Glasilo Občine Lukovica September 2022, letnik XXIII, številka 7, izid: 22. 9. 2022 stran 8 stran 16 stran 22 Slavnostna prireditev ob občinskem prazniku Intervju: Ciril Komotar, avtomobilistični novinar in vloger Sprejem prvošolčkov OGLASA Rokovnjač LEGALIZACIJA vseh vrst objektov zgrajenih pred 2005! *Nov Gradbeni zakon (GZ-1) se začne uporabljati s 1. 6. 2022. Legaliziramo različne vrste objektov: ■ stanovanjske hiše, • kmetijska gospodarska poslopja (hlevi, strojne lope...), ■ počitniške hiše oz. vikende, ■ poslovne objekte in skladišča, ■ gasilske, lovske in planinske domove. Prednosti objekta po legalizaciji: ■ poveča se njegova vrednost, ■ lažja prodaja, možnost pridobivanja subvencij (Eko sklad ...), • lažja pridobitev hipotekarnega kredita, • zaustavitev inšpekcijskega postopka (preprečitev rušitve). 2 ^ 041215 331 # 3 fh I f p HT P X Slovenska cesta 10, Mengeš projektiranje in svetovanje d.o.o. www.arhicenter.si z uami ze 120 let KZC KMETIJSKA ZADRUGA CERKLJE Z.O.O. Slovenska cesta 2,4207 Cerklje Tel: 04/252 90 10, ¡nfo@kzcerklje.si, www.kzcerklje.si Spremljajte naše aktivnosti tudi na naši facebook strani. n Trgovina BLAGOVICA, Blagovica 10, tel: 041/370-437 Trgovina MORAVČE, Vegova ulica 7, tel: 01/834-56-84 VSE ZA KMETIJO, DELAVNICO, DOM IN VRT Zaščitna koprena za rastline, različne dimenzije - ugodne cene! GUMIJASTI SKORNJI za delo na vrtu, v hlevu, delavnici DOMAČE DOBROTE Suhe mesnine, siri, domači štruklji, testenine, ... september 2022 UVODNIK 3 UVODNE BESEDE Spoštovane bralke in bralci, zakorakali smo v september, ko so se ponovno na stežaj odprla šolska vrata, skozi katera je v občini Lukovica letos prvič vstopilo 82 prvošolčk-ov. Z začetkom novega šolskega leta so ceste in šolske poti ponovno polne šolarjev, zato so bile v prvih šolskih dneh po tradiciji povečane aktivnosti za njihovo varnost v prometu. Imejmo pa v mislih to, da mora biti skrb za varnost otrok med vsemi udeleženci v prometu prisotna vse leto. Pred vami je nova številka glasila Rokov-njač, ki je tokrat praznično obarvano, saj v septembru obeležujemo rojstni dan Občine Lukovica, ki letos nosi poseben sijaj, saj obenem obeležujemo 170-letni-co rojstva najpomembnejšega rojaka, pisatelja, notarja in politika Janka Kersnika. Praznovanje občinskega praznika smo pospremili s številnimi dogodki in prireditvami. Nekateri se bodo še zvrstili do konca meseca. V glasilu si lahko preberete več o odkritju prenovljene spominske plošče na gradu Brdo, razstavi z naslovom Janko Kersnik: Sprehod po spominih, ki sta jo v Pungartnikovi hiši postavila Občina Lukovica in Knjižnica Domžale, ter o osrednji občinski prireditvi, ki je potekala v Sončni dvorani, kjer so ob bogatem kulturnem in zabavnem programu podelili županjina priznanja. Naš osrednji gost je Ciril Komotar, eden najbolj znanih slovenskih vlogerjev in spletnih vplivnežev, predvsem pa velik poznavalec avtomobilizma. V intervjuju boste veliko izvedeli o njem, njegovem delu, projektih in še mnogo zanimivega. Na straneh dogodki in društva predstavljamo aktivnosti društev, ki jih tudi tokrat ni bilo malo. Na športni strani pa predstavljamo uspeh Petre Pavlič, ki je na Atletskem pokalu Slovenije v suvanju krogle osvojila srebrno odličje. Petra, kije sicer javnosti bolj poznana kot ena najuspešnejših slovenskih dvigalk uteži, je na tem tekmovanju nastopila za Atletski klub Domžale. Ker smo 14. septembra obeležili slovenski dan inkontinence, smo se v rubriki zdravje tokrat dotaknili urinske inkontinence, pri kateri gre za nenadzorovano odvajanje urina. Želim vam prijetno branje! Miha Ulčar Naslednja številka Rokovnjača bo izšla 27. oktobra 2022; rok za oddajo člankov je 17. oktober 2022 do 12. ure. Članki, ki bodo poslani po tem roku, v aktualni številki ne bodo objavljeni. Svoje članke, dolge največ 1500 znakov s presledki, pošljite po e-pošti na naslov: rokovnjac@lukovica.si. Sprejemamo le prispevke v elektronski obliki (word, PDF). Za več informacij pošljite sporočilo na zgoraj navedeni elektronski naslov. Sobota, 8. oktober 2022 LUKOVICA SE PREDSTAVI V SODELOVANJU Z OBČINO DOMŽALE NA DOGODKU ''DOBRODOŠLI V DOMŽALAH'' TRZNI PROSTOR DOMŽALE med 8. in 13. uro Program sooblikujejo lokalna društva, na stojnicah pa se predstavi pestra lokalna ponudba različnih področij in X generacij. - ' m Bralke in bralce obveščamo, da je možno, da bo zaradi prihajajočih lokalnih volitev in z njimi povezanimi opravili naslednja številka Rokovnjača izšla z zamikom. O točnem izidu Rokovnjača boste obveščeni preko spletne strani Občine Lukovica. Zahvaljujemo se vam za razumevanje. ROKOVNJAČ je glasilo Občine Lukovica. Brezplačno ga prejemajo vsa gospodinjstva občine Lukovica; odgovorni urednik: MIha Ulčar, uredniški odbor: Gregor Berlec, Andreja Čoki, Drago Juteršek in Petra Pavlic; ustanoviteljica: Občina Lukovica, Stari trg 1,1225 Lukovica,t: 01/729 63 00, jezikovni pregled: Primož Hleng; spletna stran: www.lukovlca.si, e-naslov: rokovnjac@lukovlca.si; produkcija: IR IMAGE, Medvedova 25, Kamnik; trženje oglasnega prostora: IR IMAGE, Medvedova 25, Kamnik; naklada: 2.048 izvodov. Glasilo spada med proizvode, za katere se obračunava 5 % DDV (Zakon o davku na dodano vrednost, Uradni list RS, št. 13/11 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami). Rokovnjač je vpisan v evidenco javnih glasil Ministrstva za kulturo RS pod zaporedno številko 1661 in v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS pod zaporedno številko 380. Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja besedil glede na tehnične in materialne možnosti. Nenaročenih člankov ne honoriramo. Članki v rubriki pisma bralcev in politika niso lektorirani. Na naslovnici: Kersnikova dela pred ostanki gradu Brdo, foto: Kristina Galun. VSEBINA Uvodnik županje 4 Petra Pavlič druga na Atletskem 170-letnica rojstva Janka Kersnika: pokalu Slovenije 23 Sprehod po spominih 6 Zamolčana, prezrta in sramotna bolezen ... Slavnostna prireditev ob občinskem prazniku 8 inkontinenca 24 Dogodki 9 Volitve 25 Društva 13 Obvestila, vabila, politika 30 Intervju s Cirilom Komotarjem 16 Zahvale 33 Prvi šolski dan, september v vrtcu Medo 22 Križanka 34 4 UVODNIK ŽUPANJE fif Rokovnjač Ponovno v šolske klopi, praznovanje občinskega praznika Poletne počitnice in dopusti so za nami, ponovno so se na stežaj odprla šolska vrata, skozi katera je letos prvič vstopilo 82 prvošolčkov. Vse naše učence smo v prvih šolskih dneh skupaj pospremili z dobrimi željami za njihovo varnost ter jim zaželeli uspešno šolsko leto, čim več usvojenega znanja, da bodo pogumni na svoji poti in da bodo sledili svojim sanjam. V nedeljo, 20. novembra, se bomo podali na lokalne volitve. Če se ozrem na dosedanji štiriletni mandat mojega županovanja, lahko rečem, da smo skupaj s sodelavci na občinski upravi in občinskimi svetniki opravili veliko dela. Vsako leto smo v tek spravili številne projekte in mnoge med njimi uresničili, nekateri začeti projekti pa zaradi dolgotrajnih postopkov še bodo. Pri tem smo si ves čas prizadevali tudi za pridobitev finančnih sredstev za izvedbo novih investicij. S tem projekte, ki presegajo finančne zmožnosti našega proračuna, izvedemo veliko lažje. Sama sem se odločila, da se na letošnjih lokalnih volitvah ponovno potegujem za županjo, saj je pred nami še veliko projektov, ki jih želim skupaj s sodelavci uresničiti in s tem obenem še bolj dvigniti kvaliteto bivanja v naši občini. Septembra naša občina praznuje rojstni dan, ki je letos še bolj slavnosten, saj obeležujemo 170-letnico rojstva našega najpomembnejšega rojaka Janka Kersnika. Občinski praznik bomo tudi letos praznovali dostojno, saj so se in se še bodo vse do konca meseca zvrstile številne prireditve in dogodki, ki so obenem priložnost tudi za druženje. Veseli me, da so praznovanje občinskega praznika nadgradila naša društva s številnimi dogodki, kar pomeni, da je v pripravo in izvedbo vseh dejavnosti vpeto veliko številko občank in občanov, ki s svojim delom, energijo in zanosom kažejo pripadnost naši lokalni skupnosti. Devetega septembra smo v Sončni dvorani na Brdu na osrednjem praznovanju z bogatim kulturnim programom nazdravili našemu prazniku ter čestitali letošnjim nagrajencem. Na prav vsakega izmed njih sem izredno ponosna, saj se s svojim delovanjem dnevno razdajajo v številnih interesnih dejavnostih in na področju družbenega življenja. Ker so polni delovnega elana, entuziazma in pozitivnega pogleda na svet in našo družbo, so nam svetal zgled, njihove zasluge za skupnost so kamenčki gradniki za dolgi rok. V nadaljevanju objavljamo moj nagovor ob letošnjem občinskem prazniku. Spoštovani občani, dragi gostje - evropska poslanka Ljudmila Novak, poslanec DZ RS Rado Gladek, svetniki in svetnice, predsedniki KS, predstavniki javnih zavodov in vsi prisotni, toplo pozdravljeni! September, ki po poletnem predahu in družbenem zatišju odpira šolska vrata in nas vse spet kliče na delovna mesta, k novim nalogam, preizkušnjam in izzivom, je v naši občini zaznamovan z občinskim praznikom. Letošnji občinski praznik ima svoj posebni sijaj, ki ga prinaša 170-le-tnica rojstva Janka Kersnika, našega najpomembnejšega rojaka, ki je večplastno zaznamoval naše Brdo in celo dolino Črnega grabna, na prebujenem slovenskem političnem, upravnem in literarno zgodovinskem zemljevidu 19. stoletja. Kot graščak in notar, pomemben politik in pisatelj klasik, pronicljiv intelektualec, ki je s poetično tančico realizma do globin spoznaval slovensko kmečko dušo in malomeščansko nastajajoče podeželsko izobraženstvo, v strankarskih zametkih in vseslovenskem čitalniškem gibanju. Znal je videti človeško veličino malega kmeta in bajtarja, v njegovi pretresljivi borbi za preživetje, zasidranega v tradiciji in veri, do zadnjega diha predanega zemlji in domačiji. Naj bosta to Mačkova očeta ali trdni Planjavec v poveličani realistični podobi. Prvi zametki družabnega življenja sodnikov, adjunktov, kaplanov učiteljev se od- vijajo v domači gostilni, ob političnih debatah, in te literarne osebe imajo v resnici konkretna imena, kar povzdiguje našo zgodovinsko Dolino na novo raven. Združeval je podobo surovega življenja in političnih preigravanj s poetičnim doživljanjem naših planjav in cvetočih košenin. Kersnik živi z nami v vsakem času. Njegova prelepa baročna graščina je tudi v današnjem kompleksu zaščitenih ruševin v našem zgodovinskem spominu zasidrana v vseh generacijah. Postaja markantna turistična točka s plemenitim grajskim pridihom nekdanje veličine. Smerokaz miru in razglednih obzorij, oddiha in meditacije, ki se dopolnjuje z zgodovinskimi podobami, oznakami in zgodbami časa, ki so ga živeli naši predniki. Z veseljem in ponosom ugotavljam, da je ves praznični teden naše občine bogato in domiselno zasnovan, s športnimi, kulturnimi in družabnimi dogodki, v katerih sodelujejo vse generacije. V organizaciji dogodkov sodeluje veliko ljudi, veliko zanesenjaških posameznikov, ki jim je mar za življenje naše Doline, za iskanje in prilagajanje novim nepredvidljivim gospodarskim razmeram. Vsa društva zaslužijo priznanje, vse njihovo delo izkazuje moč in osveščenost civilne družbe. Sodobna tehnologija je omogočila širok spekter dogodkov ob prazniku, za otroke, mladino in odrasle, v glasbi, besedi, knjigi, razstavah. Želim, da bi bili vsi dogodki polno obiskani in navdihujoči. Ob občinskem prazniku seveda pregledujemo tudi kompleksno delo občine. Pri delu smo kljub slabemu finančnemu stanju, s katerim se je začel ta mandat, optimistični; občina redno odplačuje dolg, ki je bil nujen za dokončanje investicij in tako s saniranim finančnim stanjem kot z uspešno izpeljanimi projekti ustvarja podlago za izvajanje nadaljnjih načrtov. V kratkem načrtujemo javno razgrnitev občinskega prostorskega načrta, ki je pomemben razvojni dokument na vseh področjih življenja in dela v občini. Državni organi so glavni akterji, ki sodelujejo, usmerjajo in tudi odločajo o predlaganih prostorskih ureditvah in spremembah namenske rabe zemljišč. Z njimi vseskozi tesno sodelujemo, se usklajujemo in skupaj iščemo za vse sprejemljive prostorske rešitve. Vse to pa od nas zahteva veliko napora in časa, vendar smo že na dobri poti, da plan končno tudi sprejmemo. Dovolite mi, da omenim nekaj najpomembnejših pridobitev od lanskega praznika občine: Največja investicija, ki smo jo letos zaključili, je prav gotovo rekonstrukcija obstoječe telovadnice na OŠ Janko Kersnik Brdo za pridobitev dodatnih 9 učilnic. V nove učilnice so