T?

V" <v>
** * Published and distributed under permit (Wo. 643)-authorizedOctober 6,1917, on file at the Post Office of Joliet, 111.—By order of the President, A. S. Burleson, Postmaster General
Amerik anski
Slovenec
American In Spirit; Foreign In Language Oni} Best advertising medium to reach a quarter million SlovenianH in the United States. Rates on request	Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki	in glasilo D. S. D.	Organ o/the Ren Klemeni of AinericanlzediSloi mans . It covers News nad Contains Matters o Special Importance to Them Sol Co md elsewtae
ŠTEVILKA 74.	JOLIET, ILLINOIS, 6. AVGUSTA 1920		LETNIK XXIX
Rusi že pred Varšavo; zavezniki mobilizirajo.
Nemčija baje podpira boljševi-ke smislom tajne zveze sklenjene pred ofenzivo.
ZA POLJSKO VEČ NI REŠITVE?
Italija potuhnjena; Ogrska in Romunija se dvigujeta.
Rusi pred Varšavo.
London, 5. avg.—Brezžični brzojav iz Berlina sporoča, da se Rusi nahajajo že samo 35 milj od Varšave in le 25 milj od Lvova v Galiciji. Sporočilo nadalje potrjuje, da so vsi bogatejši prebivalci obeh omenjenih mest že na begu.
Poljska vlada v Krakovu.
London, 5. avg.—Nadalje se poroča iz Krakova, starodavnega glavnega mesta Poljske v Galiciji, da se je skoro vsa poljska vlada preselila v to mesto, ker se je bati, da pade Varšava še ta teden v roke Rusov.
Poljska vojska zdrobljena.
London, 5. avg.—Poljska vojska je popolnoma zdrobljena od zmagujoče ruske boljševiške armade, katera prodira vedno naprej proti Varšavi, Lvovu in Gdanjskem. Poljaki bežijo brez organizacije.
Zavezniki mobilizirajo.
London, 5. avg.—Zavezniki so začeli mobilizirati svoje vojske zoper ruske zmagoslavne čete, ki drvijo kakor vihar pro ti Varšavi in Gdanjskem. Bri tanija, Francija; Ogrska in Romunija so že pripravljene, da priskočijo na pomoč Poljakom, ki že stojijo na zadnji straži in bežijo kolikor mogoče, da ne pridejo v Ruske pesti.
Kje je Italija?
Iz gorenjega poročila izpre-vidimo, da Italija v tem slučaju ni med zavezniki. Lahko beremo kar med vrstami, da se I-talija zaveda nevarnosti, katera ji preti od Jugoslovanov, Albancev in dragih narodov, katerim je ugrabila več ali manj njihove zemlje. Sicer pa zavezniki že poznajo Italijo, da ona gleda le . za lastne interese. Vsekakor bo sedanja rusko-poljska vojna koristila Jugoslovanom. Ako Italija poteg ne s zavezniki, se bo Jugoslavija spravila za osvoboditev neodrešenih svojih bratov izpod italijanskega jarma, ako pa Italija ostane doma, se bo zamerila zaveznikom in bo najbrž izgubila še ta vpliv, katerega je dosedaj imela pri njih. Tako morda pride do tega, da bodo prisodili Reko, Trst in Gorico Jugoslaviji. Marsikdo je mnenja, da bo ravno ta zadeva velevažnega pomena za naš narod.
Anglija poslala Rusom ultimat.
London, 5. avg.—Premijer Lloyd George je izročil ultimat boljševiškim diplomatskim zastopnikom v Londonu, v kate* rem zahteva takojšno in brezpogojno ustavljenje ruskih na-daljnih pohodov v Poljsko, ina-če bo Velika Britanija napovedala Rusiji vojno.
Britska mornarica v Gdansko.
London, 5. avg.—Iz neuradnih krogov se poroča, da namerava angleška vlada poslati večje število vojnih brodov in kri-žark v Gdansko, da zabrani Rusom okupirati dotično zavezniško neutralno luko. Rusi se hočejo polastiti te luke na vsak način, ker potem jim bo mogoče zabraniti zaveznikom pošiljati municijo in druge vojne potrebščine Poljakom.
Francoska vojska pripravljena.
London, 5. avg..—Iz Pariza se poroča, da sta tretja in četrta armada pripravljeni in pričakujeta povelja za odhod. Ker se Francozi boje, da ne bodo nemški železničarji hoteli služiti pri prevažanju francoskih vojsk po nemških železnicah skozi Nemčijo na Poljsko, zato je Francija že pripravila 900 svojih železničarjev, da bodo zavzeli mesta xemških v enakem slučaju.
Ogri in Romunci skupaj.
Budapešta, 5. avg.—Ogrska vojska, ki se ima poslati v pomoč Poljakom zoper Ruse, je tudi že pripravljena. Istotako je pripravljen« romunska vojska, katero bodo vodili francoski častniki v zvezi s ogrsko.
Ruski mirovni poslaniki imajo popolno pravico skleniti mir.
London, 5. avg.—Sovjetski zastopnik v Londonu so nazna nili premijerju Lloyd Georgu. da po ruski poslaniki v Varšavi pooblaščeni, da smejo storiti vse kar je potrebno za trajen mir in skleniti pogodbo po svojem najboljšem prepričanju. Leon Krasin je prvi ruski za stopnik, ki je prišel v London. Pokazal je pooblastila in tudi uradno sporočilo iz Moskve, da smejo ruski poslaniki v Varšavi vstopiti s Poljaki v pogajanja, a da so Poljaki stvar nekam zavlačili sami, zato pa še ni konec ruskih vojnih opera cij.
Nemčija z Rusi.
London, 5. avg. — Rusija je sklenila tajno pogodbo z Nemčijo par dni predno je začela poditi Poljake na njihovi lastni ^emlji, poroča dopisnik lista London Times, ki pravi, da je to vest dobil iz '4zanesljivih virov.''
Dotična tajna pogodba omen ja med drugim:
"Rusiji je dovoljeno od Nem čije, da si sme prilastiti vso poljsko, vse orožje in streljivo, kakor tudi hrano in železnice.
"Rusija sme poslati svoje komisarje, da nadzorujejo boljše-viško novo poljsko vlado v vseh mestih, kjer je potrebno.
"Sčasoma obljubi Rusija, da zapusti Poljsko in izroči vlado iste v roke Nemcem, ki bi obdržali dotično vlado na kredit Ru-biji za trgovske namene".
Amerikanci se morajo seliti-
Washington, 5. avg. — Drža vni tajnik Colby, je danes poslal poslaniku Whiteju v Varšavo posebno brzojavno naroČilo, da takoj zapre poslaništva v Varšavi in se preseli v varnejše mesto in vzame sabo vsa Amerikance iz Varšave.
Nemčija odpravila prisilno vojaško službo.
Berlin, 2. avg.—Nemški parlament je sprejel predlog za odpravo prisilne vojaške službe v smislu mirovne pogodbe. Nazadnjaška desnica je silovito nasprotovala predlogu, toda bila je poražena.
Kappove ustaše oprostijo.
Berlin, 4. avg. — Skoro vse Kapove ustaše, ki so povzročili zadnjo civilno vojno v Nemčiji, bodo oprostili, ako bo sprejeta predloga, ki je bila predložena v zbornici v to svrho. Živahna debata se bo vnela v tej zadevi, a soditi je, da jih oprostijo takoj.
Villovci dobijo milijon peso v.
Mexico City, 4. avg. — Poroča se, da je sklenila vlada mek-sikanske republike s banditom Villo, da bo izplačala njegovim vojakom plačo za eno leto naprej, ko bodo izpuščeni od vojaške službe, da jim bo mogoče pričeti zasebno življenje brez posebnih težkoč.
Svet ne bo še izumrl.
Praga, Češko. —V praški po-rodišnici je bilo v prvih šest me secih tekočega leta rojenih 12098 otrok, dočim je znašalo število rojstev v 12 mesecih lan skega leta 2463. Rojstva so se toraj ijjalone podvojila. Zani-i.iivu jg tudi razn.crje moškimi in ženskim spolom novorojencev, to je 3 : 1.
Liga narodov zboruje na Španskem.
San Sebastiano, Španija, 31. jul. — Izvrševalni svet lige narodov je včeraj odprl tukaj zbo ruvanje, ki bo trajalo teden dni-Zborovanje se prvič vrši v nevtralni državi. Na dnevnem redu so mnoga mednarodna vprašanja.
Bomba v cerkvi.
Havana, Kuba. — V tukajšnji katoliški cerkvi sv. Filipa je v četrtek zvečer eksplodirala bomba, ko so se vršile veČerni-ce. Neka žena je bila ubita in več oseb je ranjenih.
Novi jugosl. poslanik na Dunaju.
Belgrad, 9. jul. —"Politika" doznava, da postane Tihomir Popovič, pomočnik ministra za zunanje posle, poslanik na Dunaju. Na njegovo mesto pride dr. Ante Trešie-Pavišič, dosedanji poslanik v Madridu.
Konzulat S. H. S. v Chicago-
Chicago, 5. avg. — Za konzula države Srba, Hrvata i Slo-venaca v Chicagu je bil imenovan Branko Lazarevič, sedanji tajnik srbskega poslaništva v Washingtonu. V Chicago dospe novi konzul še ta mesec.
IZGREDI V DENVERJU; I UBIT, VED RANJENIH.
Poboji med stavkarji in stavko-lomilci vzrok krvolitja. Poslopje lista bombardirano.
38 žganj arn zasačili.
KATOLIŠKI KONGRES V PHILA.
Nad 500 škofov, monsignorjev in duhovnikov prisotnih.
Stavka cestnoželezniskih nameščencev v Denverju.
Denver, Colo. •— Tukaj je za-stavkalo 1100 cestnoželezniskih uslužbencev in promet na pouličnih železnicah počiva- Uslužbenci hatevajo povišanje mezde od 58 na 75 centov na uro. Družba se pripravlja, da bo obratovala železnice s stavkokazi.
Izgredi v Denverju.
Denver, Colo., 5. avg. — Ena oseba je bila ubita in več nevar no ranjenih v izgredih, ko so streljali v pobojih med stavkar ji in stavkolomilci v stavki u-službencev poulične železnice.
Druhal razbila poslopje lista.
Druhal se je na to zbrala pred poslopjem lista "Denver Post" in isto napadla. Nekdo jb vrgel bombo, ki je pobila vse šipe v oknih poslopja in naredila občutno škodo na poslopju. Ta list je bil zoper stav t —~ —,
Indiana Harbor, Ind., 5. avg. — Dva tujca sta izvedela, da je neki Louis Mulac potegnil iz tukajšne banke $2,000 z namenom, da jih ponese v stari kraj. Naprosila ga sta, da naj vzame v oskrbo njuno škatljo. v kateri, sta rekla, da se nahaja $4,000. Mulac je ponudbo sprejel. A onadva sta hotela imeti za varščino njegovih $2,-000, v kar je Mulac kaj rad privolil in jima izročil svoj denar. Ker se tulca lve nis£* vrnila^ je
Kongres katoliških duhovnikov
Philadelphia, Pa., 2. avg. — Danes je bilo v tem mestu na slovesen način otvorjeno 34- let no zoboravanje duhovniške ev-haristične zveze, na kojo je prišlo nad 500 katoliških škofov, monsignorov in duhovnikov. To zborovanje bo trajalo en teden in se bo na njem razpravljalo samo o verskih zadevah. Označena zveza priredi vsako 5. leto svoj narodni kongres.
13 lobanj odkritih na farmi.
Elbow Lake, Minn. — Na far mi Lars C. Pjella, ki se nahaja blizo Baretta so našli trinajst Človeških lobanj. Farmar je odkril lobanje, ko je izpulil štor stoletnega hrasta. Sodi se, da so lobanje Indijancev, ki so nekoč imeli tukaj svoja naselišča.
Bankirjev sin morilec.
Wichita, Kaiis. — Theodore Oisweiler, sin tukajšnjega bankirja in bivšega legislaturnega poslanca, je ustrelil gdč. Carrie Cunningham, ko že šla k maši v Marijino katedralo. Državni pravdnik izjavlja, da obtoži Oi-sweilerja umora. Vzrok umora je najbrž odlonjena ljubezen.
Rockefeller dal dva niklja.
Samomori se množe v New Yorku.
New York, N. Y. — Število samomorov v New Yorku je veliko večje v prvih šestih mesecih leta 1920, kot je bilo pred enim letom v tem času. Lani je bilo 2063 samomorov, letos pa 2771 in od teh je 1810 moških in 961 žensk, ki so si same vzele življenje.
• Lenox, Mass., 5. avg. — Stari
John D. Rockefeller se je zameril sinčku tukajšnjega hotelirja, ko mu je ponudil nikelj. Deček nikakor ni hotel sprejeti darila in je zbežal. Nato je Rockeffeler hotel obdariti neke ga drugega dečka z nikljem, pa tudi ta ni hotel poslušati Rock-effellerjevih nasvetov kako postati bogat. Vendar se je ko-nečno posrečilo staremu Rocke-i fellerju, da je dal nov nikelj neki deklici in nekemu dečku, ki sta prijazno sprejela darilce. Najbrž ga nista poznala.
Charleston, W. Va., 5. avg.— Zvezniški agentje so zasačili in zaplenili zadnji mesec nič manj kot 38 žganjarn v 18. okrajih te države. To je največji plen te vrste v tej državi v enem mesecu.
Zasačili so do 500 kvortov viške večinoma "munšajn". potem še do 2,000 galonov raznih drugih likerjev, ki so znani v teh krajih kot 'pick handle" in "old hen", ter 2,700 galonov zmesi. Aretirali so tudi 78 mož v tem času.
Zaloga likerjev pojema.
ITALIJANSKI DIVJAKI SE MUČIJO NASINGE.
V Trstu, na Reki, v Splitu, Pu-lju in drugih krajih se pojavili laški vandali.
AVSTRIJI GROZI REVOLUCIJA.
Madžarski
monarhisti ropajo po avstrijskih mestih.
Divjanje Italijanov na Reki.
New York, 5. avg. — Zdaj se nahaja v zveznih skladiščih še samo 54 miljon^v galonov viške. Ta zaloga se je znižala od 18. januarja letos za 15 milijonov galonov, kakor sproča z vezni prohibicijski komisar Kramer.
$2,000 tujcem za $4.
Bakar, 15. jul. — Kakor v Splitu in v Trstu so Italijani zdivjali tudi na Reki. Njihovo divjanje ni bilo nič manjše kakor ono v drugih zasedenih krajih naše domovine. Vsled tega postaja položaj našega naroda vsak dan bolj kritičen. Zjutraj se ne ve, kaj se bo zgodilo popldne. Italijani ne Reki so začeli pogrome v torek popol dne- Prijeli so 3 naše ljudi, in sicer samo radi tega, ker so ti na ulici med seboj govorili hrvatski. Na kvesturi, kamor so jih odpeljali, so jih bičali, klo-l'utali in jim rekli, da je to nagrada za Split. Eden izmed ar-ditov je enega od naših ljudi lapadel z bodalom.
Upor italijanskih vojakov v Idriji.
Ljubljana, 12. jul. — Iz poročil, došlih v Ljubljano, izvemo, da se je v noči od petka na soboto-
_v.-*,	—jrTr*""'"' v lf,rii' uprla, vojuaka
-pogledal vsebino	yosadka. ko so vojake«-iwH**.
našel, da se so v škatlji nahajali le $4 papirnati dolarji med
brezvrednimi papirji.
Ženska zmagala v Oklahomi.
Muskogee, Okla., 5. avg. — Alice Robertson, ki je bila tu-kajšna poštarica pod Roosevel-tovo vlado, je republikanska kandidatinja za kongres v tem okraju. Včeraj se so vršile primarne volitve, v katerih je gdč. Robertson dobila večino oddanih glasov. Ker je ta okraj demokratski, zato bo kaj težko izvoljena.
Pastorko prodal.
Detroit, Mich- — Detektivi justičnega departmenta so šli na delo, da najdejo moškega, ki je pobegnil s štirinajst let sta-staro deklico, katero je kupil za $3,000. Iščejo ga v vzhodnih me stih. Dekle je pobegnilo, kakor hitro je zvedelo, da jo je njen očim prodal, toda slednji jo je prisilil, da je šla ž njim. Niti vedeli ne bi, da je Mla prodana in odpeljana, da niso naznanili to policiji.
nili, da gredo v Albanijo. Iva-rabinijerji, ojačeni z oddelki Jfi-nancarjev, so zaprli vse dohode v mesto.
Laški divjaki požgali Narodne dome po Istri.
Trst, 15. jul. — Iz Istre prihajajo poročila o groozdejstvih ki jih Italijani uprizarjajo na našem prebivalstvu. Kakor v Trstu so zažgali Narodni dom tudi v Puli. Jugoslovansko prebivalstvo ni več varno svojega življenja.
Maribor za naše brate v Trstu.
103 leta star dela vsak dan.
Grand Rapids, Mich., 6. avg — Jakoib Tomaszenski, ki je že 103 leta star, dela vsak dan poleg svojega vnuka v lokalni tovarni pohištva. V zadnjih 15. letih ni zamudil niti enega dneva zavoljo bolezni. Na delo in iz dela vedno hodi peš.. Naočnikov ni še nikdar nosil. V Ame riki biva že 32 let.
Toča padala v Kansasu.
Wichita, Kans. — Zadnjo soboto je v tem mestu padala tako debela toča, da je pobila šipe po oknih in razbila strehe na avtomobilih. Škoda na kmetijskih pridelkih bo jako občutna.
Maribor, 15. jul. — Danes ob 8. zvečer se je zbralo na Glavnem trgu v Mariboru na poziv Jugoslovanske Matice okoli 10 do 12 tisoč Slovencev iz Maribora in okolice, da protestirajo proti nečuvnim nasilstvom Italijanov napram Slovencem v Trstu in Primorju. Pred magistratom so na odru pred Mari-,;:nim kipom zapeli pevci "Grla sbene Matice" pesem "Buči, buči morje adrijansko".
V Avstriji se kuha revolucija.
Berlin, 4. avg.—Monarhistič-i'.a revolucija se kuha po celi Avstriji. Zadeva je postala tako nevarna, da je vlada že prosila zaveznike za pomoč pri u-dušitvi revolucije že v prvill pojavih. Monarhisti se baje nameravajo zediniti s ogrskimi.
Madžari so udrli čez avstrijsko mejo in oropali arzenal.
Dunaj, 1. avg. — Okrog 800 obroženih Madžarov je v petek zjutraj prekoračilo avstrijsko mejo in napadli so arzenal v Furstenfeldu, iz katerega so na tovornih avtomobilih odpeljali 2000 pušk in 21 strojnic.
J?
IZ SLOVENSKIH NASELBIN.
Joliet, 111., 5. avg.—Prihodnja bo že enajsta nedelja po binkoštih. Evangelij za to nedeljo je: "O gluhem in nemem.—Mark 7." Prihodnji torek bo pa god sv. Lovrenca, mueenika. Kdor se misli kopati v kateri bližnji reki, potoku ali kakem drugem javnem kopališču, se naj požuri takoj, ker naš stari izrek pravi: "O Lovrenci vsaka voda zdenči". To je torej oni čas poletja, ko pojenjuje vročina, katex*e letos sicer nismo bogve koliko utrpeli, pa vendar nam ugaja hladnejši zrak v tej sezoni.
