uema l »MUTRA €€ Izhaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poštnem ček. zav. v Ljubljani št. 11.409 Velja mesečno, prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din Dr. Peričevi krili in težave TEŽKI POGOJI KMEČKO-DEMOKRATSKE KOALICIJE IN LJUBE DA VIDOVIČA ZA VSTOP V NJEGOVO VLADO. BEOGRAD, 11. februarja. Davi se ie splošno pričakovalo, da bo kralj poveril po neuspeli Radičevi akciji skupščinskemu predsedniku dr. Ninku Periču nalog za sestavo koncentracijske vlade. In to tembolj, kjer sta ga pri včerajšnjih konzultacijah na dvoru Radič in Davidovič označila kot edino osebnost radikalnega kluba, ki more računati na zaupanje o-stalih političnih strank v parlamentu. — Vukičevičeva okolica je sicer nadaljevala z vsemi mogočimi spletkami, da reši svoj položaj, vendar je končno tudi Vu-kičevič sam uvidel, da je le njegova o-seba ovira za sestavo koncentracijske vlade. Dopoldne je imel še daljši razgovor z dr. Korošcem in svojimi ožjimi prijatelji, nakar se je vršilo še posvetovanje med Vukičevičem in skupščinskim predsednikom dr. Peričem. Ob 9. dopoldne je odšel skupščinski predsednik dr. Perič na dvor in ostal pri kraliu eno uro v avdijoncl. Ko ie ra-Dustil konak, je izjavil novinarjem, da mn je kralj na nasvet div Vukičeviča poveril mandat za sestavo široke koncentracijske akcije. Na vprašanje, ali upa, da se mu naloga posreči, ni hotel dati dr. Perič nobenega odgovora. Odšel je takoj v vladno palačo, kjer je imel zopet razgovor z Vukičevičem, ki je trajal le četrt ure. Nato je odšel dr. Perič v skupščino, da stopi najprej v stike s predsednikom Kmečko-dcmokratske koalicije Stfepa nom Radičem. Razgovor je trajal do 11. dopoldne. Potem je posedi mandatar krone Ljubo Davidoviča, s katerim ;e imel daljšo konferenco. Dr. Peričeva konferenca z Ljubo Da-vidovičem je trajala do 11.50, nakar je sledil še desetminutni sestanek z dr, Hrasnico kot zastopnikom muslimanov. S tem so bila njegova posvetovanja s strankinimi načelniki zaključena. BEOGRAD, 11. februarja. Kakor :e izvedel Vaš poročevalec, je dobil dr. Perič zelo težke pogoje od posameznih klubov za vstop v njegovo vlado. Radič je izjavil imenom Kmečko-demokratske koalicije, da je v načelu pripravljen stopiti v koncentracijski kabinet, toda le pod pogojem, da se smatra Kmečko-de-mokratska koalicija kot enota. Vrh tega je zahteval za koalicijo 5 portfeljev in sicer: finance, poljedelstvo, agrarno reformo, justico ter šume in rudnike. Ministrske kandidate določi Kmečko-demo-kratska koalicija sama. Glavni pogoj pa je priznanje enotnosti koalicije in finančni portfelj. Novi skupščinski predsednik se mora v smislu Radičevih zahtev izvoliti iz vrst Kmečko - demokratske koalicije. Davidovič zahteva na drugi strani '•iz delitev ministrskih portfeljev po razmerju moči strank. Dalje zahteva, da ostane dr. Marinkovič brezpogojno zunanji minister in da dobe demokrati še notranji portfelj ter promet. Dr. Perič je izjavil zastopnikom časopisja dobesedno, da je tudi apetit radika-!vo zelo velik. V splošnem se zatrjuje, da bo zadel dr. Perič tudi pri radikalih na odpor, ker radikali pod nobenim pogojem ne bodo žrtvovali finančnega in notranjega portfelja. Tudi o tem nočejo slišati, da bi bil skupščinski predsednik pristaš kake druge stranke. HAJDN „ST\/AR Zanimiva sala obUesa svata DVAMILIJONSKO POSOJILO ZA GRADNJO DELAVSKIH HIŠIC. — KOLODVORSKA POŠTA. POŠTNA CARINARNICA. CARINSKI URADI. Maribor. 11. februarja, j Sinoči se je vršila prva redna seja [ novega mariborskega občinskega sveta, ki je bila zanimiva v dvojnem pogledu. Podaljšanje proračunskega provizorija za dva meseca je bilo sprejeto soglasno in brez ugovora, kar je pač najbolj znak, da so vse skupine v vprašanjih, ki sc tičejo splošnih interesov Maribora, edine, vsled česar obstoja upanje, da bo sedanji občinski svet vsekakor dela-zmožen. Na drugi strani pa se je že na prvi seji pokazalo jasno, da ne obstojajo nobene konture za kako stalno delovno večino In da torej tudi o kaki »koaliciji ne more biti govora* Natmani pa o koaliciji SDS z Nemci in SLS. Priznati je treba, da so občinski svetniki SLS prav po nepfrttebupm vztrajali na tem. da se odkloni, predlog ^o-^ijalistov, da naj se|mošpjilo v zn^tu ^,300.000 Din uporabi >a gradbene namene tudi v slučaju, alco bi skupna ^'akcija z ministrom za socijalno politiko ne uspela. Za pt-edldg socljalistov Ie bila sicer večina občinskega sveta, vendar pa ni prodrl, ker le slučal-no manjkalo nekaj občinskih svetnl-I kov in tako ni dosege! absolutne večine (21 glasov), temveč samo 19:18 proti glasovom SLS in Nemcev. Sicer pa se je na prvi seji tudi po-kazalo nekako harmonično stremije- j nje po resnem in stvarnem delu. Izjemo je delal le obč. svetnik Hrastelj, ki je nrav po nepotrebnem motil socijalistične govornike z raznimi medklici. V naslednjem podajamo seino poročilo: Takoj po otvoritvi seje po županu dr. J u v a n u je bil podaljšan proračunski provizorij za dva meseca, namreč do konca aprila, nakar je župan takoj prešel na vprašanje zgrad-| be stanovanjskih hiš s pomočjo dva-, milijonskega orispevka ministrstva za seRijalno politiko, ki ie pa odvisen od i ejjfakega prispevka občine, ki bo molela seveda najeti v ta namen posojilo. S tem denarjem bi se zgradilo 60 do 70 malih hiš. ki bi imele v globokem pritličju kuhinjo in'shrambe, v višjem pritličju spalnico, v prvem nadstropju po dve. pod streho pa pO| eno sobo. Taka hiša bi stMa po izde-, lanih načrtih in proračunih 52000 do 60.000 Din ter bi, nnstala po 30. letih j last najemnika, ki bi moral plačevati, mesečno 300 Din. Dve taki hiši bi se strnili v eno s skupnim vrtom. Obči-' na naj si izpos.i di 2.300 000 Din, da bi 300.000 Din ostalo še za nakup stavbišč za druge zgradbe. Občinski svetnik ^ a h u n (soc.) se je izrekel proti temu. da bi se obresti za najeto posojilo zvalile na najemnike. odnosno na bodoče lastnike hiš te kolonije. Dunajska občina je zgradila okrog 4000 hiš in nosi pri tem sama 85. stranke pa samo 15 odstotkov vseh obresti. Tudi mariborska občina bi lahko nosila polovico, obresti, kakor je to n. pr. v Zagrebu. Govornik je zahteval od župana izjavo, ali se bo še kje drugje zidalo. Obč. svetnik Eržen (soc.) je zahteval, da naj se glede na socialno in moralno dolžnost do stanovanjskih revežev najame posojilo za gradbe-1 no akcijo tud! v slučaju, če bi Izostal obljubljeni prispevek vlade. Opozarjal je dalje na možnost, da bi najemnine ob stabilizaciji dinarja postale previsoke in da bi se najemnikom godilo ravno tako. kako železničarjem, ki so v upanju na premije zidali hiše ter nazadnje padli v roke eksekiitor-ja. ker nremii ni bilo. Podžupan dr. L i p o 1 d je opozarjal. da je stanovanj, vprašanje v Mariboru eno najbolj perečih in zidanje stanovanjskih hiš nujno potrebno. Priporočal je zato. da naj se najame posojilo tudi ne glede na vladni prispevek. Obč. svetnik dr. J e r o v š e k' in dr. Leskovar sta se izrekla za sprejem predloga v prvotni 'dibzeri-ji. da se namreč najame posojilo samo v slučaju, ako dobi občina od vlade dvomilijonski prispevek. Župan dr. J u v a n je pojasnjeval, j da se bodo podrobna vprašanja glede načina zidama delavskih hiš. kakor tudi o amortizaciji, obrestni meri in najemninah reševala pozneje, ko bo obravnaval ta predmet odsek. Sledilo je glasovanje o županovem predlogu, da se najame posojilo Din 2,300.000 za izvedbo po ministrstvu za socnalno politiko podprte akcije za gradnjo delavskih hiš. Predlog je bil sprejet