učenci 1. triade sedli v začetku letošnjega šolskega leta. V vrtcu Medo na Prevojah sta se dva oddelka za najstarejše otroke preselila v prvo nadstropje, kjer sta bili učilnici prvih razredov. S tem sta se sprostila dva oddelka v pritličju vrtca, ki sta bila na novo opremljena in odprta za dodatni sprejem 24 otrok nižje starostne skupine. Tudi v Podružnični šoli Krašnja je bil v času poletnih počitnic preurejen del avle v novo učilnico za kombinirani oddelek. Poslovilni objekt v Krašnji je dobil novo dostopno pot, urejeno z odvo-dnjavanjem. Hkrati je bil izdelan oporni zid pod parkirnim platojem in urejena vstopna ploščad pred objektom, v objektu pa bodo nameščeni še paneli za ogrevanje. Zgrajena je bila cesta v območju Turistične cone Drtijščica nad Gradi- september 2022 OBČINSKA UPRAVA 5 škim jezerom. V cestnem telesu se je ustrezno uredilo odvajanje padavinske vode s kanalizacijo in z vodnim zadrževalnikom pred iztokom v potok in jezero. Cesta omogoča dostopnost do Nacionalnega lovskega centra in drugih turističnih objektov, ki so načrtovani na tem območju. Zaključena je obnova vodovodnih sistemov v naselju Lukovica, in sicer na Šolski poti, Mlakarjevi ulici, Poti v Rovca in v Podpeči. Na Šolski poti je bilo še rekonstruirano vozišče z zamenjavo spodnjega ustroja in položitvijo novega asfalta, sočasno pa tudi meteorne kanalizacije, medtem ko je bila obstoječa javna razsvetljava obnovljena in dograjena. V delu naselja Prevoje potekajo investicijsko-vzdrževalna dela za obnovo vodovoda v dolžini 650 m, ki bodo zaključena še v letošnjem letu. Zaključena so gradbena dela pri rekonstrukciji najbolj poškodovanih delov javne ceste Spodnji Petelinjek-Javorje-Log. Posamezni odseki vozišča so sanirani, izdelane so odtočne mulde in meteorna kanalizacija. Sanirane in dograjene so tudi mulde na posameznih odsekih občinskih cest v naseljih Vrhovlje, Spodnje Koseze oziroma Bobovnik, Lukovica na Mačkovi cesti in Brdo pri Lukovici od pokopališča do vo-dohrana. Prav tako je bil saniran del javne poti skozi naselje Koreno z vgradnjo meteorne kanalizacije. Zaključena je rekonstrukcija ceste Čeplje-Znojile, na kateri smo uredili brežine, bankine in padavinske odtoke. Letos načrtujemo še obnovo odsekov na cestah Sp. Peteli-njek-Prevoje, Medija-Blagovica, Zavrh pri Trojanah in v naselju Krajno Brdo. V pripravi je projektna dokumentacija za izgradnjo pločnika ob lokalni cesti med naseljema Prevoje in Vrba. Izvajalec prenove lokalne ceste skozi naselje Rafolče je že začel z gradbenimi deli. Dela se bodo izvajala v dveh fazah in bodo poleg prenove vozišča obsegala še gradnjo pločnika, padavinske kanalizacije in javne razsvetljave, v sodelovanju s podjetjem Elektro Ljubljana pa tudi kabelske kanalizacije za obnovo distribucijskega elektro omrežja. Zaključek prve faze bo v letošnjem letu, druge faze pa v začetku prihodnjega leta. Izdelana je projektna dokumentacija za rekonstrukcijo Gasilske ulice v Šentvidu pri Lukovici, na podlagi katere je tik pred zaključkom javno naročilo za izbiro izvajalca. Tu bosta poleg obnove voziščne konstrukcije zgrajena še pločnik in meteorna kanalizacija, sočasno pa se bo izvedla priključitev večstanovanjskega objekta in gasilskega doma na fekalni kanal. V okviri ureditve Športnega parka v Šentvidu je bilo prenovljeno staro športno igrišče, poleg njega pa je bil zgrajen nov kolesarski poligon, ki je magnet predvsem za mlajšo populacijo. Obnovljen je tudi Razgledni stolp na Rebru, ki se nahaja na Rokovnjaški poti. Stolp vam bo z novo podobo nudil varen vzpon in lepši razgled na širšo okolico. Na vzhodni in severni strani Pungartnikove hiše v Lukovici bomo v jesenskem času uredili prostor za tržnico in parkirna mesta. Začeli bomo z ureditvijo parkirišča, s katerim bomo zagotovili dodatnih 16 parkirnih mest za obiskovalce zdravstvenega doma. Posodobili bomo tudi avtobusno postajališče v Lukovici. V sodelovanju z Direkcijo RS za infrastrukturo nadaljujemo z načrtovanjem in izvajanjem skupnih projektov na regionalni cesti. Dogovorili smo se za ureditev križišča z izvedbo pasu za levo zavijanje v naselje Trnjava; v Spodnjem Petelinjeku bodo hkrati z izvedbo avtobusnega postajališča urejene tudi varne površine za pešce. Označene so bile šolske poti med cestnima prehodoma za pešce v naseljih Prevoje in Šentvid. Investicija izgradnje enostranskega pločnika ob regionalni cesti na Prevojah je zaključena. Na področju kolesarskega prometa je v državno kolesarsko mrežo že uvrščena kolesarska povezava od Želodnika do Trojan, ki bo v večjem delu potekala vzdolž Radomlje. Med prioritetnimi nalogami države in občine pa je vsekakor ureditev štirikrakega križišča med uvozoma v center Lukovice in v območje poslovne cone na jugu, ki se nahaja med regionalno cesto in avtocesto. Na tem območju se namreč načrtuje pozidava z objekti različnih namembnosti in dejavnosti, med drugim tudi stanovanjske soseske, katere investitor je Stanovanjski sklad Republike Slovenije. Da bi bili lažji začetki razvoja te poslovno-stanovanjske cone, v sklopu katere je predvidena tudi izgradnja gasilskega doma, je občina pristopila k načrtovanju in izvedbi nujnih infrastrukturnih ureditev, med katerimi je že omenjena ureditev prometno varnega glavnega križišča in fazna prestavitev osrednjega vodotoka Mlinščica zaradi sprostitve zemljišč za gradnjo. To je le nekaj nalog, ki smo jih na občini zaključili v času od lanskega občinskega praznika. Veliko dela smo opravili, veliko nas ga še čaka. Srčno upam, da bomo uspešno delo nadaljevali v naslednjih letih, v skladu z zastavljeno vizijo. Letošnja družbenopolitična jesen bo zelo pestra. Ves svet se vrti v negotovosti, mir kot največja vrednota ni več samoumeven. Človek kot razumno bitje v svoji evoluciji izgublja orientacijo, brez moralnih vrednot pa ne more preživeti. Zgodovina se ponavlja. Zato nas v vsakodnevnem življenju lahko reši le osebna in družbena odgovornost, za vsak naš korak, za vse odločitve posameznika kot občana in kot državljana. Odgovornost nam nalaga ljubezen do naše dežele, ki je najlepša na svetu in kjer ima tudi naša dolina z bogato zgodovino svoje prepoznavno mesto. Zgodovino pa v vsakem času delamo ljudje. Vsem občankam in občanom iskreno čestitam ob občinskem