—	Vkljub temu, da so skoro .po vseh ki*ajih države Illinois premogarji zadnje tedne stavkali, ni zadela ta usoda naših lokalnih premogovnikov blizu Wilmingtona. Niso ti premogarji stavikolomci, o, to ne! Gre se jim za njihov dom in posestva, kar je važnega pomena. Družbe so jim namreč zagrozile, da zapro premogovnike, kakor se je to zgodilo v nekaterih bližnjih mestecih, in premestijo svoje stroje in vso ropotijo na boljša premogovniška polja. Kakor znano, v našem okraju že premogovna žila pojema in ne bo dolgo, ko bo premogar-stvo v našem okraju zaspalo za vselej. Po raznih mestih, kjer je pred 20. leti še premogarska industrija bujno cvetela, so šahti že zaprti in hiše skoro vse izpraznjene; dobiš hišo skoro zastonj, ako jo hočeš speljati iz prostora, kjer spet kmetje veselo orjejo, kakor v starih časih, ko še ni bilo premogovnikov. Ta usoda je zadela bližnji Coal City, Braeeville in dru ga mesteca v našem okraju.
—	Vsak čas, ko se peljemo Lincoln Highway ali po cesti proti Chicagu, zapazimo večje število novih avtomobilov, katere gonijo skozi naše mesto iz Detroita in drugih mest, kjer izdelujejo samodrče na debelo proti zapadu. Včasih kar po tri privežejo enega k drugemu in jih vlečejo, da se kadi prašna cesta. Pravijo, da jih to stane manj, kakor tovornin'a po železnicah, pa tudi pridejo hitreje in bolj sigurno do svojega cilja.
—	Naš okraj Will ima zdaj že 92,836 prebivalcev. Prebivalstvo se je pomnožilo tekom zadnjih desetih let za 8,465, kar je po večini v Jolietu, ker sosedna mesteca in kmetske občine bolj slabo napredujejo v prebivalstvu.
—	Koruzi primanjkuje dežja, katerega več nismo dobili izza par tednov. Ako ga skoro ne pošlje Oni, ki gospoduje nad zemljo in nebom, se je bati, da bo klasje bolj prazno, kar bo povzročilo občutnejšo draginjo. Oves je letos kratek, ker ga niso mogli dovolj zgodaj vsejati. istotako je s pšenico in drugimi žiti. Vendar ne bo sile, ako koruza dobro obrodi.
—	Spet se je pripetila avtomobilska nesreča zadnjo nedeljo, ko je neki Dušan Vujano-vič, ki je salunar na vogalu Ruby in Bluff cest, vozil preveč brezbrižno onstran Lock-porta proti Chicagu. Na cesti se je prejšno noč vdrla jama. katere pa voznik ni opazil pravočasno. Avtomobil je padel v jamo in se prekucnil. Voznik je zadobil občutne poškodbe, da so ga morali prepeljati v bolnišnico, kjer se nahaja v kritičnem stanju. Dva njegova tovariša sta zadobila tudi manjše poškodbe, a sta že izven nevarnosti. Pravijo, da je nezgodo povzročil "rozinovec". katerega dokaj čislajo v nekaterih lokalih-
—	Še niso zasačili onega div-jaka-avtomobilista, ki je pred par meseci povozil in umoril pok. Mary Mance. Vse tozadevne poskušnje šerifov in policije so bile brezuspešne. Naj bi torej vsakdo pazil, da se vselej pravočasno ogne vsakemu vozniku, ker ne ve se kdo vozi in lahko se primeri, da človeka podere kak hladnokrvnik in zbeži v temno noč brez sledu. Bodimo torej pozorni vsak čas, ker nesreča vedno preži na 7i tve!
—	Sinoči se je vršil velik republikanski politični shod v Orpheum teatru na N. Chicago cesti. Shodu je predsedoval naš drž. senator R. J. Barr, ki je republikanski kandidat za državnega gen. pravdnika. Daljše govoi-e so imeli Len Small iz Kankakee, kandidat za governerja, Frank L. Smith iz Dwighta, kandidat za zveznega senatorja in "W. H. Reid iz Chicaga, kandidat za državnega tajnika. Kakor znano je teh kandidatov struja podpirana od čikaškega župana Thom-psona, ki je velik pi*otivnik sedanjega governorja Lowdena in njegovih pristašev. Kakor izgleda, so tudi lokalni.republikanski Arodje zoper LowdenWo etrujo, kar najbrž pomeni, da bo spet Thompson nadkrilil ob volitvi, ki se bo vršila dne 15-septembra. Kampanja obljublja dokaj zanimivosti.
—	Kdo bo naš prihodnji kon-gresnikf Zdaj imamo že dva kandidata na republikanskem tiketu, ki sta: Ira C. Copley, multimilijonar in lastnik plina rskega in električnega trust a, sedanji kongresni k tega o-krs ja že vW' terminov k-i biva v Anrori ter lastiije skoro vse dneVnike v Aurori, Elginu in Jolietu; potem pa U. S. Blakely iz Plainfielda, ki je bivši tamo->,nji dolgoletni poštar in lastnik ondotnega tednika, ki je navaden vaški urednik in si služi vsakdanji kruh v potu svojega obraza. Sam mora staviti in urejevati svoj list. Ker nam je osebno pOznan, lahko rečemo, da je mož sposoben, pošten in značajen.
So. Omaha, Neb., 2. avg.— Spoštovani g. urednik "A.S."! Kakor veste je moja naročnina potekla, zato Vam takoj pošljem isto, da mi lista ne vsta-\ ite. Meni je ta list jako priljubljen, ker je to edini list, ki Se trdno drži svojih načel že od svojega začetka.
Naznanjam, da ga tudi redno pu.jemaiu. Ne vem, ali ga pošiljate po posebni pošti, ali po l.rzojavu, ker tako točno prihaja. Ker pravi urednik Glasila K. S. K J., da jolietska pošta ni tako dobra kot je čikaška. zato sodim, da pošiljate morda list v Omalft> po brezžičnem br-zojavu ali kar"po zraku. Nekateri ljudje so res čudni. Pravi nadalje, da tiskarna, ki sestavi list dvakrat na teden, bi ne mogla sestaviti istotolikega lista po enkrat na teden. Jaz nisem tiskar, pa toliko vendar nisem zabit, da bi mi to šlo v glavo. V Chicagi, pravi, da razpošiljajo list tri ljudje, a v Jolietu pa samo eden. Morda bi se tudi v Jolietu dobila še dva, če bi ju potreba. Naj na kratko omenim, da ne bo za mere, da se mi zdi oni spis tako budalosten in enostranski, da je res škoda o njem razpravljati. Pa brez zamere!
Ako mi boste list še nadalje tako točno pošiljali kakor doslej, bova še nadalje tako velika prijatelja kakor sva že dolgo vrsto let.
S pozdravom,
Anton Kr&šovec.
Cleveland, O.—Frank Sraje. star 16 let, iz 3608 vzhodna 80. '•esta iz Newburglia, je bil včeraj na pikniku. V bližini je tekla voda, kamor so se šli fantje kopat. Frank je zašel v vodni vrtinec; pomagati si ni mogel, prijatelji ga niso mogli rešit— in vrtinec je požrl mladega fanta pred očmi prijateljev- Truplo so pozneje prepeljali v mrtvašnico.
—	Najtežjo kazen radi kršitve prohibicije je dobil Joe Zverina, 5207 Clark ave. kar se tiče policijske sodnije. Sodnik Beebe ga je obsodil na $200 glo->be, ker je že drugič bil pred sod nikom radi prodaje žganja. Tepec je nekemu policistu prodal žganje nakar ga je policist are-itral.
—	Poročno dovoljenje je dobil Mr. Louis Šimec in Marv gtebir.
—	Čuje se, da namerava jugoslovanska vlada v Clevelan-du imenovati konzula. Da je konzul tukaj absolutno potreben, ve vsakdo. Pravilno bi bilo, da dobi to službo kak Slovenec radi ogromnih tisočev Slovencev v tej naselbini. V Pittsburghu je že imenovan jugoslovanski konzul, toda je Srb.
—	Župan v West Parku ima ponoči odprto sodnijo, da takoj kaznuje one, katere dobijo pri kršitvi prohibicijskega zakona. V soboto ponoči so pripeljali dva, A. J. Kolus in N- Onic. Oba sta bila takoj kaznovana po $50.
—	Iz Washingtona se poro ča, da nameravajo prohibicij-ske oblasti poslati v Cleveland 50 izvanrednih detektivov, ki bodejo uprizorili v Clevelandu več ogromnih napadov na vse one, pri katerih se sumi kuhanje žganja ali prodaje opojne pijače.
—- Pred 15. leti je poht-^irl Kobert Dix iz ječe v Birmi g-liam, Ala. kjer bi ga morali dru gi dan obesiti radi okrutnega umora neke ženske. Petnajst let se ni slišalo o njem. V soboto so ga prijeli v Clevelandu. Tu si je pridjal ime James George in je bil brivec v Hollenden •hotelu. Izjavil je, da se uči za kiropraktorja, in da se preživi .je postal brivec. Zadnjo soboto je prišel v Holleneden hotel, kjer je Dix brivec, neki James Cooper, ki je bil pred 15. leti v Linninghamu šerifov pomočnik, I)ix odločno zanika vsako krivdo in trdi, da je nedolžen. Poslali ga bodo v Alabamo, kjer ga bodo obesili, če sedoze-hc njegova indenteta.
govoril, da ga "luna trka." Rojak Kunde, ki pa je bolj izveden v teh slučajih, pa s sigurnostjo trdi, da ga je 'trkal' rejzinžek.
Darovi za vojne sirote.
Veseli me, da so se ameriški Slovenci na prošnjo revnih sirot v stari domovini odzvali z lepimi darovi, kakor nam spri-čuje zahvala od društva "Dobrodelnosti" v Ljubljani v slovenskih časnikih v stari domovini. Č. sestra prednica v zavodu vojnih sirot pa se še posebej zahvaljuje v imenu siromašne dece in obljubuje, da se nas bodo spominjali v svojih molitvah.
• Darove katera sem poslal v [ staro domovino za vojne sirote, sem prejel še od sledečih rojakov in rojakinj:
Rev- John Plevnik ____$28.00
Rojaki iz Enumclaw,
Wash.............. 22.00
Mrs. Barbara Radovič,
Pittsburg, Pa. ....... 5.00
Mrs. Josephine Kostelo,
Cleveland, t)......... 1.00
Mr. Joe Radež Waller,
Texas ............... LOO
Mr. J. F. Miller, Anaconda, Mont- .......... 2.00
Mr. George Nemanich,
Soudan, Minn....... 2.00
Mr. Joseph Oblak, Soudan, Minn........... 2.00
Mr. Geo. Lopartz, Joliet,
111.................. 5.00
Mr. Marko Plut, Joliet,
111.................. 2.00
Skupaj $70.00, ktero sem poslal č. g. Antonu Ratajecu, v št. Vid nad Ljubljano, da naj izroči naravnost zavodu za vojne sirote. Zgoraj omenjenim dobrotnikom in dobrotnicam se tem potom zahvaljujem za njihove darove. Upam, da se bode oglasilo še več dobrotnikov, ko bodo brali prisrčno zahvalo naših rojakov v stari domovini.
Rev. John Plevnik, 810 N. Chicago St., Joliet, 111.
"Spominjajte se vojnih sirot v slovenski domovini. Vsak najmanjši dar bode s hvaležnostjo sprejet.
POJASNILO.
Cleveland, O. — V petek popoldne si je prerezal vrat Slovenec Frank Česen, star 28 let. doma iz Goi/enjskega. Bil je o-žonjen, družina stanuje na 1921 K- 62nd St. on pa si .je končal življenje na 6230 Carl ave, kjer je stanoval zadnjih 13 dni. Ker nI hotel podpirati družine, ga „e dala žena večkrat zaprt in je ravno pred kratkim odsedel 1 mesec v prisilni delavnici. Grozil je večkrat poprej, da si bo končal življenje. V petek je svojo grožnjo tudi izpolnil. Naslonil se je na kopalno banjo in si štirikrat prerezal vrat in šele četrtič* ko si je prerezal sapnik, je nastopila smrt.
— V soboto zjutraj ob kaki poltretji uri se je zbudil naš slovenski florist Mr. Ignac Slapnik vsled silnega ropota. Zaslišal je naenkrat, da je štr-bunknil na tla dimnik iz strehe, kmalu na to pa je reklo— cmok, in na tla preletelo nekaj težkega. Slapnik je mislil, da so tatovi, poklical je rojaka Kundeta, ki ima v hiši sobo Obrožila sta se z železnimi 'paj pami" in hajd na razbojnike Ko prideta na dvorišče, sta videla tam nekega rojaka, ki je na vprašanje, kaj išče tod, od-
I)ne 30. julija smo priobčili v."Amer Slovencu" št. 69 kar je č. g. Šolar omenil v cerkvi glede "Ave Marije". Rekli smo, da ne vemo, kaj ravno gospod misli, "pa da bomo že zve-deli. Urednik tega lista je govoril z g. Šolarjem o zadevi, in dal nam je sledeče pojasnilo:
Vidite, dragi urednik, stvar je takole. Jaz sem bil vedno zato, da bi se katoliško časopisje kolikor mogoče razširilo, posebno pa list "Ave Marija". Nikdar pa se nisem hotel vmešavati v politiko in tudi ne bom. Opažal sem že več časa, kako s-e nabožni list rabi za grdo o-sebno sovraštvo in maščevalnost. O tem sem g. uredniku "A. M." tudi pisal, in ga prosil, naj preneha z napadanjem, ker to ne spada v nabožni list, kot je "A. M." Seveda rečeno mi je Lilo, da stvar ne razumem. Molčal sem misleč, kaj bi se vtikal v zasebne stvari naj oni govorijo, ki so prizadeti.
Pozneje pa je začelo smrdeti iz drugega kotička, katei'ega i-nienujejo "poizvedovalni kotiček". Tudi to sem, če prav nerad, nekaj časa prenašal. Ko pa sem videl, da se stvar še vedno ponavlja, mislil senvsi, da je moja sv. dolžnost stariše sva i iti, teh stvari NE DAJATI OTROKOM v roke. List "A M." namreč ni le samo za od-lasle ampak tudi za nedoraslo mladino. Kaj je treba njim, to jc mladini, vedeti, kaj naj ta ali ona polomljena Eksistenca stori, da se popravi greh in pohujšanje, ki ga je storil, oziroma storila, s svojim grešnim in
nepostavnim življenje 1 Take predzakonske in zakonske zadeve ne spadajo v list, kot znači ime "AVE MARIJA." Te stvari, katere se, žal, najdejo tu in tam med našim narodom, pa ne pogosto, spadajo v PASTIRSTVO duhovna, med štiri oči. Če urediiik nabožnega lista prejmC pozvedovalna pisma, naj odgovori pismeno, ali pa naj svetuje obrniti se do domačega duhovna. Tudi misijonarji govorijo o tej zadevi, toda samo onim, katerih se tiče: Hii katerim pojasnjenje koristi. Takrat pa ni nobenih nedoraslih zraven.
Na tisti ponatis iz "MLADOSTI" pa v nedeljo, ko sem v cerkvi stariše opomnil, še mislil nisem, ker ga do takrat še bral nisem. Predbaciva se mi da sem to rekel samo radi tistega članka. Pa ni res! Bog sam ve za človeške misli. Ker pa urednik "A. M." ni Bog, se je to pot zmotil. Še sanjal nisem o članku "Spuštuj ženo — spoštuj dekle", ker, kakor sem rekel, članka do takrat še bral nisem, dokler nisem bil vpra-šan, če morda nisem mislil ravno to. Prehitra, nepremišljena sodba je večkrat velik greh-Pozneje šele sem pogledal, kaj ima spis "iz Mladosti" v sebi. Well, pisan je lepo, ni nič napačnega. Dr. Srebernič in tudi noben drugi bi ne mogel lepše pisati o kočljivi zadevi, kot je pisano. Toda list "Mladost" je za odraslo maldino, za "Orle". Za nedoraslo mladino, posebno pa tu pri nas, bi pa spis že moral imeti malo več obleke na sebi, vsaj po mojem mnenju. Urednik "A. M." o-menja v "Edinosti" št. 42. ru-dečo brošurico, pisano od škofa Jegliča, za mlade zakonske. Ta brošurica je popolnoma umestna, in je zlata vredna. Gospod urednik pravi, da jo "sami dajemo v roke ženinom in nevestam." Prav t»ko! Oni rao-lajo vedeti kaj so dolžnosti zakonskega življenja. Toda — ali jo bodete dali tudi — otrokom?!
Jaz listu "A- M." nisem hotel škodovati, samo opozoriti sem hotel stariše na nevarnost pohujšanja otrok. Kakor hitro se list očisti nesnage in strupa sovraštva in bo prinašal lepe podučile in zabavne članke, pri poročal ga bom povsod, kakor s-ern to delal, ko je bila 'A. M.' res lep list.
Zakaj bi mi Slovenci nemogli imeti nabožnega lista kot je n. pr. angleški "Ave Maria", ali pa "The Lamp" ali "Sacred Heart Mesenger", ali pa "Ta-bernacle and Purgatory", in še več takih drugih! Zakaj bi mi ne mogli imeti list, kot je "Bogoljub" v stari domovini! Ka-' ko lahko bi "A.M." razširjala po Ameriki to, kar nekaj sem došlih iztisov "Bogoljuba" pri nese. Oe pa nedostaja gradiva v "Bogoljubu", poseže naj se po nekaterih zgoraj omenjenih časnikih, in naj ' se. prestavijo dobri članki v lepo slovenščino, tako, da ne bodo samo Angleži imeli korist od najboljših člankov, ampak, da se tudi mi kaj naučimo.
Tako, g. urednik, upam, tla bo to zadosti pojasnjevanja zakaj sem rekel, kar sem rekel. Pred očmi so mi bile le nedolžne duše župnije sv. Jožefa, in zaradi njih sem govoril, neozi-raje se na osebnosti.«
Urednik "A. M. je v stani storiti mnogo dobrega. In ■prepričan sem, da bo to tudi storil, če "bo sledil zdravemu razumu, ne pa burnemu srcu.
Ko postane "AVE MARI-ja" res to, kar ime znači, se bodo naročniki hitro množili, ker dobra stvar mora rasti in na" predoVati, • kar jaz iz celega srca želim.
S tem jaz končam javno ra-zmotrivanje, razun če se mi bo ka j neresničnega predbacivalo.
P. Vencel Solar, O. S. B.
LAB0:: FLORISTS
Vrtnarji in trgovci
vse vrste svežih ovetlio, palm, ferns, dreves, grmičja in rasnih drugih enakih predmetov za vse prilike posebno za Svatbe in Darila.
-o-
Greenhouse: Raynor & Mason Store: HObbs Bldg. JOLIET. ILL.
Both Phones Greenhouse: 327 Store: 227
POZOR ROJAKINJI!
Ali ^ este, lye jc dobiti naj bolj ie maso po najnižji ceni? Gotovo! V metal«]
Anton Pasdertz
se dobijo najboljie sveže in praka-jene klobase in najokusnejie meao. Vse po najnižji ceni. Pridite toraj ta poskusite naie meso.
Nizke cene in dobra postrežba |a naie geslo.
Ne pozatyte torej nas obiskati r naiej mesnici in groceriji na roga-lu Broadway and Granite Street
Chic. Phome 2768. N. W. Phone 111«
Telephone 2986
HRVATSKE IN
SLOVENSKE
GOSPODINJE
vedo dobro, da pri nae dobe najboljše blago po zmerni oeni.
Imamo najboljše sveže in prekajeno meso, šunke, klobase in perutnino.
Se priporoča za obilo naročila.
-o-—
ANDREW TIJ A N Grocerija in Mesarij*
200% Ruby St. :: Joliet, HL
GOSPODINJE
so prepričane, da dobe najboljše sveže in prekajeno meso in klobase, istotako vse vrste moko in grocerijo v prodajalni
JAKOB ŠEGA Phone 4865 315 Ruby St. :-: Joliet, 111.
Se priporoča slovenskim in hrvatskim gospodinjam za od-jemanje in jim jamči dobro blago, mero in postrežbo.