soglasno. Za dodatni predlog socljalistov. da naj sc takoj sklene najetje takega zneska za gradbene namene tudi v slučaju, če bi občina ne dobila od ministrstva obljubljenih dveh milijonov so glasovali: socijalisti SDS in obč. svetniki Ttimpej. Dolčck in Tavčnr (skrnno 10 glasov), proti na so glasovali SLS in Nemci (18 glasov). Predlog je dobil torej večino navzočih občinskih svetnikov. vendar kljub temu ni nrodrl. ker je potrebna za predloge o najetju posojila absolutna večina vseh občinskih svetnikov, torej najmanj 21 glasov. Zanimivo pa je. da bi predlog dobil tudi to večino, da ni bilo slučajno odsotnih nekaj občinskih svetnikov, katerih tovariši so sicer glasovali zanj. Vprašanje nove carinarnice se je soglasno rešilo po predlogu župana na ta način, da je mestna občina pripravljena zgraditi iz kaldrmlnskcga fonda poštno carinarnico in poslonje za carinske urade, iz lastnih sredstev pa kolodvorsko pošto, ki bi se dala poštnemu crariu v najem da bi potem najemnina krila v to svrho potrebno posolilo. Kolodvorska pošta nai bi se zgradila na Aleksandrovi cesti kot nadaljevanje glavnega kolodvora, drugi objekti pa tam, kjer so sedaj skladišča, last vojaškega erarja. Občina je pripravljena vojaškemu erar-ju zgraditi skladišča na desnem bregu Drave. Ker je po finančnem zakonu kaldrminski fond do polovice določen za zgradbo carinarnic, je to edina možna rešitev. Podžupan dr, L i p o 1 d je opozoril na važnost in korist carinarnice v notranjosti mesta ter na veliko škodo, če bi ti uradi ostali v sedanjem slabem stanju. Na predlog svet. G r č a r j a bo prvi odsek proučil osnutek zakona o mestnih samoupravah, v II. odseku bo poseben pododsek za stanovanjsko vprašanje. Odseki L, II.. III. in V. bodo po spremembi pravilnika na-rastli na 11, IV. odsek pa na 13 članov. Po teh sklepih so se sporazumno tudi izvršile volitve članov in namestnikov v odseke. Požar u tuornici „5ana“ u Hočah Danes, okrog enih ponoči, je nastal v Hočah, v tvomici za čokolado »Sana«, nenadoma velik ogenj. Izdelki in materi-jal tega obrata so seveda zelo gorljivi in treba je zato pripisovati naravnost izredni sreči, da ni požar popolnoma uničil podjetje, temveč le del poslopja, strojev in zaloge. Vse drugo, tudi knjige in ves pisarniški inventar pa so rešili. Tvornica »Sana« leži sredi pota v Gornje Hoče v nekdanji mlekarni. Drugih hiš ni toliko v bližini, da bi bile ogrožene. Reševalnih del so se udeleževali domačini in radvanjski gasilci, ki pa so bili prešibki, da bi mogli zadušiti velik požar. Mariborski gasilci niso dobili poziva in obvestila za pomoč. Vzrok požara še ni dognan. Pogreb Ljube louanouiča BEOGRAD, 11. februarja. Pogreb Ljube Jovanoviča se Ur> vršil jutri ob 14. uri na državne stroške. Radikalni poslanski klub je določil za govornika poslanca Dimitrija Popoviča in Miloje Kostiča. imenom vlade pa bosta govorila ministra dr. Kumanudl in Obradovič. Sestanek kralja Uiktorja Emanuela z Daumerguem PARIZ 11. februarja. Kakor se zatrjuje, se bo vršil v kratkem povodom sestanka Mussolinija z Briandom tudi oficijelni sestanek italijanskega kra lja Viktorja Emanuela s predsednikom francoske republike Doumergu« em. Gre za sklenitev italijansko-francoske zvezne in prijateljske pogodbe. Francoski veleposlanik v Rimu je dobil od svoje vlade nalog, da nai stavi predloge glede revizije mej 'v Tunisu in strožjega nadziranja Italijanskih emigrantov v Franciji. Obstreljena vasovalca. Iz Duplika sta prišla danes v bolnico mlada fanta Jakob Rep in Franc Vogrin, da si izlečita posledice noči, ki ie veselo začela in slabo končala. Na Dupleškem vrhu sta pomagala pri zimskem domačem delu, potem pa veselo vasovala. Nazaj grede, sta pa postala žrtvi jeze, ki se goji med fanti Dupleškega vrha in Ži-tečke vasi. Streljalo se je z lovsko puško in oba sta bila ranjena na roki. Leto II. (IX.), štev. 34 Maribor, sobota 11. februarfa 1923 Telefon; Uredn. 440 Uprava 455 Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta št. 13 Oglasi po tarifu Oglase sprejema tudi oglasni oddelek . Jutra" v Ljubljani, Prešernova ulica 8t.'4- Sfra« f Ali je »Ljudska univerza v Mariboru živiienja in rasvoja zmožna V Mariboru dne 11 T! '928. alt—a .. BEKESSi •--• igg—E Pred 6 leti se je ustanovila v Mariboru »Ljudska univerza« z nalogo, da širi potom predavanj, tečajev in dobre knjige omiko in prosveto med najširše plasti našega naroda. Pred tremi leti se je spremenil nekoliko program z odločilnim naglasom, da je 'njen prvi smoter skrb za narodno harmonično in etično vzgojo. V njen okvir so se še sprejele poljudne glasbene prireditve in kulturni filmi. Ta program se je poskusil uresničiti s podvojeno intenziteto. Tedensko sta se upeljali najmanj dve prireditvi in v razvrstitev predavanj se je vpeljal sistem. Združila so se predavanja v večji ciklus (6 do 12), ki so vsestransko premotrila naši duševnosti blizu stoječe kulturne svete — razun slovenskega še hrvaškega, ruskega in francoskega. Sedaj je pa v teku srbski in ženski ciklus. Razen tega smo imeli etični, državljanski, du-šeslovni in higijenski ciklus, potem razstave, izlete. Zavedajoč se, da ne sme ostati to izobraževanje le razumno, temveč mora biti tudi srčno, se je polagala tudi velika pažnja na glasbo — posebno narodno in komorno — intimno. Razen javnih prireditev so se organizirali še mnogi strokovni tečaji v obsegu prvih štirih razredov srednjih šol. Posečali so jih in jih posečajo oo večini delavski sloji, ki si ustvarjajo s tem soliden temelj za nadaljno duševno delo. Sedaj obstojijo tečaji za meščansko-šolske predmete (80 slušateljev) za srbohrvaščino in slovenščino. V zadnjih dveh sezijah je bilo vsakoletno kakih 70—80 prireditev z 10 do 13 tisoč obiskovalcev. Delovanje se je letos raztegnilo tudi na našo delavsko predmestje Studence, kjer se vršijo vsakotedenska predavanja —- na prvem mestu o naši zgodovini in literaturi. literaturi. S tem seje izvedla prepotrebna ločitev in se mora sedaj v Studencih raz viti program, prikladen delavstvu. Ali moremo biti zadovoljni z doseženimi uspehi? Da in ne! Da, ker se je menda doseglo maksimalno, kar je bilo izvedljivo pod obstoječimi okoiščinaini. Samozavestno smemo povedati, da je vzbudilo delovanje tuk. »Ljudske univerze« širom Slovenije in menda še dalje glasen odmev in mnogo priznanja. A vendar moramo na drugi strani reči, da bi moglo biti še več uspeha! Mnoge njene prireditve — med njimi prvovrstne poljudne, prave jugoslovanske, ki so žele drugje največji uspeh — niso našle primernega odmeva. Zakaj? Menda radi tega ne, ker ni v našem času, da bi se poglabljal v težje, resnejše znanstvene ali umetniške probleme. Bore malo je slovenskega občinstva, ki bi imelo potrebo po taki duševni hrani. Na žalost moramo ugotoviti, da posebno malo med višje izobražencil A s to mentaliteto mora seveda računati posebno institucija, ki naj bo ljudska. Seveda mora stremeti v prvi vrsti po duševni poglobitvi, a vendar mora navezati svoje delo na sedanji duševni položaj — t. j. na interes publike. (Ta interes oplemeniti, očistiti in zvišati ie pa prva naloga pravega kulturnega dela!) Naš čas živi pretežno materijelno, t. j. ekstenzivno. Ljubi raznoličnost, spremembo in zabavo. n S temi prevažnimi dejstvi ni mogla zadostno računati naša institucija. V njen program bi se moralo sprejeti mnogo več zabavno poučne snovi, n. pr. poljudne glasbene prireditve, kulturni film, humoristična predavanja. To se pa ni moglo zadostno upoštevati, ker zahtevajo take