prazniku, ki je dobil s praznovanjem Kersnikovega jubileja zlat sijaj. Praznujmo ga s ponosom. Srečno! Vaša županja investicije v izvajanju Podpisana je pogodba za rekonstrukcijo najbolj poškodovanega odseka ceste v naselju Zavrh pri Trojanah. Izbrani izvajalec, GP Hribar, d. o. o., mora dela izvesti do konca oktobra 2022, vrednost del znaša 95.970,06 evra z DDV. Začela se je prva faza rekonstrukcije ceste skozi naselje Rafolče. Dela obsegajo gradnjo pločnika, obnovo javne razsvetljave, meteorne kanalizacije, izvedbo kabelske kanalizacije za potrebe gradnje nove transformatorske postaje in celovito obnovo vozišča. Gradbena dela pri obnovi sekundarnega vodovoda na Prevojah pri Šentvidu se nadaljujejo po planu. Investicijo po pooblastilu Občine Lukovica izvaja JKP Prodnik, d. o. o. V letošnjem letu bo izvedena prva faza v skupni dolžini 650 m sekundarnega vodovoda s pripadajočimi hišnimi priključki. Trenutno je izvedeno 250 m sekundarnega vodovoda, rok za dokončanje del je 30. 11. 2022. V izdelavi je projektna dokumentacija za gradnjo pločnika med naseljema Prevoje pri Šentvidu in Vrba. Trenutno se sklepajo predpogodbe za odkupe potrebnih zemljišč, sama trasa pa je bila večkrat predstavljena lastnikom parcel, kjer je predvidena gradnja. Ker gre za strnjeno pozidavo, je treba investicijo umestiti v prostor skladno z možnostmi in željami občine kot naročnika. Občina želi čim prej pridobiti vsa zemljišča, dokončati projektno dokumentacijo in začeti s postopki javnega naročila. Približuje se začetek del pri gradnji širokopasovnega optičnega omrežja na območju občine Lukovica. Dela bodo potekala od vzhoda občine proti zahodu. Opravljen je terenski ogled prvega dela trase od občin- ske meje pri Trojanah do naselja Šentožbolt. Dela bo izvajalo podjetje RUNE Enia, d. o. o. Glede na zemljišča, ki jih predvidena trasa obsega, bodo tudi sklenjene služnostne pogodbe s posameznimi lastniki. Podrobnosti glede terminov in začetka uporabe zgrajene komunikacijske mreže bodo objavljene v naslednji številki glasila Rokovnjač. BESEDiLO iN FOTO: OBČiNSKA UPRAVA Začela se je prva faza rekonstrukcije ceste skozi naselje Rafolče. OBČINSKA UPRAVA Rokovnjač 170-letnica rojstva Janka Kersnika: Sprehod po spominih Letos mineva 170 let, odkar se je 4. septembra na Brdu pri Lukovici rodil pisatelj, pesnik, politik in narodni buditelj Janko Kersnik. Na svoj domači kraj je bil zelo navezan. Ljubil je dolino Črnega grabna. Okolje, v katerem je odraščal, zlasti Brdo z okolico, ga je preželo, zasvojilo, zaznamovalo za vse življenje s svojo barvitostjo, lepoto in toplino. Zato skorajda ni njegovega leposlovnega dela, v katerem ne bi bilo vsaj nekaj pridiha naravnih lepot ter bolj ali manj še danes prepoznavnih opisov okolja, kjer je živel in delal. Zato je bilo kar samoumevno, da je novonastala Občina Lukovica pred 27 leti 4. september, rojstni dan Janka Kersnika, izbrala za svoj praznik. V okviru praznika Občine Lukovica je v četrtek, 8. septembra 2022, na Brdu pri Lukovici potekalo polaganje venca na grob Janka Kersnika ter odkritje prenovljene spominske plošče na gradu Brdo. V Pungartniko-vi hiši v Lukovici pa je potekalo odprtje razstave ob 170-letnici rojstva Janka Kersnika - Janko Kersnik: Sprehod po spominih. Razstavo je postavila Kristina Galun. Pred odkritjem prenovljene spominske plošče na gradu Brdo so se mag. Olga Vrankar, županja Občine Lukovica, Vincenc Dragar, podžupan Občine Lukovice, in Urška Kersnik, pra-pravnukinja Janka Kersnika v spremstvu občinskih svetnikov in Moškega pevskega zbora Kulturnega društva Janko Kersnik Brdo podali na pokopališče za župnijsko cerkvijo Marije Vnebovzete na Brdu, kjer so položili venec na grob Janka Kersnika. Po položitvi venca in prižigu sveče se je delegacija preselila pred grad Brdo, kjer sta županja in Urška Kersnik odkrili prenovljeno spominsko ploščo, ki je vzidana v zid stolpa gradu Brdo. Kulturni program je popestril Moški pevski zbor Kulturnega društva Janko Kersnik Brdo pod vodstvom zborovodje Marka Juterška. »Veliko gradov poznam na Slovenskem, a nobenega ne, ki bi imel lepšo lego in krasnejšo okolico, kakor brdski grad. Kamor se ozreš, prijazne vasi, lepe cerkve in bele ceste, temni gozdovi, zeleni travniki, bogato polje, šumeči potoki, zadaj pa snežno beli Grintovec - zares, to je lep kraj. In prostorni grad sam ... s širokimi hodniki na vseh štirih notranjih straneh, z visokimi dvoranami, starimi slikami - kako razburja to mlado fantazijo,« je v nagovoru ob odkritju spominske plošče povedala županja. S temi besedami je grad Brdo in okolico opisal Fran Levec, literarni zgodovinar in učitelj našega pisatelja Janka Kersnika. Po končanem programu so se vsi odpravili do Pungartnikove hiše v Lukovici, kjer sta Občina Lukovica in Knjižnica Domžale postavili zanimivo razstavo ob 170-letnici rojstva Janka Kersnika - Janko Kersnik: Sprehod po spominih. V kulturnem programu ob odprtju razstave so sodelovale citrarke skupine Sončnice in kitaristi skupine Tempo iz Društva Lipa - Univerze za tretje življenjsko obdobje Domžale ter Tadeja Rode Teran iz Knjižnice Domžale. Odprtja razstave se je udeležila tudi Barbara Zupanc Ober-walder, direktorica Knjižnice Domžale. V nagovoru je županja mag. Olga Vrankar povedala nekaj besed o razstavi in Janku Kersniku: »Deljenje zgodb in pisanje o naši zgodovini je z minevanjem še toliko bolj pomembno, saj s tem ohranjamo in obujamo dogodke, na katere smo že povsem pozabili, nekateri pa jih še niti ne poznajo. Naša okolica je prežeta z zanimivimi zgodbami in izjemnimi ljudmi. Eden takšnih je bil zagotovo naš pisatelj Janko Kersnik. Zato Občina Lukovica 4. septembra obeležuje občinski praznik, saj se je pisatelj rodil na ta dan leta 1852. Kersnikov stari oče po očetovi strani je bil slovenski izobraženec, ugleden in priljubljen gimnazijski profesor Janez Krstnik Kersnik, oče pa sodni uradnik. Materin rod pisatelja izhaja iz kranjsko-nemškega plemstva, nekateri njihovi predniki so bili italijanske krvi. Mladost je zaradi očetovega dela preživljal v Ljubljani, počitnice pa na Brdu pri Lukovici. Zgodaj se je začel zanimati za književnost in pisanje pesmi. Pisateljski talent se je rodil v Kersniku že na očetovem domu. Podobno, kakor je na izjemnega Puškina vplivala njegova varuška Arina Rodionovna, je na Kersnika vplivala rodbinska pestunja Urša Lončar (1795-1889) s Prevoj, ki je s svojim poznavanjem narodnih pesmi, pravljic, pripovedk, vraž in molitvic vzbujala radovednost v mladem Kersniku. V gimnazijskih letih je imel veliko veselje do knjig, zlasti do leposlovnega beriva. Zaradi težav z grščino je dobil inštruktorja Frana Levca, ki ga je uvajal v slovensko književnost in ga spodbujal k pisanju slovenskih in ne nemških pesmi. Zavzemal se je za slovenstvo in imel zato težave z vodstvom šole, ki je bilo nemško usmerjeno. Odpravil se je študirat na Dunaj in pozneje v Gradec, ki je bil bližje domu, saj je imel domotožje. Ves čas je z objavami, podlistki in pismi napadal 6 september 2022 OBČINSKA UPRAVA 7 nemški vladajoči režim.