PRIPOROČILO.
Se priporočam rojakom Slovencem in Hrvatom za naročila spomlanskih oblek, katere bo-dem izdeloval po novi modi (Bone Dry Styl«) od $30 naprej. Bodem tudi obleke čistil in gladil sam s Ben-Vonde stroji s katerim naredim Vašo ob'eko kot novo.
RUDOLPH P O 2 E K.
1007 N. Hickory St. :: Joliet
Si-verova zdravila vzdr/ujejo zdravje v družin
Nered črev
je v vročih poletnih mesecih in zgodnjih jesenskih pri obeh, odrastlih in pri otrocih splošna prikazen. To prihaja morda od nepravilne hrane, pijače ali hitre izpremembe vremena ali drugih vzrokov.
Severa's
Diarrhoea Remedy
(Severov Pripomoček proti driski) aa je izkazal vedno kot zanesljivo zdravljenje za drisko, ielodečne krča, colico, proti poletnim neredom drobovja itd. Dobro in eigurno za oboje — odrastle in otroke. Cena •Oc in Sc davka. Na prodaj pri lekarjih.
W. F. StVtHA CO. CEDAR RAI'IDS, IOWA
t
Ilovice Iz Stare Domovine.
kar,
Poročil se je g. Stanko Li-
koncipist pri poverjeništ-vu za socialno politiko z gdč. ] ko Kozakovo.
—	Umrl je v Litomericah
vpok. vseučiliški profesor in siloviti katoliški pedagog Oton Willmann v starosti 81. let.
—	Nevarne solnčne kopeli.
Te dni se je v enem graških kopališč solnčil 26 letni Ivan Hor-wath. Ostal je predolgo na solncu, ki ga je strahovito ožga lo. Bil je ves v mehurjih ter je vso pot kričal bolečin, ko so ga odpravili v bolnišnico.
—	Umrl je v Volšpergu ta-
mošnji župnik in dekan msgr dr. Robert Klimseh. Zadela ga je kap.
—Ker sta posekala pet smrek
sta bila obsojena na 14 dni ječe Franc in Janez Rihtaršič iz Še velj.
—	Neštetokrat kaznovan je
že bil premogar Janez Kokal, iz Zagorja. Prvič je sedel leta 1904 v Litiji 24 ur, obsodili so ga tudi v Laškem; v Ljubljani je dobil radi tatvine 1.1914 šest mesecev težke ječe; 1. 1915 je dobil pri vojakih 3 mesece gar-nizijskega zapora. Ker je zopet kradel, ga je te dni obsodilo deželno sodišče v Ljubljani v 3 mesece težke ječe.
—	Koze na štajerskem. V
okrajih okolu Gradca se še vedno zelo širijo črne koze. V posameznih hišah leži po 4—5 bolnikov.
sicer Kunčič na 48 ur, Kos pa na 14 dni zapora, in sicer oba v sled lahke telesne poškodbe. Kunčič se je proti sodbi pritožil, češ da je ravnal v silobranu. deželno kot vzklicno sodišče v jubljani je vzklicu ugodilo in Kunčica oprostilo, ker je prišlo do prepričanja, da je ravnal Kunčič v silobranu.
—	Nasrečna smrt. V Zagrebu so našli v*njegovem stanovanju mrtvega zdravnika dr. Bogdana Maleca. Poleg njega je bila neka dama, istotako mr-tva- Vzrok smrti še- ni pojasnjen.
—	Grdo bogokletstvo. Ko je
pozdravil pošteni mitniški paz Lik Franc M. na št. peterski mitnici nekega mimo prišlega duhovnika, ga je nahrulil njegov tovariš, mitniški paznik I-van D. takole: "Kaj pa pozdravljaš te, ker so same b. . jaz kot socialni demokrat sploh nič ne verujem, tiste lipove sve tnike častiti in v nebesa verovati ni nič res, je boljše zlato tele moliti, kot so ga nekdaj; nebesa pa so pri meni dobro jesti,
piti in......; nato je izustil
grozno bogokletstvo, ki ga ne zapišemo. Ljudje in otroci, ki so poslušali bogokletstvo socialno demokratičnega mitničar-skega paznika, so se nad takim bogokletnim govorjenjem um-ljivo zgražali. Malo je manjkalo, da ni bil D. .. . topen.
—	Ljubeznjiv gost je Franc
Velgeniut, rojen 1. 1888. v Spodnjem Bitnju, ki si je izposoje-val denar, popival po gostilnah, ne da bi plačeval celio in je do-zdaj ogoljufal celo vrsto ljudi za 1200 kron. Volgemut se še vedno okoli potepa in se za njega posebno živahno zanimajo o-rožniki v Kranju.
—	Obsojen judovski tihotapec Belgrad, 21. junija: Trgovec Liman Pulju (jud seveda) iz Djakovice je bil obsojen na globo 110,000 dinarjev radi vti-hotapljenja igralnih kart.
—	Cirkus Busch razpuščen.
Svetovnoznani berlinski cirkus Busch se je te dni razpustil, ker nO veselični davek in zahteve uslužbencev onemogočile nada jjni obstoj.
—	Država za pesnika. Mini-
rstski svet v Belgradu je sklenil povodom jubileja srbskega narodnega pesnika Alekssa Šan-tiča, da bo dobival Šantic do svoje smrti po 10,000 dinarjev državne pokojnine letno.
—	Razveljavljena obsodba
Jože Kunčič in Tomaž Kos sta bila v Radovljici obsojena, in
—	Žepni tat v škofji Loki.
Andrej Pogačnik je segel v neki noči v žep Janezu Ruparju in mu ukradel 100-kronski bankovec. Sodišče v Škofji Loki je prisodilo zato Pogačniku, ki je bil zaradi lastninskih delik-tov že sedemkrat kaznovan, 8 tednov hudega zapora. Deželno kot vzklicno sodišče v Ljubljani je sodbo potrdilo.
—	Umrl je 4. jul. po dolgi,
mučni bolezni g. Ivan Bonač, trgovec, tovarnar, občinski svetnik itd Rajni je bil zelo podjeten in marljiv mož.
Zveza gostilničarjev oddaja sladkor zadrugam kakor tudi posameznikom po 60 K kilogram.
—Toča je uničila deželne pridelke v občinah: Nevlje. Pod-hruška, Sela, Palovče. Padala je kot orehi debela. V občini Nevlje je škode 120,000 K, v občini Podhruška 150,000 K, v občini Sela ' 300,000 K, v občini Palovče 100,000 K. Ker so ti kraji že v slučaju dobre letine na ?ivilih jako pasivni, bol etos veliko pomanjkanje živil.
—Regent Aleksander je vsled
naporov na potovanju v Ljub-' ljano in Zagreb zbolel. Prestolonaslednik je pozval zdravnika V času bolezni ne bo sprejemal nobenih avdijenc.
—	Umrl je 3. jul. na Dunaju,
kamor je šel zdravja iskat, gospod Teodor Hribar, splošno znani trgovec iz oGrice. Pokojnik je bil sin vadniškega u Čitelja v Gorici in nečak pok. p Angelika Hribarja.
—	Triglavski polk. Prestolonaslednik je za časa svojega bivanja v Ljubljani in po .pregledu trup ljubljanske garnizi-je z naredbo FABr 882 od 28. junija t. 1. odredil, da se kr. 40. pešpolk, prejšnji slovenski pla-innski polk, od danes imenuje "Triglavski polk."
—	Visokošolska vest. Gosp.
dr. Franc Kidrič, kustos na dvorni biblioteki na Dunaju, se je haibilitiral na filozovski fakulteti dunajske univerze za slovansko filogijo.
—	Umrli so v Ljubljani: Bri
g it a Pust, delavka, 21 let. — Marija Kaplan, tobačna delav ka v pok., 71 let. — Julija Ve nedik, hiralka, 76 let. — Aloj zija Videmšekr pekova hči, 10 ur. — Valentin Cedilnik, želez l.iški delavec, 26 let. — lvaji Lavrič vojni invalid, 22 let. — Alojzij Jenko, ključavničarjev
sin, 4 mesece--Andrej Smole,
hiralec, 82 let. — Pavel Payrhu-ber, sin trgovskega sotrudnika, 3 leta. — Ivan Maček, hiralec, 70 let. — Vladimir Šlajpali, sin magistr. pharmacije, 3 mesece. —Helena Xalitigal, kovačeva vdova, 76 let.. — Ladislav Bir-jukov, sin želez, kotlarja, 21 dni. — Marija Čebulj, hišna, 46 let. _ Tomaž Eržen, pošt. nad-kontrolor v pok., 80 let. — Ma-irja Prek, hči žel. lcolarja, 8 let.
—	Marija Tavčar, kočarjeva žena 67 let. — Marija Wester-niayer, hči branjevke, 20 let. — Fran Povše, premogar, 24 let— Ana Žagar, hiralka, 38 let. — Karel Dobrovoljec, progovni delavec, 18 let. — Elizabeth Zadel j, bivša trafikantka, 80 let.
—	Angel Tihel, delavec, 38 let.
—	Oton Blaznik, sin strojevod-
zija Strah, poljska dninarica, 33 let. — Bojan Matjašič, sin pošt. komisarja, 8 mesecev. — Miloš Trtnik, rejenec, 20 dni.— Frančiška Kos, zasebnica, 73 let- — Ana Zobec, bivša šivilja. 32 let. — Jakob Jelinčič, kmet, 2/ let. — Anton Trebežnik, želez. premikač, 32 let.
—	Visoki gosti v Ljubljani. Skozi Ljubljano so se peljali v Karlove -vare te dni egiptovski kedive Fuad paša, katerega spremljata med drugimi Tev-tik paša in Melimed Ali paša.
—	Umrl je 1. jun. v Woris-
hofnu g. Josip Kreuzer, posestnik in bivši trgovec v Spod. giški.
—	Gledališka vest. G. Mi-
cič, član tukajšnje drame gre s prihodnjim letom na slovensko Trstu.
gledališče v
—	Kolo tvrdke "Hermes" št.
53,938 je bilo ukradeno g. Bo-gumilu Magajna.
—	Nesreča na železnici- Te
dni je vozil A. Jerman voziček ob progi južne železnice za Balkanom; kar se pripelje z glavnega kolodvora na državni kolodvor nazaj osebni vlak, katerega zadnji voz zagrabi Jermana s tako silo, da ga podere na tla in ga na glavi nevarno rani. Jermana so prepeljli v bolnišnico.
—	Stara Vas pri Žireh- V
noči od 27. na 28. jun. je bila ukradena posestniku Vinkotu Demšarju iz Stare Vasi 6 m dolga in 3 m široka 1000 kron vredna rantaha za pokrivanje voz.
—	Tatvina pri Tršanu v Tan-
cu. Nekoliko dni pred Veliko
va-*
nočjo je ukradel mlinarski va-jmnose tudi ranil. Ljudje, po-
jenec pri Tršanu v Tacnu Ma- scbno še tujci, so se evž Benedičič, ki je bil zaradi! nad tako sur0V0stj0
—	Iz Radovice. Dne 10. jul.
1920 zjutraj ob 7. uri je zopet potolkla toča občino Radovico. Najbolj so prizadete vasi Ra-dovica, Bojanja vas in Radoše. Vasi Boldraž, Slanino vas in Krašnji vrh so deloma prizadete. Toča je uničila trtje, koruzo in še nepožeto žito. Padala je debela kot kurja jajca. Živina na paši je vsa stepena milo "ulila. Od leta 1911- vsako leto tolče toča po istem površju. Lansko leto je bilo vse v zemljo zabito. Letos zopet to zlo. Ubogo ljudstvo priča s svojimi bledimi, upadlimi obrazi bedo lanskega leta. Sedaj je čisto obupano.
—	Povišanje na južni železnici. Postajenačelnik na glav nem kolodvoru v Ljubljani g. nadzornik Ludmik je povišan za višjega nadzornika; dalje so povišani: višji nadzornik Arko je postal centralni nadzornik; nadrevident Potočnik je posta nadzornik; kontrolor Arhar je postal nadzornik.
—	Belgrad—Regent Aleksander je generalštabnega polkovnika Slavka Kvatemika oc likoval z redom Belega Orla
—	Bled. Zvest svojim nače
lom deluje blejski Sokol dalje. Zdaj sramote že javno svoje redke pristaše, ki gredo k maši. Tako je razumljivo, da tudi ijudskošolski naraščaj Sokola ob nedeljah v celoti izostaja od zapovedane službe božje. Eden izmed tega naraščaja se je hvalil, da že dve leti ni bil pri maši. Otroke, ki so šli iz cerkve, je ta nadebudni naraščaj med dežjem kamenja in z odprtimi noži podil daleč po cesti čez Bled,
slovaške republike, namreč češkoslovaški vojni križ. Slav-
sostvovali vsi delegati Jugoslavije, tukajšnja velika jugoslovanska kolonija in mnogo pozvanih gostov. Predsednik republike se je prisrčno zahvalil
za tako obilen obisk jugoslovanskih gostov, katerega se je
lostnemu dekoriranju so pri- ves narod, kakor tudi vlada, iz-
redno razveselila. Izrazil je prepričanje, da njih prisotnost nenavadno pripomore k utrje-nju prijateljskih zvez obeh zvez obeli bratskih narodov.
Henry J. Schluntz Chicago Phone
Hjalmar Rehn Advokat
Sole 24-85-26-27-88 Young JBldg. Joliet, III.
FRANK E. VRANI CHAR Zavarujemo hiše, pohištva in druge stvari proti vsem poškodbam. Kupujemo in prodajemo hiše, lote in zemljišča. Posodimo V m denar. Notarska in vsa v sodnijsko stroko spadajoča dela natančno izdelana.
BafflfflffiffiEBmffiffiBBfflnfflnfflanBnnHfflsvannHnnnnaannBara
ni m
Vemo da se Vam dopade i

®
m i® m
is is m m n m
Si
si
IS
si
IS E H [S
atvine že dvakrat kaznovan, 100 kg prosa, katerega je prodal za 150 K Francetu Staretu v Pirničah. Tržan je fantu od-pvtstil in ga obdržal v službi. Deželno sodišče v Ljubljani je obsodilo Benedičiča v 6 mesecev težke ječe. Stareta pa v 3 mesece težke ječe.
— Letošnji novomašniki. V
nedeljo, dne 18. julija je posvetil . prevzv. škof dr. Jeglič v ljubljanski stolnici 9 novomaš-nikov, med njimi dva redovni-lazarista. Nove maše so v sledečem redu: V. Berlicjn M. Ocepek, dne 19. julija v cerkvi Srca Jezusovega v Ljubljani, Ignacij Nadrali, 20. julija na Brezjah, — aG-brena Franc, 25 julija na Uncu pri Rakeku, — Pleša Franc, 25. julija v Ivra-ujUj — Ambrožič Franc (III letu.), 25- julija v Mekinjah pri Kamniku, — Blažič Franc (III. lotn.), 25. julija v Žužemberku, — Gerčar' Feliks (III. letn.) pravtam isti dan, — Kolenec
zgražali Vsi po-
je, 5 let. — Fran Debevec, uradni sluga, 44 let. — Josip Peče, kočarjev sili, 13 let. — Cecilija Marn, posestnikova žena, 49 let. — Mihael Sušnik, hlapec. 20 let. — Marija Tratnik, kočar jeva žena, 40 let. — Pavle Špor-&V, kočarjev sin, 12 let. — Tore-
Kranc, 1. ali 8.
v Idriji ljub-
—	Prva promocija na
ljanski univerzi. V četrtek dne 15. julija je promoviran za doktorja vsega prava g. vladni kon cipist Mirko Kuhelj.
—	Promocija V soboto, dne
10. julija 1920 je bila promovi-rana na vseučilišču v Pragi za doktorico vsega zdravilstva gdč. Malka Šimec.
—	Suknjo 1500 kron vredno
je ukradel županu Josipu Kut-narju na Muljavi Žagar Anton Perko, ki ima v zapestju desno roko odrezano.
—	Smrtna kosa. — V deželni
bolnici je umrla vadniška učiteljica uršulinka S. Marija Šolar iz Škofje Loke. Pokopali so jo na pokopališču pri Sv. Križu, v Ljubljani.
—	Toča. V soboto zjutraj,
10 jul. je gosita in debela toča pobila polja in vinograde večji del viniške in preloške župnije-Posebno hudo je divjala po Zi-ljah. Ti imajo ves živež uničen. Ljudje zdihujejo in jokala Podpora je nujno potrebna.
steni ljudje na Bledu se s stu-dom obračajo od Sokola. Zato .se tembolj čudimo, da se dobe šc nekateri krščanksi starši, ki puste svoje otroke v sokolski naraščaj.
— Prekmurski župnik v ma-
£arski vojašnici. Prekmurski župnik Jož. Klekl ml., bratranec voditelja prekmurskih Slovencev, je že nad pol leta v ogr skem ujetništvu. Mažari so ga v imenu menihov St. Gotharda povabili čez mejo, kjer ima tudi še eno vas svoje župnije onkraj demarkacijske črte, potem pa ga ujeli in odpeljali v Sombotelju. Tam ga imajo zaprtega kot zločinca. Drugega narodnega duhovnika so hoteli izvabiti Mažari onkraj meje s povabilom somboteljskega škofa, češ da mora iti v avdijenco-Ta je pisal svojemu škofu, da je voljan biti zaslišan, toda to-kraj demarkacijske črte. Tako si je rešil prostost. Veliki Dolenci, župnija g. Klekla, so že nad pol leta brez duhovnika.
— Revež. Neki Valentin
liežek se je te dni tako močno napil žganja, da je obležal na Sv. Martina cesti. Intervenirala je policija, ki je spravila
m
S3 IS IS
si m
SEHRINGS
STANDARD
PALE
ker je najbolj okrepčil-na in zdrava pijača in najfinejiega blaga. Je istotake vrste'kot prejšnji, le manj alkohola. Naročite zaboj danes.
Telephone 26

m
Fred Sehring Brewing Co.
Joliet, Illinois
m
si s s
s m
m
Poskusite en žakelj naše fine moke
SEAL OF AMERICA FLOUR
Ta moka je jamčena. Ako bi vi že porabili morda več kot po jovico žaklja te moke, pa bi se vam dozdevala, da ni najboljša, pritožite se pri nas, pa vzamemo ostanek moke nazaj 111 vam povrenmo denar bodisi v gotovini ali pa v nakem drugem blagu.
SERBIAN BAKERY
1106 N. Chicago St. Joliet, 111.
I
eveža domov
—	Obesil se je dne 9. julija
ob 4. popoldne v podstrešju vile g. dr. K obala, Pod Rožnikom št. 242, njegov hlapec Geč, doma iz ptujsko okolice. Slučaj je velezanimiv zato, ker je bil obešalnik tako nizek, da je bil Geč z nogami na tleli. Gugati se je moral na jermenih, ki vise v podstrešju; medtem se mu jo glava ujela y jermen, ki ga je zadušil- Denarja je imel pri sebi čez 400 kron, ki se je oddal okrajnemu kot zapuščenskemu sodišču v Ljubljani.
—	Odlikovanje. Generalni
konzulat češkoslovaške republike v Ljubljani je prejel od ministrstva za zunanje zadeve v Pragi nastopno brzojavko: "Danes popoldne je izročil predsednik republike osebno na slavnosten način ministroma Pribičeviču in Ninčiču za zasluge najvišje odlikovanje češko-
BURROWS
ZO B OZDRAVN IK D'Arcy Bldg. 2 nadstropje
Odprto vtaU dw itWh in ob nodo|j«li do poldne.
Vogel Chicago in VanBuren ceste.	Joliet, III.
Amerikanski Slovenec
Ustanovlji i 1. 1891.
Prri, največji in edini slovenski-Icatoliiki list za slovenske delavce v Ameriki ter glasilo Družbe *v. Družine.
