa tudi to prepovedano in se ne smejo vršiti nobene filmske predstave. V omenjenem letu je namreč odločil plebiscit meščanskega prebivalstva, da mesto ne sme nuditi kinom nobenega zavetišča. Pri glasovanju se je izrekla ogromna večina proti filmom. Brookline so torej lahko ponaša, da ni bilo v njem že pet let nobene kinem&tografične predstave, in je menda v tem oziru edino mesto na svetu. Kako je Izak Filmberg postal — mati. Pred 32 leti je ubožna Židinja v Varšavi povila čudno dete, o katerem ni hilo mogoče ugotoviti, jeli moškega ali ženskega spola. Zdravniki so naposled izjavili, da je dotr hermafrodit. pri katerem so moški organi močneje razviti liCgo ženski. Mati se je seveda ravnala po razsodbi zdravnikov In je vzgojila otroka kot sina, po starem hebrejskem običaju ga je dala iudi obrezovati. Sčasoma jo otrok dorastel v mladeniča in ko je do pdnil 21. leto, je moral na vojaški nabor. Toda zdravniki pri naborni komisiji so spoznali, da mladenič ni sposoben za vojaško službo. Cez par let je Izak Filmberg — tako je Lilo mladeniču ime — začol opažati na sebi čudne spremembe; spreminjal se je v žensko. Ko je dopolnil 25. leto, je nenavadna sprememba postala že tako izrazita, da se je moral podati k zdravniku ki je z operacijo dovršil že za-pričeto elelo narave. Tako je Filmberg — hočeš nočeš — moral zamenjati hlače, ki jih je nosil celih 25 let, z ženskim krilom; Izak se je prelevil v Saro. Po starih hebrejskih Šegah pa Ženska ne sme ostati samica in ker je bila Sara godna za mož'ter, so ji preskrbeli Ženina v osebi varšavskega kramarja Mojzesa Sammerfelda. Prišlo je do poroke in Mojzes in Sara sta živela več let v sreči in zadovoljstvu. Njuno srečo je dopolnil pred kratkim vesel dogodek: Sara je povila Edravo in popolnoma normalno dete moškega spola. Imela pa jo sila težaven porod; zdravniki so morali izvrSiti nevarno operacijo, takozv. »cesarski prerez». Vendar pa sta mati in dete ostali pri življenju. ■Kakor je pač umljivo. je izredni slučaj vzbudil v zdravniških krogih velikansko zanimanje. Ntznaaa zemlja v Severnem Mečem morju. V glavnem hidrografskem zavodu v Leningradu so našli pred kratkim staro zemljepisno mapo iz leta 1764, ki jo je narisal, rus ki pomorski raziskovalec Andrejev i kom svojega raziskovanja od ved jih otokov proti severu. Na j ie označena zelo velika nepoznana zemlja, iz česar se da sklepati, da poleg Severne zemlje, — nekdaj Zemlja carja Nikole — ki jo je odkril leta 1913. učenjak Vilkickij, obstoji v severovzhodnem dalu Ledenega morja še kak drugi neznan otok. Na mestu, ki ga je označil v svoji mapi, je Vfl-kickij naletel tekom s\ojega potovanja na velike ledene gore. okoli katerih je bila voda popolnoma čista. Hidrografi vedo, da je navzočnost leda na gotovih mestih dokaz, da je morsko dno tam zelo plitvo. Plitvine pa se v Ledenem morju — in tudi drugod — pojavljajo vedno v bližini otokov ali zemlje sploh. Radi tega je hidro-grafski zavod v Leningradu sklenil, da odpošlje v te neznane kraje veliko ekspedicijo, ki so jo že začeli pripravljati in se bo v kratkem že odpravila na pot. Star ameriški dolg Za časa velike vojne za neodvisnost Združenih držav ameriških je bogati poljski izseljenec Salomon Chaim posodil vstašem znesek 650.C00 dolarjev in je s tem znatno pripomogel k uspehu revolucije. Toda kmalu potem, ko so si Združene države