Inserati • « sprejemajo in veljt tristopua vrHtK:
4 kr., če st* tiska Ikra: 1 ¥
4 * II II II M "
II II II II	M
Pri večkratnem tiskanji s* sena primerno t/nanjsa.
Rokopisi
•e ne vračajo, nerrankovan* pisma se ne sprejemajo
Naročnino prejema oprarui&tv* administracija i in eKHpeniciia j h Atarem trpn n. št. 16
Po poŠti prejeman velia:
'/.* celo ieto	. . JO jfi. — kr.
ta poi It Tli	f> ,, —
ta četrt leta	•» M o*i
V administraciji veiia:
Za ceio leto	8 gi. -u) i«r.
r.H pol let«	A , 'JO ,, tu četrt leta
četrt leta . . - , 10 V Ljnbiiani na dom uo«iil)J*D ju rtu kr. ver na lelo.	Ji
Politim lis! za slmnsln narod.
v«lj
Vredništvo
štev. l'J0.

im tirrgu n tinti
izhaia po trikrat na teden i ii sieer
torek . četrtek ii. <010010,

m nasa opozicija, n.
Jedua mati jc imela dva sina. Stanji. ko je dosegel 20 let, se je spri s svojo materjo, in je šel po svetu, češ, da se mu pn materi slabo godi. Po svetu je mnogo grenkega užil, a vtrdil se je, navadil delati, in kot samostalen mož živeti. Mlajši sin pa, 19 let star, kateremu se pri materi nič bolje godilo ni, ostal je vendar doma, ni imel poguma, da bi se bil na lastne noge postavil, ampak je vedno le pri materi podpore beračil, stradal, trpel in ostal otrok. Praša se sedaj : kateri od teh dveh sinov bo poprej postal samostojen go spodar? Kateri je za to bolj sposoben V Odgovor je leliak: tisti, ki je svet poskusil, ki zna, kaj je za življenje potrebno, i ti tudi ve, kako se pridela. Iu prašajmo nadalje: katerega sina bo mati bolj spoštovala V Življenja skušnja nas uči: Mati bo starejega sina bolj spoštovala; kajti, čeravno se je z njo spri in zaradi svojega odhoda zameril, vendar ga spoštuje, ker si zna sam svoj kruh služiti, in upanje ni izključeno, da se enkrat z njim zopet spravi; in potem jej bo lahko na stare dni pomagal. Mlajši sin pa ne kaže nobene prave samo-toj-nosti, in čeravno ga morda bolj ljubi, ker je bolj pokoren, spoštuje ga pa gotovo menj, ker mora vedno le za njega skrbeti, kakor za otroka, in tako jej dela le skrbi.
Razložiti si to primero ni ravno težko. Mati je Avstrija; stareji sin je Ceh, in mlajši sin je, recimo, Slovenic. Mati Avstrija sedaj sicer ni zadovoljna s svojim sinom Cehom, ki je nastopil svojo pot, pasivno politiko ; veu-dar vidimo, da ga že bolj spoštuje, nego Slovenca, ki neče nič sam za se skrbeli, vse le od matere pričakuje; ona si misli: ta Ceh je
sicer trmast, vendar energičen in shaja sam, ter se mu bolje godi , kar sam za se skrbi, kakor drugim mojim otrokom , ki moram jaz zanje skrbeti! Rada bi se že s Čehom sprijaznila, znal bi jej vendar le mnogo pomagati in zato slišimo že iz Dunaja besede: Dobro bi vendar le bilo, ko bi Čehi prišli v državni zbor, da bi nam pomagali ustavljati se pre napetim terjatvam Madjarov , s svojim dobrim in modrim svetom in delom v drugih nadlogah, ki nas stiskajo, ali nam še le pretijo! Glejte, tako je prišel Čeh s svojo pasivno politiko do spoštovanja, kakor je Kellersperg rekel „ich babe die čechische Opposition achten gelernt." Učil sem se spoštovati narod češki 1 Zdaj pa naj mi naši oportunitetovci povedo, kedaj se je v državnem zboru še maka beseda o nas slišala? In ven dar smo bili bolj pridni, iu smo šli v državni zbor ! Kako to, pove moja gorenja primera.
Zoper pasivno politiko se navajata pri nas dva razloga:
l. V prvo pravijo „mi nemarno državnega prava, kakor Cehi, toraj se nemarno na kaj naslanjati, nemarno uzroka izstopiti."
Ta i/govor je piškav, Prazna je misel, da češko državno pravo de)a Čehe močne. Močne jih dela siuno njih lastna eneržija: vsaka Plevna (to je: nevtrjeno mesto) postane trdnjava, če jo Osman (to je : hraber človek) brani, in noben Met/, (trdnjava na Francoskem) nič ne koristi, če ga brani kakov Bazaiu I Da bi si naši politiki vendar to zlato resnico dobro prt doč ii. Dasi nimamo nikakega historičnega prava , priborimo si lahko čisto novo pravo, ki nam bo morda še bolje ugajalo, nego jc kako fevdalno historično, lahko si ga priborimo, samo, da smo hrabri, vztrajni, požrtvovalni ; a nič nam ne bi koristilo najlepše pi-
sano pravo , ako smo take šalobarde, da ga braniti ne moremo. Duh in volja velja, papir ne koristi nič.
Naredimo si svoj narodni program, iu za tistega se borimo z vso močjo.
2. Drugi zopet ugovarjajo: „Pri nas ne gre, kakor pri Čehih, oni so polit.čno bolj izurjeni , a naši ljudje bi se vednih volitev naveličali, in bi nazadnje nemškutarje volili na mesto slovenskih deklarantov."