Izdaja ga vsal >orek in petek Slovensko-Ameriik- Tiskovna Drušba Inkorp. 1. 1899.
O v sluliu
slovenskem
svetosti umrlem'než goljuf! škofu Frideriku veruje!?" -
Baraga v Ameriki, čigar lepi molitvenik "Dušna paša" je iz dala Družba sv. Mohorja, ko je bil še priprost misijonar med divjimi Indijanci, se pripovedu ie: ko je enkrat pridigal tem divjakom, priskoči taki star rudečekožec in mu brizgne vse
Naročnina:
Za Združene dižave na leto----$2.50
Za Združene države za pol leta $1.50
Za inozemstvo na leto..........$3.00
Za inozemstvo za pol leta......$2.00
PLAČUJE SE VNAPREJ.
Dopisi in
denarne poSiljatve naj se poiiljajo na:
AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois
Pri spremembi bivaliica prosimo naročnike, da nam natančno narnanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV.
izpise in novice prioDcujemo brea-plačno; na poročila bre« podpisa se ne oziramo.
Rokooiai se ne vračajo.
Cenik za oglase pošljemo na prošnjo
AMERIKANSKI SLOVENEC
Established 1891.
Entered as second class matter March llth, 1913, at the Post Office ** Joliet, III., under the act of March 3rd, 1879. _
The first, largest and only Slovenian Catholic Newspaper for the Slovenian Workingmen in America, and
the Official Organ of Holy Family Society.
Published Tuesdays and Fridays by the
SLOVEN IC-AMERICAN PTG. CO. Incorporated 1899
lastnem domu, 1006 N. Chicago St ^ gnugne tobakove sline V Joliet. Illinois.	u	rr i i.-	-v , m
CMcago Telefon 10C	obraZ" Kakor bl se nlc «e bilo
zgodilo, potegne misijonar ruto
iz žepa, se rahlo obriše in dalje govori — Blagor mu, ki se brani na tak način pred svojimi sramotilci!
2.	Sumničenje nasproti je v časih na mestu zagovor z ozi rom na dobre, da se nedolžne ne pohujšajo. Kristusu so o ponašali, da ima hudiča v sebi ter da z Belzebubom izganja hudobne duhove. Takrat pa se je takoj zagovarjal češ, ka ko bi to bilo mogoče? Poten bi, bilo needino Satanovo kra ljestvo in bi moralo razpasti.
3.	Hudobnim obrekovalcem nasproti navadno zagovor nič ne pomaga. To nam lepo pre dočuje stara prilika "o volku in ovci"- Volk je stal v viš jem delu travnika, jagnje niže ob potoku. Oba sta pila. Ko volk zgoraj zagleda jagnje tam doli, vpije na-nj, češ, da mu ka !i vodo, da ne more piti. Jag nje prestrašeno odgovarja: To ni mogoče, saj voda sem-dol k meni teče, ne k tebi gor!—Volk zopet vpije: Pred šestimi tjed ni si me obrekovala!—Jagnje To ni mogoče, ker šest tjednov še na svetu nisem! •— Potem pa me je obrekovala tvoja ma 1 i! zavpije volk, popade jagnje in ga raztrga.
Iz tega se učimo: Kdor hoče hudoben biti, najde vedno kak izgovor, zagovor pa je pri njem vsak zastonj. Tedaj je zope najboljše molčati i^i — molče se braniti.
■i. Glavno sredstvo, osramotiti obrekovalca, je: pravično živeti! To je najtemeljitejši zagovor. Tako se je zagovarjal Kristus, tako apostoli tako svetniki božji navzlic obrekovanju.
r) Če ni resnično, kazimo to manj z besedo — da se rahlo < utno ognemu samohvali!—am pa k s krščansko dolžnostjo potrpežljivosti in ljubezni, ki sovražniku velikodušno odpušča m dobro stori onemu, ki nas preganja. Tako je ravnal v po sebnem slučaju sv. Frančišek Salezij. Bog je namreč pripustil, da je bil obrekovan celo mož tako vzornega življenja, kakor ta svetnik. Ko je bil še -kot' v mestu Annecv, prišla je tja mlada aelo hudobno ženska, ki je zvabljala mlade plemeni-taše v veliko hudobijo. Škof ji jc natihoma poslal svarilno pismo, češ, naj se poboljša; a ženska se za to pismo ni zmenila, ker se je zanašala na mogočne svoje prijatelje. Škof se je tela j čudil v svoji vesti dolžnega, očitno v pridigi nastopiti aoper razujzdanko, kar je zelo razsrdilo žensko in onega nje-iiih tovarišev- Skleneta se maščevati! Vzela sta pismo, katero je res pisal Salezij, in sko-> ala novo pismo, kakor da bi ga pisal sv. škof sam oni pre-
Komu naj človek - Pet let jc trajala
OBREKOVANJE, ČASTI-KRAJA.
'.'Farizej je -stei in molil sam pri sebi tako-le: O Bog, zahvalim te, da nisem kakor drugi ljudje: razbojniki, krivični, prešestniki, ali tudi kakor ta cestninar!"
II
Zdaj pa stavimo še drugi v prašanje: Kaj storiti, če smo obrekovani? Kako se obnašali . Kje iskati tolažbe ?
1- Najbolje je molčati po lepem vzgledu Jezusovem. Ko so ga krivo tožili višji duhovniki in starešine ljudstva, ni nič odgovoril! Reče Pilat: "Ali ne slišiš, kako velike reči se govorijo zoper teke?" In ni f dgovoril na nobeno obreko" vanje, tako da se je deželni oblastnik celo čudil. Svojih ob-rekovalcev ni preklinjal! Tako delaj ti, o kristjan; prepusti vso zadevo višjemu sodniku! "Hudobno je človeško srce, in nerazumljivo; kdo ga zapopa-de!? Jaz Gospod preskušam srce in preiskujem obisti; ki po vrnem vsakomur po njegovem življenju in po sadu njihovih na lopov". Res sicer včasih miku človeka, se maščevati nad obrekovalcem, pa to je skušnja-\a; lepše je posnemati krščanski vzor ljubezni do sovražnikov. Zakaj tako?
Ker Bog včasih pripusti, da pride obrekovanje tudi čey pra vične; hoče jih namreč potrditi v dobrem. Ko je kralj David moral bežati pred lastnih sinom, sreča ga neki Semei, ter Kit jame psovati. David pa je le rekel: "Pustite ga preklinjati po volji Gospodovi". Spremljevalci Davidovi so hoteli iSemeja pri priči vbiti, David pa ga brani, rekoč: "Morebiti so me Bog usmili v moji sedanji bedi, in mi z dobrim povrne za to, da stjm preklinjali danes!" — Pravi kristjan pa še takega plačila ne pričakuje od Boga, on le reče: V imenu Božjem! "Učenec ni več, kakor njegov mojster".
ta gonja. V groznih bolečinah na smrtni postelji se zvijajoči« plemenitaš, ki je pismo zveri« žil, je slednjič pred pričami obstal svojo hudobijo.
Koliko zadoščenje moralo je to biti za po nedolžnem preganjanega! "Blagor vam, če vari bodo preklinjali in obrekovali, in govorili vse hudo zoper vas lažnjivo, zavoljo mene; veselite se in poskakujte, ker vaše plačilo je veliko v nebesih".
b) Če pa je res, kar se čez te govori, potem ti ne morem dati te tolažbe Kristusove,. .. tedaj se ne veseli,. . . niti ne poskakuj,. . . ker tvoje plačilo ni veliko v nebesih. ..! Tedaj ti preostaja le, se poboljšati!
In quo quis peccat, in ipso punietur! Tvoja hudobija ti je itak že velika kazen in nadloga, ki ti obtežuje vest. Zdaj tudi Bog začne trkati na tvoje srce,. . . On je, ki pripusti, da te krivo sodijo, — da bi ne bi-io treba Njemu te enkrat še huje obsoditi, kakor ljudje: obsoditi na vse veke vekomaj!
Sklep.
Proč tedaj z obrekovanjem— častikrajo! Bodite dobrosrčni! Kako lepo je drug drugemu lju beznivo prenašajo! "Ljubezen ne misli hudo.", ne gleda na razvade in pregreške, rajši na lepe čednosti bližnjega; ljubezen vidi le vse dobro.
Glejte soseda, kako srečno, mirno živi, — prosim vas, spoštujte njegove poštenje! Glej sorodnike, brate sestre, kako srečne se čutijo; — prosim vas spoštujte njih domači mir! Glej te farane, občane kako složni, so in skrbni za vse dobro; — prosim, prosim vas, ne kalite miru v fari, v občini z obreko van jem!
Prepustimo vso sodbo Bogu! Bog bo nas vodil vse! Vi pa ne sodite, da ne bodete sojeni"- Amen.
brnite se vendar knočno od te moralni korak papeštva. Zola blazne besnosti medsebojnega'piše — nadaljuje Ermenouvil-
les — v svojem romanu 'Rim', da je papež "edina velika, prava mednarodna avtoriteta, ki je prosta monarhičnih interesov in ki govori v imenu člove-eanstva, visoko se dvigajoča celo nad domovinsko idejo." In ravno tej avtoriteti so znali voditelji šovinističnega kapitalizma in socialnega zločina zamašiti usta in ji zvezati roke. Sedaj pa, vi mladi ljudje, preišči-te vse govore in vsa dejanja raznih papežev radikalizma (radikalnih voditeljev. Našli boste le to, da so oni soodgovorni za vojno, ničesar pa ne boste našli, kar bi bilo po človeškem čustvu podobno temu, kar sem gori navedel in kar izvira od papeža.
uničevanja in se zavedite, da bodo ponižani in premagani narodi le škripajo nosili jarem zmagovalcev in da bodo pripravljali maščevanje, izročujoč od rodu do rodu žalostno ded-ščino sovraštva in osvete." L. 1916.: "Ne moremo drugače, nogo da še enkrat povzdignemo svoj glas proti'tej vojni, ki se nam zdi kakor samoumor civilizirane Evrope"."
L. 1917.: "Ali naj civilizirani svet res postane eno samo pokopališče ? "Ali hiti Evropa, ki je nekoč tako cvetela, v blodnji gonji v prepad in lastni sa-moumor?"
To so le kratki citati; toda treba je brati razna papeževa pisma, da danes bolestno občutimo, koliko sočutja, pravičnosti, razumnosti in dalekovid-nosti je v njih. "Naših ljubeznivih in iskrenih svetov kot o-eeta in prijatelja niso hoteli poslušati," pravi papež na nekem drugem mestu. To je le preresnično. Ne le, da vlade papeža niso hotele poslušati, marveč so njegove iskrene izjave in opomine še prikrite in cclo katoliški listi in čiriitelji so iz teh izjav iztrebili vse, kar je križalo pota vojnemu fanatizmu.
A ne dovolj tega, so se zavezniške vlade o priliki vstopa I-talije v vojno v tajni pogodbi dne 26- aprila
v Združenih državah že pred 30 leti. Ja pa ravno tako iz-v) stno kot je bilo v svojih prvih dneh, vsled tega vztrajajte r,ii Trinerju! Vprašajte vašega lekarnarja ali trgovca z zdravili in on vam gotovo poda vsa pojasnila. Joseph Triner Company, 1333—45 So. Ashland Ave., Chicago, 111. Adv.
Lincolnov spomenik v Londonu
VI BODETE MIRNO SPALI.
Spanje je potrebno za počitek živčnega sistema, ko se prenavlja moč, ki se je izgubila in potrošila od času dela in se ima vrniti ko se prebudite. Noč brez spanja je najhujše, trplje-iijee v vročem poletnem času. srečo in brez izjeme kako slab dan ste imeli bodete izvrstno spali, ako vživate Trinerjevo Ameriško Grenko Vino predno ležete k počitku. To zdravilo očisti vaša čreva, zastaviti prirejanje plinov, pomaga prebavi, in ko se zbudite v jutro, ste 1915. zarotile1 nolni sveže moči. Sierc mora-
PAPEŽ IN MIR.
Ko so se letošnjo pomlad do-šavala pogajanja za obnovo diplomatičnih zvez med Francijo in Vatikanom, je izdala 1 Lilija mladih francoskih re-»ublikancev" kričeč plakat, na t.iterem je protestirala proti tej nameri med drugim s temi-le besedami: "Ali ima papež, a zaveznik pruskih roparjev in labsburške hiše, ki ni imel no-;ene besede sočutja za krvave-e človeštvo, pravico do državljanstva v Franciji Voltaiere-ja, Viktorja Hugo in Jaure-siS :" Ta nesramnost je zbudi Ja celo revolucionarja Erme-nouvillesa tako zelo, da je napisal v pariškem boljševiškem časopisju "Vie Couriere" dne7 maja članek, v katerem je mlade kričače najodločneje zavrnil.
Ermenouvillcs pravi, da je mogla gornji staivek zapisati velikanska nevednost ali pa iz-rečno zla volja. Že v Ligi za človeške pravic© — nadaljuje Ermenouvilles — je radikalec Lucien Le Foyer itaglašal dej-stvo, da je tekom vojne papež Benedikt XV. dvakrat z vso ob-lastjo in vsem povdarkom po
proti vatikanu z naslednjo točko (15.): "Francija, Anglija. in Rusija se zavezujejo, da bodo podpirale Italijo v tem pravcu, da zastopnikom sv. sto-lice ne bodo dovolile, da bi napravili kak diplomatični korak na korist miru ali za ureditev vprašanj, ki so nastala po vojni". To se pač pravi, z najnižjim nasiljem onemogočiti vsak
te paziti, da dobite pravo zdravilo. Naša trgovska znamka je "Triner's American Elixir of Bitter Wine " Trinerjevo grenko vino je bilo vknjiženo in patentiranq_v U. S. S. Patentnem uradu, Washingtonu, D. C. leta 1906, ali že pred štirinajstimi leti in zdravilo samo ob sebi je staroslavno v svojih vrstah, zanešeno je bilo na trg
London, 28. jul. — Elihu Root, bivši amerikanski državni tajnik, ki se že več mesecev mudi na diplomatičnih poslih v Evropi, je danes formalno odkril in daroval, v imenu svoje vlade, britanskim ljudstvom nov spomenik v čast bivšemu amerikanskemu predsedniku Lincolnu. Spomenik je postav ljen v Cannings Square, v Londonu.	|
V sanjah je obstrelil svojo ženo.
Union Hill, N. J. — Daniel Helbig je nevarno obsterlil svo jo soprogo, ko je sanjal, da prihaja njegov hišni gospodar kot demon skozi okno, da ga postavi pod kap. Helbinga, je že dalj časa skrbela povišana stanarina in se je bala, da. ga hišni gospodar s pomočjo sodišča iz-žene iz stanovanja.
Nekoliko starejši.
Gospa, katera bi bila rada vedno mlada, odgovorila je v družbi na vprašanje, koliko je stara:
"Ravno ose& in dvajset let!"
"Koliko ste pa vi stari?" obrne se vprašalec na njenega sina, na katerega je bila mati celo pozabila, da je v družbi.
"Jaz sem pa ravno pol leta starejši od moje matere!" od-
govori hudobnež.
PRVI IN EDINI SLOVENSKI P0GREBNISKI ZAVOD
USTANOVLJEN L. 18S5.
ANTON NEMANICH IN SIN
1002 NORTH CHICAGO STREET Garaža »a 205-207 Ohio Street, Joliet, Illinois
Priporočamo slavnemu občinstvu svoj zavod, ki je eden največjih v mestu. Na željo preskrbimo avtomobile za vse potrebe, zlasti za slučaje krstov, porok in pogrebov. Na pozive se posluži vsak čas ponori in podnevi.
Kadar rabite kaj v ua&i stroki se oglasite ali telefouajte. Chicago telephone 2575 aH N. W. 344. — STOJ K STOJMU !
k>stnici. On tam je stalo: da.d^l vojujočim državam mirov-
njo škof prosi odpuščanja in
ne
predloge.
To pa še ni vse.
obžaluje, ker mora včasih tako Ampak papež tudi v svojih pis nastopiti, da preslepi ljudstvo;| njih, govorih in opominih ni sicer pa on ni tak. Dobrika se nehal delati za mir
ji in jo slednjič prosi, naj pride prihodnjo noč na določeni kiaj
m
o pismo so razglasili; vsakdo ga je mogel videti in brati. Pisava bila je škofovi tako podob na, da je ta sam sprva ostr mel, ko so mu jo pokazali. — Hudi nasledki za dobro ime ško fovo so se%idi kmalu pokazali. Celo tisti, ki so ga prej ljubili in spoštovali, so se obračali od njega. Vojvoda v JJasmoursu si je dal pismo prinesti, ga primerjal s pismi, katera je že prej imel od škofa, se razsrdil in vskliknil: "Skof je ničvred-
Tako je 1. 1915 ukazal "molitev za mir", istega leta dne 30. julija je izdal poziv "Krščanstvu," za mir je govoril v kon-zistoriju 5. decembra 1915,, v pismu kardinalu Pompiliju dne 4- marca 191(5., v breveju vernikom dno 1. avgusta 1917.
V pozivu 1. 1915. je pisal pa-než: "Vojujoče se narode za-klinjamo, naj končno napravi, jo konec temu strašnemu krvo-111 ju, ki onečašča Evropo; bratska kri je, ki namaka zemljo, Ni res, da se more ta strašni boj končati le s silo orožja. O-
KANKAKEE INTER STATE FAIR
A COMPLETE LIVESTOCK AND AGRICULTURAL EXHIBITION
August 16, 17, 18, 19, 20, 192O
FIVE DAYS

Magnificent Farm Display
Excellent Draft Horses. Pure Bred Cattle Shows. Sheep, Swine and Poultry.
Brilliant Horse Show
75 Wonderful Classes. Thoroughbred Harness Horses.
Beautiful Riding Horses. Afternoon and Evening Shows.
Speedy Horse Races
Five Days of Racing. Hotly Contested Heats. Bi« Purses, Large Fields.
LEN. SMALL
The Farmer Candidate for Governor of Illinois, for 25 years Secretary of this Mammoth Agricultural Exposition.
FIVE EVENINGS
Big Republican Rally
G. O. P. Gathers on Wednesday, Aug. 18. Great Political
Day.
Republican Invited.
Chieftain*
Thrilling Aviation
Ruth Law Leading Aviatrix, A1 Wilson Jumping From Plane to Plane in Midair. Tuesday, Wednesday and Thursday Only.
Outdoor Attractions
World's Leading Production* Each Afternoon and Evening« A Wonderful Entertainment.
This Fair is the World's Greatest Outdoor Entertainment
Come to the Fair—Mingle With the Throng, 150,000 Strong—August 16-20.
Reduced Rates On All Railrtxads

V ZJJSDINJKNIH URŽA.VA.H SEVERNE AMERIKE
(THE HOLY FAMILY SOCIETY.) VSTANOVLENA 29. NOVENfBRA 1914
Sedež: JOLIET, ILL-
Inkor. v drž. III. 14. maja 1915 Inkor. v drž. Pa. 5. aprila 1916
Naše geslo: "Vse za vero, dom in narod, vsi za enega, eden za vse".
GLAVNI ODBOR.
Predsednik ..........GEORGE STONICH, 815 N. Chicago St.. Joliet. 111.
I podpredsednik......JOHN N. PASDERTZ, 1S06 N. Center St., Joliet, III.
IL podpredsednik....GEO. WESELICH, 5222 Keystone St., Pittsburgh, Pa.
T»jnik..................JOSIP KLEPEC, 1006 N. Chicago St., Joliet, 111.
Zapisnikar........ANTON NEMANICH Jr.. 1002 N. Chicago St., Joliet, 111.
Blagajnik..........ANTON NEMANICH, 1000 N. Chicago. St.. Joliet, 111
Duhomi vodja................REV. F. ŠALOVEN, Crosat St., La Salle. 111.