srečno priborile samostojnost, je Chaim umrl brez dedičev, zato nihče ni mogel dvigniti posojenega zneska, ki ga je država naložila v neki banki. Od tedaj je preteklo 150 let, ne da bi se bil prijavil dedič, ki bi mogel dokazati, da ima pravico do bogate dedščine. Sedaj se je ameriška vlada odloČila, da reši nenadno zadevo in da končno izsledi srečnega dediča, Če ta sploh obstoji. Poizvedbe, ki jih je pričel v stvari ameriški konzul v Varšavi, niso ostale brez uspeha. Iz Lodza se je oglasila neka Židinja, po imenu Salomoncwicz, ki trdi, da je ona edina upravičena dedinja Salomona Chaima. Eden izmed njenih prednikov s tem imenom se je pred kakimi 100 leti izselil v Ameriko, kjer je v kratkem silno obogatel. a pozneje je nenadoma zmanjkal vsak glas o njem. Američki konzul je vzel na znanje trditve Salomono\viczeve, ki sedaj s težkim srcem čaka, kaj bo sklenila ameriška viada. Zdi se pa, da ne bo dobila tako zlepa bogate ded- ftCine, Id Je med tam narastla v obrestmi vred v miiiton* k*r je celo verjetno, da se i k> oglasU ie kak drug dedič. Na krnite Mfjt Amb«! V občini Santhia pri Vercelli (pokrajina Novara) je hranil neki kmet v svoji omari deset tisočakov, da si kupi semenskega lita. Ko je pred par dni hotel vzeti denar Iz omare, ni bilo bankovcev nikjer. Preiskal je vse kota In jih končno našel v gorenjem nadstropju. Miši so mu jih bile strgale na drobne koščeke in pripravile gnezdo za petero mladih mi£l. Minister sa zunanje zadava kantonske vlada Eden izmed najznamenitejših osebnosti v sodobni mednarodni politiki je brez dvoma Evgen Cen, minister za zunanje zadeve kantonske vlade. Iznenada, kakor nekak meteor, se je pojavil ta odlični mož na političnem obzorju Kitajske. Do pred kratkim je bil celo na Kitajskem še popolnoma nepoznan, sedaj se zanimajo zafij že vsi svetovni listi in si prizadevajo, da bi zbrali Čim več podatkov iz njegove preteklosti. V «Daily Mailu» je te dni objavil svoje spomine neki Jackson, ki je spoznal Cena še pr»d 20 leti na otoku Trinidadu v Zapadni Indi^f, kamor je svoj čas prišel Cenov ded i/. Kantona. Evgen Cen. ki se je tedaj nazival za Evgena Bernarda Achama, je slovel v Port of Sp&inu, glavnem mestu Trinidada, kot izboren odvetnik. Njemu so poverjali najtežje in najbolj zamotane pravde, ki jih je branil pred trinidadskim sodiščem z izredno spretnostjo. Kot izboren poznavalec angleškega jezika je po-gostoma podpiral svoje trditve s citati Shakespeareja in Kiplings. Bil je strasten ljubitelj knjig in je imel največjo knjižnico v celem mestu. Bil je oienjen z lepo kreol-ko, ki mu je nedavno umrla. Z njo je imel dva otroka, hčerko in sina. Hčerka biva v Londonu, kjer velja za slavno gledališčno igralko; sin Percy pa je odvetnik v Port of Spainu in je razen tega znan kot najboljši nogometaš na Trinidadu. Telefonski In pefttal premet v BadimpeWu I j statistike, ki jo j« objavilo nedavno budimpeštanske poštno in telefonsko ravnateljstvo, je razvidno, da je bilo v letu 1996. na mestnih telefonskih progah v Budimpešti 87 milijonov pogovorov, na medmestnih progah pa je bilo v istem času nad 1 milijon, pogovorov. Poštni promet v letu 1926 je jako narastel v primeru s prejšnjim letom, kar dokazuje, da se gospodarski položaj Madžarske boljša. Ta božji kruhek«. Kruh. na£ vsakdanji kruh, je kralj vseh človeških jedi na svetu. Kdor ga ne ceni, naj se