« Zbrane je nagovorila tudi mag. Barbara Zupanc Oberwalder, direktorica Knjižnice Domžale, ki je povedala, da le malo občin v Sloveniji premore toliko ustvarjalcev kot občina Lukovica: »Knjižnica je ustanova, ki je zadolžena za to, da zbira, obdeluje in hrani domoznansko gradivo. To so fotografije, knjige, razglednice in vsi ostali pisni viri, ki so nastali na območju našega delovanja. In, ko tako v naši knjižnici zbiramo ta gradiva, jih je zelo veliko prav iz občine Lukovica. Ob 170-letnici rojstva Janka Kersnika so se v Knjižnici Domžale odločili, da bodo ob tem jubileju pripravili neko večjo zgodbo. Tako so že lani začeli intenzivno zbirati gradivo, ustvarjati zgodbe, ki so vidne na elektronskih portalih. Tudi na spletni strani Knjižnice Domžale si lahko ogledate vse o Janku Kersniku, kjer hranijo izjemno bogato gradivo. Tokrat so se še posebej posvetili gradu Brdo, s tem pa življenju in spominu na Janka Kersnika. Večino fotografij, vidnih na razstavi, je priskrbela Iva Skušek, Kersnikova vnukinja, ki je umrla lani v 97. letu in se je tudi rodila na gradu Brdo. Nekatere razglednice in fotografije pa so iz knjižnih arhivov.« Razstava, ki obsega sedemnajst okvirjev formata A 2, je zelo bogata, opremljena s podnapisi, kaj slike predstavljajo in kdo je na njih. Na hodniku so bila razstavljena risarska dela učencev Osnove šole Janka Kersnika Brdo, ki so jih v stripe po črtici Ponkrčev oča ustvarile učenke pri interesni dejavnosti. V Knjižnici Domžale so se tudi odločili, da v spomin na Janka Kersnika upodobijo klasične karte, kjer so zapisi Kersnikovih del, na temo Kersnika pa so izdali tudi knjižno kazalko. Po nagovorih so si obiskovalci z zanimanjem ogledali bogato slikovno razstavo, marsikdo od njih pa se je spomnil rodbine Kersnik na fotografijah. BESEDiLo: MiRo PiVAR; Foto: Rok Majhenič, MiRo PiVAR Spoštovane občanke in spoštovani občani, vi odločate o porabi proračunskih sredstev občine S septembrom v občini Lukovici uvajamo tako imenovani participativni proračun in z njim prenašamo del odločanja o porabi javnih proračunskih sredstev neposredno v vaše roke. Vse občanke in občane s stalnim bivališčem v občini Lukovica, ki ste dopolnili 16 let, vljudno vabimo, da predlagate projekte, s katerimi bi izboljšali kakovost življenja v krajevni skupnosti. Predloge projektov, ki jih morate skupaj prijaviti vsaj tri osebe, ki niste iz istega gospodinjstva, začnemo zbirati 22. 9. 2022 in jih zbiramo vse do 24. 10. 2022. Vsebina projektov ni omejena in lahko pokriva številna področja, nujno pa je, da je njihova izvedba v pristojnosti Občine Lukovica (na občinskih zemljiščih/infrastrukturi oziroma je lastnik podal pisno soglasje za odstop služnosti Občini Lukovica ali druge pravice posegati v prostor) ter da se ne nanaša na vsebine, ki jih je občina dolžna izvajati v skladu z Odlokom o gospodarskih javnih službah, npr. cestna infrastruktura, javna kanalizacija, javni vodovod itd. Petčlanska komisija bo vse prejete predloge ovrednotila na podlagi enostavnih meril za upravičenost projektov, ki so dostopna na občinski spletni strani, in pripravila sezname za glasovanje. O tem, kateri projekti bodo šli v izvedbo v prihodnjem letu, boste prav tako odločali vi, spoštovane občanke in občani, in sicer od 2. 11. 2022 do 6. 11. 2022 v glavni pisarni Občine Lukovica. Anonimno boste lahko glasoval za največ tri projekte, ki bodo predlagani za izvedbo v tisti krajevni skupnosti (KS), kjer imate stalno bivališče. Občani in občanke se lahko vključite kot prijavitelji projektov in/ali kot volivci, ki glasujete in podprete tiste projekte, ki se vam zdijo najboljši za vašo krajevno skupnost. Občina bo za leto 2023 v proračunu zagotovila 80.000,00 EUR za izvedbo izglasovanih projektov, in sicer: 8.000,00 EUR za projekte na območju KS Blagovica, 1.000,00 EUR za projekte na območju KS Češnjice, 11.000,00 EUR za projekte na območju KS Krašnja, 22.000,00 EUR za projekte na območju KS Lukovica, 18.000,00 EUR za projekte na območju KS Prevoje, 8.000,00 EUR za projekte na območju KS Rafolče, 8.000,00 EUR za projekte na območju KS Trojane in 4.000,00 EUR za projekte na območju KS Zlato Polje. Vrednost posameznega projekta je omejena na minimalno 3.000,00 in maksimalno 5.000,00 EUR z DDV, razen za: • KS Zlato Polje, kjer je vrednost omejena na minimalno 2.000,00 EUR in maksimalno 4.000,00 EUR z DDV ter • KS Češnjice, kjer sta spodnja in zgornja meja projekta omejeni na 1.000,00 EUR z DDV. V septembru bodo v vseh osmih krajevnih skupnostih organizirane tudi javne predstavitve in posveti o participativnem proračunu, na katerih boste prejeli vse potrebne informacije. Posveti bodo potekali: • 26. 9. 2022 od 16.00 do 17.30 na tribuni športnega igrišča v Blagovici za prebivalce KS Blagovica; • 26. 9. 2022 od 18.00 do 20.00 v prostorih KS Trojane, Trojane 6 za prebivalce KS Trojane; • 27. 9. 2022 od 16.00 do 17.30 v večnamenskem prostoru poslovilnega objekta, Češnjice 8 za prebivalce KS Češnjice; • 27. 9. 2022 od 18.00 do 20.00 v Društvenem domu Krašnja, Krašnja i f\ vr ODLOČAMO || ^P W SKUPAJ! J^L f PARTICIPATIVNI PRORAČUN OBČINE LUKOVICA m 14 za prebivalce KS Krašnja; • 28. 9. 2022 od 16.00 do 17.30 na tribuni športnega igrišča v Podgori pri Zlatem Polju za prebivalce KS Zlato Polje; • 28. 9. 2022 od 18.00 do 20.00 v Kulturnem domu Janka Kersnika v Lukovici, Stari trg 1 za prebivalce KS Lukovica; • 29. 9. 