NADZORNI ODBOR:
JOSIP TEŽAK, 1151 North Broadway, Joliet, Illinois.
MATH OGRIN, 12, Tenth St., North Chicago, Illinois.
NICHOLAS VRANICHAR, 1014 Wilcox St, Joliet, Illinois
FINANČNI IN POROTNI ODBOR: STEFAN KUKAR, 12 10 N. Broadway, Joliet, Illinois. '	ANTON STRUKEL, 1240—3rd St., La Salle, Illinois.
JOSIP MEDIC. 918 W. WASHINGTON St., Ottawa, 111.
GLASILO: AMERIKANSKI SLOVENiiC, JOLIET, ILL.
PRIPOROČAMO rojakom in rojakinjam, ki bivajo t državi Illinois in Pennsylvania kjer ima D S. D. državno dovoljenje poslovanja, da v svojih naselbinah* ustanovijo moško ali žensko društvo sv. Družine in isto pridru-iijo D S. D. Osem članov(ic) zadostuje za ustanovitev društva. Sprejemajo se moiki in ženske od 16. do 50. leta. Zavarujte se lahko za $500.00 in (250.00 Kdor je nad 45 let star se zavaruje le za $250.00 Poleg smrt nine se zavarujete tudi za razne vrste pOškodnine in operacije.
O. S. D. sprejema društva le iz 111. in Pa., kjer ima pravico poslovati, ker nože imeti sitnosti radi nizkih asesmefttov.
Kdor izmed rojakov ali rojakinj v kateri slov. naselbini v državi 111. ali Pa želi navodila in pojasnila glede ustanovitve društva za D. S. D., se naj obr-ne na gl. tajnika: Jos. Klepec, 1006 N. Chicago St. Joliet, 111.
IZGUBLJEN MOŽ.
I.
Po tvojih ulicah, Ljubljana, hodil sem lansko jesen. Mrzlo-ten veter je pihal; poprejšnjo noč je sneg prvikrat pobelil Kamniške planine in zapoveda-.loče solnce jih je rdečilo z zad njimi žarki. Ko grem mimo ci vilne bolnice, odpro se velika vrata in štirje možje prineso krsto, pokrito s suknom, ki jo morebiti nekdaj bilo črno. No-šačem se je neznano mudilo,komaj jih je dohajala stara ženit ca, jedini pogrebec; niti duhovnik ni spremljal mrliča.
"Koga neso?" povprašam hlapca, ki je zapiral vrata.
"Trapastega Skalai-ja se je usmilil Bog ter ga je vzel k sebi.;'
Ko čujem Skalarjevo ime, iz-preletelo me je nekako čudno. Vsak nesrečen človek ima neko pravico za naše pomilovanje. Nesreča poveliča vsacega človeka, tudi najzaničevanejšega reveža, posebno če ga vidimo mrtvega pred seboj; zdi se nam vselej boljši, nego je bil morebiti v resnici. V tesni krsti vidimo zdaj le* junaka, ki so ga zmagale neprijazne okolnosti in ne prašamo veliko, si li je sam kriv, ali ne, radi mu podelimo venec mučeništva.
Skalar je bil meni tak muče-nec.
Stopim hitreje in se pridružim ženici, ki me je z začudenjem pogledovala od strani.
"Ali ste poznali ranjcega?" vprašam ženico, ko smo se približali sv. Krištofu.
"Seveda sem ga poznala; saj je sestre moje sin, jaz sem teta njegova," odgovori mi ženna z zatopljenim glasom.
Prišli smo do jame, nosači so potegnili suknjo s krste, pobrali so nosila ter so hitro odšli, ne čakaje pokopa. Dva grobarje-va hlapca ga položita v grob. jaz mu vržem zadnje prsti, hlapca ga zasipljeta, in teta kleče kraj groba tiho moli za pokoj' ranjcega. Zdaj zazvoni "Zdra vo Marijo", starejši hlapec z .leseno nogo moli glasno angelj--ko češčenje, mi drugi mu odgovarjamo in naposled smo vsi
molili še jeden očenaš, da bi
Bog dal ranjcemu večni mir in pokoj.
Mrak je že legel na grobe, ko sva z ženo zapustila pokopali-
v v
see.
Žena je bila jako razgovorna,
ni je bilo treba mnogo nagovar jati, rada je povedala, kar je vedela.
"Ranjki Matevž je bil Gorenjec iz prav dobre in premožne hiše. Bil je edini sin, oče mu je umrl zgodaj, ravno ko je stopil v latinske šole. Ko bi bil delj časa živel, gotovo bi Matevž ne bil zašel v tako slabe pote. Mati njegova je bila moja sestra, bila je dobra žena zanj veliko predobra. Njena jedina želja je bila, nekoč doma v farni cerkvi svojega Matevža videti na propevednici in iz nje govili ust poslušati besedo božjo. Kadar sem bila pri njej. govorila mi je o tem in vselej sva se obe od veselja jokali. Matevž je bil vedno prvi v šoli, vsi gospodje so rekli, da ima med vsemi najboljšo glavo in mater svojo je tudi tako rad i mel, da je storil po njeni želji ler šel v lemenat, akoravno ni imel za ta sveti stan pravega poklica, kakor se je pokazalo pozneje. Ali mater je pa ven-aerle veselilo, da jo je ubogal, toda učakati srečnega dne, na kateri se je tolikanj veselila, to jej ni bilo dano, Bog jo je prej poklical k sebi.
Matevž je po materini smrti ostal sam; zdaj ga ni več vezala materina želja, slekel je črno kuto in prevzel je doma gospo darstvo, ali vsi sosedje so rekli, da iz izprijenega gospoda ne bo nikoli dober gospodar. In sosedje z lepo mlado deklino, ki jo je presrčno rad imel, mislil je, da jo dobi za. ženo. Ali ona je bila nestanovita in omahljiva, zapustila je Matevža in vze-ia druzega. To je polomilo Matevža še bolj, kakor materina smrt. Zanemarjal je gospo-dartsvo, v cerkev ni hodil, tih in žaloste nje pohajal po polji, vsi smo mislili, da se v njem kuha huda bolezen. Jeseni pa po ajdovi žetvi mu ni bilo več doma ostati, polastila se ga je spet želja, da bi se kaj več učil. Gospodarstvo je bil dal v najem in šel je na Dunaj v visoke •šole. Kaj je ondu delal, to mi ni znano le to vem, da je neznano veliko denarja potreboval; kakor sneg spomladi kopnelo je njegovo gospodarstvo. Gozd za gozdom, njivo za njivo je prodal. Od gospodov, ki so ga videli na Dunaju, zvedeli smo, da je neznano učen, od njega samega pa nismo dobili nobenega glasu in vendar je teklo ž? sedmo leto, kar je odšel od doma. Kar izvemo, da je šel izpod našega cesarja nekam
daleč, ljudje sami niso nič prav vedeli, kam: jedili so rekli, da je na Nemškem, jedni pa, da je na Poljskem. Nekateri so pravili, da je šel za neko žensko, ki mu je zmešala tako pametno glavo, da mu ni bilo brez nje živeti; drugi so pa govorili, da bi bil kmalu ustrelil necega grofa kaj li in da je zato moral bežati. Takrat so mu poslali zadnje krajcarje, vse lepo imetje zaštudiral.
Od zdaj ni bilo od njega ni pisma ni poročila, minulo je že blizu dvanajst let; mislili smo. da je že davno mrtev, kar se je pred desetimi leti spet pokazal, ali kaok se je izpremenil!—Ko-naj sem ga še spoznala, neznano se je postaral. Pravil je, da dobi tukaj profersko službo— ali niso mu je dali, dasiravno «o govorili, da več ve, kakor vsi drugi. Revež je bil brez vsega zaslužka; česar se je lotil, povsod mu je izpodletelo. Bil je pri meni in dasitudi f^ma nimam veliko, vender sfjm mu rada dajala, kolikor sem mogla, ker je bil neznano dober človek. Prepisal mi je vse pridige od patra Joahima, ker jih rada prebiram, pa tudi sam je spisal dve ali tri, ki človeku gredo bolj k srcu, kakor marsikatera v cerkvi. Časih bi bila rada kaj zvedela iz njegovega prejšnjega življenja, pa vselej mi je rekel: "Teta, pustiva to, saj bi me ne razumeli, mene pa boli srce če se zmislim nazaj.
Zdajci mu šine v glavo, da ne more več pri meni ostati, da mu vest ne pripušča, da bi še delj časa mene nadlegoval. Brat* nila sem mu, ali zastonj — šel je, kam? ne vem. Osem let ga ni bilo na izpregled, tudi se ni čulo o njem, kje je in kaj dela. Lansko zimo se kar nenadoma spet prikaže, ali ni ga bilo k meni, menda se me je bal. Revež se je popolnoma zapustil, bil je raztrgan in zamazan, beračil je in kar je izprosil, to je zapil — na žganji. Vedno je bil pijan. Oh, kako lepo sem ga prosila, naj gre k meni in naj se loti kacega koli dela. Ali ni me poslušal. "Teta, meni ni več pomagati, izgubljen sem," tako mi je odgovoril. In res je bil izgubljen, pamet se mu je jela mešati; po vse noči, časih komaj za silo oblečen, taval je v najhujšem mrazu okoli. Naposled so se ga usmilili in so ga vzeli v bolnico, kjer je sklenil nemirno svoje življenje."
Toliko sem zvedel iz Skalar-jevega življenja; zdaj mislim pa povedati, kje in kako sem se jaz seznanil ž njim.
(Dalje prill, petek.)
Tudi si ne bomo v glavo zapisovali Vašega pregovora, ker pravite, da žena pri hiši tri vogle drži, mož pa. le enega. Ne
so zmagovalci delili in trgali držala nobena, še tako pretka-Rusijo in druge dežele kakor no sestavljena in x*atificirana brezpraven vojni glen, mogoče1 pogodba. Kajti naj je ruska
n	p» rt 4- /-» Ir rt«« rt4-n iln	nln 1 /1 r«lr rt >
samo zato, ker sta bila ruski
rečem tega, da to ni nikjer res- prestol zasedla Ljenin in Troc-r.ica. Ali jaz Vam povem eden kij in izključila Rusijo iz mirovnega zbora. In samo dok-
drugi ravno Vašemu nasprotni pregovor, kateri se glasi: Kjer žena gospodari, tam volk mesa-ri. Nadalje Vam na vprašanje odgovorim, ker vprašate: kdo je kriv tega, da v minulem letu ni prestopilo iz Mladinskega oddelka med aktivne člane 68 otrok. Odgovor je lahek. Glasilo gotovo ne, kot Vi mislite. Jaz to odločno zanikam. Krivda je prvič starišev, drugič pa nekoliko društvenih tajnikov. Toda ne povsod. Znano mi je društvo, pri katerim je že fant prestopil 17. leto, in tajnik do-tičnega društva je bil že trikrat na domu staršev tega fam ta, da ga transferajo med aktivne člane, ali je vse zastonj, fant tiči še danes v Mladinskim oddelku. Pri takšnih starših ne bi tudi Jednotino Glasilo nič koristilo, da je tiskano baš v desetih jezikih, ne samo v slovenskim in angleškim. Ta dopis bi moral prit v Glasilo K. S. K. J. Ker sem pa uverjen in zagotovljen, da bi zgrešil pravo pot in bi krenil v napačno smer, da bi zašel v uredniški koš, zato se poslužim nepristranskega lista "Amerikan-?\ega Slovenca."
Joseph Panian.
ler bo prava Rusija spala bosta na njenem grobu stražila Ljenin in Trockij, bodo te pogodbe držale," ko pa Rusija
ljudska duša iz še tako mehkega testa—svoji stoletni politični dedščini, ki je obsežena v i-menih: Dardanele, Carigrad, in Mala Azija, Perzija—se ne bo nikdar odpovedala. Tako sta Ljenin in Trockij v resnici glavna opora versailleskega in
vstane, ne bodo več vredne kakor papir, na katerem so napisane. Tega se Francija ne zaveda, pač politično najproni-caveja Anglija. Ona mučno išče poti, da se s sedanjo Rusi-i jo sporazume, da Ljenina in Trockega podpre. Ako se zruši sovjetska Rusija pod roko Bru-silova ali koga drugega, ne bo
st. germainskega miru. "Nobena okolnost — zaključuje list — ne priča tako, da je sedanji ev-ropejski red le nekaj začasnega, nego ruski problem, čegar rešitev bo lice Evrope čez noč tako izpremenila, da sama sebe ne bo več spoznala. Rusija je samo navidezno mrtva." To> je tudi naše trdno upanje.
DOPIS. • -
Joliet, 111., 5. avg.—V št. 31 Glasila K. S. K. J. seni čital do-, pis v razmotrivanju delegata dr. št. 11 Aurora, 111. Dopisnik se je proti nam možkim čla nem jako z nepovoljno in pikro izjavo izrazil, s tem ker pravi da bi se bil že marsikateri član odcepil od katoliške organizacije in od katoliške vere, ako bi mu tega žena ne preprečila. Jaz živim v sredini pretežne večine članov, pa do danes mi še ni i-a. nobenega znano, da bi ostal dober in veren katoličan po posredovanju svoje žene. Ako se pa kateri takšen nahaja v Au-rori, Tli., to pa meni ni znano, pač pa mi je znano nekaj temu nasprotnega. Pred kratkim časom sem slišal iz ust ene zanesljive in visoko spoštovane oi sebe, da je neka članica, nekega tukajšnjega društva, odločno proti verski dolžnosti pri društvu in pri Jednoti, in da celo svetuje to, da se naj v Jedno-tinih pravilih spoved odstrani. Dopisnik, prosim Vas odgovorite mi nato: Kdo je bolj veren katoličan, mi člani, ali je tista ženska? Ta moja izjava velja le za dotično žensko, nikakor pa ne prištevam drugih k temu.
¥ * * -K * *
Nuga-Tone
Uspehi v dvajseti* dneh ali se pa vrne denar.<
Socijalistična vzgoja.
V nižjeavstrijskem deželnem zboru so te dni razpravljali o preskrbi mestnih otrok na deželi začasa počitnic. Pri tej priliki je neki krščanski socia-lec zahteval, da morajo otroci, ki bodo na počitnicah, hoditi v cerkev. Takoj se je oglasil proti socialist Maks Winter, ki je rekel, da smatrajo soc. demokrati za nenravno, siliti kakega otroka v cerkev, ako noče iti sam. Ravno tako se pa otroku ne sme braniti, ako hoče iti cerkev. Na medklic, da o-trok še ne zna samostojno soditi, je rekel Winter: "Ako se otrok ne zna samostojno odločiti za cerkev, je to znamenje, da zanj vera še nima nobene vsebine, zato naj se raje ne pušča v cerkev." Po tej logiki bi otroka tudi nihče ne smel siliti, da se uči brati, pisati, računati in drugih šolskih predmetov, kajti ako se noče sam od sebe učiti, je znamenje, da vse te stvari nimajo zanj še nobene "vsebine." Ravnotako ne bi smeli otrok siliti k dobrim maniram, koristnemu delu in raznim potrebnim opravkom. Po tej logiki bi se morala vsaka vzgoja in vsak pouk nehati, kajti vsak, kdor le malo pozna otroke, ve, da bi brez pritiska v tej ali oni obliki ne hodili v šolo in ne storili veliko dobrega. Človeška narava je pač taka, da se brani vsakega napora in vseh vezi. Na vsak način: ako se otroka ne sme si* liti v cerkev, se ga ne sme siliti v šolo; otrok naj ravna v vsem po svoji lastni sodbi in volji. Človeštvo se bo potem razvijalo z bliskovito brzino — nazaj in 4- 50 letih bodo postale šole in itskarne redkejše nego so bile pred pol tisočletjem. Da, socialna demokracija ima res malo pojema o pravi vzgoji mladine!
Pri nas je "Ljudski glas" tisti, ki razširja ta načela, kakor jih imajo dunajski socialisti. Pa še pravi, da se za vero poteguje 1 Povsod so bili socialisti najhujši sovražniki vsakega mišljenja in življenja 1 "Domoljub."
Proizvaja bogato rdečo kri, močne stanovitne živce, življenja polne možke In ženske.
če ste slabega zdravja in pri slabi moči, če se vami spomin mrači in vaše telo mrači, če ste se že naveličali jemati pomirljiva in narkotična sredstva, potem poskušajte Nupra-Tone. in izprevideli boste, kako hitro se boste čutili drugačnega človeka! Devet desetin človeških bolezni, kot izpehavanje, anamija, revmatično bolezni, glavobol, nevralgija, naprimer slabi tek, neprebava, vetrovi in kolcanje, zaprtje, pomanjkanje energije, pomanjkanje živahnosti, nervoznost, nespečnost, Izhaja iz pomanjkanja živčne moči, redke zvodenele krvi in slabe krvne cirkulacijo.
Vsak ud, vsako delovanje telesa je odvisno od živčne sile za svoje življenje in delovanje. Živčna moč je poglavitna stvar za želodec, jetra, ledice, drob, utripanje srca in krvno cirkulacijo. Nuga-Tone je najbolj uspešno zdravilo za nervozne in fizično izdelane. Zakaj ? I Ker sestoji iz osmero važnih sestavin, ki vračajo zdravje ter jih'/ predpisujejo najslavnejši zdravniki. ■—; Nuga-Tone je bogat na železu in fosforju — ter je hrana krvi in živcem.
Nuga-Tone proizvaja življenje v jetra, ter ojačuje čreva, da I redno deliupejo. Oživlja ledice ter izganja iz njih strupene sestavine. Nič več vetrov in kolcanja. težke sape in pokritega jezika. Nič več bolečin in bolezni 1 Nuga-Tone daje čudoviti tek, dobro prebavo, stanovitne živce ter zdravo okrepčujoče spanje. Nuga-Tone obogati kri, uredi krvno cirkulacijo ter prižene žarenje zdravja na lice in jasnost v oči. Gradi močne in postavne može, zdra-vejše in krasnejše ženske. Nuga-Tone ne vsebuje omamljivih sredstev, ne zdravil, katerih se človek navadi. Zavit je v pripraven zavojček. Pokrit je s sladkorjem, ugodnega okusa, ugoden za jemati. Poskušajte ga. ga boste vsem svojim prijateljem.
NASA POPOLNA GARANCIJA.—Cena Nuga-Tone je en ($1.00) dolar za steklenica. Vsaka steklenica vsebuje devetdeset (90) tablet, polno mesečno zdravljenje. Vi "
Priporoči!!
kupite šest žkatelj, šestmesečno zdravljenje za pet ($5.00) dolarjev. Jemajte Nuga-Tone dvajset (20) dni. če niste zadovoljni z uspehom, vrnite preostanek zaeno m škatljo in mi vam bomo takoj vrnili denar. Vidite, da ne morete izgubiti niti penija. — ml prevzamemo riziko. Nuga-Tone je na prodaj pri vsih dobrih lekarjih po enaki ceni in enaki garanciji.
________ KO NAROČATE, SA POSLUŽITE TEGA KUPONA.
NATIONAL LABORATORY, S. 24, 537 So. Dearborn St., Chicago, III.
Gospodje:—Prosim, dobite priloženo. . steklenic Nuga-Tone.
. .za kar mi pošljil
Ime
Cesta in štv. ali R. F. D.....................................................,-g
Mesto.
Država
Ko se Rusija zbudi.
"Prager Tagblatt" zelo resno urejevali list, prinaša 19. t. m. uvodnik, v katerem se z ozi-rom na zadnje vesti o Brusilovi protirevoluciji peča z ruskim problemom. Ugotavlja, da so bile versailleske in st. germain-ske mirovne pogodbe, v katerih
Železne in Brass-poste-Ije po posebnih cenah.
Samo med torazprodajo si lahko prihranite denar, ker zdaj se vam ponuja izredna priložnost za nakup blaga po posebni nizki ceni.