A tudi ta izgovor je piškav in jako, jako boječ in strahopeten. Kakor bi sodni dan ua-stopil, če bi se naši kmetje za prvokrat tu pa tam na limanice vsedli I Za prvo pa pra-šam : kje pa so Čehi ono politično izurjenost za-dobili? Ali mar ne v vednih bojih, in ker so jih češki rodoljubi dosti podučili? K besedi , podučili" moram omeniti, da se pri nas za politični poduk ljudstva malo ali nič ne stori, in ravno s tem so Čehi največ pripomogli do politične zrelosti svojega ljudstva. Prašarn pa ali nam ni mogoče, kar je Čehom mogoče bilo? Le plašljivec in omahljivec bo rekel, da ne.
Tudi mi imamo dosti okrajev, ua katere se zanašati smemo, in če bi morali v šestih letih šestkrat voliti, volili bodo vedno naše; posebno če se jim dobro razloži, da je tako najbolje. Dvomljive okraje pa pustimo vimenu božjem nemškutarjeni ; naš narod zaradi tega ne bo poginil, in če delamo iu podučujemo, mora se končno tudi tam narodna zavest zbudit-, iu v šestih letih znamo jih ua/.aj dobiti!
Omenil bom še nekaj: Za časa Giskro-vega ministerstva so bili izstopili Poljaci, Slovenci in Tirolci, in takoj je bil državni zbor razpuščen, prišlo je Slovanom prijaznejše miuisterstvo Potockega, ker brez Čehov, Poljakov,
Majhna podoba iz velikega okvirja.
(Prigodba h južnu-bosenske vstaji:.)
Popisala Milica Viitrcnovii.
I.
Vzroki krvave vojske na balkanskem polotoku , ktere pomenljivost in razširjenost se še presoditi ne daste, kakor tudi vstaje, ki je to vojsko rodila, so slehernemu znani.
Neizmerno zaničevanje človeških pravic in dostojnosti, samovoljnost brez meje in divja prevzetnost bile so lastnosti O.smanskega go-spodstva oil nekdaj, v kterih se odlikujejo Turki v vsili zadevah do svojih krščanskih podložnih še sedaj.
Stoletja je prenašala uboga raja v tihem /dihovnnji kruti jarm sužnosti m bila je potrpežljiva podlaga ptujčevi peti.
Ne strah, ampak upanje je zadrževalo rajo pred uporom zoper svoje zatiralce, zakaj Jugoslovan ne pozna nikakoršnega strahu. Vi-divši, kako se je ves omikan svet poteguil za
uboge zamorske sužnje, kako se je Italija podpirala, kako je Nimčija svoje rojake ptuji vladi iztrgala, je tudi on upal — ali njega, uar bolj usmiljenja vrednega sužnja pod solucem — njega, se nikdo ni spomnil.
Težko m ti je bilo pri srcu, pa obupnost mu je vnela ogenj vstaje, da je stegnil svojo mirno iu žuljavo roko po orožji s klicem: „Sloboda ali sini t1! ter se vzdignil zoper svoje trinogu.
Ko je švignil plamen vstaje na jugu, je svet pozabivši, da še kje sužnji živijo, debelo pogledal; potem je pa zauičljivo govoril o nekih boseuskih, drobniških in konjskih tatovih: in še le, ko se je jel razlegati jok in stok iz tisučerih grl zatiranega ljudstva po vsej Kv ropi, je pozoruejši postal, in sedaj — sedaj je vsaj ves izobraženi svet v tem edin, da je Jugoslovan tudi — človek. Veliko jih je sicer še dandanes, ki bi tudi radi temu oporekali, in to so tisti ljudje, ki imajo usta polna slo-bode in pravice, pa ji vendar tlačeni raji odrekajo.	1
Pa naj nam bo v tolažbo , da je tacih v primeri le malo, iu da ue bodo mogli koles svetovne zgodovine ustaviti.
Ze več kot dve leti traja vstaja v turškem carstvu, ktera se je iz majhne iskrice v Hercegovini razvnela in potem švignila v Bosno in v Bulgarijo kakor žareč plamen, ki se nikakor pogasiti ne da. Dve majhni državici ste se potem za nesrečne svoje brate po veri in krvi potegnile, in zdaj se je privolila silna vojska od severja, ktera bo turško gospodstvo nad Jugoslovani razbila
Moj namen pa je prijaznemu čitatelju popisati majhno, pa resnično prigodho iz začetka bosenske vstaje.
II.
Vsandjakatu bihačkem je majhna vas Cviet-nič, ktera stoji, ali boljše rečeno, je stala tik avstrijske meje, avstrijski vasi „Osredke" nasproti, komaj uro hoda od nekdanje mejne postaje Srb.
Kakošna da je bila vas Cvietnič, ali lepa, ali ne, ne morem povedati, ker je bila kakor
Slovencev, Tiroleev, llusinov, Dalmatincov si vendar avstrijskega parlamenta misliti ne moremo. Zakaj so šli potem zopet nazaj? Odgovor na to vprašanje nam daje zadnji govor ministra Ungerja o bankinem načrtu. In če bi samo Slovenci, Moravci in Dalmatinci izstopili, bi bil to hud vdarec za centralizacijo.
To je moje mnenje. Radoveden sem na ' argumente, ki se nam bodo za aktiviteto našteli. Vse slovensko občinstvo pa povabim, naj sodi potem med mojimi razlogi in med onimi, ki jih bodo navedli nasprotniki.
Z bojišča.
Osman paša zastonj pričakuje pomoči od Mehmed Alija. Kakor se iz Sofije telegra-fično poroča berolinski „Nationalztg." moral se je Mehmed Ali umakniti iz O r h a n i j e, ko so Rusi 24. t. m. osvojili E t r o p o 1. V ruskem glavnem stanu pričakujejo vsak trenutek padec Plevne in že pripravljajo za turško posadko potrebnega živeža.
Še bolj kakor po osvojitvi Ktropola bode prišel Mehmed v zadrego po vojni srbski, ki se ima jutri 29. novembra vzdigniti na boj, kakor prav zanesljivo poroča „Presse". „Pol. Corr." pa naznanja, da bode Srbija vojsko pričela v sredi meseca decembra. Glavni stan kneza Milana odide 7. dec. v Paračin, ua sv. Andreja dan pase bode oklicala samostalnost Srbije.