prireditve mnogo več pripravljalnega dela in .drugačen ustroj te institucije, kot ga je imela dosedaj. V te svrhe rabi »Ljudska univerza« predvsem lastne odgovarjajoče lokale in neka] stalnega osobja, ki deluje samo na tem polju (vsaj dve osebi). Samo pod takimi pogoji je mogoč njen uspešni razvoj. Če se pa ne ustvarijo taka trdna tla, bo brezdvomno tudi dosedaj ustvarjeno pričelo hirati in propadati, ker že tedanjega dela ne morejo več obvladati •dborniki z drugim poklicom. Nadaljni ugodni razvoj «Ljudske univerze« ni torej odvisen le od orivatne inicijative — čeravno je potrebno, da ji gre tudi nadalje prva beseda ampak ravno v tem štadiju v največji meri od razumevanja in podpore naših javnih faktorjev, predvsem magistrata in samouprave. »Apolo«-kino je sedaj prenehaj delovati — magistrat naj bi izročil te prostore »Ljudski univerzi«, ki bi jih mogla z malimi preureditvami prav dobro uporabiti za svoje kulturne namene. Sedanja souporaba prostorov »Študijske knjižnice« je vedno zvezana z velikimi zaprekami in je trajno popolnoma nevzdržna. Malo je kulturnega življenja v našem Mariboru in še temu preti vsestranska redukcija. Ne pustimo propasti našega ljudsko-visokošolskega pokreta, ki je edinstven v celi Sloveniji in ki ie vzbudil med našimi prvimi kulturnimi deiavci mnogo pozornosti. Rešimo to, kar se da storiti z majhnimi sredstvi in kar je v korist prebivalstva celega Maribora! A ne samo Maribora, temveč cele oblasti — ako se postavi inštitucija na dobra, čvrsta tla! Ponosna kulturna centrala moralo bi postati naše mesto celi oblasti ki bi sprejemala iz nje pomoč in krepke ; impulze za pravo kulurno delo. I Postavite ji krepke temelje — in mariborska ljudska univerza bo polagoma in 'sigurno izgradila močno zidovje, varno streho svojemu kulturnemu domu, ki bo gotovo nam vsem v čast in veselje. Noue obrtne prauice u maribaru Pretekli mesec so dobili v Mariboru obrtno pravico: D. d. Kristal, steklarna, Koroška c. 32; Petar Miovič, trgovina s stroji, Kopitarjeva ul. 6; Vodopivec Rmil oglasni zavod, Slovenska ul. 2; Bora-šek Avgust, trgovina z ribami. Glavni trg; Palme Franc, trg. z meš. blagom na debelo, Koroška c. 8; Majcen Ana, izdelovanje čistilnega sredstva »Lavius*, Jenkova ul. 6; Misleta Matija, prevažanje tovorov, Cvetlična ul. 11; Wallner Zofija, branjarija, Aleksandrova c. 71; Novak Leopoldina, prodaja citer itd. Wilsonova ul. 15; Tvrdke H. I. Turad, trg. s konfekcijo itd. Aleksandrova c. 7; Skoliber Marija, trg. z delikatesanii. Ruška c. 35; Paško Lukič, sejmarstvo z galanterijo, Dravska ul. 13; Soklič Tus-nelda, izdelovanje in prodaja stainpiij, Aleksandrova c. 43; Plotsch Kristina, trg. s čevlji, Aleksandrova c. 13; Ivanuš Amalija, prodaja sladkornih izdelkov itd. Gosposka ul. 20; Tvrdka »Sana« trg. s čokolado itd. Aleksandrova c. 9; Kovačič Avgust, prevažanje tovorov, Jezdar-ska ul. 8; Kočevar Ivo, čiščenje stanovanj, Cankarjeva ul. 14; Gabrenja Justina, trg. s stroji, Verstovšekova ul. -i; Krajnc Uršula, branjarija, Državna c. 24; Habith Friderik, čiščenje oken in parke-tov, Aleksandrova e sicer-da bo stanovanjski zakon poda'jšan in razmišijen, saj hočejo to ne le najemniki, temveč tudi hišni lastniki delajo očividno z vsemi silami na to: sicer bi ne stavili tako gorostasnih zahtev. Žalostno je, da društvo hišnih posestnikov nima tiste moči ali pa volje, da bi to nastopilo merodajno in preprečilo vsaj naikrut-ejše slučaje. Nekaterim je zlata pariteta premalo in so izračunali še poseben (seveda višji) draginjski indeks 14, oz. 15, dobro vedoč, da se revež, posebno državni nameščenec, ne more nikjer sklicevati na tak draginjski indeks, pač pa mu pretijo draginjske doklade še znižati. — Slavni gus!ar Tanasie Vučič, ki se vrača iz Berlina, se udeleži današnjega Jugoslovenskega plesa, ^azne skupine narodnih noš so prijavljene iz Ruš, Slov. Bistrice. Št. Lenarta in Št. lija. V deputaciji se udeleže tudi Celjani in Ljubljančani. Celo iz Zagreba je najavljenih nekaj gostov, v slikovitih hrvatskih nošah. — Proglasitve za mrtve. Okrožno sodišče v Mariboru je uvedlo postopanje, da se proglase spodaj navedeni pogrešanci za mrtve, ker se more o njih po zakonskih predpisih domnevati, da so umrli. Vsakdo, Ki bi kaj vedel o kateremkoli teh pogrešancev, naj to sporoči sodišču. Pogrešance same pa poživlja sodišče, naj se zglase pri njem, ako še žive, ali naj mu dado to kako drugače na znanje. Gre za naslednje bivše vojake, ki so odšli na rusko bojišče, in se od tam pogrešajo: Štefan Smolke iz Odrancev, Jožef Vilčnik iz Mezgovcev , Franc Pogledič iz Preteža, Janez Šavl iz Ropoče, Leopold Šadl iz Ropoče, Karl Sinic iz Vanče vasi, Martin Berden iz Filovcev. Franc Obran iz Borovcev, Jožef Lah iz Branoslovcev, Franc Bračko iz Črešnjevcev, Matevž Gorišek iz Skrbelj, Lojze Ropoša iz Slavčev, Ivan Matjašič iz Štatenberga, Franc Mlasko iz Ščavnice, Mihael Žer-din iz Dolnjega Lakoša, Andrej Kavaš iz Odrancev, Anton Stermic iz Farne vasi, Valentin Pušnik iz Slovenje vasi, Janez Černenšek Narapelj, Anton Seršen iz Verželja, Štefan I?ujs iz Čepinccv in Janez Grabar iz Tcšanovcev. Za vse navedene poteče oklicni rok 8. >»liia t.L £ AS Akcija proti beračem. Včeraj, ko je bil »beraški« dan v dveh ozirih: po starem beraškem poslovnem načinu in po akciji, ki se je sedaj začela proti beračenju, ie poiicija zajela 14 beračev po večini iz bližnje okolice. Poleg velikih revežev so v tej družbi tudi okoliški kočarji, ki hodijo beračit, da si lahko privoščijo kak priboljšek. Pri neki beračici so našli 500 Din. V zadnjem času ni dneva, da policija ne bi imela posla z berači in članicami tajne prostitucije. — Za otroško reduto 1SSK Maribora, ki se bo vršila mtri v nedeljo ob 15. v Unionski dvorani (Gotz), se dobijo vstopnice jutri do Mi 12. v trafiki Svetek, Slovenska ulica 12. — Da ne bo pred reduto prevelikega navala na blagajno, si priskrbite vstopnice v predprodaji. — Esperantski tečaj za začetnike prične v pondeljek, dne 13. feb. ob 7. (19.) uri zvečer v šoli v Cankarjevi ulici, II. nadst. (vhod skozi dvorišče). Prijave istotam. — 345 Gledališka predstava z maškerado, bo v nedeljo 12. t. m. v Pekrah ob 3. popoldne v gostilni Kmetič, kjer uprizori »Prosvetni krožek« 4 gledališke igre z godbo in plesom. Veliko tekmovanje mask: 3 najlepše maske dobe lepa darila. Za prijetno zabavo ob pravem, ruj-nem »Pekrčanu« skrbe prireditelji, ki vabijo k obilni udeležbi. — Veseli pustni prizori. Pri naši prireditvi dne 15. t. m. ob 15.30 nastopijo sledeče šole: Dekliške meščanske šole I. in II., in dekliške ljudske šoli II. in III. Razen tega sodelujejo otroški orkester naše umetnice ge. Brandlove in g. kapelnika Frischa ter plesna šola gdč. Pečnikove, ter naš priljubljeni komik g. Harastovič. Stariši ne zamudite lepe prilike, ki se nudi Vaši deci. Vstopnine nizke, čisti dobiček v prid otroške bolnice. — 343 Društvo JugosJ. akademikov v Mariboru razpisuje podpore za svoje člane. Tozadevne prošnje s prilogami je treba poslati najpozneje do 24. t. m. na društvo. 344 Udruženje nižjih državnih nameščencev priredi dne 18. t. m. v Gambrinovi dvorani maškerado s plesom. Čisti dobiček je namenjen vdovam in sirotam državnih uslužbencev. Začetek ob 20. uri. — Kontrola mask. Svira železničarska godba. K obilni udeležbi vabi odbor. — Koncert moškega zbora »Drave« v Mariboru. Čas predpustnih plesov in zabav bo kmalu minul. Marsikdo, ki si želi oddiha in miru po predpustnem hrupu, bo pozdravil s tiho radostjo koncert »Drave«, ki se bo vršil dne 2. marca v Unionski (Gotzovi) dvorani. Spored bo obsegal moderne in starejše moške zbore ter solospeve najboljših slovenskih skladateljev. 