POSEBNOST
Postelj, ki ima 2 in. stolpiče in je železna ali pa vernis Martin barvana, ima 5 fillers, vseh velikosti, vredne so do $18.50, a med to prodajo bodo po $11.50
POSEBNOST
Brass-postelja, ki ima 2. in stolpiče, satin finiš, ima 5 drugih stolpičev, vredna veliko več, kar se lahko prepričate, ako vprašate kjerkoli, a med to razprodajo le $32.50.
Poleg teh pa imamo na izber še razne druge predmete, ki spadajo v področje pohištva. Imamo vse vrste postelj, stolov, miz, omar in sploh največjo zalogo pohištva v mestu.
POSEBNOST
Zdaj lahko prodamo posteljo, spring in modroc po posebno nizki ceni, vse za le $11.50.
Te cene veljajo za ta in ves prihodnji teden. Požurite se!
JUG
Historičen roman—Spisal P. C.—Posl. H. V.
Toda niso več našli kralja, ki je še včerajšnjega dne z vsem svojim dvorom zapustil samo- j stan v Sutiski. Hitro se je vrnil v svojo prestolico, v trdni1 Bobavec, sedanji Travnik. Ko! se je polegel prvi na<val .nejevo-j Ije vsled bega kraljice vdove z j Hi jo se je polastila Tomaševi-eeve duše potrtost.
"Izdajstvo me obkolja, niti v sredini svojih straž nisem več varen!" je tarnal, ko se je zaprl v svojo izbo, v katero ni pustil nikogar, celo svoje matere ne.
"Ta Ilija, ta Ilija!" je vsklik nil skoro obupno, "on pozna ono grozno tajnost, on ve vse, ta stari pes! — Ah! To ni bil izrodek moje fantazije, niti ne duh maščevanja — maščevanja f Halia!" je bruhnil v glasen krohot, "v mojih možganih so se porodili duhovi in moja bo-ječnost mi ni dopustila, da spoznam tega starega psa, ko se je tako nenadoma pojavil tamkaj v šotoru pod Belajskim gradom.
Tedaj se je stresel, smrtna bledost je pokrila njegovi lici; kakor da je znorel, je stisnil trezno obe trepalnici in z rokama si je tiščal ušesi.
'' Mari mi bo večno donel njegov glas po ušesih ? Mari se mi bo vedno nastavljal pred oči?" Velike kaplje potu so se mu pokazale na Čelu. "Proč!" je škripal z zobmi, jaz nočem nikogar videti, nikogar slišati!" In zopet je umolknil. "Kaj ?" je spregovoril zopet poluglasno. "kdo šepeta tukaj? — Gorje otroku, ki je nevreden očetovskega blagoslova, in ga vendarle vsprejema! Temu se beseda ljubezni in molitve spreminja v prokletstvo —" 'so nehote besede iz njegovih obledelih usten, gotovo proti njegovi lastni volji. "Ha!" je jezno butnil ob tla ter skočil kvišku.
dejala Vojakcija po kratkem prevdarku. C'ez eno uro je bil kralj Štefan Tomaševič že na
"Daj Bog", je vzdihnila Marija, "da bi videla še enkrat plapolati zastavo kriiža s Sme-
"Vrag! Kaj se mi ro<
as,
To
je dejal on! In on je mrtev, pokopan med zidovjem samostana, in težak kamen zapira njegovo krsto — pred njim sem siguren, on .se ne bo več prepiral z menoj za krono, ki jo nosim jaz — Toda, kako?" se jo ustavil naenkrat, "mari jo resnično nosim? Ljudstvo me se veda imenuje kralja, dediča o-četa, toda krona še ni blestela na moji glavi. Norec jaz!" — je tolažil samega sebe — "tu se plašim praznih pošasti, plašim se pred žensko in zaničevanim služabnikom; in vendar mi ^ pomoč tako lahka. Naj se jima le posreči njun beg, ne bojim se ju več; postavim si krono na svojo glavo in njen blišč bo nad vladoval tožbo vdove in služab nika!"
In kakor je bil pred trenot itoiii potrt, tako je bil zdaj zo-[jet poln zaupanja in vere; z jasnim licem je dajal ukaze za hiter odhod v Bobovac.
Z začudenjem je cula Vojakcija to novo določbo kralja; brez ootavljanja je hitela k njemu.
"No, mati!" jo je vsprejel Tomaševič veselega lica, "ali bo« pripravljena! Čez eno uro l očem že biti na potu proti Bo-1 ovcu."
"Zakaj tako naglo, sin,moj?" ,j< vprašala mati. "Ali nisi kakor kako razposajeno dete? Sedaj divja, sedaj še plašljivo zapira, in zdajci zopet tako nepričakovano odpotovanje!''
"Kaj je tu čudnega if" je polila Tomaševiča kri po licu, "v Bobovcu sem ostavil ženo z rodbino in hrepenim po njih pogledu."
. "Tn to hrepenenje se te jc tako nepričakovano polastilo?" je vprašala Vojakcija po kratkem molku, zroč pri tem pro-dirljivo na svojega sina
'' Da, tako nepričakovano,'' je odgovoril Tomaševič, pove-sivši oči k tlom.
"Sin, sin!" je dvignila Vojakcija karajoče roko proti njemu, "nosila sem te pod svojim srcem, nisem nikogar ljubila razun tebe, moja duša je združena s tvojo v eno; ne skušaj me torej goljufati! Nekaka grozna iajnost grize v tvoji no tranjosti, katere bodljati te go nijo k nemožatostim, trenotko ma celo k blaznim dejanjem — tajnost, ki se skriva morda v zi ilovju samostana."
"Mati!" je zavpil Tomaševič in njegovo lice je zagorelo v kr vavi jezi in njegovo oko se je zalilo s krvjo. Škripajoč z zob mi in stisnjenimi pestmi je stopil proti svoji materi.
Ta pa je ostala mirno na mestu; ponosno, poveljujoče se je vpiralo njeno oko vanj, da se je on celo v svoji strasti stresel in prebledel, zakrivši si lice z obema rokama.
"Mati, mati!" je vskliknil bolestno, "tudi ti si proti meni?!"
"Blaznež!" je dejala Vojak cija, zroč nejevoljno na njega; toda njena jeza je hitro zginila ob pogledu na sinovo bolest, tako hitro kakor kopni sneg na spomladanskem solncu; pristo-pivši k njemu je položila svojo i oko na njegovo vroče čelo. "Ti si bolan, moj sin! Čelo tvoje gori kakor pri vročici; notranji črv ti gloje srce, in ti se bojiš, pokazati ga svoji materi? Dobro torej, jaz ne hrepenim po njegovem odkritju; so stvari, za katere je bolje, da se skrivajo celo pred lastnimi mislimi; in taka bo najbrže tudi tajnost, ki divja v tvoji notranjosti. Nai bo, jaz se bojim, bojim, da bi se potrdila moja slutnja. Toda ti bodi mož, moj sin!—Mož, ki kljubuje tudi bodljajem svoje Uistne vesti; in to je težje, nego prenašati z jasnim licem nezgode življenja, izdajstvo prijateljev, zlobnost svojih sovražnikov. Vendar pa moraš to izvesti, Štefane, če nočeš, da se prestol razsuje pod teboj in da ie ti zvrne' krona z glave* v prahl"
"To se ne zgodi!" je vskliknil Štefan Tomaševič naglo.
"In beg Kosarevne z zaupnim služabnikom kralja tvojega očeta?"
"Kar naj je odgovoril
brižno, "1
< <i
se jima jjosreci, Tomaševič brezno bojim se ga več." Ti si se ga torej velidar-le bal:"' je vprašala Vojakcija. "Torej gotovo ve stari sluga tvojega očeta za stvari, ki bi ti utegnile biti nevarne, in ker se jc Kosarevna po včerajšnjem sprijateljenju, da, po včerajšnjem ponovnem zbistrenju blaženih nad tako nepričakova-no, tako brez obotavljanja spu stila V beg, tedaj ji je gotovo zaupal svojo tajnost, tajnost, ki je v njej vso ljubezen in vse na-de v srečno bodočnost z enim udarcem razrušila.''
Tomaševič je sklopil oči pri teh besedah svoje matere, in je za trendtek vstrajal v globokem molku.
"Ti si govorila, mati moja," je dejal potem odločno, "da tako je! Toda jaz se vendar le ne plašim, in če bi tudi ta stari pes vsemu svetu razglasil svojo in mojo tajnost, če bi tudi Kosarevna kjerkoli tožila; nikjer ne najde niti vere niti posluha, ker mi je kralj Ogrske, Matijaž Korvin, trdna zaščita. Samo hitro v Bobovac, da kmalu za-blišči kraljevska krona na moji ^lavi. Razmnožiti hočem nje blišč in slavo Bosne razširim, ko privedeni svoj narod zmagoslavno iz boja z bisurmansko silo"
"Torej jpa v Bobovac!" je
nemalo začudenje, da celo po hujšanje naroda, ki je prihitel od vseh strani države k pogrebu kralja Štefana v Sutisko, češ, da se lastni sin oddaljuje od groba svojega očeta še pred koncem pogrebnih obredov.
VI.
Bil je krasen, spomladanski dan; solnce je plamtelo kakor morje neprecenljivih demantov na modrem oboku neba, ki ga ni kalil ni jeden oblačič, in glasbo vriskanje je tega dne donelo proti nebu iz Bobovca in njegove okolice. Zvonovi stolne cerkve, s svojimi kovinskimi jeziki in gromeči topovi trdnjave Bobovca so naznanjali prebivalstvu glavnega mesta Bosanske države in neštetemu ljudstvu prihitevšemu tjakaj— ki se j emoralo utaboriti izven mesta pod šotori, da celo pod milim nebom, — radostno vest. da Nikolaj, Modruški škof, ravnokar devlje kralju Štefanu To maševiču kraljevsko krono na glavo.
Taki trenotki so narodom vedno sveti. Komur se je enkrat ovil dijadem okoli čela, ta je izstopil iz kroga navadnega ljudstva, ter stoji nad prvimi svojega naroda, ker je postal njegov zastopnik, njegov branitelj, ker je silo in slavo, moč in ve-ličastvo vsega naroda osredotočil v svoji osebi, on — mazil-jcnec oGspoda, ki se mu od tega trenotka klanja narod, ki se mu pokoravajo mogočni narodovi poglavarji, slavni po rodu in po lastnih činih.
Po ulicah mesta, za mestom pod širnim nebom pada ljudstvo na kolena pri prvem done-nju zvonov, pri prvem grmenju lopov; bije se na prsi, blagoslavlja se s svetim križem; tišina vlada naenkrat po mestu in o-kolici, pred trenotkom še tako živahni; tišina, kakor ,v svetišču Gospoda; samo tihe molitve plavajo gori k Gospodu kraljev in narodov za blagor ravnokar kronanega kralja, za blagor naroda, za slavo domovine!
Umolknili so zvonovi, utihnili so topovi na Bobovski trdnjavi; tedaj šele je vstajalo ljudstvo od tal in en edin radosten vsklik je grmel skozi mesto in okolico, kakor bi hoteli, da se tudi nebeški svod strese vsled ladostnega krika. "Zdrav bodi, Štefan Tomaševič, kralj Bosne! — naj se širi slava njegovega imena, slava Bosanskega naroda!''
Torej je vendar-le imel prav Tomaševič, ko je trdil, da blišč ki one prikuje srca naroda k njemu in k njegovem prestolu z železnimi vezmi, da celo pre-blešči me zaupnost do njegovih pravic do prestola, pridobljenega zločinom. Nespoštljivos proti njemu od strani premnogih in — kakor smo videli in slišali — celo od strani zboru perja mikov, ki je naraščala vsled bega kraljice vdove, je naenkrat zginila; vsi brez izjeme so se radostno obračali k njemu, ko je v slavi in veličastvu kralja s krono na glavi, z žezlorti v roki, oblečen v purpur, obdan od najodličnejših županov svoje države,, p« dovršenem cerkvenem obredu jahal na okoli na belem konju, da se pokaže svojemu narodu, in da rsprejme n j e go v o č. e šče n j e.
Od radosti se mu je bliščalo iice, se je svetilo njegovo oko; bil je popolnoma blažen, ko jo pozno proti noči, ko so bili že pri kraju vsi slavnostni obredi, objel svojo ženo, kronano hkra-tu z njim, krasno Marijo "Srbsko. Ostal jo sam žnjo in svojo materjo.
"No, Marija moja", je dejal poln radostnega zaupanja, "ali seda.i veruješ, da narod moj, ta ko združen z menoj, osvobodi
potu proti svoji prestolnici v derevskih zidin! Saj srbskega
naroda itak ne bom več videla v njegovi skupnosti, ker ga je kruti zmagovalec razpodil po vseh deželah svoje države."
"Potrpi," jo je tolažil Tomaševič, "kakor hitro poteptam v blato polumesec bisurmanstva. bo cul tvoj narod moj glas, in iz prognanstva se zopet zbere
v	mestih in vaseh svoje domovine; in Srbija, združena z Bosno, bo potem nepremagljiv jez proti navalom musulmanstva."
"Od danes tudi že sama verujem, '' se je vspela v pogovor Vojakcija, "da doseže svoj veliki cilj, moj "kraljevski sin! Če ne pozabiš družiti modrosti s hrabrostjo.''
"Moja Marija je zamišljena," je rekel Tomaševič, ovivši roko krog njenega vratu- "Mari ne veruješ mojim besedam? Ali se nočeš združiti v zaupanju z mojo prevdarno majko?"
"Odpusti, ljubi"! je odgovorila Marija, objemši ga krog vratu in poljubljajoč njegove ustne, "nočem ti današnjega dneva, ki je poln radosti in slave, kaliti s svojimi dvomi."
'' Dvomi ? " je vskliknil Toma ševič s komaj pritajeno nejevoljo ; Vojakcija pa je vprla pra-
vi	svoj pazljivi pogled na Marijo.
"No, pa slutnje ali prikazni, kakor se ti zljublja," je odgovorila ona, in sence so se podilo črez njeno jasno čelo; saj veš, da notranji nagon prevladuje srce, razum žene; ves nje svet počiva v njeni notranjosti, od koder vstajajo v važnih dobah življenja prikazni na vodno gladino; one so svareči glas njenega notranjega življenja; mož išče dokazov, med tem ko je žena že davno slutila in verjela."
"In kaj veruješ torej, krasna sanjarka?" je vprašal Tomaševič smehljajoče.
"Verujem v tvojo zvišeno voljo, verujem v ljubezen Bosanskega naroda do tebe," je odgovorila Marija, "vendar pa se bojim bodočnosti, ki se mi prikazuje samo a" žalni obleki."
Vojakcija je.uprla roko ob rob stebra in stisnila glavo v dlani; zamislila se je globoko.
"In zakaj v žalni obleki," je vprašal Tomaševič, "ko je vendar sedanjost dosti bleščeča, da bi celo žalost okrasila z rožnato zarjo.''
"Sedanjost, da," je .\i arija premišljeva je, tudi pod rožnatim grmom
Metropolitan Drug Stan
N Chicago A J»ckso» Stf
Slovanska lekarn;
+ JOHNSONOVI +
"BELLADONNA" OBLlZi
itfeftiiaUaiMHBnsmn
REVMATEMU	SLABOSTIH « &ENK3H
HR0M05TI	PLJUČNIH IN PRSNIH KUMSj
BOLESTI » KOLKU	MRAZENJU » ŽIVOTU
BOLESTIH . ČLENKIH VNETJU OPRSNB MRENI NEVRAU3JI PROTTNU PREHLAJBUU OTRPLOSTI MS»C	BOLESTIH . LED JIB
SLABOTNEM KRl2V BOLESTIH » \OS2ll » biSOt KA&JU
tvojo ma?"
domovino turškega jar-
Rojaki in rojakinje i Kadar molke ali ženske obleke ali perila m
očistiti in gladiti, ne pozabite nc našo slovensko firmo — WILL COUNTY CLEANERS AND DYERS
S. KODIAK, lastnik. Office and Work«, 302-304 Walnut It Joliet, Illinois.
Chicago tel. 3131. N. W. tel. 814. Pokličite nas po telefonu in naš avtomobil odpelje in pripelje obleko na vaš dom. Naše cene so zmerne in delo garantiramo.
Joliet Steam Dye Bouse
Profesional Cleaners and Dyers
STRAKA & CO. Office and Work«, 642-644 Cms
Chicago Phone 4444, N. W. 483.
Javna ZAHVALA!!! Cenjeni g. J. VVahčič:—Jast sem rabila Vašo hvale vredno ALPENTINKTURO za lase za katero se Vam inajlepše zahvalim, lasje so mi takoj" prenehali izpadati in sedaj so mi gosti, dolgi in krasno na-rastli, želim Vas priporočati vsakemu kateri bi bil v taki zadregi kot sem bila jest, vse lase bi bila zgubila, da nisem rabila Vaše tinkture, zaradi ta-ga se Vam še enkrat lepo zahvalim Vaša rojakinja. Mrs. Anna Beketich, 314 Second Ave., Johnstown, Pa.
Alpenipomada za moške brke in brado, Brqslintinktura za sive lase od katere postanejo lasi popolnoma na-turni ravno taki ko ste jih v mladosti imeli, to je za moške in ženske, VVahčič Fluid ozdravi vsaki najstarejši reumatizem, kostibol, trganje, krče ali otekline v rokah, nogah ali v križicah, se ozdravi v Stih dneh popolnJoma. Rane, opekline, bule, turove, kraste, grinte in lišaje, potne noge, kurje oči, bradovice, debelo kožo na nogah in ozebline. Vse te bolezni se v 3 dneh popolnoma ozdravijo. Pišite takoj po cemik in krasni žepni KOLEDAR za leto 1920 pošiljam vsakemu zastonj.
JAKOB WAHČIČ, 67°2 Bonna Ave., N. E. Cleveland, O
ffi
m
Oscar J. Stephen
g<
s.
Sob« 201 ln 202 Barber Bldg. JOLIET, ILLINOIS.
JAVNI NOTAH
S
a
b
b
31 ffl
00 91
ffi
Kupuje in prodaja zemljiiča ▼ mestu in na deželi.
Zavaruje hiše in pohištva pro- gg ti ognju, nevihti ali drugi po- 9 škodbi.
Zavaruje tudi življenje proti g
nezgodam in boleznim.
Izdeluje vsakovrstna ▼ notarsko stroko spadajoča pisanja.
Govori nemiko in anfleik«.
m
BKISSiEiaiS)«® M ffl K ffl WffiWBHia
ffl s
1® s
11
m s
91
m
m bfi
Homewood Coal 3 & Yard & 1
G. MIKAN, MANAGER
Trii io MeM Premog
ter drva in kurivo
North Broadway oliet, 111. PHONE 4801
S m K b M
® WHWfflifi H ifi ® w ISHiSlKUSFifflBB
Zdaj je čas kupiti žive ali o-čiščene prešiče, da si naredite doma meso in mast po nizki ceni. Mi jih imamo in pripeljemo na Vaš dom. J. C. ADLEEB CO., Pohne 101. —Adv.
rekla "toda se
skriva pogosto smrt. In ali \ eš, zakaj se bojim bodočnosti?"
"No?" je vprašal Tomaševič Vojakcija je molče vprla svoj pogled na Marijo.
"Vidim tukaj poslanca Ogrskega Matijaža, ki se vede Jka-kor gospodar, in bojim se zveze s Korviuom," je odgovorila o-na, "njegove obljube so bile vzrok, da je padla Srbijo v turški jarem, in radi tega se bojim, da zopet zapadeš njegovemu pogubnemu vplivu, in da bo Bosna deležna iste usode kakor moja domovina I''
"To se 110 zgodi nikdar I" je zatrjeval Tomaševič, dvignivši ponosno glavo. "Kdo bi se zanašal na Korvina i On more biti mogočna zaščita proti zlob-nostim tamkaj na zapadu; toda ui se zanašati nanj v boju z bi-suimanom. Svojemu osebnemu sovraštvu žrtvuje blagor krščanstva. Ne, ue, duša moja! Na Korvina se ne zanašam; samo nase in na hrabrost svojega naroda; in v tem se gotovo ne bom varal!"