Črnogorci so po noči od 24. do 25. t. m vzeli trdnjavici Nehaj z 22 topovi in Go lobrdo, ter imajo v svoji oblasti vso deželo, med ( rnogoro in Bojano, pa med morjem in Skaderskim jezerom razun barskega gradu, kterega pa na vso moč oblegajo. Iz Kerfa se je. sicer več vojnih ladij turških odpeljalo proti severu, omenjenim krajem na pomoč, pa vihar na morji jim jc hudo nagajal. Vojska, ki je pa od Skadra hitela tovarišem na pomoč, je bila razpršena in je pobegnila nazaj ter za seboj razdejala most čez Bojano. Duhovniki osvojenih krajev so se knezu poklonili kot svojemu rešitelju. Katoličani iu muhamedani se rado-voljno pridružujejo črnogorski vojni ter se med seboj skušajo, kdo da bo bolje vstregel knezu in njegovi vojni.
ICMMKC /iiiii^r |»i* tii^leži.
Padec Karsa je napravil velik hrup v gležkem časopisji , ki Žuga, da se bode angleško brodovje ustavilo pred Carigradom, če Rusi osvojijo Krzerum ali Drin. Bojazen, da
bi Rusija kedaj utegnila Angležem Indijo vzeti, je tako velika, da so angleški politiki vsi vznemirjeni, iu kedar Rusi v Aziji prodirajo, naj bo v Khokandu, ali v Armeniji, vselej se jamejo strahu tresti, in da bi svojo smešno plašljivost zakrili, jamejo jo krikom ua Rusijo izraževati. Tako tudi sedaj, ko so Rusi osvojili Kars. Res je, da Rusi Karsa ne bodo več nazaj dali; res jo, da imajo s Karsom tudi celo Armenijo v oblasti, a za Indijo ne vendar ni treba bati; Kars je od Indije še daleč, daleč, in Rusi mislijo na vse prej, nego na to, da bi sedaj, ali kedaj v kratkem v Indijo marširali. V istini je tudi tam narod, ki šteje čez 150 iniljonov duš in ki čaka rešitve i/, grabežljivih krempljev angležkih; pa čas za to še ni prišel; pride pa enkrat gotovo. .Jugoslovani so morali 500 let na rešitev čakati, tako bodo tudi oni še nekaj časa potrpeti morah. Rusija bo po tej vojski tako vpehana, da bo morala vsaj deset let počivati, in potem jo čakajo še vse druge in bližje potrebe in dela, nego podjarinljenje Indije.
Angležki strah je toraj čisto prazen in škoda je za vse stotine miljonov, katere so Angleži v turško vojsko vtaknili, ker jim ta denar nikoli nobenih obresti nesel ne bo.
Kolikor se pa tudi hudujejo, vendar mislimo, da Angleži vojske z Rusijo ne bodo začeli; ker sami vedo, da jih ue bi čakalo druzega , ko velika blamaža. ('e Anglija spravi 100.000 mož na noge, bi bilo to največ, kar premore, in tako armado Rusi na salati pojedo Mogli bi k večem Odeso in še par pomorskih mest bombardirati, kjer se pa na suho pokažejo, bodo tepeni. Angležka bi bila le. nevarna, ako bi stopila v zvezo s kako velevlastjo na suhem, kakor Francijo ali Avstrijo. Pa kakor sedaj politični barometer kaže, se bo težko kaka vlast našla, da bi hotela Angležem kostanj i/, žrjavice pobirati.
Ravno vtem smislu o Angleški sodijo tudi ruski listi. „Journ. de S t. Petcrsbourg" odgovarjajoč nekaterim angleškim turkoljubnim listom, pravi da vzetje Karsa ne škoduje angleškim interesom. Angleški interesi so bili našteti v znani okrožnici lorda Derbva, ki pa ne omenja čisto nič o tem da bi se mogla angleška nevtralna politika spremeniti vsled vzetja Karsa. Od tod se lahko sklepa, da mnenje turkofilskega časništva ni vladino mnenje. Če je bila londonska borza včeraj v stisnjenem položaji, ker se je čulo o neki an gleški noti poslani v Petersburg, se je gotovo
zastonj vznemirjevala, ker kaj tacega se zgodi dostikrat na borzah in nema zato nič veljave." Da se od Angleške sedaj ne more lahko pričakovati resen korak, potrjuje naj bolj važni angleški časnik „Tiraes", ki se ne vjema s pesimisti, ampak dokazuje da se mora Turčija sprijazniti s priznanjem neodvisnosti Ruinu-nije in Srbije, z avtonomijo Bolgarije, Bosne m Hercegovine, če bi se prav napravile iz teh pokrajin vazalne kneževine s tujimi princi na čelu, če bi prav imele svoboden vhod v Bos-por in Dardanele vojne ladije vseh narodov, iu če bi prav dobila Črnagora vse do sedaj privojevane krajo in pristanišča. ,,Uolos" pravi, da se morajo te „Tiniesove" besede pripoznati za zvesti izraz mnenja poštenejega dela angleškega naroda, kateri še ni oslepljen s kužnim turkoljubjem in vkoreninjeno bojaznijo pred Rusom.
Politični pregled.
Avstrijske dežele.
V Ljubljani, 28. novembra. \ lVtift-i so imeli 26. t. m. občinske volitve, pri kterih so bili zopet izvoljeni vsi staročeski kandidati.
llrtutHki sabor, ki bi se bil imel sklicati prve dni meseca decembra, se boje ne bo še sošel, ker se ogerska vlada boji demonstracij. Kakor da bi se ne mogle napraviti i brez sabora.
Overita. zbornica je sklenila, da se k smrti obsojeni ne. bodo več obešali na vislice, ampak da se jim bode z giljotino glava odsekala.
faulišlii listi objavljajo neko pismo sv. Očeta do svojega nuncija na Dunaju , v kterem mu naročajo, da naj izreče njih zahvalo nadškofom in škofom gališkim za znamenja vdanosti in ljubezni do sv. Očeta , ki so jih med popotovanjem papeževega nuncija po Ga-liškcm povsod razodevali.