le spomni dnevov vojne, ko ga ni bilo — kako neizrekljivo dobra bi bila vsaka skorjica! Ce bi kruh izginil s sveta, bi bili ljudje nesrečni, kajti t nobeno drugo jedjo bi ga ne mogli nadomestiti. Poznajo ga in ljubijo vsi narodi sveta in poznali so g* narodi v pradavnih dneh. V Švici, med ostanki «mostiŠčar-' jev», katerih kolibe so stale na kolih nad jezerskimi plitvinami, so nedavno našli hleb kruha, ki se je ohranil iz tistih časov v ka-meneni dobi. Ni ga uničil Čas, a pokvaril ga je: eden onih. ki so f& našli, je odlomil kešček in ga pokusil, dejal je, da iona okus po žaganju. Mnogo vrst kruha poznajo ljudje po svetu. Najbolj trdni od vseh so brez dvoma rženi kolački, ki jih pečejo na Norveškem. Kolački imajo na »redi luknjo, skoči katero jih obesijo na kole pod kuhinjskim stropom, da se posušijo. Prav tako kakor pri nas klobase, kajnedal Ko je kolaček star par dni, mora biti že dovolj močan mož, ki ga hoče prelomiti. Te kolačke lahko. Štejemo k prepečencem, kajti trajajo dolgo. Crn rženi kruh je demokrat, pšenični beli je aristokrat. Od črnega kruha najbolj črn je rženi epalt brod», ki ga pečejo v Lap-landiji, severni Skandinaviji in severni Rusiji. Domačini v ondot-nih krajih se zavijejo v kožuho-vino, na znotraj se podprejo s takim kruhom, pa z lahkoto prebijejo dolgo, ostro zimo. Splošno pravilo je da čimbolj seA verna je dežela, tem bolj črn kruh pečejo in obratno. Najbolj bel kruh pečejo Paraguajci in Braziljand. Indijanci v jugozapadnom delu Zedinjenih držav ne marajo naravnega kruha, njim bolj ugaja, če je pobarvani «Palica življenja« v Mehiki in Osrednji Ameriki je koruzno steblo. Brez koruze ni življenja za tamošnje prebivalce. Istega mnenja so črnci v Severni Ameriki. Domačini v Islandiji stolcejo posušene ribe v moko. tej primešajo žitne moke, Če jo namreč imajo, in to je krušna moka potem. Irci mešajo med moko krompir. Kadar zavlada v Rusiji sedem suhih krav, primešajo uboftni ljudje žitni moki še moko iz drevesne lubadi. Po mnogih krajih današnjega sveta pa še vedno pečejo kruh po predzgodovinskem načinuc Moko polijejo z vodo, zmesijo testo in končno odtrgajo od njega kepo, ki jo z rokami raztegnejo v plosko obliko. To položijo potem na vro? ploščat kamen. Napol sirov mline c je že dovolj dober zanje in povžijejo ga, ko je Se vroč. Peki v Tiflisu pečejo na ta način, da prilepijo testene plošče na kos vise- čega gladkega debla, ki ga potem nihajo sem in tja nad posodo br rečega oglja. Perzijska krušna p*Č je podobna sodu, ki je zakopan t tleh, V sredi netijo* ob straneh okoli s# peča kruh. Kitajci, katerim pripisujejo prvenstvo v marsičem, so bili baje ki so znali speči pšenični prvi, kruh. Prvi stroji, ki jih je Izumil človek, so bili stroji za mletje žita. Največji hleb na svetu pa zna speči burska gospodinja v južni Afriki. Njen hleb je po obliki in velikosti podoben voznemu kolesu. Burske žene pečejo enkrat vsakih deset dni, krušne peči pa imftjo na dvorišču. V Franciji pečejo štruce, ki so dolge en meter, in jih prodajajo na mero. Belgijski peki pečejo tudi poseben kruh za konje, za težke, močne konje, katerih velika moč se omenja že v pregovorih. Ob krmljenju opoldne vidi i lahko človek, kako režejo vozniki velike kose črnega kruha in ga dajejo konjem. F. M." Ali žive še zmaji? Še dandanes žive živali, ki sli-' čijo pravljičnim zmajem. Južno