"Daj Bog, da govoriš resnico," je šepetala Marija zase.
Kako prav je slutila Tomaše-vičeva soproga, se je pokazalo že naslednjega dne, ko je odposlanec Korvina, Turčanski gospod, v spremstvu Modruškega škofa kar brez vseh ovinkov vstopil v kraljevo dvorano na (Dalje na 7. strani.
n m
Iz malega raste veliko!
Resničnost tega pregovora je neovrgljiva. Ako želite imeti kaj za starost, začnite hraniti v mladosti. Mi plačamo po
3 %—tri od sto
na prihranke. Z vlaganjem lahko takoj začnete in to ali osebno ali pa pismeno. Vse uloge pri nas so absolutno varne.« Naša banka je pod nadzorstvom zvezne vlade.
Mi imamo slovenske uradnih«
The Joliet National Bank
JOLIET, ILLINOIS
Kapital in rezervni sklad $400,000.00.
^mMmmmmMmmmmmmmmm^mmm
l!
LJUDSKA BANKA
Vložite svoj denar »a obresti v največjo in najmočnejšo banko v Jolietu

Hranilnica
Vlade Zd. Držav, Pofttne Hranilnice in Države Illinois.
L
Nad 12,000 nuj bolj Ai h ljudi v Jolietu ima tu vložen denar. Pod vladno kontrolo.
3% obresti od vlog. Začnite vlogo z SI First National Bank
PREMOŽENJE NAD $4,500,000.00
vr»H»mijr«HHMMmvMl
JUG.
(Nadaljevanje s 6. strani.)
veliko začudenje vseli dvorjanov. Ta nespoštljivost je močno ujezila Tomaševiča.
"Zdi se," je dejal, "da se gospod Turčanski moti, ko oči-vldno misli, da je on tukaj gospodar; toda kakor gotovo je Bog nad nami! — ne bom trpel dalje nikake predrznosti; ne ne mene, marveč krono Bosne zadevje to ponižanje!"
"Blagovoliš se motiti, gospod!" je odgovoril gospod Turčanski brezbrižno, sicer s poklo-nom, ali takim, da je bilo dvomljivo, jeli to spoštovanje ali zasmeh; "jaz vem, da si Bosanski kralj po božji in Ogrskega kralja milosti!"
S krvavo zarjo jeze se je polilo kraljevo lice-
"Izborno", je vskliknil "ti ogrski kralji zahtevajo danes samo priznanje pokroviteljske 2,veze, jutri pa si že laste pravico, oddajati krono neodvisnega naroda, ki jim ni do sedaj prepustil še niti pedi svoje zemlje in je — če Bog da! — tudi ne prepusti nikoli. — Pojutrš-njim poreko morda celo: "Moja je krona!" in si jo bodo hoteli sami položiti na glavo. Toda, dobro je, da je od volje in besed še daleč do resničnosti."
"Kako misliš to?" je vprašal gospod Turčanski, presenečen vsled teh besed.
"Da bosanski kralji nimajo izven dobrovoljne zveze pokroviteljstva ogrske krone nikakih dolžnosti proti ogrski deželi," je rekel Tomaševič mirno "in samo če je Božja milost z njimi, se jim ni treba ozirati na milost ogrskih kraljev. To si zapomni Turčanski gospod," je mahnil nestrpno z roko, ko je opazil, da hoče ta odgovoriti, "in ne dotikaj se več pravic bosanske krone, nego ti je dovoljeno po dogovorih! Ali imam prav, častiti oče?" se je Sbrnil proti modruškemu škofu, ki je nestrpno poslušal to prerekanje.
"Mi nismo prišli radi spora,' je odgovoril škof. '' Turčanski gospod se je nekoliko prenaglil; to je vse; in res ni vredna taka malenkost tolikih besed in prepira, da bi se morda celo važ nejša stvar zanemarjala radi toga.''
Korvinov poslanec si je gri-zel ustnic«*; ker pa je bil skušen posredovalec, se je priklonil pred škofom.
"Ti sodiš torej, častiti oče da sem v krivici," je dejal; "morda, tvoja svetost najbolje razume to, in jaz se pokorim brez zadrege tvojemu izreku, Častiti oče." In priklonivši se globoko pred kraljem je dostavil: "Upam, da se tvoja kra ljevska milost zadovolji z mojim odkritosrčnim priznanjem
Tomaševič je poln dostojanstva samo pritrdil z glavo in je dejal obrnivsi se proti škofu "Mojo največjo radovednost si zbudil, oče! Kaka važnost je torej privela tebe in Turčanskega gospoda taker zgodaj k meni?"
Škof je strogo pogledal kralja, da je ta kar zarudel. "To je tako važna stvar, da bi se bil če bi jo bil včeraj poznal, bra ail, postaviti krono na tvojo glavo in te maziliti s sve
oljem."
"In to bi bilo?" je vskliknil
kralj poluglasno ter je v strahu pobledel in izbulil svoje oči na škofa.
"To je," je rekel škof, "da je kraljica vdova, Katarina Kosarevna, naperila proti tebi tožbo pri svetemu Očetu in pn kardinalih, zlbranih krog njega v Mantovi, da si si ti z umorom, izvršenim na lastnem očetu, proklestil pot do Bosanskega
prestola."
Tomaševič se je opotekel vznak in moral se je oprijeti zidu, da ne omahne na tla, tako so ga zadele te besede.
Korvinov poslanec je na vi-
dez brezbrižno zrl predse, vendar ja se ni mogel vzdržati, da ne bi mu škodoželjen nasmeh i-ral okoli usten-"Strupen je ženski jezik," se ,]e zavedel Tomaševič, sileč se možatnosti, "in njegovo obrekovanje ne prizanaša nikomur; toda dokaze podati — to je težje, nego dolžiti zločina.''
"Jako predrzno govoriš," se je razjezil škof, "dokazov hoče .š in sam veš, da ima kraljica-vdova dokaze v rokah, kajti o--' sebna priča dejanja je pobegni-z njo —"
"Tlija!" je ušlo Tomaševiču nehote iz stisnjenih prsi.
"Dokazov!" se je srdil škof dalje, "in vendar je treba samo pogledati v grobnico Sutiškega samostana, da se dobi dokaze! Kaj odvrneš na to? Govori, brani se!"
Tomaševičevo lice je kar gorelo, ibila je to rudečica sramote in zadrege. "In pred kom naj se branim?" je vprašal ter se ojačil s obupno odločnostjo, 'kdo je moj sodnik?"
"Cerkev je tvoj sodnik," je rekel škof odločno, "cerkev, ki zasleduje zločince isto tako na prestolu, kakor v beraški bajti; in ta je določila mene, da preiščem, kaj je resnično—"
'' Tebe, mojega podložnika ?'' je rekel Tomaševič z zaničevanjem.
"Jaz sem podložen Bogu in apostolski stolici," je odgovoril škof srdito, "ne pa tebi, in nikomur, ki vlada s posvetnim žczlom. In razun tega pomni, da je treba samo stopiti pred narod in mu povedati, kako si si klesti pot do prestola, pa se ti zvrne krona z glave, in tvoje življenje zapade v žrtev razjarjenega naroda."
"Tega — tega ne storiš!" je obrnil Tomaševič skoro proseče svoje oči na škofa.
"Ne storim," je rekel ta, ker je Ogrski kralj rama cerkve; če bi se pa ti upiral, vklo-niti se cerkvenemu izreku, bi bil on, kakor tvoj gospod-pokro vitelj, tvoj prvi sodnik."
"Potem se ne bojim njegove sodbe," je vskliknil Tomaševič magosvetno, "kajti naj se je zgodilo karkoli, on je vedel za vse."
"Lažeš!" je rekel Korvinov odposlanec brez obotavljanja "on je bil samo sporazumljen da se polastiš Bosanske krone; da pa. hočeš doseči to z uboj-stvom, tega ni slutil.''
Strme je zrl Tomaševič nanj "Da ni vedel, praviš?" je vprašal nejevoljno. "Torej si lagal ti, ko smo tamkaj v skrivališču pred Belajskim gradom skupaj dogovarjali pogoje.
"Če sem jaz slutil tvoje nakane," je odgovoril Korvinov poslanec porogljivo, "mari sle di že iz tega, da jih je JTlora predvidjati tudi moj kralj?"
Tomaševič je sklonil glavo, nihče ni motil nastale tišine. Njegove ustne so se premikale v tihem šepetu: "Kako resnično je govorila moja nedolžna žena! Kdo bi si bil mislil, da se tako kmalu izpolni njena slu
"In kaki pogoji se mi stavi- čanskega v največjem gnjevu. jo ?" je vprašal Tomaševič hla- '' Saj si slišal, da tebi,'' je od-dno, kakor bi mu bilo vse eno govoril ta hladno; "toda, čemu caj se bo zahtevalo od njega. se prav za prav srdiš? Če nisi "Prvič in pred vsem zatrt je hotel čuti tega načrta in se mu mtarenskega krivoverstva v pokoriti, tedaj bi bil moral ali lonsanski državi," je začel čakati, da ti narava sama iz-škof.	prazni prestol, ali pa bi se bil
"To sem obljubil kralju Kor- moral bolj čuvati pred pričami vinu in preko njega tudi svet- svojega dejanja," je dostavil emu Očetu, in to svojo obljubo porogljivo.
izpolnim," je odgovoril Toma-
v _• v
sevic.
Tomaševič je prebledel; oči je povesil k tlom; težki vzdihi
"Pre^injen je vsake zveze s so &e mu izvijali iz tesnh prsi. Turkom; niti mu ne boš več pla čeval kake odkupnine v sramoto krščanstvu," je govoril škof gn0} «ne zahteva moj jasni go-
In razven tega," je nadaljeval Korvinov odposlanec va-
tnja? — Razumem te," je
jal potem glasno in dvignivšr glavo, priljubila se je krona Bosne kralju Korvinu, in če se jo more pridobiti na lahek način, kdo ne bi uporabil ugodne prilike?"
"Kralj Korvin ne hrepeni po kroni Bosne," je odgovoril Tur čanski gospod. "Mari meniš, da bi moral iskati zakotne poti, če bi si zaželel tvoje krone? -— Nikakor, ravno on je zajam,-čil za te pri sv. Očetu in cerkvenih očetih, toda kakor poroštvo zahteva tudi vse možne sigurnosti za tvoje vedenje-"
"Tako je," je pritrdil škof, "na prošnjo jasnega kralja Matjaža ti hoče cerkev s svojo prizanesljivostjo privoščiti čas za pokoro, da se s svojimi bodočimi dejanji pokoriš za svoj zločin; da, celo upati smeš na popolno odpuščenje."
dalje. p	,
"To je moje hrepenenje in naloga mojega življenja," je odgovoril Tomaševič.
"In vendar si odposlal svojega strica, vojvodo Radiča, v Drinopolj, da se klanja sultanu?" mu je očital škof.
"Ozri se na okolu," je rekel Tomaševič, "kje je kdo pripravljen na boj z bisurmansko silo ? Če pridobim časa, da se pripravim za boj, potem še le se bom mogel upreti sultanovim zahtevani.''
"Čim dalje boš vstrajal v zvezi- z njim, tem večja bo tvoja krivda," je menil nepopustljivi «ekof.
"Toda tem sigurnejša tudi zmaga," je zavrnil Tomaševič.
"Kralj ima prav," se je vtaknil v pogovor Turčanski gospod, "in če je jasni kralj in moj gospod zadovoljen s tem dejanjem, potem ne vem, čemu bi se še upirali ? " je vprašal ponosno, takoj pa se je obrnil priliznjeno proti škofu, rekši: "In slednjič, saj bo tvoja velečasti-tost, kakor pooblaščenec kralja Korvina in svetega Očeta pazila, da ne bo kralj Štefan Tomaševič brez potrebe podaljševal svoje zveze z musulmanom."
Tomaševič si je pri teh besedah grizel ustnice, da mu je kar kri brizgala iz njih, toda molčal je.
"Naj bo," se je zadovoljil škof.
"Ti si povedal, častiti oče," je govoril sedaj Turčanski gospod, "kaj zahteva cerkev; sedaj pa povem jaz, česa zahteva jasni kralj in gospod moj!"
"Govori," se je nasmehnil Tomaševič trpko, " slutim že v naprej, vendar bom pazi ji vo poslušal." v
"Tem bolje," je rekel Korvinov odposlanec, zmignivši z rameni, "saj moja zahteva ne preseneti tvoje milosti," se je priklonil globoko pred njim iu dasi se je pri tem prav resno vedel, je vzel Tomaševič njegovo spoštljivost za roganje po tolikem ponižanju svojega kra ljevega dostojanstva, toda niti z besedo ni izdal svojih misli, samo bridek smeh mu je igral krog usten.
"Bosanski kralji so dajali davek sultanom, Ogrske kralje pa so priznavali za svoje fevdalne vladarje," je začel Korvinov odposlanec, "to nenaravno razmerje mora nehati, Bo sanska krona ne pripada samo h kroni sv. Štefana, marveč je de- tudi njena last
"Kaj praviš?" je zarohnel Tomaševič-
"Tudi njena last," je ponavljal Turčanski gospod, ne da bi se dal moliti, "in Bosanski kra lji so kakor taki po Božji in O,-grskih kraljev milosti, kajti samo ti potrjujejo, kdo se sme v bodoče imenovati Bosanskega kralja
''To je podlo," je divjal Tomaševič. "Kaj bi bili torej
spod nič več, nego to, kar mu je bilo že enkrat priznano.''
Kakor pijan je uprl Tomaševič svoje oči v govornika.
"Mari nisi sam postavil kralja Matijaža za sodnika, da razsodi med teboj in med tvojim očetom?" je vprašal Turčanski gospod. "Mari nisi beračil za njegovo dovoljenje, da si smeš postaviti krono Bosne na svojo glavo'! Kaj je torej tako čudnega, ako si hoče ta, ki je že enkrat podeljeval krone, ohraniti to pravico tudi za bodočnost ? Ti sam si podal krono svojih očetov Ogrskim kraljem v njih popolno last. Kralj Mati,jaž je ni ugrabil; toda, kar mu je bilo enkrat dano, tega si ne da več vzeti. Radi tega odloči se, stori to hitro, kajti jaz imam le še malo časa. Predno pa se odločiš, pomisli, da tvpj odgo vor bo odločilen za to, dali se boš le še eno uro imenoval kraljem, kajti potem postaneš izmeček svojega lastnega naroda."
Sedaj je Tomaševič vzravnal glavo, in dasi se mu je videlo, kako strašan vihar divja v njegovi notranjosti, je dejal ven-dar-le mirno, če prav ni mogel popolnoma premagati tresenja svojega glasu:
"Mari nisem primoran potrditi popolnoma vse, kar se vam zljublja zahtevati od mene? In da moram to, to je vse vaše delo. Tolažili ste me, obljubova-li, in jaz, zaslepljenec, sem dr-vil na svojem pogubnem potu dalje, zanašajoč se na vas; in sedaj, ko je protinaravni čin dovršen, sedaj oporekate, da niste poznali moje nakane. Dobro ste nastavili svoje zanjke, in jaz, zaslepljenec, sem se za-plel vanje! No, dobro, privo-ljujem v vse; vse sprejmam, ne morem drugače. Toda čuj Turčanski gospod, in na mejah svoje domovine ponavljaj moje besede: iz bosanskih kraljev ste napravili brezvoljne igrače svojega razpoloženja; pri korenini ste podsekali moč države ki je bila doslej vaš edini jez proti navalom bisurmanskih tolp-,Težko je taki državi vpi-rati se premoči, in kakor so padle samo vsled vaše objest nosti — tako pade tudi Bosna pod turški jarem. Potem pa se pripravite tudi vi, da boste ob čutili bisurmansko roko! Po Ogrskih pustinjah bodo plapo lali turški bnčusi, na razvali nah vaših mest in gradov se bo šopiril zmagovalec bisunnan in turški konji bodo plesali po madjarskih truplih; tamkaj turdb Budima bo blestel polu mesec!''
Čim dalje, tem bolj navduše no je donel njegov glas in oko mu je plamtelo; in ko je tako stal s svareče povzdignjeno ro ko, kakor prorok, pred čegar notranjim pogledom padajo za vese bodočnosti, tedaj se Ivor vi nov odposlanec ni mogel pre mag at i, da bi se ne stresel vslted
AMERIKANSKI SLOVENEC, ' 1006 N. Chicago St.
Mi hočemo tvoj denar ti hofceš naš les
Ce boš kupoval od nas, ti bomo m-i postregli z najnižjimi tržnimi e» nami. Mi imamo v zalogi vaakorrat nega lesa.
Za stavbo hiš in poslopij mehki i* trdi les, lath, cederne stebre, deak 1» šinglne vsake vrste.
Naš prostor je na Desplaines ulic: blizu novega kanala.
Predno kupiš LUMBER, oglati •• pri nas in oglej si našo zalogol Mi m bomo zadovoljili in ti prihranili dcaar
kralji Bosne? Kralji? Nikdar Tomaševičevih besed je poslu — v zasmeh bi bili svojemu na-' šal do konca, ne da bi se bil u rodu, ker bi ne bili na prestolu pal motiti ga z glasnim dilia-svoji lastni gospodarji niti v to- njem liko, kakor so to najzadnejši žu
pani na svojih gradovih; potem bi bili samo namestniki Ogrskih kraljev; nič več, nego zadnji njih dvorjani s kraljevskim imenom v svojo lastno sramoto. In tak načrt si usojaš prinašati meni ?'' Pristopil je tik do Tur-
"Ne dopusti Bože tega!" je .vskliknil škof Nikolaj presene čeno.
(Dalje).
Volitve v Nemški Avstriji v narodno skupščino se bodo iz vedle 17. oktobra 1920 leta,
Prijatelj delavca
PAIN EXPELLER
• TrorniSVa znamka rep. v pat. nr. Zdr. dr. Slaven že več kot 50 let.
Glejte za tvoruiško znamko SIDRO.
POŠILJATELJEM DENARJA V STARI KRAJ.
Zdaj pošljemo:
300 kron za.....$5.90
100 lir za.......$9.00
WERDEN BUCK
SI 1.13 Wcbater S tre« t,
JOLIET. ILL.
Tu dobite najboljši CEMENT, APNO. ZMLET KAMEN. OPEKO.
vodotočne žlebove, t«
vse kar spada v gradivo MEHAK IN trd PREMOO. Chicago telefon 50 N. W. telefon 2i <
Ko ste prečitali list ga blagovolite vročiti svojemu sosedu ali znancu, da ga prebere in se morda naroči.
Za
R=
že
telefonirajte 65
Chicago Sanation Co.
407 Jefferson Street Joliet, Illinois
STENSKI PAPIR
Velika aaloga vsakovrstnih barv. oh* ia flra«MT. Iivršujajo te m varaka dala tar obešanje stenskega papirja p* aiakih eanak.
1» Jaffaraaa St
W. J. LYOl^S
Naš office in Lumber Yard na voglt DES PLAINES IN CLINTON ST»
Pooblastila (folmohte)
za v Jugoslavijo — pravnoveljavna in konzularno potrjena — Vam zdaj pre-skrbim. Istotako izvršim vse druge notarske posle. Ako bivate izven Jo-lieta, mi pišite za tozadevna pojasnila.
Prejema rasnovratne denarna ulaga ter pošilja denar na vse del« av«ta.