Vnanje države. Na l<Vuur»sU4-111 se razmere čedalje bolj poostrujejo. Mac Mahon je ministrom rekel, da se radikalni stranki ne bode vdal. Narodni skupščini je minister NVelche predložil državni proračun ki se je izročil budgetnemu odseku v pretres, ReviČnik Bardoux je izročil skupščini nujna predloga o premembi tiskovne postave iu pa postave glede obležnega stana. Ce se bode skupščina branila dovoliti državni proračun, pravi ,.Moniteur", bode Mac Mahon senatu rekel, da naj se zopet razpusti skupščina, ali pa da 011 odstopi.
tisuč drugih vasi v Turčiji, — požgana; le še ogorelo drevje in veliko pogorišče sta priče tolikega zla, ki se je na, tem kraji godilo.
Imenitnejši pa je bil Cvietnič memo drugih vasi zarad begluka t. j. grajščine bega Oaman-a Kulrnovič-a.,
Begi na Turškem se imenujejo grajščaki, kteri imajo razširjena posestva, in ua teh naseljeni kristjani so njihovi zakupniki, kterim dajejo samovolj no zemljišča v najem, ktere pa tudi lahko zopet spodijo. Večina bosenskih begov je slovanskega rodu ; to pričajo njihova slovanska imena, iu njihovi pradedi so bili pred malimi stoletji pravoslavni kristjani; pa kruto preganjanje, 111 tlačenje, ki so ga morali turški kristjani od nekdaj prenašati, .je nektere rodovine nagnilo, da so krščanstvo zatajile in k mohamedanstvu prestopilo, ki pa niso gotovo nikoli mislile, da bodo postali njihovi potomci kdaj narhujši preganjevalci vere, ktero so same le v sili zatajile.
Ti begi, kterih pradedje so bili tedaj kristjani , so zdaj ljutejši bovružuiki krščanstva,
kakor pa pravi inohamedani sami. Na čelu J vsim tim odpadnikom pa stoji bogati in rno-1 gočni rod Kuleuovičev, ki mm velika, posestva v južni Bosni, ki pa zapravlja ubogi raji trdo izterjano zakupnino v Bihaču, Emu. iu Serajevu, ter pride 1111 begluk le ob žetvi, da stiska in oropa svoje podložnike.
Davki, ktere raja državi plačuje, kakor: desetina, vojaški davek (kajti kristjanov ne jemljo na vojsko), debelija I. j. davek od živine (od drobnice 111 prešičev po grošu, od goved in konj pa po dva groša od glave na leto), domovina t. j. hišni davek , od ženitve, so primeroma manj hudi, kakor pa davki, ktere mora begom plačevati.
Begi pa so prave pijavke, ki izpijo nar boljše krvi zatirani raji; oni terjajo od vsega tretjino in kako? to je vredno kaj bolj pojasniti.
Noben kristjan ne sme pred zeti, dokler ne dobi privoljenja od svojega bega; pa ne da bi zaupal poštenosti kristjunovi, ampak pride sam k žetvi, ali pa pošlje svoje poblaščence,
ki se vsilijo po vrsti v hiše premožnejših kristjanov, dokler se žetev vrši.
Ko beg po hišah gostovaje, se, poseda iu si ukazuje streči po svojih željah , inora raja noč iu dan delati, da v zapovedanem čisu žetev dovrši.
Potem se deli. Od deset vreč vsacega žita dobi eno država, tri pa beg — se ve, da nar lepše; razun toga se še odškoduje za tiste prideljke, kijih kristjani že pred žetvijo za vsakdanjo hrano porabijo.
Ako se pa zgodi, da ktera ženska oseba vsemogočnemu gospodu dopade in jo poželi, potem ni zadovoljen samo s tretjino, ampak mora tudi ta njegovi pohotnosti streči. Gorje hiši, ako bi se mu ktera ustavljala, ker zadela bi jo nar večje preganjanje in maščevanje; le malo je tako srčnih , da bi si zarad tega upale svojemu gospodu se ustaviti, zatoraj jc pa tudi veliko bosenskih otrok, kakor njih roditelji sami potrjujejo, turške krvi.
(Dalje sledi.)
V senatu je levičnik Feray stavil nujni predlog, da naj se izvoli komisija, ki bode preiskovala vzroke, da hira kupčija. Pouyer tjuer-tier je rekel, da se to ne godi samo na Francoskem ampak tudi drugod. Predlog je bil enoglasno sprejet, ker ga je podpiral tudi kup-čijski minister. — Po mestndi voglih bili so v noči od 26. do 27. t. m. nabiti oklici, ki vlado grde in ji žugajo. Več ko 100 oseb se je zarad pijanstva in šuntarskih govorov zaprlo.
Iv. ICinm se je te dni zopet trobilo po svetu, da so sv. Oče jako shibi in da se zdaj zdaj pričakuje njihova smrt. Rodo li mar zarad tega manj časa živeli, ker liberalci vedno razglažajo njihovo zadno uro ?
Tiu Akii vlada se je pri italijanski pri tožila, da hoče Garibaldi neki napasti Albanijo, pa odgovorilo se ji je, da v Rimu o tej reči nič ne vedo. Tudi zarad Urške je v veliki skrbi, ker ji je poslanec njeni iz Atinj poročil, da je Grška z Rusijo sklenila prijateljsko zvezo. Vprašala je o tej reči grškega poslanca v Carigradu, ki ji je pa tudi odgovoril, da o tem prav nič ne ve.
Izvirni dopisi.
Yr. lijuliljiiiic 23. novembra. (Žalost turkoljubom pa še nekaj.) Kdor ima kaj srca, se mu res morajo smiliti naši turkoljubi, ki že dalje časa pobešajo glave in klaverni hodijo po ulicah kakor senca. Tudi na javnih krajih, kjer so prej tako širokous-tili se z o/.nanovanjem turške slave, so tihi ali če se že pogovarjajo, godi se to s tako zaduhlim, jctičniiu glasom, da misliš, da imaš pred sabo samo bolnike, kterim je j>o zdravniku prepovedano na glas govoriti. Ruske zmage so se jim vlegle na pljuča in jim zaprle sapo.