od Srednje Amerike na ravniku je otečje, kamor stopi malokdaj človeška noga. 2ivali ne poznajo nobene bojazni, srd in strah sta jim tuja. Tod še ni zagospodovala uničujoča človeška roka niči ne njegova puška, zato živi tam živalstvo, ki spominja na pravek. Wil-liam Bebbe je raziskoval te oioke in objavil svoje zanimive dožiV-ljaje v pred kratkim izišli knjigi: «Galapagos, konec sveta*. Med drugim poroča o morskih gaščeri-cah, ki dosežejo dolgost 1.20 m in kojih zunanjost spominja na predpotopne zmaje. Te gaščerice so pokrite z oklepom luskin, od glave Črez hrbet in rep se vleče zobčast greben, v široko razklanih čeljustih je polno žpičastih zob. Iz nosnic brizgne od Časa do čas.a vodna para. Kakor izgledajo te živali nevarne in grozne, vendar nimajo ne nagona ne moči do samoobrambe. Ne koljejo, ne grizejo, ne ploskajo in ne vrtinčijo % repom. So popolnoma neškodljive živali in se puste prijeti v roke. Silno razburjenje t Partru Pred par dnevi se je pripeljal krmitelj s svojim javnim avtomobilom na Pont Neuf (novi most). Tu je ustavil sredi mosta svoje vozilo, stopil iz njega in se vrgel čre« ograjo v reko Seine, ki je bila radi trajnega deževja močno narastla. Samomorilec, ki je že od 1. 1#«3. krmitelj javnih avtomobilov, je prebil nekaj časa v norišnici. Sklepa se radi tega. da je izvršil semooior v hipni blaznosti. Občinstvo »e radi t »ga dogodka silno razburja, ker na u je neumljivo. kako so mogle dati ©blaeti pripust-nico za tako odgovorno obrt možu, ki je bil že v norišnici. Kako lahko . bi bil zavozil v hipni blaznosti vse svoje IX)potnike naravnost v reko, aH pa povzročil na drug način smrt onim, ki bi bili v avtomobilu^ in amrt onim, ki bi se ne mogli rešiti pravočasno zbesnelega ovto-m obila. Nenavadna breepooelnost Brezposelnost je zajela tudi francoskega rablja. Deibler, glavni mojster giljotin*, se je s svojima pomagačema obrnil na justičnega ministra. V svoji vlogi navaja, da dobiva francoski rabelj tri do Štiri tisefi frankov stalne plače na leto in poleg tega se posebne pristojbine za vsako obglavljanje. Od zadnje smrtne obsodbe je pa preteklo že osem mesecev; kako naj torej človek živi samo z letno plačo brez postranskih easlužkov?! Prosilci zahtevajo, ali da se jim zviša letna plača, ali pa da jim dajo z obsodbami več dela in več zaslužka, kakršnega so imeli prv^. leta po svetovni vojni, ko ni minil mesec, da bi se ne bilo izvršilo kako obglavljen je. IstoUtelca Iz Londona poročajo zanimivo dogodbico, vredno, da jo tudi mi zabeležimo. Na ulici v Londonu se onesvesti neka gospa in pade na tla. Gospod, ki je slučajno šel mimo, priskoči na pomoč in se zgrozi, ko spozna v nezavestni gospe svojo lastno ženo. Takoj pokliče avtomobil, poloti svojo nesrečno ženo vanj in jo odpelje na dom. Ko nese ta s šoferjem ženo po stopnicah, jima stopi iz svojega stanovanja gospa sama nasproti. Gospod se je prijel za glavo in menil, da se mu je omračil um. Povedal je svoji Ženi dogodbico, iena se je nagnila k nezavestni gospe na tleh in zavpila, ko je videla, da je vsa njej podobna. Zgodil se je slučaj, da sta si bili dve iensJS popolnoma enaki, zato ju je mož zamenjal. Na to ugotovitev je bila nezavestna gospa oddana v bolnišnico in ni imela pojma, kake neprilike bi lahko napravil njen pojav v stanovanju nepravega mola. Najvišji sodni dvor v Varšavi je potrdil smrtno