2022 od 16.00 do 17.30 v brunarici športnega igrišča Rafolče za prebivalce KS Rafolče; • 29. 9. 2022 od 18.00 do 20.00 v Kulturnem domu Antona Martina Slomška v Šentvidu pri Lukovici, Veidrov trg 4 za prebivalce KS Prevoje. Celoten postopek, skupaj z merili za upravičenost projektov, obrazcem za prijavo projekta in ostalimi pomembnimi informacijami je objavljen na spletni strani www.lukovica.si. Na spletni strani bomo sproti objavljali tudi vse novice, rezultate in druge informacije o izvajanju partici-pativnega proračuna, zato vabljeni, da jih spremljate. Prepričani smo, da imate veliko odličnih idej, ki bodo prispevale k še prijetnejšemu in še bolj kakovostnemu življenju v naši občini. Vsak projekt in vsak glas šteje, zato vljudno vabljeni k sodelovanju! PREDLAGAJ - GLASUJ - SPREMLJAJ! Besedilo: občinska uprava OBČINSKA UPRAVA Rokovnjač V Lukovici s slavnostno prireditvijo in podelitvijo županjinih priznanj počastili občinski praznik Praznik Občine Lukovica so letos obeležili že sedemindvajsetič. V Sončni dvorani na Brdu se je zbralo veliko ljudi. Mnogi so prišli zaradi letošnjih prejemnikov županjinih priznanj, ki so dokaz, da so kraji v občini Lukovica polni življenja in prizadevanj za dobre stvari, ki v življenju štejejo. Ponosni so lahko na te ljudi, ki so polni delovnega elana, entuziazma in pozitivnega pogleda na svet in družbo v občini Lukovica kot tudi širše. Ljudi, ki združujejo in povezujejo in ki ne znajo reči ne. V petek, 9. septembra 2022, je v Sončni dvorani v Brdu pri Lukovici potekala osrednja prireditev ob občinskem prazniku Občine Lukovica. Letos obeležujejo sedemindvajseto leto od nastanka občine. Obiskovalce prireditve je pred vhodom v dvorano pričakala Godba Lukovica pod vodstvom dirigenta Danijela Leskovica. Prišli so tudi praporščaki društev in organizacij iz občine Lukovica. Slavnostne prireditve so se udeležili županja mag. Olga Vrankar, evropska poslanka Ljudmila Novak, poslanec Državnega zbora RS Rado Gladek, podžupan Občine Lukovica Vincenc Dragar, predsedniki krajevnih skupnosti, predsedniki ter člani organizacij in društev, ki delujejo na območju občine Lukovica, ter občani. V kulturnem programu so sodelovali učenci Osnovne šole Janka Kersnika Brdo pod mentorstvom Danice Dolar, ter Stanko in Maša Pelc, ki sta v dramskem dialogu uprizorila osrednjega junaka iz Kersnikove knjige Rokovnjači. Po proslavi so za veseli del s svojimi všečnimi melodijami v uro trajajočem koncertu poskrbeli Prifarski mu-zikanti. Proslavo je povezovala Helena Urbanija. V slavnostnem nagovoru je županja Občine Lukovica mag. Olga Vrankar poudarila pomen občinskega praznika, ki letos nosi poseben sijaj, ki ga prinaša 170-letnica rojstva Janeza Kersnika, našega najpomembnejšega rojaka, ki je večplastno zaznamoval naš kraj in celotno dolino Črnega grabna na prebujenem slovenskem političnem, upravnem in li-terarno-zgodovinskem zemljevidu 19. stoletja. V nadaljevanju je županja predstavila pomembne občinske projekte ter izpostavila plemenite lastnosti občank in občanov, ki so na letošnji slovesnosti prejeli župa-njina priznanja. Poudarila je, da so jim dolžni izkazati priznanje in zahvalo, saj so nenadomestljivi, njihove zasluge za skupnost so kamenčki gradniki za dolgi rok. Dobitniki županjinih priznanja: • Pohvalo županje je prejela Ana Marija Burja, ki je v lanskem letu ma-turirala na Gimnaziji in srednji šoli Rudolfa Maistra v Kamniku. Zdaj zaključuje prvi letnik Pedagoške fakultete v Ljubljani, smer Predšolska vzgoja. • Pohvalo županje je prejela Ana Stoschitzky, in sicer za izjemen učni uspeh, diplomo Summa cum laude, saj je pridobila magistrski naziv akademske glasbenice oboistke. • Županjino priznanje - bronasto medaljo za Naj prostovoljca za leto 2021 je prejel župnik Bernard Rožman, saj je s svojim prostovoljnim delom in podarjenim časom oskrbovancem Doma upokojencev Domžale polepšal številne dni in prenekatere trenutke, upravlja pa tudi zahtevno delo štirih župnij, Brdo, Zlato Polje, Češnjice in Krašnja. • Županjino priznanje - bronasto medaljo za dolgoletno prizadevno delo na področju kulturnega in družbenega življenja ter dela v Občini Lukovica je prejel Bojan Andrejka. • Županjino priznanje - bronasto medaljo za dolgoletno prizadevno delo na področju bralne kulture v Občini Lukovica je prejela Kristina Galun. • Županjino priznanje - plaketo za dolgoletno prizadevno delo na po- dročju družbenega in društvenega življenja in dela je prejelo Društvo upokojencev Lukovica. • Županjino priznanje - plaketo za desetletno delovanje na področju turizma in promocije občine Lukovica je prejelo Turistično društvo Sveti Vid. • Županjino priznanje - plaketo za dolgoletno prizadevno delo in razvoj gasilske dejavnosti v občini Lukovica je prejela Gasilska zveza Lukovica. • Županjino priznanje - plaketo za dolgoletno uspešno delo podjetja in razvoj podjetništva v občini Lukovica je prejelo družinsko podjetje Burja, d. o. o., iz Krašnje. Vsem dobitnikom priznanj iskrene čestitke! Za bolj veseli del so po podelitvi priznanj in plaket poskrbeli Prifarski muzikanti, ki s svojimi všečnimi melodijami razveseljujejo občinstvo po vsej Sloveniji že 34 let, skoraj toliko pa so izdali tudi ploščkov. BESEDiLo: MiRo PiVAR; Foto: Andraž GREGORič 8 september 2022 DOGODKI 9 90 let Jelke Markovšek Tretji petek, v sončnem avgustovskem popoldnevu, smo se predstavnice KORK Blagovica - Češnjice skupaj z županjo Olgo Vrankar podale na pot z namenom, da obiščemo našo slavljenko Jelko Markovšek. Dva dni pred našim obiskom je obrnila 90. list v svoji bogati knjigi življenja. Pot nas je vodila skozi vas Zgornje Loke na hribček, kjer se odpre čudovit razgled na slikovito blagoviško dolino in okoliške hribe. Tu stoji s cvetjem in zelenjem obdana družinska hiša, kjer domuje gospa Jelka, vsem domačinom poznana kot učiteljica Jelka! Vesela in s širokim nasmehom na obrazu nas je sprejela na pragu ter prijazno povabila v hišo. Kakor je navada ob takih obiskih, je slavljenki najprej čestitala županja, ki ji je v imenu občine Lukovica izrekla čestitke ter izročila velik šopek rož. Sledile so čestitke predstavnic KORK Blagovica - Češnjice, ki smo ji podarile »košarico zdravja«. Med našim obiskom je bila pri njej hčerka Irma, ki živi v Šentvidu pri Lukovici. Mamo redno obiskuje in ji po potrebi pomaga. Posedli smo se za bogato obloženo mizo, za katero je poskrbela Irma, in kmalu je stekel prijeten in sproščen pogovor. Vsi zbrani smo se, s slavljenko Jelko na čelu, sprehodili skozi njenih devet desetletij. Na koledarju je pisalo 16. 