Vendar pa, kakor se jetični človek vedno le tolaži, češ, da je njegovi bolezni kak drug vzrok, tako se tudi naši turkoljubi tolažijo, češ, da ruske zmage niso tako velike, ker jim je vzrok drug nego hrabrost, namreč ruski denar. Turški poveljniki so podkupljeni, pravijo, zato se dajo kar celi batalijoni poloviti. Poveljnik Karsa je bil podkupljen, drugače bi se ne bil podal. In če so tudi Rusi to trdnjavo z naskokom vzeli, se je to moglo zgoditi le na ta način, da so poveljniki ukazali svojim vojakom, naj božo. Tudi Muktar-paŠa je podkupljen, boste vidili, da bo kmalu Rusom prepustil Erzerum in se dal sam vjeti, da bo potem na Raskem kje dobil kako graj-ščino in pa knjezevski živel. Podkupljcu je tudi Osman-paša, kajti če ne bi bil podkupljen, bi se bil že iz Plevne prebil ali pa Ruse našeškal. Zakaj se je pa dal tako zapažiti?
Tako in enako govore turkoljubi, ki nikakor nočejo pri poznati Rusom niti hrabrosti niti vojaške zmožnosti. Stavil bi, da bomo take misli kmalu brali tinli po turkoljub-nih listih. „Wie der Schelni selbst ist, so denkt eriiber andere," (a pregovor pač velja o teh ljudeh. Mi Turkov nič ne obrajtamo, ali tega pa vendar ne bi verjeli, da bi se. turški poveljniki dali po ruskem denarju podkupiti: prej bo Donava tekla navzgor. Pač pa verja memo radi, da naši turkoljubi druge sodijo po sebi; oni mislijo, da, kakor se sami v raznih prilikah, o volitvah itd. dajo podkupiti z denarjem, tako delajo tudi drugi, posebno Turki; njim se že ne zdi mogoča kaka zmaga drugače, ko z denarjem. —
Naša „Raib. Ztg." ima dan za dnevom po več strani naznanil o posilnih dražbah, ki morajo biti plačana. Naznanilo je vsako drugo dru-
gemu podobno, le imena in dnevi so premen-jeni. Vendar se plačuje ves prostor in sicer na stroške eksekutov, ki so že tako na kantu. Meni se to zdi nepotrebno. Ako bi se n. pr. opustil tisti uradni „formular," ki je zmiraj enak in bi se naznanjalo le ime eksekuta, kraj in vrednost stvari ter dnevi prodaje, bi se ubogemu eksekutu prihranilo več gld., kajti plačal bi vsaj tri četrtine manj, kakor mora plačati zdaj, in uamen naznanila bi bil vendar dosežen popolnoma. Proč tedaj s tem zasta-ranim „formularjem," ki je bul davek prizadetim, a teče edino le v blagajnico lastništva ,.Raib. Ztg." Po mojih mislili je ta reč vredna I vsaj kake interpelacije v državnem zboru, da bi se po kakem ukazu odpravil ta nepotrebni jn neopravičeni davek.
Ir. ril»ni*ke <lolinr. 22. novembra (Narodna zavest.) Mati narava je dokončala letošnji svoj tek. Skoro vso svoje sadove, koje je bila odločila za letos Zemljanom, je oddala; od dela svojega utrujena se podaja k počitku. Razveseljujoči krilati pevci so nas zapustili, zginila jc krasota in vonjava cvetlic — vse spi smrtno spanje, vse je tiho in mrtvo. S tem stanom narave bi smel primerjati tukajšnje narodno in društveno življenje. Ni ga nikjer kotiča, kjer bi se razširjala ideja narodnosti, kjer bi se Ribuičanje vnemali za brate svoje Slovane, kjer bi se učili spozua-vati svet, iu kjer bi se zabavali v zimskih večerih. Kako lepo je bila že začela tu delovati pred leti čitalnica, tudi dramatične igre smo videli že na njenem odru, u lepa rastlinica je zamrla, zgubivši svojega vnetega vrtnarja, predsednika. Od tedaj vedno peša vne-tost za domačo reč, da na prste bi ti soštel rodoljube, ki še niso okuženi od pogubljivega dremanja. Grenki nasledki so se malo že čutili pri zadnjih volitvah za krajin šolski svet in za deželni zbor, zato je pač skrajni čas, da stopimo na noge, da se vzbudimo iz dre-motnega spanja ter oživimo zopet navdušenje za domačo reč. Sveta dolžnost je tedaj vseh pravih rodoljubov, da se vstopijo na čelo svojih bratov, jih navdušujejo, jim kažejo njihove pravice v narodnem obziru, razlagajo pomembo Slovencev in vseh Slovanov, posebno sedaj, ko smo začeli malo živeje glasiti se na svetovnem pozorišči, sedaj ko radost prešinja srca slovanskih sinov, ko polagoma prihajajo za Ruse iu za ves slovanski svet vesele novice iz boja rusko-turškega. Ri li ne bilo prav, ko bi se zbirali domoljubi v dolzili zimskih večerih v gotovih prostorih, kjer naj bi se či-tali slovenski časniki in knjige raznega soder-žanja? To bi neizmerno gojilo narodno zavest ter tako vplivalo na narodovo izobraženje.
Naj bi slovenski pivci zahajali le v take gostilne, kjer se dobivajo slovenski časniki, a žali Rog, v svojo in v svojega kraja sramoto moram izreči, da glede tega je Ribnica zadnja mej vsemi slovenskimi mesti in trgi. Le ena gostilna mi je znana, kjer se ne pije. samo, ampak i slovenski čita.