obsodbo večkratne morilke Janine ZbUnskel Zblen-ska nima nič manj ko osemdeset roparskih umorov na vesti, ki jin je vse izvršila v družbi svojega moža, in sicer na Poljskem in Francoskem. Njenega mota so te lansko leto usmrtili. Morilka je Ženska izredne lepote, vedno je pomagala svojemu molu pri vseh njegovih zločinih, izvabljala je namreč moške ven na polje, omamila jih, zvezala in poklicala svojega moža. skritega v bližini, da jim sada smrtni udarec. aradmfe Is Edgewater je malo mestece v državi New Yersey-u (Zedinjene dr-tave Severna Amerike). Tu sta bila obsojena tupan in šef policije radi tihotapstva alkohola. Zupanu se je prisodila ječa, in sicer na eno leto. Prebivalci mesta Edge-water so pametni ljudje, prav nič ne samevajo niti ne štejejo v zid svojemu županu te kazni, saj se še aami hudujejo na to neumno postavo. V njihovih očeh je ostal župan poštenjak, kakršen je bil prej, zato so pa soglasno sklenili, da mora ostati še nadalje župan. Po sebno odposlanstvo je šlo k guvernerju države New Yersey in zdi jda je njihova prošnja in zahteva imela uspeh, vsaj doslej še ni imkel prepovedi. Župan bo torej iz svoje celice upravljal mesto Ed-gewater, dokler ne mine leto. na kaiero je bil obsojen. Pel ja preko oceana Telefonska zveza med Londonom in New Yorkom se je že pred par -tedni izročila prometu. O tem srno že pisali. To telefonsko zvezo fe izrabil Nicholls na poseben način. Postavil se je v New Yorku pred aparat ih pel vanj pesem, ki jo je bil pravkar sam uglasbil. Tq se je zgodilo v sobi štiridesetega nadstropja ne\vyorškega Broadwava. Istočasno je sedel v svojem uradu v Denmarkstreetu v Londonu Jack Hilton, angleški založnik komponista Nichollsa in si vestno in hitro naznamoval note in besedo nove pesmi, ki jo je pel Nicholls preko ocMna. Nato je telefoniral Hilton v New York pesem, dokler ni glasbenik ugotovil, da se ujemajo Hil-tonove zaznambe po besedilu in glasbi z izvirnikom. Ves pogovor je trajal preko pol ure in stal malenkost v znesku 150 funtov, zato eo pa lahko slišali Londončani "Se isti večer v «Musikhalle» Nichol-lsovo najnovejšo skladbo «Pastir na hribu», ki jo je bil Nicholls zjutraj uglasbil in opoldne telefoniral preko oceana. Nenavaden slučaj. Nenavaden, bi rekli, skoraj nemogoč slučaj, da postane mož dedič po svoji lastni vdovi, se je dogodil pred sodnijo v Cel le (Nemčija). Mož se je bil pred leti izselil v Ameriko, nič ni pisal, oziroma nobeno njegovo pismo ni prišlo njegovi ženi v roke. Bila je preprf-čana* da je mož že umrl, zato je pred sodni jo ukrenila vse potrebno, da je so dni j a proglasila njenega mofta za mrtvega. S proglasitvijo je pa postala vdova in kot taka tudi umrla. Ko je prišel po smrti svoje žene pogrešani mož iz Amerike, se je prt^lesil kot dedič in ree mu je »odaik odkazal vso ded-ščino njeffove lastne vdove. •a koM mir, ofeocotiaj se. «Matin» iz Pariza poroča, kako je policija, ki je prav za prav iz-tikala za ukradenim avtomobilom, j odkrila veliko zalogo orožja v neki j garaži. Dobila je v njej: deset strojnih puAk, devetdeset vojaških pušk, eto revolverjev, osemdeset bajonetov, šestnajst ti3oč nabojev, deset kilogramov smodnika, žarometov pet, mnogo razstreliva itd. Lastnik garaža se je izgovarjal, vprašan, od kod toliko orožja, s trditvijo, da je strasten nabiralec. Res ga poznajo sosedje za čudaka, a policija