326 Maggi-jeva zabela. Maggi-jeva zabela za juhe je najprl-pravnejše sredstvo za izboljšanje slabih juh, omak in prikuh. Z njo pridobijo jedila z majhnim dodatkom takoj najpopolnejši in najizbornejši okus. Vsled tega j uporabljajte zabelo varčno, zraven pokusite večkrat ter tako preprečite, da bi se okus zabele ne bi Čutil preizrazito. Maggi-jeva zabela je primerna tudi za razmnoževanje juh. Razredčite v tem j slučaju preje juho s kropom in dodajte polagoma toliko Maggi-jeve zabele, da .dosežete zaželjeni prijetni okus. _ | MAGGI-jeve kocke za govejo Juho. |če raztopite Maggi-jevo kocko /.a govejo juho v 'A litru vrele vode, dobite v trenutku izvrstno govejo juho, ki jo lahko uporabljate kot okrepčevalno juho z jajcem ali brez jajca, za vkuhanje z zdrobom, rižem, ‘testenino, za kuhanje zelenjave, fižola, graha, za pripravljanje omak, hladetin, rt^fcijev itd. — g Proti zaprtju in hemerolddom, težavam v želodcu in črevečju, otekli- t nam jeter in ledvic, trganju v križu in boku, naj se jemlje večkrat na dan naravna Franc-Jožcfova grenčica. Zdravniške preiskave in ugotovitve pri obolenju organov zgornjega telesnega dela potrjujejo, da je Franc-Jožefova voda blagodejno in sigurno čistilno in olajševalno sredstvo. —• V MarfTofe, cfng IT. If.'152K' faarfKorsK! V V CE B NIV MrW STran S. J. sms©r kocka za govejo Juho NAG&r zabela "!‘“ in jedila izboljša okus juham, omakam in prikuham. Stev. steklenise 0 1 2 3 4 5 G Originalna Din. "■Dopolnjena „ IT— 6'- 17 — 12 — 2850 20- 55 — 40 — 110 — 175'— 200 — * Dopolnjuj* *o Iz »cRtie MAGQI-Jo»o steklenico v lastno s seboj prlneieno prazna MASQ!-Jsro stakleniHlco. za takojšnjo pripravo Bajfmojšo, čiste goveje june. Posamezna kocka Din. 110. Pravi MA®@8'),,! §z«Se!ki imajo rumeno^rdote omele, na katerih se nahaja ime W£t£$Mefc EpisSoia princu Karnevalu Maribor, v predpustu 1928. Tvoja Carska Visokost, princ Karneval Svetovni! uotovo ti pišejo s vseh delov sveta in najbrže tudi iz ostalih planetov, plavajočih v brezmejnem vsemirju. Zato sem se odločil, da ti napišem udanostno epistolo iz našega planeta, pa mi oprosti, da sem kot oddajno postajo izbral pregrešni Maribor. Svetniki vseh priznanih ver in cerkva na tem pokvarjenem planetu, ki sliši na ime Zemlja nimajo toliko vpliva na' duše, telo in srce — kot ti, efemerna cesarska visokost, princ Karneval. Naši Slovenci ti pravijo povsem krivično »Pust«, dasi ve že vsak otrok, ki shodi, da nikakor ni pust, ampak 'esel, razposajen in razigran kakor nobeden drug vplivni svetnik našega kontinenta oz. planeta, ker govorim v imenu celega planeta. Kmetje iz mariborske okolice ti pravijo »fašenk«, a tvoje duhovnike in častilce imenujejo »maškare« ponekod pa jih kličejo z gosposkim imenom >har-lekini« — a čisto v hribih jim pravijo »šeme«. Bolj kakor drugi spoštovani in čislani svetniki si ti, stalni vladar zemskega hotenja in nehanja prešel v meso in kri našega troedinega naroda jugoslovanskega. Tvoja, vso filozofijo debelih foli-antov pobijajoča dogmatika je prešla v vse panoge našega javnega in zasebnega življenja. Četudi tvoje zemeljsko carstvo jenja navidezno ob udarcu 24. ure, ko napoči »Pepelnica«, improvizionirani praznik pokore, vendar si ti, kakor rečeno — permanenten vladar skozi celo leto, skozi vse akte, skozi vse poslovanje, inspi-rator vsega dejanja in nehanja naših politikov, socijologov in ostalih veleumov. Zares: Noben drug svetnik naših pratik ne vpliva toliko na nas — in to v vsakem oziru — kakor ti Cesarska visokost, princ Karneval, utrip naših src, slednji živec naših možgan, vibriranje naše krvi . . . Tvoj vpliv je torej trajen. V narodnih in oblastnih skupščinah vlada tvoj nesmrtni duh, ki podžiga očete domovine, da uprizarjjo z največjo dovršenostjo velike »nacionalne« naloge, katere imenujemo tukaj — komedije. Tebi v Čast, o Karneval, vse pleše in raja. Na veselicah, prirejenih v tvoje počaščenje, smo uvedli drobno sesekljane papirčke, zvane konfeti. Kako div-na prispodoba so ti konfeti — za pesek vladnih in poslanskih obljub v oči vo-lilcev in davkoplačevalcev skozi celo leto! Naravnost ganljivo, res. Kljub temu, da vladaš skozi vse dni našega tuzemskega življenja nad nami. vendar smo tudi tebi, kakor drugim velepomembnim praznikom našega življenja posvetili razmeroma najdaljšo pe-rijodo svetkovanja. Tebi v čast se ljudje ženijo in skopajo zveze za dosmrtno zvestobo. Ko napoči obvezno praznovanje tvoje cesarske visokosti, zažarijo oči deklic in starih devic v čudnem ognju; njih govo rica jc podobna petju ptičic, a lica so kakor brstenje prvega pomladnega cvetja. Zadnji drobiž se žrtvuje tebi v čast in slavo. Pod tvojim carstvom ni greha, je vse dovoljeno. Po mestih, trgih In vaseh se žrtvujejo slavi tvojega imena hekatoinbe pijače in jedače. Na kmetih čuješ — skozi vso dobo svojega praznika — obupne smrtne vzdihe ubogih pujskov, zvečer pa zapoje ob kolinah — harmonika. Staro in mlado pleše in se ljubi tebi v večjo čast in slavo. Praviio, da se imenuje tvoje praznovanje »predpust, ti čas presneti«. Jaz smatram to za bogokletstvo, kajti, ko bom po preteku oficijelnih slavnosti tebi v čast — delal bilanco od tvojega hiše-vanja, bom črtal postavko »žepna kriza« in namesto nje zapisal »prehodni znesek«. S tem bom vsem, vsem tvojim skritim in zakrinkanim sovražnikom, vsem harlekinom javne morale 'zamašit usta, oziroma zavezal jezik in te na usodni pepelni dan ne bo praV lihče preklinjal. Zdaj pa končam to odkritosrčno epistolo, z željo, da bi tvoji prazniki neizmerno koristili naši veliki narodni stvari, naši lepi domovini, naši veliki, slavni — bodočnosti. — S karnevalskim živijo! Tvoj do smrti vdani A u f b i k s. Saljiui „Kaj uem, kaj znam“ 1. Ime katerega mariborskega zdravnika se prepeva vsako nedeljo in pri vsaki popevani maši? O.: Dr. Sekula. (»Per omnia saecu-la — saeculorum«). — 2. Kje trgajo v Mariboru glave? O.: Na glavnem trgu. 3. Zakaj ne zmanjka na policiji nikdar metelj ža smeti in metelj za pometanje sumljivih antiparagrafskih ejementov? 0.: Ker imajo tam detektiva g. Me-tlja(ka). 4. Kateri legendarni ptič izdeluje v Mariboru slaščice? O.: Pelikan. 5. Po katerem jugoslovanskem politiku se imenuje dobra zimska in \pomlad-na salata? O.: Radič. 6. Kateri mariborski o ’ ’ ' ma ime poganskega dvoobra:n 'nega bitja? O.: D r. J a n. 7. Kateri stari mariborski gostilničar je v prvem zlogu svojega imena Nemec, v drugem pa Slovenec? O.: g. Spatzek, gostilna pri »Grozdu«. 8. Kdo je v Mariboru najhujši policaj in kje je v službi in nikomur nič krivičnega ne stori? O.: Stražnik Hren na Glavnem kolodvoru. 9. Kateri bodoči odvetnik vzdržuje v Mariboru zimo, četudi ista njemu ne lignja? Trumf himni na obroke »Aufbiks« si naj ne domišljuje, da našel rime je na žabje skoke! Zato na kratke mu okroke konkurenca iste dopolnuje. Korošec strelja v Beogradu »poke« in v Slovenijo pošilja — na obroke . . . Predpustu klanja Dravska se dolina, pijančki »lifrajo« rekordne »kroke«, za posojila — na obroke. — Na obroke prepevajo: O lepa naša — domovina!.. Razpisale se danes so novine, ki naše bede tehtajo prečudne vzroke, da London daje nam milijone na obroke, s katerih »nova zarja« nam zasine. Se moja »stara«, kadar kuha cmoke, kupuje masla, moke — na obroke... Čemu pa v praksi bi politike visoke ne delali senzacij in škandalov — na obroke?! Razgibal Maribor se je v zabavah — in slednjo noč ti čuješ čudne zvoke na koncertik. balih, plesih — na obroke da jočejo se angeljci v višavah — na obroke . . . In Zagorski vitez za svoje skoke odslužuje kazen — na obroke . . . Zdaj menda vse izčrpane so rime na te preklicane obroke .