Ako nočemo zaostati za drugimi slovenskimi mesti iu trgi, se moramo dvigati Zato se družimo ribniški domoljubi, naročimo si dobrih časnikov, dandanes so neobhodno potrebni-Stopimo v zvezo trije, štirje, da bodemo ložeje prenašali naročnino. Ako se bomo mi jeli dvigati, nam bo sledila tudi vsa okolica, kajti želeti bi bilo, da bi imela vsaj vsaka vas poš ton slovensk časnik, i/, kterega bo zvedovala o dnevnih prašanjih. Dvignimo se. toraj, rodoljubi, podajmo si roko v bratsko delovanje in potem bodo tudi zginili ter se nam oklenili oni mlačneži, ki sedaj še nočejo biti Slo-
venci, ampak so le „Kranjci," ko bodo videli, da so belo vrane, ne vedoče, kaj prav hočejo!
Domače novice
V Ljubljani 20. novembra.
[Dekanijska konferencija) ljubljanske de-kanije se vrši danes.
(Mestni odbor) je imel včeraj zvečer sejo, v kteri so se razpravljali razni mestni računi. Na dnevnem redu je bil tudi samostojni predlog g. Regaliji, da bi se čez cesarski graben, kjer se cesta za gradom zavija proti mostu, za pešce napravila brv, in pa predlog gg. Riir-gerja, Leskovica iu Mahra, da bi se držav nemn zboru poslala prošnja zojier nameravano povikšanje colnine od vžitnih reči.
(Slovensko gledišče). V torek se je prvi pot igrala francoska igra „Prestop žene" v zopet le malo polnih prostorih prav gladko. Gospici G. Nigrinova je krivo iu obupno ženo kazala tako naravno, da smo občudovali njeu talent. Gospod Sclimult je lascivnega parižkega zapeljevalcii Mvareza zlasti s konca s tako ognjenostjo predstavljal, kakor da bi bil prav riba v vodi, gospod Kocelj je tudi vrlo dobro zamislil se v položaj moža, ki svojo ženo iu otroka ljubi, čez H let pa zve o nezvestobi svoje žene in tla celo otrok ni njegov. Naloga gospe Odijeve se nam ni prav jasna zdela, čeravno je bila dovoljno dovršena. Poslušalci so hvalili igralce. Prevod igre je z majhnimi izjemami dober, bolj gladek tu slovensk, ka-kakor nekteri drugi. — Zdaj smo pri kraji s hvalo, ker moramo odločno protestirati, da se taki gmili francoski izrastki, ki se izpihnjejo iz najgrjih nravnih bul, presajajo na naša tla! Kar je tu, ni dosti manj kakor očitno opravičevanje prešestva, kakor so ,,Mhebruchsdra-meu" novejših francoskih pisateljev. Tega pa ni treba, saj se ta „greh — hudobija", ne pa „prestop" še tako tiho prerad priplazi, čemu na javni oder s takimi nemoraluostmi! Nekteri pogovori — posebno prvi med krivo ženo (ki „ljubi" svojega moža, čeravno ga S let za nas vodi) in njenim zapeljivcem so taki, da mora človeka, ki ni še moralno popolnoma gobov, zlasti ženski spol — obliti rudečica], sram ga je pred onimi ki so priča tega, kar posluša. Ali je slovensko gledišče res za to bilo z velikim trudom ustanovljeno, da se imajo ljudje v njeni javno pohujševati? Naj nihče ne misli, da je ploskanje veljalo igri; veljalo je le igralcem, ki so se res odlikovali, kakor da bi bili na tem polji doma. — Burka ,.GIuh mora biti" je tekla gladko, kar je bila zasluga gospodov Kajzelja, Sušteršiča in Jeločnika. Dasi se v nji sliši dosti robatih, ima pred prvo igro vsaj to prednost , da ni pulmjšljiva in so si pa nji poslušalci s smehom pregnali vtis prve, ki pač more tam prodirati in dopadati, kjer je družinsko življenje tako razkopano, kak ir po nekterih krogih v Parizu in drugod, kjer imajo o zakonskih ljubezni druge pojme, kakor pri nas.
(Neslana burka). V nemškem gledišču se le hotel v nedeljo zvečer burkež (komik) posebno odlikovati ter je stavil vprašanje : NVas ist lliissiger als das \Yasser? — Kaj je še bolj tekoče kakor voda ? Odgovoril je: Der 1'apst, \veil er Uberfliissig ist — papež, ker je odveč. Mislil si je menda, da je tlim kje med llotontoti, Judi ali — opicami, in da 11111 bode donela obilna hvala za tako bistroumnost , pa zmotil se je. Nihče 11111 ni zaklical: ,,bravo dobro", pač pa je bilo slišati sikanje med občinstvom, ki je pri tej priliki zopet pokazalo,
da je Ljubljana katoliško in višjemu glavarju cerkvenemu iz srca vdano mesto. Gledališno vodstvo vedno toži, da je gledišče prazno, in z novimi igrami vabi občinstvo k obilnejši vdeležbi. Pa vse njegovo prizadevanje bo zastonj in bo imelo ravno nasproten vspeh, če bode na odru pripuščalo take neslane burke, ki morajo hudo žaliti vsako katoliško srce. Če nemško gledišče nima blažejega namena, kakor zaničevati katoliško cerkev in njenega glavarja, naj le pobere kopita in naj se gre solit. Našim deželnim poslancem pa priporočamo , da naj se krepko upro, kadar se bode zahtevala deželna podpora za nemško gledališče. Katoliški prebivalci kranjski ne plačujejo deželnih davkov za to, da bi se potem ž njimi podpirali zavodi, kiskrunijo njihove naj-blažnejše čute in zasmehujejo njihove najdražje svetinje.
(V Ljubljanico skočil) je v pondeljek nek vojak našega polka, ko so ga čez št. Peterski most v ječo gnali. Bil je nekaj ukradel. Čeravno so ga takoj izvlekli iz vode, ga vendar niso mogli več oživiti, bil je menda od mrtvuda zadet.
Razne reči.