8. 1932, ko se je v Šentvidu pri Lukovici rodila Jelka, kot prvi otrok od sedmih, mami Polonci in očetu Martinu. Atek Martin, tako so ga klicali, je imel strojarno kož in trgovino z usnjem. Poznan je bil daleč naokoli. Ko je Jelka zaključevala drugi razred, se je začela vojna. Po končani vojni vihri je v Domžalah obiskovala gimnazijo. Šolanje je nadaljevala na učiteljišču v Ljubljani in postala mlada učiteljica. Leta 1953 je nastopila prvo službo na Češnjicah nad Blagovico. V njenih očeh se pojavi poseben lesk, ko nadaljuje s pripovedovanjem: »Hkrati sem poučevala otroke od prvega do tretjega razreda. Otrok je bilo veliko in zaradi prostorske stiske je bilo včasih težko izvajati pouk. Pouk smo imeli tudi ob sobotah. Otroci so v šolo prihajali peš in nekateri so hodili tudi po eno uro. Učilnica je bila skromno opremljena, imela je veliko črno tablo in lesene klopi s sedežnim delom za otroke. Na urniku smo imeli slovenščino, računstvo, prirodopis, glasbo in telovadbo. Telovadili smo na dvorišču, kjer smo se igrali različne igre. Otroci so bili skromni in vajeni trdega dela, ker so morali po šoli pomagati doma na kmetiji. Nekateri so živeli v družinah s težkimi življenjskimi zgodbami. Kljub težkim časom je bilo lepo, saj smo bili mladi, polni energije in upanja,« se nasmehne ob misli na preteklost. Nekaj let je učila tudi v šoli na Krtini pri Dobu, nato pa jo je leta 1960 učiteljska pot pripeljala v Blagovico, kjer je poučevala do upokojitve. S poroko z možem Tonetom je svoj dekliški priimek Andrejka spremenila v priimek Markovšek. V zakonu sta se jima rodila sin Matjaž in hčerka Irma. Nekaj let so živeli v zgornjih prostorih blagoviške šole, nato pa so se preselili v Zgornje Loke, kjer so zgradili novo hišo. Čez leta sta postala ponosna babica in dedek Kristjanu in Patriciji. »V času mojega poučevanja smo bili učitelji precej bolj cenjeni kot danes,« se naša sogovornica spominja učiteljskega poklica in nadaljuje: »Predstavljali smo avtoriteto. Vedno sem se trudila biti pravična in razumevajoča, hkrati pa tudi stroga, saj sem želela svoje učence čim več naučiti in jim privzgojiti dobre delovne navade!« Gospa Jelka je bila tudi pedagoška vodja podružnične šole v Blagovici. Ves čas je živela ter delala s krajem in za kraj. Z učenci je vedno sodelovala na raznih proslavah in prireditvah. Bila je aktivna tudi v krajevni skupnosti, v gasilskem društvu in prva tajnica v KORK Blagovica. Ko se je upokojila, se je pridružila Društvu rokodelcev Moravške doline ter obiskovala tečaj nemškega jezika na Univerzi za tretje življenjsko obdobje. Tudi ročna dela ji niso bila tuja. Njeni spretni prsti so se lotili pletenja, vezenja in kvačkanja prtičkov. Leta 2011 je postala vdova. Bolezen je za vedno iztrgala iz družinske srede skrbnega moža, očeta in dedka. A življenje gre svojo pot naprej in danes živi pod isto streho z vnukom Kristjanom, ki si je s svojo družino ustvaril dom v zgornjem nadstropju hiše. Jesen življenja preživlja v počasnem in umirjenem ritmu ter si krajša čas z reševanjem križank in branjem knjig. Kljub visokim letom še vedno sama skrbi zase in za svoje gospodinjstvo. Če pa potrebuje pomoč, ji z veseljem pomagajo domači. Najbolj jo osrečujejo obiski najdražjih, zlasti vnukov z družino. Poseben navdih in vir zdravja pa ji prinesejo pravnuki ter druženje z njimi. Ob zaključku obiska smo se gostiteljici zahvalili za lep sprejem, prijeten klepet in postrežbo. Poslovili smo se z iskreno željo, da ji nadaljnje življenje podari še veliko lepega, predvsem pa trdnega zdravja in srečnih dni v krogu dragih ljudi. BESEDiLo: Malči Leveč; Foto: Irma Markovšek Na Matijevem griču je bil Art-Mjau bazar, sledijo garažna razprodaja igrač in otroške opreme ter dobrodelni kostanjev piknik Sobota, 10. septembra, je prinesla lep dan - ne le s sončnim dopoldnevom, ampak tudi z dobrodelnim bazarjem unikatnih (rokodelskih) izdelkov, ki je bil na Matijevem griču, novi lokaciji ob Gradiškem jezeru, kjer se bodo odslej pod novim prireditvenim šotorom odvijali še številni podobni dogodki - vsi z dobrodelno noto in za vse starostne skupine. Sobotni dogodek, ki so ga organizatorji - Zavod Vrba in Sonce, Zavod D-Frend in Daša's Pottery - poimenovali Art-Mjau bazar, je tako obiskovalcem ponudil keramične izdelke Daša's Pottery, leseni nakit Woodco, trakove za lase Bushka, ekoslikanice ter uokvirjene ilustracije različnih ilustratorjev, ki sta jih za dober namen podarila (Krašnjana) Alenka Lena in Tomaž Klopčič. Na dogodku, ki je trajal le tri ure, so tako zbrali skoraj 300 evrov, ki jih bodo organizatorji v celoti namenili za zdravstveno oskrbo brezdomnih muck v oskrbi Društva za zaščito živali Novo mesto. Tokrat za do- lenjsko društvo, ker je do njih prišla vest, da je stanje z brezdomnimi mucki v tej slovenski regiji v zadnjem času še sploh 'akutno' in da se na cestah znajde vse več mačjih mladičev, ki žal ne preživijo. Izdelke, ki niso bili prodani na bazarju, pa je še vedno mogoče kupiti oziroma jih naročiti prek Facebook strani dogodka: www.facebook.com/DOBRO-DELNIARTMJAU. Prihodnji dogodki bodo, obljubljajo organizatorji, prav tako vsi vključevali dobrodelno noto, že z naslednjima dvema pa bodo zbrana sredstva namenili za otroke iz rejniških in socialno ogroženih družin ter za otro- 10 DOGODKI ke iz Mladinskega doma Malči Belič. Naslednji načrtovan dogodek bo tako dobrodelna garažna razprodaja igrač in otroške opreme, ki je predvidena v soboto, 1. oktobra, med 10. in 14. uro (zainteresirani za prodajo rabljenih stvari se lahko oglasite na lena@d-frend.org ali Tomažu na 070 812 242), sledi pa še dobrodelni kostanjev piknik, kot ga je Zavod Vrba in Sonce pripravil že lani in na katerem so s pečenim kostanjem zbrali več kot 700 evrov, ki so jih v celoti namenili Mladinskemu domu Malči Belič, otroke iz doma pa seveda tudi brezplačno pogostili in jim nudili celodnevno izkušnjo sankanja po slami ter skakanja v slamnati bazen. Podobne otroške igre, obenem