-. . Naj končam zaradi hude zime, ki me stresa za lase in roke — na obroke. Nina. Prosveta mariborsko gledališče REPERTOAR: Sobota, 11. februarja ob 18. uri »Nastop guslarja Tanasija Vučiča. —Ob 20. uri »Manon« ab. C. Prvič v sezoni. Nedelja, 12. februarja ob 10. in 11. uri »Nastop guslarja g. Tanasija Vučiča«, ob 15. uri »Takrat v starih časih«. Znižane cene. Kuponi. — Ob 20. uri »Grofica Marica«. Kuponi. Nedelja v gledališču. Dopoldne ob 10. in 11. uri nastop guslarja g. Tanasija Vučiča, popoldne ob 15. uri »Takrat v starih časih, pri znižanih cenah, ob 20. uri Grofica Marica«. Kuponi. Črnogorski guslar v Mariboru. Na povratku s svoje z ogromnim uspehom venčane turneje v Berlinu, Frankfurtu in Pragi je prišel Tanasije Vučič, prvak med vsemi jugoslovanskimi guslarji, včeraj v Maribor in bo pel v gledališču pesmi, katere je pel v Berlinu za zlate gramofonske plošče. Nastopi trikrat: v soboto 11. febr. ob 18. (6.) uri zvečer in v nedeljo 12. febr. ob 10. dop. za mladino, v nedeljo ob 11. dopoldne pa za ostalo občinstvo. Naj nihče ne zamudi te izredne prilike! Europska mesta V Londonu je izšel zanimiv pregled evropskih mest. Statistični podatki tega pregleda dokazujejo, da evropsko prebivalstvo v vedno večjem števiiu zapušča deželo ter se naseljuje v mestih. Velikih mest, to so mesta z nad 100.000 prebivalci, je v Evropi 213. Pri nas n. pr. Zagreb, Beograd in Subotica. Če se primerja število prebivalstva velikih mest s številom na deželi, tedaj vidimo, da je n. pr. na Angleškem vsaki drugi, v Avstriji vsaki tretji, v Belgiji, Nemčiji in Nizozemski vsaki četrti, v Švici vsaki sedmi, na Švedskem vsaki ostni, v Italiji pa vsaki deveti velemeščau. Najmanj velemest imajo sledeče evropske države: Gdanska, Bolgarija, Danska, Estonska, Finska, Litavska, Norveška in Turčija. Po dvoje velemest imajo sledeče države: Grčija, Letonska^ Avstrija, Portugalska, Romunija, češko- Ljudska univerza v Mariboru. V pondeljek dne 13. februarja ob 8. zvečer »Srbska narodna pesem«. Preda* va na podlagi skrbno sestavljenega ma-terijala glasbeni pedagog g. prof. Druzo-vič. Najznačilnejše in najlepše pesmi bo pa pela priljubljena koncertna pevka ga. Druzovičeva. — V petek 17. februarja »Beograd«- predava g. dr. Sušnik na podlagi lepih skioptičnih slik. — V Studencih (deška šola): V torek 14. febr. ob 7.30 zvečer: Zgodovina človeške rodbine II. del, predava g. Viktor Grčar. Srbski ciklus v Ljudski univerzi. Ljudska univerza je začela sedaj s srbskim ciklom, da vsaj v glavnih obri-skih pokaže Srbijo v geografskem, zgodovinskem in kulturnem oziru. Otvoritveno predavanje je imel zadnji petek, 10. t. m. g. prof. Baš, ki nas je na podlagi mnogih poučnih slik vodil po raznih krajih Srbije, poeebno južne Srbije, pri tem omenjal značaj tamošnjih krajev, ondotne tipe, stare zadužbine Rava-nico, Gračanico, Dečane, kazal na arhitektonske vplive muslimanske, bizantinske in romanske, sploh podal mnogo zanimivih podrobnosti. O.: Dr. Winterhalter. 10. Koliko škofov je v Mariboru, pre-stolici lavantinskih škofov? O.: Pravi škof dr. Karlin, potem slikar Skof, profesor Škof in — gostilničar Škof! 11. Z imenom katerega mariborskega mehanika se- pozdravljajo Nemci in Francozi ob slovesu oz. razstanku? O.: (D)adieu (na Aleksandrovi cesti). Tretji Jugoslovanski ples 11. februarja 1928 v dvorani »Union«. Revija narodnih noš. — i madžarska potrebuje uojake > Madžarski parlament pripravlja zakon za obdavčenje samcev in za povečanje slovaška in Madžarska. Po tri velemesta števila rojstev. Ob razlaganju zakon-so na Švedskem in v Jugoslaviji, po j skega osnutka se je dalo razumeti, da je štiri v Nizozemski in Švici, 5 v Belgiji, tak zakon potreben tudi za močno dr-7 v Poljski, 8 v Španiji, 14 v Italiji, 17 žavno brambo. Samci, ki bi lahko pre-v Franciji, 23 v Rusiji, 47 v Nemčiji, 50 življali družino, bodo morali plačati da-pa v Angliji. Mest s preko po! milijona prebivalcev je v Evropi samo 32. Največja od teh so: London 7,480.000, Berlin 4,124.000, Pariš 2,980.000, Moskva 2 milijona, Dunaj 1,860.000. Najmanjše od teh veie-tnest je pa Rotterdam s 512.000 prebivalci. To so velike številke, a so vendarle majhne v primeri z ostalim svetom, ker imajo n. pr. Zedinjene države 17 velemest z nad pol milijona prebivalci. _ Prispevajte za spomenik Kraiju Petru v Mariboru vek, ki bo znašal 100 odstotkov vseh dosedaj veljavnih davkov. Državnim uslužbencem se bodo doklade za otroke zvišale, babice dobijo večje plače, ženskemu osobju v vseh panogah državne službe se bodo pa prejemki znižali, da se bodo ženske bolj oklenile rodbine in družinskega življenja. Uslužbenke, ki se hočejo poročiti, dobijo visoko odpravnino v pomoč začetka rodbinskega življenja. Vsepovsod in tudi v šolah je treba učiti, da pomeni zakon brez otrok izdajstvo domovine. Sosedje Madžarske morajo videti tudi iz tega zakonskega osnutka, da je Madžarska skoz in skoz militaristična ter da je njen militarizem silno nevaren za EvropOk Sfraw *. Mariborski V E C E R V I K Infra Uresničena fantazija PROROŠKA DOMIŠLJIJA. — OB ZA ČETKU VELIKEGA RAZVOJA TEHNIKE. V Mariboru, dne 11 Ti 19?9. Pred par dnevi je bila stoletnica rojstva velikega francoskega pisatelja Julesa Verne-ja. Ta pisatelj, ki je spisal nad sto velikih romanov, je živel v času prvih velikih in za današnjo dobo silno pomembnih in odločilnih iznajdb. Elektrika je bila tedaj v začetku svojega razvoja in tudi zrakoplovstvo se je že začelo. Začetke velikega, tehničnega razvoja je pa visoko nadkrilila pisateljeva fantazija. Na vprašanja: Kaj je na drugih planetih, kaj je globoko pod zemljo, kaj na dnu morja itd. odgovarjajo Vernejevi romani in mnogo od tega, kar se je zdelo sodobnikom za najhujšo fantazijo, se je tekom 50 let uresničilo. Uresničen je zrakoplov Albatros, uresničeni so podmorniki, preiskovanje morskega dna in še mnogo drugega. Domišljija tega velikega pisatelja je na eni strani proroška, na drugi pa stvarna. Od vseh drugih fantastičnih pisateljev se pri njem kaže največ fizikalične logike in so zato njegova dela pri vsej zanimivosti tudi poučna. Življenje fantastičnega pisatelja je bilo pa v velikem nasprotju z njegovimi deli. Verne je bil namreč po poklicu odvetnik, ni potoval po svetu, iz Pariza je hodil vsako leto le na počitnice, živel je mirno, delal pa točno kakor ura. Vsako leto je izdal po dva romana. Tip angleškega gentlemena Phileas Fogga, ki igra glavno ulogo v znanem romanu »Pot okrog sveta v 80 dneh« je vzel pisatelj iz življenja. V Parizu je žive*, bogat Angiež, ki je imel to navado, da je vse izvršil v največji naglici. Ce se je vozil na kratki progi iz Pariza v Versailles, je morala biti vožnja s pošto ali privatno kočijo najhitrejša. Ta čudaška navada je privedla pisatelja na idejo, da je v svojem romanu tega Angle ža poslal v 80 dneh okrog sveta. Nekoč so pisatelja vprašali: »Kaj delate, sedaj, mojster?« »Mostove konstruiram«, je bil odgovor. »Kako to? Saj vendar niste inžener.« »Poslušajte«, pravi Verne, »čestokrat vsklijejo misli, ki so pisatelju izvor in začetek dela. Sam od sebe se tudi najde zaključek. To sta dva tečaja, katera je treba zvezati s solidnim mestom raznovrstnih dogodkov. To je pisateljevo glavno in prav težko delo.