—	Duhovske spremembe. V goriški nadškofiji: Č. g. Štef. Kerkoč, kaplan v v Podmelcu za vikarja v Lokvec. č. g. Ant. Bratina, sem. duh. za kaplana v Podmelec. — Č. g. Franc Sedej, novomašnik za II. kapi. v Cerkno. — Č. g. Franc červ postane I. kapi. v Cerknem. — Č. g. Miha Avjjan, novomašnik za kaplana v Ajel. — Čast. g. Jožef Kodelja, kaplan v Ročinji, za kaplana v Dornberg. — č. g. Vincenc Savognani, kaplan v Ajelu, za kaplana v Itomans. — V. č. g. Janez Kolavfiič kaplan v Dorubergu, je dobil faro Privačina. Umrl je 20. t. m. č. g. Mihael Mervic, župnik in dekan Černiški. R. L P.
V	ljubljanski škofiji: č. g. Franc Andrejak pride s Črnega vrha za fajmoštra v Mozelj, č. g. Janez Kuralt, novoposvečenec pa za kaplana v Črni vrh pri Idriji.
V	lavantinski škofiji. Za provizorja mestne fare v Ptuju je imenovan oudotni vikar, č. g. Andrej Kraner. Mestna fara je do 1. januarja pr. 1. razpisana. — Gosp. Pignar stopi zopet v službo in pride za kaplana k sv. Hemi. Gosp. Obran je prestavljen v Artiče. Gosp. Jakopina stopi v začasni pokoj,
—	Imenovanje. Davkarski adjunkt Fridrih Sertič postal je kancelist pri deželni vladi kranjski.
—	C e m e n t i r o v a 1 n i v r a d pri sv. Lenartu v slov. goricah je začel vradovati (. novembra t. I. v hiši g. Sarnitz-a. Vradui dan je vsaka sreda!
— Na morji je bil pretekle dne hud vihar. Llojdov parnik je iz Benedk namesto G potreboval 13 ur, neko ladijo na jadra pa je bilo vrglo na južno laške obale blizo Grada, kamor so morali nemudoma odpluti paruiki iz Trsta, da so jo rešili in v Trst pripeljali.
—	Jasno razlaganje. Nek učitelj je učencem razlagal fizikalično geografijo takole: „Mislite si, da je moja glava zemlja. Če torej solnce stoji naravnost nad glavo , imajo njeni prebivalci poludne. Razumite?"
—	V s trajnost. V Pardubicah na Češkem je tc dni bila poroka imenitnega kmet skega gospodarja hčere z ubožnim kovaškim pomočnikom. Oča se je tej zvezi dolgo upiral, in ko je nekega dne rojil nad svojo hčerjo, pobegnila jo ta iz hiše. Oča pak je na skrivnem šel za njo in videl je njo ter ljubimca,
ko sta klečeča molila na gomili ranjke kova-čice in matere. Največji strah pa prešine vse ude razjarjenemu očetu, ko zagleda v roki hčerinega ljubimca samokres, namerjen v nje srce. Skočil je k njima in vzemši jima smrtonosno orožje, privolil je, da stopita v zakon.
—	Za pogorelce v Itocinji, v okraju goriškem, so cesar darovali 1000 gld., za pogorelce v Foderlachu na Koroškem pa 500 gld.
—■ Silen vihar je v soboto zvečer razsajal ob angleškem pomorji; 30 ladij se je med Ramsgate-om iu Dealom razbilo, iu veliko ljudi je poginilo.
—	Na dunajski univerzi je bilo prešlo šolsko polletje vsega skupaj 3G10 poslušalcev v vseh štirih fakultetah. Kranjcev posebej je bilo: bogoslovec 1,pravoslovcev 43, medicinec 1, modioslovcev 23, skupaj torej G8 dijakov.
—	Slovanska b i b 1 i og r a li j a. „Ka-zatel", časopis pre katolicke duhovne reč-nictvo (govorništvo. Vydav£ Pavel Blaho kaplan holičskv. Ta pridigar v slovaškem jeziku izhaja vsak mesec in prinaša pridige za vse nedelje iu praznike zajeden mesec naprej. Ceua 4 gld. Naroči se nanj pri vredništvu v lloliči (via G od in g.)
V Tuič. sv. Martinu na Ogerskem je začel izhajati slovaški humoristični list , Zasmčjme se". Izhaja 10. 20 in 30 vsacega mesca. Li-stova oprava je lepa, podobe so številne in izvirne. Za četrt leta velja samo 80 kr. Dosedaj so izšle tri številke.
Sedaj je izšel v Varšavi spis: .,0 povv-stavvanim prav moralnych". Spisal dr. A Svvietochovvski. Delo ima 252 strani in velja 1 r. CiO k. Dobrovvskega rusko-poljskega slovarja je izšel sedaj četvrti sošitek.
—	Skromnost. Nek tat se pred sodnikom zagovarja, ker je sosedu ukral ovco. Sodnik: ,.Če rte lačni, ukradete Itliko samo kos mesa, pa ne cele ovce naenkrat." Toženec pa odgovori: „Gospod, jaz nisem takrat ravno nobenega pipca imel pri sebi, da bi bil odrezal funt mesa. Zato sem moral vzeti kar celo ovco.
—	II ud do v tip. Sloveči plesalec po vrvi, Francoz Blondin, ki je že večkrat po napeti vrvi šel črez največji vodopad na svetu Niagara v Ameriki, kazal je te dni v Parizu svojo vratolomno umetnost v velikem gledišči Predno pa začne predstavo, pokliče ga policijski prefekt k sebi, ter mu veli, naj razpreže pod vrvjo mrežo, da se kaka nesreča ne primeri, ko bi se mu na vrvi spesnilo. Blondin se brani in braui ; ko pa vidi, da je vse zastonj, reče prt iektu: „Gospod , zapovedite tudi minister-stvu Brogliejevemu , naj razpreže mrežo pod seboj, da si ne zloini vratu, kajti pasti ima zdaj zdaj, in sicer prav silovito!'