Josip Klepec
Javni Notar 1006 N. Chicago, St JOLIET. ILL.
Barve! Barve!
Pennuto Bros. Barve za Hiše
se je izkazala da je najboljša barva na na trgu. Prodajali smo jo po $3.00 in $3.25 galon. Daje pa še več prodamo, smo se namenili jo za bodočih trideset dni jo prodajati po
$2.50 GALON Ta barva s t prodaje z garanzijo, da bo dobro služila Mi smo prepričani, da ni take barve na trgu a to ceno. [mamo tudi nekoliko vrst varniša, olja in ščetk ter vs^ vrste otdja in želez-nine
PENNUTO BROS.
608 Collins St.
Joliet, Illinois
ALI VAŠA STREHA PUŠČA?
Vprašajte nas za popravo ali novo streho za hišo, hlev ali drugo poslopje. Vse delo in tvorino jamčimo za 15 let. Le pravi Elaborated asphalt rabimo. Stane eno tretjino manj kot šingliji a traja leta delj. Ne odlašajte. Vzamemo Liberty Bonds. Damo ceno zastonj— Telefonajte 4477 Elaborated Roofing Co.
PRVA
SLOVANSKA TRGOVINA
Clothing, Shoes and Gents' Furnishings.
ZALOGA
If Modernih oblek za odrasle in mladino.
fl Delamo v popolno zadovol-stvo obleke in Sukne po meri. Cfene od $20.00 do $80.00.
V Posebna lepa zaloga raznovrstnih čevljev, vseh velikosti.
f Z vsakim nakupom dajemo štiri odsto ali register tike-te izvzemši aa obleke po meri
FRANK JURI0I6 1001 Chicago St :: JTottat
N. W. 9X7. JOLIET. ILL.
The Will County National Bank
OF JOLIET. ILLINOIS.
Kapital in preostanek $300,000.00.
C. E. WILSON, predsednik.
HFNRY WEBER, kalir Dr. J. W. FOLK, podpredsednik
bbbbbbbbbbbbbbbbbbbi
Abstracts of Title to aH R«al ■ Estate in Will County.
I joliet Title and |
J Gaurantee Co. s
b
Kapital $50,000.00.
Kadar kupite HIŠO ali ZEM- f
LJIŠČE, pridite, da Vam ur« j
dimo abstract.	b
S
Phones: 421 and 422.	B
B
ffl chas. n. hossack, Mgr. ffl -	iS
114 N. Chicago St., Joliet, lila. g
W. O. MOONEY
PRAVDNIg-ADVOKAT.
4th a Joliet Nat Bank Blrtg. Joltet
Ko imate xaj opraviti s »odnijo _ oglasite se pri meni.
503 CASS STREET, JOLIET, ILLS.
BARVAMO
ZUNAJ IN ZNOTRAJ Stenaki paotr po 10c roll in vtft.
Barva za hite po $1.95 galoa ia ni.
Vse barve.
Barva ma Ford $1.35.
Najbolj!« U«tk«.
Garnsey, Wood & Lenin 11
ADVOKATI.
» 4
Joliet National Bank Bldg. Oba tel. 891.	JOLIET, ILL,
National Studio
R. i>AWLOSKI,-lastnik. Izdeluje najlepše slik« in •« priporoča rojakom in rojakinjam ob priHki i«-nitovanj. — Chicago teUfon 3245.
Cor. N. Chicago aa Jackam St, Joltek

Psi za vprego.
Pri nas vidimo le redkokdaj jjse vprežene v voziček, toda po
drugih krajih, posebno po večjih mestih, videli smo že pred vojsko vprežene pse, so v potu svojega pasjega obraza napeljali svoje moči, da so spravili voziček naprej- Vsem vpeha-nim visel je jezik iz široko odprtega gobca in noge so imeli vse ožuljene in ranjene. Pri' vsej dobri volji in kljub vsem naporu niso . mogli dostikrat vozička spraviti naprej in to vpreganje psov je bilo pogosto le trpinčenje živali. Društva za varstvo živali so se po pravici borila zoper tako trpinčenje psov in dosegla so tudi marsikateri dober uspeh toda vojska je tudi v tem oziru marsikaj predrugačila. Znano je da so se uporabljali psi v vojski za najrazličnejša dela, med drugim so jih tudi pridno vpregali in ustanovili so cel pasji tren; rabili so jih tudi za prevažanje manjših strojnih pušk. Najboljše pse za vprego Imela je Belgija. Tam so vzrejali psi nalašč za ta namen. Revnejši ljudje, ki si niso mogli kupiti konja, rabili so pogosto za vprego osle, ki so bili svojčas zelo po ceni; sedaj pa cene oslov, posebno pa še mul neznansko visoke in vsled tega se rabijo zopet v mnogih krajih tudi psi za vprego. Ne samo v Belgiji, ampak tudi v mnogih drugih deželah pričeli so se pečati z vzrejevanjem za vprego primernih psov. Po dosedanjih skušnjah so za vprego najbolj primerni psi s kratkimi nogami in močnimi mišicami in kitami. Psi čistih pasem so manj primerni, kakor pa psi križanih pasem. Tudi psice niso primerne, ker bi takrat, kadar se pojajo, nastajali po cestah škandali in pasji pretepi. Psi tudi ne smejo imeti prirezanih uhljev, ker taki psi ob dežju kar ponore. Ravno-tako niso primerni psi, ki ima-30 bele šaplje, ker taki dobijo v snegu in v ledu obtise in rane na nogah. To so stvari, ki jih mora vpoštevati umen pasjere-jec. Z rejo takih psov se pa pečajo že prav pridno, ker je njihova cena že zelo visoka in jatane tak pes dostikrat več, ka-"kor pred vojsko dober konj. V -Jlemški Avstriji priporočajo zelo rejo psov za vprego, upajmo pa, da pri nas v tem oziru ne bomo prišli na psa in si bomo lahko vzredili dovolj za vprego, upajmo pa, da pri nas v tem oziru ne bomo prišli na psa in si bomo lahko vzredili dovolj za vprego in vožnjo primernih konj in volov.
167 ton samih sirovin, od 1. septembra pa do konca aprila 236,277 ton proti 1733,501 lanskega leta. V rafineriji so te--kom meseca aprila zvarili 7165 ton sladkorja, od 1. septembra m. 1. pa do konca 1. 1. 116,331 ton proti 80,049 tonam v istem času prejšnjega let. V porabo je bilo v mesecu aprilu obdače-nega sladkorja 12,245 ton. Vsega vkup je bilo od 1. septembra m. 1. obdačenega 134,657 ton sladkorja proti 116,687 tonam prejšnjega leta.
METULJ IN ČEBELA.
Priletela je iz ulja delavna čebela v zrak in pokarala metulja, ki se zibal je lehak:
"O nevredni moj tovariš ali ni te skrb in sram, da ves ljubi dan lenariš, iščeš sladkih le omam?
Me pa letamo od zore do večernega mraku črez doline in črez gore, da nanosimo medu.
Rekel je metulj čebeli: "Vse se giblje na ukaz. Vsakdo išče sreče v deli, v takem ti, drugačnem jaz
Stvarnica me je oblekla v krasno krilo za na pir. Ti ustvarjena si dekla, jaz ustvarjen kavalir.
Nimam tvojega poklica, tudi zmožnosti ne zanj. A pomisliva, družica: svet želi dejanj in sanj.
Ti ljudem naslajšaš usta, jaz naslajam jim oči. Tebi moja služba pusta, meni pak se tvoja zdi."
ZA KRATEK ČAS.
čem ušesa vse domačih ljudij. Mnogokrat zraste tak mladič v pravega norca, in nam pozneje s svojim praznim govoričenjem ,še mnogokrat provzročuje uho-bol.
Lepe deklice imenujejo radi v mladostnih letih ljubeznive norčeke. Toda ko postanejo velike, dobi ž njimi mož mnogokrat prav prismojenega norca v hišo.
Kdor nima denarja, ostane vedno v ljudskih ustih ubog norec in naj je prebrisan še bolj. kot marsikateri bogatin, ki bi si prej zaslužil imenovano besedo. Toda denar je denar in jo celega sveta gospodar.
Kdor je v svojem srcu škodoželjen in hudoben, imenujemo ga hudobnega norca. Gleda tudi, če more komu škodovati, a radi tega ni srečen, ker ni nikoli zadovoljen.
Več vredni so seveda dobri norci; toda tudi ti so maloke daj na dobrem, ker jih vsakdo rad za to ali ono priškrne in si njihovo dobrosrčnost na mogo či način izkoristi.
Voznina nadulične železnice povišana na 10 centov.
Chicago, 111. — Državna komisija za javne naprave je dovolila družbi naduličnih železnic (elevated) v Chicagu, da poviša .voznino na 10 centov v mestu in zapadnjih predmestjih, ako se plača v gotovini. Listki stanejo osem in tri četrtine centa štirje listki se dobe za 35
centov. Nova voznina stopi v veljavo v torek o polnoči.
ZAKAJ TRPETI?
Revmatično, uevralgifcne in bolečine v mišicah so liitro odpravljene k primerno uporabo
4/ PAIH-EXPELLERJA »k
Tvorniška znamka rrg. v pat. ur. Zdr. dr. Glejte, da dobite pristnega —slavnega že več kot 50 let.
Zahtevajte SIDRO tvorniško znamk«.
V gospodinjski šoli.
"Kaka mora biti črna kava, in kakšne lastnosti mora imeti, da je dobra?" vpraša učiteljica v gospodinjski šoli že precej veliko deklico.
"O, to pa že vem!'' odgovori učenka. "Saj moj oče doma večkrat rečejo: Dekle, če hočeš kedaj svojemu ljubčeku vstreči s črno kavo, tedaj mora hiti ta: črna kot hudič, vroča kot pekel in sladka kot ljube-
Slavnoznani
SLOVEN SKI POP
proti ieji — najbolje sredstvo Čim več ga pije?- tembolj se ti priljub
Poleg tega izdelujemo ie mnogo drugii sladkih pijač za okrepčilo.
BELO F> I V O
To so naši domači čisti pridelki, kojt izdeluje domača tvrdka.
Joliet SloveniD Bott. Go.
Chicago Phone 3365 913 N. Scott St. Joliet,! 11.
zen

Slovenske Gospodinje
so prepričane, da dobijo pri mem no boljše, najčistejše in najceneji«
meso, grocerije
istotako vse vrste drugo sveže in pr» kajeno meso *»t vse drugf pedmet« ki spadajo v področje mesarske »n grr cerijske obrti. Spoštovanjem
John N. Fasderts
Chicago tel. 2917 1 Cor. Cora and Hutchin« St.. Joliet, I
Kako bo s sladkorjem v Evropi
Ni pravemu povedal.
Po neki izjavi poljedelskega ministrstva je bilo letos na Francoskem obsejanih s sladkorno peso 66,820 ha proti 65,-980 ha m. 1., torej za 840 ha več, ji vendar še dokaj manj, ko 1. 1&14,, ko so imeli Francozje 133,8S0 ha » sladkorno pt*o ob-sejanega polja. — Italijansko ttnančno ministrstvo je določilo ceno monopoln. sladkorju za galvna skladišča 411.25 lir za t q, za jjreprodajo je bila določena cena 415 lir za q, na drobno pa se ne sme prodajati sladkor dražje ko po 8.50 lir za kg. Lastniki glavnih skladišč so primorani doplačati za monopolni sladkor, ki je shranjen v skladiščih, 73.75 lire z q. — Na Danskem je spet dovoljeno izdelovati iz sladkorja med. — Na Angleškem je ostala cena "Kralj, odbora za prehrano s sladkorjem" neizpremenjena. Javanski sladkor so ponujali za julij za prodajalce 115, za avg. 113, za sept. Ill fob., zapadni indijski kristali loko 144—145, amerikanski zrnati sladkor loko 160. — Na Nizozemskem so pridelali, kakor poroča finančni minister, v mesecu aprilu
Ošaben grof šel se je spreha< jat za nekim travnikom, na katerem se je paslo več goved. Med njimi bil je tudi bik. Ta gleda nekajj-asa imenitno oblečenega gospoda, a ker se mu ne zdi celo nič domač, zakadi se v njega. Grof je moral bežati, da je bilo kaj, in komaj je všel divji živali črez neko ograjo. Ves zasopihan zakriči kmetu, ki se je ravno bližal:
"Neumnež, kako si upaš tako divjo žival puščati kar tako na prostem!"
Kmetu pa se beseda neumnež nikakor ni zdela laskava in tudi on postane osoren ter pove grofu prav glasno:
"Tako, gospod? Ali nima moj bik ravno toliko pravice hoditi po travniku, kakor vi?"
"Kako si upaš na tak način govoriti z mano? Veš kdo sem?"
Kmet odkima z glavo.
"Jaz sem grof!"
"No — to je zelo lepo!'' nasmeje se kmet, "da ste grof, a to bili bi morali povedati biku in ne meni!"
Razni norci.
Malokatera beseda rabi se tolikokrat v slabem in dobrem pomenu, kakor beseda norec.
Komaj se narodi majhno dete, že ga imenujejo malega nor-čeka, ako napolni s svojim kri<
N. J.
, M. D.
HRVATSKI DOKTOR
16—17 Young Building Joliet, 111.
ZAKAJ PLAČATI VEČ?
Mi pogladimo vašo obleko za 50c.
ROSEN, the Tailor,
Agencija v
STERN S BIG STORE
Dobroznana Cunard Linija
Cena do Trieste ali Dubrovnik $125, ter vojni davek $5.00
Prodajemo parobrodne listke in pošiljamo denar na vse kraje.
Prodajamo parobrodne listke za vse transatlantiške in druge linije za v Evropo in obratno. Ako hočete privesti svojce v Ameriko, storimo to mi za vas, ker mi izdelamo vse potrebne listine, katere zahtevajo Avtoritete vlade Zedinjenih držav in slovenska ter hrvatska vlada. Ako hočete iti v staro domovino vam mi preskrbimo potni list od generalnega konzulata Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Prihodnji parnik iz New Yorka, ki vozi direktno v Trst, Dubrovnik in Ljubljano ter Zagreb je
S. S. Panninia, ki pljuje 28. avg. 1920
Ako hočete potovati ugodno se oglasite v naši prodajalni, ali nam javite, da storimo vse potrebno za vas in prihranimo pi'ostor na dotičnem parniku.
STERN'S BIG STORE
903 N. Chicago St.	Joliet, 111.
M. MILLER
PHONE 2419
911 COLLINS ST.
403 Casss St.,
Joliet
Za male oglase se plačuje:
Kdor išče dela, po......$ -10
Kdor išče delavcev, po... 1.00 Kdor išče znanca itd., po. Zahvale raznih vrst, po.. ženitna naznanila, po ... Za priobčenje arčunov in naznanil, od vrste po.
.25 1.00 .50
.15
•••
Oglasi v "A. S." prinašajo /edno najboljše uspehe.
HIŠA, KI SE IMA PREPEL-jati ali razdreti se proda na 1005 N. Broadway. Vprašaj Ed Bannon, 301 Ruby Street Joliet.	71-3.
Prodajamo rozine in suho grozdje! v 25 funtov zabojih po najnižji ceni. Muscatel grozdje najboljše vrste naša posebnost.
Sedaj je čas za vprašati za cene za novo sveže grozdje, ki bo kmalu došlo. Mi vam lahko damo cene črnega in belega grozdja. Naročite sedaj dokler so cene nizke. Mi prodajamo po ton in več.
Kličite po telefonn ali pišite, Vam jamčimo hitro postrežbo. Dovažamo na dom.
Is/L. :MIXHiX-jIEPt, -Joliet, 111.
ROJAKI IN ROJAKINJE!
"AMERIKANSKI SLOVENEC"
je edini slovenski list v Ameriki^ kateri vam donaša prave vrste berilo že 29. leto.
Glejte, da ga bodo čitali v vaši sosedni hiši, ako ga še nimajo. Pokažite jim ta list in priporočite ga, da se naročijo.
$2.50
ZA CELO LETO.
SEDAJ SE
NUDI IZREDNA PRILOŽNOST
vsakemu rojaku in rojakinji, da pristopi v naše veliko društvo, istotako vaša vsa nad 16 let stara družina ne glede če bivate v Jolietu ali kje drugje. Ako hočete pristopiti, oglasite se, ali pišite tajniku. Pismu je priložiti $1.00, ki se potem vračuna k vplačilu, ko ste sprejeti. Če niste sprejeti se vam denar vrne. Na sejo ne rabite priti. K zdravniku greste v svajem mesta.
Društvo Sv. Družine
(Holy Family Society) štev. 1. D. S. D., Joliet, Illinois
Geslo: "Vse za vero, dom in narod, vsi za enega, eden za vse".
Odbor za leto 1920:
Predsednik.......... George Stonich
Podpredsednik......John Kramaricfc
Tajnik ..................Jos. Klepec
1006 N. Chicago, St., Joliet, I1L
Zapisnikar............. John Barfcich
Blagajnik ........Anton Nemanich st.
Reditelj ................Frank Kocj*n
To društvo ima že nad $3,500.00 v bolniški blagajni in ie do zdaj že izplačalo skupaj 6215.00 dolarjev bolniške podpore članom(icam). Kdor pla-takoj ob pristopu $3.00 je to toliko, ko so plačali drugi člani zadnjih 6 me. secev, je deležen, podpore v slučaju nezgode takpj po pristopu, drugače po ~ mesecih
Mesečnina se plačuje društvu vedno vnaprej. Kdor dolguje 2a dva meječa 8 dni se sam suspenduje in tako zgubi vse pravice do podpore in smrt-nine. Če se potem zglasi v 60 dneh in poravna ves dolg je zopet deležen vseh podpor, ako ne se zbriše iz društva in S. D.
Asesmenti niso pri nobenem drugim društvu tako nizki. V 1. razredu se plača za $500.00 smrtnine le 35c me-sečnine, za $250.00 samo 18c; za 5c mesečnine izplača D. S. D. razne po-škodnine, namreč:
Za izgubo vida na obeh očeh..$250.00' Za izgubo vida na enem očesu. .$180.60
Za izgubo obeh rok ..........$250.00
Za izgubo ene roke............$100,00
Za izgubo obeh nog..........$250.00
Za izgubo ene noge............$100.00
Za s trto hrbtenico ...........$100.00
Za izgubo 4 prstov na roki ali
nogi, ali dlana ali stopala....$50.00 Za notranje operacije na kili, a-pendicitisfi raku ali želodcu in
mehurju ter drobju po ......$50.00-
Nobena druga organiazcija ne pla^si toliko poškodnine za tako malo vsoti-co—le 5c na mesec.
Polegtega plača društvo še $1.00 bolne podpore za vsak delovni dan za samo 50c na mesec.
Redna seja se vrši vsako zadajo nedeljo ob 1. uri pop. v stari šoli.
Nadzorniki:
Joseph Težak, John Petric in John Štublar
Kdor želi pristopiti v naše veliko in. napredno društvo naj se oglasi pri tajniku ali katerem drugem odborniku.
Telephone 3301
-o-
MARTIN GORSICH,
Slovenska grocerija. 1008 N. Broadway :: Joliet,
Se priporoča rojakom in ro-'a kin jam za obilna naročila.
V zalogi imam tudi razna domača zdravila, kakor Al-oil* ki je fino olje za zdravitev raznih ran in oteklin potem alpen-krauter, ki je fin kričistilee in laksir.
Slovenski krojač
Frank Žagar
1004 N. BROADWAY Joliet, Illinois.
WM. M. RYAN & GO.
523 S. CHICAGO ST. Joliet, 111.
General Sheet Metal Work, Gutterinfi, Sky-lights, Steel Ceilings and Hot Air Furnaces.
All work guaranteed. Shop phone 4841. Res. 1558R
AMERIKANSKI SLOVENEC STANE $2.50 NA LETO.