« »Vi ne potujete, sedite stalno v Parizu, kje vendar vzamete snov za svoje knjige?« je dejal pisatelju nekoč v velikem začudenju neki obiskovalec. »Jaz ne potujem: Motite se. Prav dolga pota napravim s svojo ladjo«, je odvrnil pisatelj. »Kaj, ladjo imate? To mi pa ni bilo znano. Kako se pa imenuje Vaša ladja?« »Fantazija!« — je odvrnil Verne suhoparno. šport Va: Soholsitto Ženam in dekletom sokolskim! Dekle iz srednjih in priprostih slojev je po izstopu iz šole navadno prepuščeno samo sebi. Družabno življenje zah-tevamnogo časa in denarja. Kot ženo in mater pa jo utesni železni krog skrbi za rodbino. Drugače je v tem oziru ženi ali dekletu, ki preživlja del svojega prostega časa v Sokolu. Njeni nazori o življenju se razčiščajo po čestem družabnem stiku, ki ni predrag, njena nrav jekleni, njeni živijenski običaji postajajo finejši. Toda to nam še ne zadostuje. Dekle in ženo Sokolico hočemo imeti popolno, v njej hočemo videti vzor državljanke, vzor jugoslovenskega dekleta in matere. Cesto slišite od očetov in mater tožbo, da so bili prej drugi časi. Deloma je treba take tožbe pripisovati starosti in spominom, toda po večini so utemeljene. Zlasti vojna nam je prinesla takšno \i-premembo nravi, da se moramo nad njo zamisliti. Pojdite samo v razne mestne lokale, kaj opazite? Dekleta, komaj odrasla šoli, posedavajo tam dolgo v noč z lahkomiselno živečirgi mladeniči, plešejo v barih in raznih prostorih ne baš najboljšega glasu. Ali je bilo to prej? Ni bilo! A kdo je temu največ kriv? 'Prav gotovo roditelji onih deklet. To je žalosten pojav naše dobe. Kako morejo stariši to gledati molče? V prvi vrsti je njihova dolžnost, da znajo svoje otroke navezati na dom in da bi vedeli, kam hodijo njihovi otroci. Sokolstvo si je vzelo za dolžnost vzga jati mladež. Njegovo stremljenje je, ohraniti čim največjemu številu pripadnikov našega naroda telesno ter duševno zdravje, in zato hoče pridobiti kar največ mladine v svojo sredo. Sokolstvo se trudi, da bi dekle in žena sokolska vedno in povsod prednjačila z dobrim vzgledom. Mladost je samo ena, in kdo I? izgubil, je izgubil celo življenje. Dekle sokolsko naj bo odblesk krasote, dobrote in dosioin^jij, Kolikokrat slišimo pritožbe dekle! zoper obnašanje in običaje moške mladi-ne m te pritožbe so upravičene. Če zasledujemo vzroke temu, se je treba priključiti nazoru, da so temu pojavu kriva večinoma dekleta sama in dejal bi, da iščejo sama »priložnosti*. Vsiljivost in precejšnje nagnjenje do zabav ter često tudi do zabav za vsako ceno dela dekle vsakdanje in zato sc naj ne čudi, da ne nahaja pri moških onega finega ter vzdržljivega odziva, Kakor bi si ga sama želela. Kako krasna lastnost je skromnost, ki diči dekle lepše nego dragocena igla in obleka ter mu pridobiva spoštovanje vseh! Baš smo v času pustnega rajanja. Tu je treba povišane budnosti. Dekle sokolsko bodi skromno tudi pri plesu. Nismo puritanci niti nazadnjaki, nismo nasprotniki novim smerem, torej tudi ne proti modernim plesom, v katerih vidimo zopet le izraz nemirne duše današnjega človeka. Toda nekateri moderni plesi so zoperni družabni nravnosti in te je treba odstraniti zlasti iz sokolskih vrst. Zakaj se ne gojijo bolj narodni plesi, kola? Na prireditvah s plesom nahajamo navadno le po eden narodni ples pred polnočjo in po njej. Prireditelji in plesni mojstri bi morali najti odpomoč. Splošno bi celotni nivo današnjih zabav zaslužil podrobno in strogo kritiko. Dekle sokolsko, kateremu pošiljam te vrstice, zavedaj se vedno svojega Sokolstva in bodi ponosno nanj. Prednjači pred ostalimi jugoslovenskimi dekleti z dobrim vzgledom in ne pozabljaj, da gleda na tebe kot Sokolico javnost s strogim očesom! (Po »Vestniku sok. ž. moravsko-slezo ske« priredil A. J.) Začetek pruensfuenih tekem u fDariboru Jutri se srečajo v boju za točko S. D. Rapid proti S. K. Svobodi in S. K. Ptuj proti S. K. Železničarjem. Obe tekmi obetata postati jako zanimivi, ker so se vsi klubi temeljito pripravili na spomladansko sezono. S. D. Rapid je, ako se sklepa po jesenski sezoni, favorit; vkljub temu pa ne sme podcenjevati S. K. Svobode, ki je že jeseni pokazala tehnično jako lep napredek. Rapid nastopi s svojimi starimi izkušenimi močmi, samo namesto Kurzmanna, ki ima še zabrano, igra Burijan. Tudi Svoboda nastopi z istim moštvom kot preteklo sezono in ima v ožji obrambi svoje najboljše moči. Tudi krilci so dobri; ako pokaže Oman isto formo kakor proti Železničarjem, bode imel napad Rapida težko deio. Napad sicer malo boleha na neodločnosti vendar je upati, da so se napadalci pie-ko zimskega počivanja stresli bojazljivosti streljanja na gol. Rapid ima v napadu premoč in je torej od obrambe Svobode odvisno, ali ji bo uspelo odbiti jedrnate napade Rapida. Početek ‘ekmeje točno ob ^14.; sodi g. Fišer. Tekma Železničarji .Ptuj, ki bo o0 15. uri, bo jako zanimiva že iz razloga, ker Železničarji lahko nastopijo že skoraj s svojimi najboljšimi močmi; po zadnjem (sklepu J. N. S. so dobili namreč sledeči | igralci skrajšano karenčno dobo s nravi-ico nastopa 9. t. m. Stauber, Vogrinc, Wagner, Gruber, ki potemtakem jutri že nastopijo. V teh okolnostih nimajo ptuj--čani veliko upanja ponoviti jesensko zmago. Železničarjem se bo revanža posrečila. Aloštvo S. K. Ptuja se je v jesenski sezoni dobro držalo in je sigurno mnogo pridobilo s svojimi mladimi močmi. Tekmo sodi g. Nemec. Danes pričetek olimpijade v St Moritza. Danes so se pričeie v St. Moritzu v f Švici tekme raznih zimskošportnih gran za svetovna prvenstva. Naši smučarji in drsalci zadnje dni pridno trenirajo. Drsalci ga Kadrnka in gg. ing. 5!o:idek :er Vodišek vadijo na drsališču hotela Lou-vrette, stanujejo pa v velikem hoteiu Kompfer poleg olimpijske skakalnice. — Naj bi bila sreča mila našim športnikom! --------— ■ - ., , mtM. mrnm. KARO stra?)&s-£ev!Si K&U.O SovskE-fevlJi sc levSjS naSfcaSIšiJi m Rezika Neumannoua je imela le pauza! Zadnje dni so poročali listi, da je v (onneruresthu konec čudežev s krvavo potjo. Pa so nas spet potegnili! Posebni poročevalec berlinskega »8 Uhr Abend-blatta« javlja sedaj, da si je Rezika privoščila le mal odmor, kar dela baje vsak umetnik. V nadaljnem pa pravi dopisnik: Rezika Neumannova tekom preteklega božiča in do zadnjega petka ni doživela v svojih vizijah celega Kristovega trpljenja, pač pa smrtni strah Kristov na Oljski gori in njegovo ujetništvo. V tem času so njene oči silno krvavele. Rezika ima svoje vizije in ekstaze precej istočasno, ko obhaja katoliški svet kak cer-Praznik. Zato so v veselem času božiča ponehale začasne vizije, ki pa se bodo s pričetkom posta nedvomno ponovile. Kljub temu, da »sveta« Rezika vča-s'h P°_več dni nič ne je, ima še lepo število 55 kilogramov telesne teže. Ker se prične post šele s pepelnično sredo, ni izključeno, da se hoče bavarska sveta Johanca še prej dodobra naplesati! Župan ponesrečil na plesu. Solnograški župan 72 letni dvorni svetnik Maks Ott je posetil v nedeljo ples domačih trgovcev. Ko je sedel na stol, mu je ta izpodrsnil in je župan tako nesrečno padel, da si je zlomil rebro in poškodoval celo pljuča. Stanje starčka-župana je zelo resno. MOLNP službeno. Prihodnja seja bo v pondeljek 6. t. m. ob 19. v restavraciji Union. — Tajnik. T. S. K. Merkur redlvivus? Istočasno ko javlja JNS> da je vzel na znanje razdružitev TSK Merkurja v Mari boru in da ga je črtal iz saveza, se v Mariboru z vso gotovostjo zatrjuje, da se Merkur ponovno osnuje. Na poslednji