mu kljub temu ni verjela, zato ga je zaprla, da se prepriča. koliko sme verjeti njegovi strasti in da ugotovi, kam je spravil nabiralec topove, kajii brez topov si pariška policija kretko-malo ne more misliti take velike zaloge orožja. Odpeljal svojo lastno ieto. V uradu White Star Line na Dunaju je bil aretiran 34-letni kmetski delavec Julij Kramer iz Donawitza. Obdolžujejo ga, da je odpeljal svojo lastno teto, 45-letno zasebnico Josipi no B. iz Donavvi-tsa. Teta se je bila namreč sprla s svojim možem in ker se je bala iti domov, se je domenila s svojim nečakom, o katerem je vedela, da se izseli v Kanado, da se dobita na Dunaju pred odhodom po svetu. Kramer je bil takoj po aretaciji oddan deželni sodniji. Večkrat se je slišalo, da je odpeljal bratranec svojo sestrično, tudi da je stric pobegnil z nečakinjo, se je že zgodilo, da pa mora nečak radi odpeljave lastne tete v ječo, •o le malokdaj pripeti. Svatovska pijača. V neki vasi blizu Molodeczna (Poljska) je postregel kmet Ker-wicz svatom o priliki poroke svoje hčere s čistim špiritom. To je napravil iz same varčnosti, ker se mu je zdela vsaka druga pijača predraga. Skoraj vsi svat je so se zastrupili, devetnajst oseb je umrlo že pri pojedini, štirinajst so ph odpeljali v bolnišnico, kjer so pa zdravniki izgubili vsako upanje, da jih ohranijo pri življenju. Oavoimer^evi «kaaarčkl>. na »vnjon poees zelo pogreša te iena ga je pa Lord Bing je bil od leta 1921. do 1. 1926. generalni guverner v Karatu Tu se je tako privadil na kVakanJe neke posebne vrste žab, da se mu je sčasoma to kvakanje zelo priljubilo in da sedaj, ko živi lestvu na Angleškem, glasove. Njegova iznenadila s tem, da je naročila iz Kanade par ducatov takih žab, ki so došle skrbno zvite v mokrem mahu, srečno in pri polnem glasu na Angleško. In tako bo lahko lord Bing tudi v svoji domovini poslušal žabji zbor iz Kanade. Plin iz smeli Dunajskemu kemiku inženirju GOntherju Polcich-u fPolčiču?) se je posrečil poskus, popliniti katerekoli tvar ine rastlinskega izvora brez posebnih predpriprav v premakljivi plinarni. Na ta način dobljeni plin Žene lahko razne motorje. Inženirju je šlo predvsem zato, napraviti stroj, ki se da uporabiti zdaj tukaj zdaj tam. Ni mu bilo na tem, da se tvarina v gorkotno-tehničnem oziru kar najbolj izkoristi, marveč zato, da se hrani aparat kjerkoli z odpadki, s smetmi, ki se nahajajo na licu mesta. Kar je pri drugih sličnih aparatih premog ali oglje, so tu smeti. Glavni pomen tega novega aparata obstoji v tem, da se pridobiva potrebna sila na kateremkoli kraju (aparat se da prevažati iz kraja v kraj) iz malovrednih in mestoma nadležnih smeti, za kojih odstranitev treba navadno še plačati. Stroške tvorijo edino le plača delavcu in amortizacija. Temu novemu izumu prerokujejo mnogi lepo in koristno bodočnost. liajiftje cene plačujem za 186 kun, alatic, lisic, dihurjev, vidvr, jazbe- cev, mačk, veveric, c _ .__. _ kr!*»v, divjih in do- Sprejemajo se mačih zajcev itd. itd. pošiljatve po pošti. B. Msgnc!) - Trsi V is Cesar« Battijti 10, I!, nad., vrata 16 irillnft, platifl, IHmb zlate kocude ZLATO plačuje po višjih cenah nego vsak drugi ALBERT PCVH - urama Trst, Via Mazzlni 46 Msarai—n.mip 1.1. i, ' < i. iiiwmt 11 Presto pratfat* ZLATO in £&££JtO obtfčit* zfet&mo HI dlCKra« Vfa Maaaiol 5t. 43 kj*r 4ob£ta ■aji»|t MM. - iUtpa-jam ttatke