—	Civilni zakou je bil na Francoskem vreden za časa velike revulucije in od te dobe nima nijedna poroka državne veljavnosti , če ni sklenjena pred županom. Vrhu tega se pa dajo zaročenci z malimi izjemami tudi v Parizu samem po civilni poroki še v cerkvi poročiti. Posebno skrbi ženski spol za cerkveno poroko. Po tem tacem je civilni zakon (kteri se vrši poprej nego cerkveno za-snubruje) gola ceremonija, ki jc za večino prebivalstva zelo neprijetna. Neprijaznost do civilne poroke se pa kaže zlasti na kmetih, kjer hoče biti po starodavnem običaji vsaka nevesta poročena s pregrinjalom in z vencem ua glavi. V poprejšuih letih se je vvedla po navodu prostomavtarjev in Židov velika agitacija, kateri namen je bil spraviti v zaničevanje in zasramovanje prostovoljno cerkveno poroko.
Proti temu so se ustopile s hvale vrednim načinom žene in dekleta, napravivši društva, da bi se cerkvena poroka obdržala v vseh okolš-činah. Dijon, staro glavno mesto v Burgundu, je dalo prvi dober izgled in tako društvo šteje tam nekoliko tisuč žen in deklet. V društvenih pravilih se pravi da: „snubenci ne pojdejo nikdar isti dan v vrad k civilni in pa v cerkev h cerkveni poroki, auipak da se obe poroki ločite. Na vrad se gre v prosti obleki brez kinča, brez spremstva izvzemši priče, katere t i r j a zakou. Z vradu naj se poda nevesta v očetovski dom, kakor bi se ue bilo ničesar prigodilo in naj taui ostane do cerkvenega zaročenja. Ko župan po besedici „da" snubenca za poročena razglasi, kakor mu postave velevajo, mu nevesta lahko reče, če mu hoče: Gospod, vi se motite, ker v resnici bova še le v cerkvi poročena. Tako piše III as č. 90.
Eksekutivn* dražbe.
29.	nov. 3. MarkoviČ iz Velikega Čroela, 3. Kastelic iz Stranj, oba v Zatičini, 3. Blatnik iz Seč, 3. Kalčič iz Srednje vasi, 2. Briški iz Ban-jeloko, vsi v Kočevji. 3. Cehovin iz Malega otoka, v Postojni.
30.	novembra: 3. Želo iz Kadobove vasi, 3. Cucck iz Stare Sušice, ob« v Postojni. 3. Bru-men iz Knjcžaka, 3. Batista iz /»rečice, ;i. Frank iz Bere, vsi v Bistiici. 3. Lipoglovšck iz Apne-nika, v Radečah. 2. Haitharek iz Bezgtmj, v Tržiču.
Umrli so:
Od 23. do 2(1. novembra: Valentin Liudtner. uč. 20 I., zii vnetjem možganov. Antonija Križ. nar, kond. h. 1!) I., za jetiko. Anton Skerjance, usnjar 4 (J 1., za rakom v želodcu. Marija Pokom, del. o. 5 d., za božjastjo. Jera Kober, del. v. (55 1., za vtriplj. pljuč. Lorene Obreza, del. 28 I., za jetiko. Franca Gabrnjna, prodajalka loterijskih listov, za nirtndom. Jožef Zavertnik, kovač 45 1, za vodenico. Ford. Kalinger, finančni nadzornik za vtriplj. možganov.
Loterijske številke 25. novembra.
Na Dunaju: 13, 57, «, 82, 11.
V Gradcu: 7<i, 5;"), 32, 51, 71.
TrlrKrnflrnr denarne ceni' 28. novembra. Papirna renla (3.S.36 — Sreberna mhih 66.60 — Zli ta lenta 74 10. — 18601etuo državno pesojiln 1V2 50 HhuIuii«. iiki-mh 815 — Krsditne akcije 205 30 ■ London II«.70 —	106 80.— Cos. kr cekini 6 64. — 20
frankov !) 54.
HrMnrulvrim c«"n«> 27. novembra.
Državni fondi.	Denar. Bkgo
b° 0 avstrijska papirna renta .	63 85 . 63.55
5°/„ renta v srebru .....66 66 1 «6.70
4% renta v zlatu (davka prosta) .	74.30 74.50
Srečke (logi) 1854. 1..............109.— I<>9.90
„ „ i860. I„ celi......112 60 112.90
., 1860. 1., petinke . . ,	121 50 122___
Premijslci listi 1864. !.,......140.25 140.50
Zemljiščine odveznice.
Štajarske po 5%................98.50 j 99 50
Kranjske| koroške in primorske po 6°u	90.— i 91.
Ogersko po 5%...... .	, 77 75 78 50
Hrvaške in slavonske po 5° „ ....	85,— 86.—
SedmograSke po ti"; ......j 76. — 76.50
Delnice (akcije).
Nacijoualue banke ......	,813.— 815 —
Unionske banke ... . . .	! 61.— i 61,26
Kreditne akcije............206.50 207.75
Nižoavstr. eskomptoo družbe . , .	710. {750.--
Anglo-avstr. banke..... ,	| 87.50 87 75
Srečke (losi).
Kreditne po 100 gld a. v. .	164.75 166.25
Tržaške „ 100 ., k. d. .	120,— 121.—
,. 50 „ „ ,, .	| 60. 1 61,-
Hudcnske , 40 gld. a. v. .	| 28.75 1 29.25
Palmove „ 40 ..............40 — 40.50
1'alfU-jeve „ 40 „ „ „ .	1 27 — 27.50
Clary-jeve ,. 40 ,. „ ,. .	| 28 50 28.75
St. Genois „ 40 „ „ „ .	81.75 30.—
VVindiscbgriitz-ove „ 20 „ ., „ .	27. 28.25
Waidstein-ove „ 40 ...... .	22 — 22.75
Srebro in zlato.
Cos. cekini . . . •............5.66 5.67
Napoleonsd'or..................9.33 9.54
Srebro..................106 30 106.50