seji S. D. Rapida je bil baje sistiran sklep o fuziji obeh imenovanih klubov, in sicer »radi nepredvidenih težkoč«. JNS ugodil prošnji ŠK. Železničar. Kakor znano je večina igralcev SK Železničarja prišla iz vrst drugih mariborskih klubov, po veliki večini iz ISSK Maribora. Vsi ti prestopivši nogometaši bi moraljl po prvotni odločbi LNP prestati dolgo karenčno dobo, ki bi Železničarje znatno ovirala če ne naravnost onemogočila pri letošnjih zgodnjih pr-j venstvenih tekmah. JNS pa je ugodil prošnji prizadetega kluba in skrajšal to karenčno dobo razen v gornjem članku i navedenim še tudi naslednjim nogometašem: Frangež, Marinič, Pasternjak, ki smejo nastopiti od dne 14. t. m. in ^etan ter Hardinka, ki smeta igrati od dne 4 marca. Posebni vlak za dunajsko tekmo. Za nogometno tekmo Jugoslavija— Avstrija, ki se bo igrala 6. majnika na Dunaju, nameravajo pripraviti zagrebške »Novosti« poseben vlak, ki bi prepe Ijal za male stroške naše prijatelje športa v Avstrijo. Ta vlak bi odpeljal iz Zagreba v soboto 5. majnika okoli osmih zvečer in bi prispel na Dunaj v nedeljo i zgodaj zjutraj. Na kolodvoru bi naše izletnike sprejelo 30 velikih avtobusov Društva za tujski promet in jih prepeljalo v kopališče in nato po Dunaju ter bi jim funkcijonarji tega društva razkazali zanimivosti avstrijske prostolice. Ob 14. uri bi bil skupen obed v bližini Holie VVarte. Zvečer istega dne pa bi se vlak odpeljal z Dunaja. Skupni stroški za pot, kopališče, avtobuse, razne vstopnin-j, hrano itd. ne bi znašali preko 500 Din za osebo. Za tako poseben vlak je ♦reba vsaj 500 potnikov; v slučaju, da jih je manj, se bodo naročili le posebni vagoni in bo popust seveda znatno manjši. V nekaj dneh bodo izdale »Novosti« poziv za priiavo udeležencev. «V'Vl s« io hlineč pognal po stopnicah navzdol in proti gozdu, kjer ie letalo R. F. c. 1 čakalo na nove polete. R. F. c. 2 je letelo v smeri proti se-verozapadu. Poveljnik letala Charles Boolton je stal ob razglednem oknu. V kabini pa je v lahkem, udobnem pletenem stolu sedel dr. Glossin. Njegove poteze so bile izmučene, njegove oči ordečene. Zgledal je, ko da je zdelan od prenapora in neprespan. Njemu naproti je v globoki nezavesti ležala Jana. V enem kotu na tleh, zvezan z debelimi vrvmi Silvester Bursfeld. Dr. Glossin se je dvignil s svojega stola. Počasi, ko da ga boli vsak korak, je stopil k nezavestni. Sklenil se je čez Jano in potipal njen pulz. Nežno ji je nato razklenil ustnice ter ji vlil iz majhne kristalne stekleničice nekaj kapljic rdeče se svetlikajoče tekočine v usta. Čutil je, kako se je Janin pulz nato okrepil in kako so se lica pordečila. Pomirjen se je vrnil na svoj prostor in vzel tudi sam nekaj kapljic omenjene tekočine. Nato je njegov pogled obvisel na zvezanem Silvestru. Brezpogojno uničenje je ukazal Cy-rus Stonard. Enega od treh že ima. Sedaj ne bo ušel pogubi. Dr. Glossin je računal. Še tričetrt ure. Potem bo letalo nad Montano. Tam na vzhodnem pobočju gorovja Rocky Mountains je posedoval tudi eno svojih skrivališč. In potem .... potem pa v divji vožnji nazaj v Sing-Sing. Brezžično povelje, da naj bo novi usmrtitveni stroj pripravljen, je bilo ‘že davno oddano. Tokrat se bo izvršba obsodbe izpeljala hitro in točno. Brez prič. Samo on bo poleg, da se na lastne oči prepriča, ali bo električni tok izvršil svoje delo. Potem bo stari pogrešek popravljen in mu tudi Cvrus Stonard ne bo mogel ničesar več očitati. Dr. Glossin se je zadovoljno na- smehnil. Zdravilo ga je osvežilo. Upanje, da bo svoje načrte hitro izpeljal do srečnega konca, ga je kre-; pilo. | Njegovo razmišljanje so prekinile ; besede, katere je po telefonu vpil komandant v strojni oddelek. Letalo R. F. c. 2 je letelo s polnim moštvom. Poleg komandanta se je nahajal na njem še en inžiner in dvoje monterjev. Komandant je razburjeno vpil: »Obrat obeh turbin je padel od 8000 na 5000 in pada trajno dalje. Kaj se je zgodilo?« Dr. Glossin je postal pozoren. Sedaj kakšen motorni defekt. Da bi odpovedale turbine. To bi mu moglo zmešati njegove načrte. Lahen sunek je stresel letalo. Pred- nji konec se je nekoliko nagnil navzdol in v drsalnem poletu se je pričelo letalo spuščati iz velikanske višine, kjer se je nahajalo. Vrata, ki so vodila v motorni oddelek, so se odprla. Vstopil je inžiner. Njegov usnjati jopič je bil obrizgan, njegove roke so bile umazane od saj in olja. »Mr. Boolton, obadva stroja stojita. Zračni vijaki se vrte samo še radi zračnega pritiska. Stroji ne dajejo nobene moči več.« Komandant je poskočil ko da ga je pičila kača. »Tristo hudičev, Winslington, alt nas hočete do kosti blamirati? R. F. c. 2 je najboljše letalo vsega našega brodovja. Spravite stroje v tek, ali pa vas jaz spravim pred vojno sodišče.* Dalje prihodnjič. MaNogtMi, M**rtJjo v po«f*-j tfovatn* in (ocTittnt ntmtM Občinstva; vsaka bMada 30 najmanjii aiMek Din 5- r, Mali oglasi Ž«nfcw, dopt*o«*ja in i ai trgovskega ati xnača)a: vsafca banda ■sjmanj« maaak Dta tO*- Pridna in poštena natakarica išče službe. Vzame tudi na račun gostilno z lastno osebno pravico. Naslov pove uprava lista. Pisalno mizo amerikansko z visokim nastavkom kupi Oset, hotel Mariborski dvor. 335 Meblovana solnčna soba se odda dvem solidnim osebam. Tatten-bacohva ulica 16 II. nad. vrata 10. 333 v v HUBERTUSPLASCE KUPITE NAJCENEJE PRI TVRDKI L. ORNIK, MARIBOR KOROŠKA CESTA 9. ?46 Zavod za čiščenje stanovanj. »Diverzon«, Cankarjeva ulica štev. 14. Čiščenje parketov, sobnih in izložbenih oken, izprašenje vseh predmetov s pra-hožerom, uničevanje vsakovrstnega mrčesa z razplinjenjem, uničevanje podgan, miši in ščurkov. 211 Maškeradni kostumi se izposojujejo v Krekovi ul. 5 II, desno. 230 Specijalna delavnica za črkoslikarstvo in soboslikarstvo, Fr. Ambrožič, Grajska ul. 2. Maribor. 302 Velika zaloga kuhinjske posode. Vsaki gospodinji znano prvovrstno^ posodo znamke »Herkules«, la. aluminijevo, litoželezno, postekleno, tehtnice, ribeže, sita, deske za testo, valarje, likalnike, razne oblike za pecivo, kutiie za špece« riio in dišave, kotličke in šibe za sneg, solnike, mlečne kangle, cedila, vedrice, umivalnike, vrče. stiskalnice za ocvirke in krompir, samovare »Ph6bus« in dnige vrste, škafe, lonce za kuhanie perila in perilnice, iedilno orodje in žlice vseh vrst, jedilne servise iz porcelana, krožnike iz porcelana in kamenine, umivalne garniture in vse vrste steklene robe. — Albert Vicel, Maribor, Glavni trg štev. 5. - II. Domače koline (fureš) s koncertom in pojedino krvavih, jetraiS in pečenih klobas. Prvovrstna vina, Tscheligijevo pivo v sodčkih. Andrej' Oset, Mariborski dvor, Narodni dom. 334 V Mariboru se namerava otvoriti privatni otroški vrtec na zelo idiličnem, lepem, zračnem in zdravem kraju, v neposredni bližini »Velikega županstva«. Poučevalo se bode po najboljšem sistemu. Z najrazliči nejšimi ljubkimi igrami in drugim otroškim opravilom se bode skušalo otrokom ustvariti prav srečne urice, z isto ljubeznijo ljubeče mamice. Vcepila se jim bode dobra kal, ki jim bode ostala neizbrisna v srcu tudi za poznejše življenje. V slučaju dovoljne prijave otrok se bode isti otvoril s 1. septembrom. — Priglasitve otrok na upravo lista pod »Vrtec«. 339 Otroka se sprejme na celo oskrbo. Naslov povei uprava. — 349 Mala meblovana soba s posebnim vhodom, električno lučjo s« odda takoj ali s 1. marcom. Aleksandro, i va cesta 18 I. vrata 2. 337 V lepem delu parka se odda mesečna soba s posebnim vbodom solidnemu samskemu gospodu, takoj ali s 1. marcem. Naslov pove uprav-ništvo lista. 340 Odpovedana stanovanja! Stanovanje odpovedanim nudi posredo- i valnica »Marstan« Koroška c. 10. Vpis (samo 1 Din) na izbiro stanodajalcem. 341 Singer šivalni stro) . dobro ohranjen proda poceni Kraljuj Tvorniška cesta 30. 343 351 alanterUa, drobnarije, oarfumerre, ofetenine, vrvarski in pletarski izdelki, motvoz, čevl arske potrebščine itd. na drobno in debelo DRAGO ROSINA, Maribor, Vetrinjska ul. 26 kabaret 850 »EVROPA n kabaretne orec/stave. Ob nedeljah Dooo/dne družinski program s koncertom. □■□■□■□■□■□■□■D »□■□■□»■□■□■□■□■Danila NAZNANILO! « Cen), občinstvu mojim stalnim gostom In potnikom vllttdno na znanjam, da «em zopet picvtel* kuhinjo v hotelu .KOSOVO* Maribor, Grajski trg I. —■ Za dobro in izvrstno Štajersko pri morsko in dun»j*ko kuhinjo bodem skrbela. Abonenti se snrejc-majo na hrano. Za obilen obisk sc priporoča Anica Ljubi. m Leipzieer Kette 4.-10. MSrz 1928 je največji kupčijskl trg sveta in največji vzorčni velesejem v Evropi. Zastopanih je nad KUK) blagovnih skupin vseh strok. Nad 10000 razstavljalcev iz 21 držav razstavlja najboljše in najdovrfnejSe blago. 212 Pojasnila daje: Castoo zastopstvo za mariborsko oblast: Kemijski laboratorij za industrijo, kmetijstvo In trgovino, Maribor, Trg svobode 3 Kemijski laboratorij za industrijo, kmetijstvo in trgovino 218 MARIBOR TRfl SVOBODE 3 Si vlile I Čevfjar ji I Ako Vam Vaš stroj nagaja potrndite, se v Tattenbachovo ulico 14 in z zadovoljstvom bodete spet prijeli z delom. Ne pozabite pa vzeti s seboj prvovrstnega amerikauskega olja za mazanje Vaših strojev. Naznanilo Cenj. občinstvu najvljudneje naznanjam, da sem prevzel 7. t. m. staroznano gostilno Stossier v Mlinski ulkl Stov. 9 Otvoritev se vrši dane* H- febraaija t.I.s koncertom in pojedino jetrrti In krvavCli klofcas. Točil bom najboljša domača in datanrtinska vina. Eno itaied naftepšlh kegtišč. kegljaškim klubom vedno na »aapotago. Z moio dolgoletno piakao zagotavljam cenj. goate-4 najbolj«, solidno i« točno postrežbo. Za mnogobrojni obiak te priporoča 3*7 Rado Starman, goadt*r£«r. Mariborski V F C F P \M K Jutra Kolesarji pototI Izvrsten in najcenejši premog! BreitkonSturensno — znižane cene i Angleški in ostravski PEKLENiCA' Prihaja čas ko bo treba VaSa kolesa popraviti, emajlirati in poniklati. Vse to Vam izviSi po jako n'zki ceni tvrdka Justin GustlniSe, Maribor, 167 Tatt«nb«chova ulica 14 y a STBzkonkursnfne cene ^*vno zastopstvo "§8B§ga ivalnih strojev „DUrkopp“ 4SOO salori' — brez kameni« — trez žlindre — malenkosten pepel — br^z duha po žveplu — radi tega posebno priporočljiv za stanovanja, NOVE CEME: Po vagonih, franko Mursko-Srediiče . Din 26*— Po vozovih od 2000 kg dai|e, na dom postavljen . „ 36‘— Na drobno na dom postavljen .... lt 40"— za 100 kg Glavno zastopstvo: prvovrstne kakovosti oddaja najceneje na drobno in na vagone Mestna olinarna Pisarna : Cankarjeva 1 Skladišče: Cankarjeva 24 - tel. 400 Fllljalka: B. Kreiner & sin, trgovina s kurivom Maribor, Črtomirova ulica 6, pri Koroškem kolodvoru 165 A Din 58*- se dobi pri J. TRPm-u sprejemam na dobro hrano. Obed po Din 7-60, večerja po Din 5-—, Brezalkoholna restsvracija »Pri zvezdi*. Rudolf Smolej. Maribor, Pod mostom 11. 231 za dame par, Din 78-— za gospode par . . , . . Din 88'— dokler traja zalogaT 34' KH Franc Kormann, Maribor Prvovrstno inlet, grad! za žimnice, prešite odeje, volnene odeje, platno za rjuhe in drugo perilo, pristno češko platno, kakor sploh vse manufakturno blago, kupite najboljše in najceneje le v trgovini KRASNE FOTOGRAFIJE! 6 razglednic, že od Din 60-— naprej v najboljši izdelavi dobite pri sledečih fotografih Dolanc, Japelj, Mayer, Makart Vlašlč In Wagner. 325 Okrajno sodišče pri Sv. Lenartu v Slov. goricah bode v zapuščinski zadevi po dne 16. 7. 1927 umrlem Petru Mesarecu, veleposestniku v Jurjovskem dolu, na javni dražbi prodajalo k tej zapuščini spadajoče nepremičnine in sicer: I. Dne 2. marca 1928 od V« 9 uri na licu mesta v Zgor. Žerjavcih gozd pare. št. 47 k. o. Zgor. Zerjavci v izmeri 2 ha 61 a 87 m* v cenilni vrednosti Din 5.257*— Istega dne ob 11 uri posestvo vi. št. 31 k. o. Jurjovski dol na licu mesta v izmeri 24 ha 88 a 95 m2 (h. št. 13) v cenilni vrednosti Din 64.210*75 in pritiklin: 1 breja krava, 2 kravi, 1 brana, 1 plug, 2 voza, konjska oprema, okoli 40 mtc sena, 2 kobili, vejalnik, mlatilnica, v cenilni vrednosti Din 8.845’—. Oddaljenejši gozd v izmeri 2 ha 3 a 79 m5 se bo prodal za sebe ko^ parcela. II. Dne 3. marca 1928 ob 9 uri: a) posestvo vi. št. 50 k. o. Jurjevski dol v izmeri 16 ha 76 a 09 m* v cenilni vrednosti Din 68.640*30 (Rantaša). To posestvo se bo prodalo na licu mesta po skupinah, ki se bodo določile, ocenile in pokazale na licu mesta. K temu posestvu pritiče gozd v izmeri 8 ha 79 a 31 nr. b) istega dne na posestvu vi. št. 50 k. o. Jurjevski dol (Rantaša) se bo prodala parcela št. 417 k. o. Ploderšnica vrt v izmeri 4 k 35 m* v vrednosti Din 21*75. III. Dne 5. marca 1928 ob 9 uri: a) zemljišče vi. št. 126 k. o. Jurjevski dol (Šenveter) v izmeri 16a 30 m* v cenilni vrednosti Din 336*50 na licu mesta v Jurjevskem dolu. b) nato istega dne posestvo vi. št. 6 k. o. Partinje v izmeri 5 ha 63 a v cenilni vrednosti Din 18.038*— s pritiklinami: 1 voz, 1 vejalnik, 1 lojtre, 1 omara, 12 mtc sena v cenilni vrednosti Din 425*— na licu mesta v Partinju (Šumandl). c) nato istega dne posestvo vi. št. 275 k. o. Partinje (pristavnik Zvajkar) v izmeri 7 ha 20 a 66 m* v cenilni vrednosti Din 20.806*70. IV. Dne 6. marca 1928 ob 9 uri. a) posestvo vi. št. 328 k. o. Partinje (Snofl) v izmeri 1 ha 3a 54 m v cenilni vrednosti Din 5.187*40. b) nato posestvo vi. št. 125 k. o. Partinje (Plaveč) v izmeri 13 ha 55 a 80m2 v cenilni vrednosti Din 32.185*— To posestvo se bode prodajalo po skupinah oziroma parcelah in se bodo parcele oziroma skupine določile na licu mesta kakor tudi njih cenilna vrednost. V. Dne 9. marca 1928 ob 10. uri se bode prodajalo posestvo vi. št. 38 k. o. Zgor. Hlapje v izmeri 4 ha 42 a 13 m* v cenilni vrednosti Din 11.070.90 s pritiklino enega dreva od stiskalnice v vrednosti od Din 400*—. Na licu mesta se bodo določile skupine ozir. parcele, ker se bode posestvo prodalo po skupinah oziroma parcelah, če ne bo kupca za celokupno posestvo. Cenilne vrednosti parcel oziroma skupin se bodo določile na licu mesta. VI. Dne 10. marca 1928 ob 9. uri: a) posestvo vi. štev. 46 k. o. Grušova v izmeri 7ha 70a 54m! v cenilni vrednosti Din 21.748:44 b) zemljišče vi. štev. 17 k. o. Trčova v izmeri 44 a 24 m* v cen lni vrednosti Din 1.327*20 ob približno 12. uri na licu mesta. Po želji kupcev in p"> volji zapustnika se lahko napravijo nove skupine, ozir.se bodo posestva prodala po parcelah, kajti vse dražbe vseh zemljišč se bodo vršile na licu mesta in se bodo skupine takoj zamejičile. Tako se bode predavalo če bo taka prodaja v korist zapuščine. Vsak kupec ho moral položiti takoj 20 % izklicne cene kod varščino, brez katere se ne more nikdo udeležiti dražbe. Nadponudek je mogoč v roku 14 dni po podelitvi domika pri podpisanem sodišču in mora znašati najmanje 10% kupnine ozir. domika. Ostali in natančnejši dražbeni pogoji so kupcem na vpogled pri okrajnem sodišču Sv. Lenart, na oddelku I. 9*3 Okrajno sodišče Sv. Lenart v Slov. goricah, dne 26. januarja 1928. Op, TS&VŽGlI- Izdaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: Fran Brozovičv Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik Stanko Petelav Mariboru.