pa tudi delavnico brazilskega ju-jitsa v izvedbi domžalske šole Gracie Barra, in delavnico izdelave glinenih izdelkov na vreteno v izvedbi studia Biskvit, pripravljajo tudi za letošnji kostanjev piknik, ki bo v soboto, 8. oktobra, med 10. in 17. uro. Toplo vabljeni na Matijev grič ob Gradiškem jezeru! BESEDiLo: Alenka Lena KLOPčič; Foto: A. L. KLopčič iN Daša Kogoj Na vasi je lepo, ko na kanalu pod lipo zapojo Kako hitro teče čas, smo lahko ugotovili na tokratnem že 16. srečanju ljudskih pevcev Na vasi je lepo, ko na kanalu pod lipo zapojo, saj so od zadnjega druženja minila že štiri leta. Na prvo soboto v septembru se je popoldansko druženje starih prijateljev in znancev, predvsem pa prijateljev lepe slovenske narečne besede in izvirnih lokalnih napevov začelo pod lipo v središču Krašnje. Povezo-valka programa Mojca Avbelj Korošec je zbranim poleg ostalega povedala tudi, da je februarja letos sklenila pot življenja Vera Beguš, ki ni bila samo ustanoviteljica in dolgoletna predsednica Kulturnega društva Fran Maselj Podlimbarski, ampak tudi gonilna sila ter neusahljiv vir idej in neumorna kulturna ustvarjalka. Njeno delovanje na področju kulture ter njeno neustavljivo in predano raziskovanje preteklosti ter ob tem oživljanje in ohranjanje kulturne dediščine, ne bodo nikoli pozabljeni. Saj je tako v domačem društvu, v domačem kraju ter širše, s svojim delovanjem pustila neizbrisen pečat. Z globokim spoštovanjem do njenega dela in ustvarjanja želijo člani KUD Fran Maselj Podlimbarski z delom in ustvarjanjem v društvu nadaljevati, zato so v maju izvolili novo vodstvo. Priznajo, pri nekaterih stvareh se sem in tja še lovijo, a močno verjamejo, da jim bo z dobro voljo in medsebojnim sodelovanjem uspelo. Pozdravni govor je imela predsednica KUD FMP Krašnja Romana Močnik Žavbi. In tako smo pod lipo prisluhnili pesmima Sijaj, sijaj sončece in Tam v Štajerski deželi v izvedbi vseh nastopajočih zborov in tudi tistih, ki so se zbrali, da bi prisluhnili ubranemu petju ljudskih pesmi. Pevsko druženje se je nadaljevalo v dvorani, kjer smo prisluhnili mešani skupini ljudskih pevcev iz Krašnje, ki jo je vse do prejšnjega leta vodila Magda Kreft, ki je žal tudi preteklo leto za vedno odšla iz naše sredine. Naslednji so bili ljudski pevci iz Blagovice. Ljudske pevke iz Ponikve pri Žalcu so navdušile tako s petjem kot gledališkim vložkom in zato požele močan aplavz. Sledil so člani kvarteta Zvon iz Rašice pri Velikih Laščah, tokrat z novo močjo in to žensko, gospo Tanjo, ki ima dvojno vlogo, je namreč pevka in pevovodkinja. Iz Vidma pri Ptuju so prišle ljudske pevke Folklornega društva Lancova vas. Kot zadnja nam je to popoldne zapela moška skupina ljudskih pevcev iz Krašnje. Spodbudne besede je pred zaključkom nastopov in podelitvijo spominskih daril spregovorila še županja Občine Lukovica mag. Olga Vran-kar, ki ni mogla skriti navdušenja pri ohranjanju ljudskega izročila in da se v Krašnji ohranja kulturna dediščina. Takšna in drugačna pričajo tudi preužitkarice, ki so med nastopi poslušale in pletle. Verjetno so se spominjale dni, ko so pletli po domovih in tudi kakšno ljudsko zapeli ter se obenem imeli lepo in nekaj zaslužili. Ponovno je zadonela skupna pesem vseh zborov in nato se je druženje nadaljevalo v spodnjih prostorih doma ob sproščenem pogovoru, dobri hrani in pijači in pesmi, kako naj bo le drugače za zbrano družbo pevcev in pevk. Besedilo iN foto: Drago Juteršek september 2022 DOGODKI 11 Državno prvenstvo v trialu ponovno v organizaciji AMD Lukovica Potem, ko so odšli z moto kros prog Avblji, Andrejka, Cerarjevi, Juhant, Juvan, Urbanija in drugi člani, lahko bi rekli zlate generacije takrat AMD FAM Lukovica, je vonj po bencinu v društvu za kratek čas zamrl. Ni pa zamrlo delo v društvu, saj so pripravili številna izobraževanja na področju prometa in akcij varnosti v prometu. Na odprtem državnem prvenstvu Slovenije v trialu, ki je bilo v organizaciji AMD Lukovica izvedeno v AMZS Centru varne vožnje na Vranskem v soboto, 27. avgusta 2022, se je pokazalo, da tekmovalci AMD Lukovica še vedno segajo po prvih mestih, le da tokrat v drugi panogi. Tokrat jo je organizatorjem zagodlo vreme, saj so morali predvidenih pet voženj zaradi hujšega naliva s točo odpovedati peto vožnjo in so tako so za uvrstitev veljale štiri vožnje. Število tistih, ki ne podpirajo samo moto športa, ampak tudi druge športe, je vse manjše, zato so organizatorji toliko bolj hvaležni AMZS, Občini Lukovica in Avto Kvedru Lukovica za pomoč pri izvedbi tekmovanja. Pri zanimivem in atraktivnem moto športu, kot je trial, je dobro vedeti, da so za odprto državno prvenstvo kategorije drugačne (člani, ženske, mladinci in otroci ter da se državno prvenstvo v članski in ženski kategoriji razglasi, če je na koncu prvenstva uvrščenih vsaj šest (6) voznikov), Državno prvenstvo v kategoriji mladinci in otroci se razglasi, če so na koncu prvenstva uvrščeni vsaj trije (3) vozniki. Če je v katerem izmed razredov uvrščenih manj voznikov, razred ni veljaven. V 2022 so doslej nastopile le tri ženske in ni pričakovati, da jih bo na naslednjih tekmah kaj več, torej ne bo državne prvakinje. Sicer so se na tokratni tekmi uvrstili takole: pri moških je zmagal Severin Sajevec drugi je bil Silvester Pavlovič in tretji Milne Kyle. DP mladinci: prvi Luka Ožbolt, drugi Jernej Žvan in tretji Lovro Kveder. Pri otrocih je prvo mesto pripadlo Lovru Setnikarju in drugo Svitu Sajev-cu. Razveseljivo je dejstvo, da je število tekmovalcev AMD Lukovica v tej zvrsti moto športa v porastu. BESEDiLO iN FOTO: DRAGO JuTERŠEK AMD Lukovica skrbi za varnost otrok Pod okriljem matične avto-moto zveze se je AMD Lukovica tudi letos vključila v akcijo Še 365 dni! V Avto-moto zvezi Slovenije varnosti otrok, eni najbolj ranljivih skupin udeležencev v prometu, namenjamo veliko pozornosti. Skrb za otroke v cestnem prometu je tudi ena od prioritet varnosti cest na svetovnem, evropskem in slovenskem ozemlju. Ena od aktivnosti, s katerimi želimo doseči, da bi bilo čim manj otrok udeleženih v prometnih nesrečah, je ozaveščevalna akcija Še 365 dni! Po različnih slovenskih krajih v sodelovanju z avto-moto društvi in klubi ter policijo v dneh pred začetkom in v prvih dneh novega šolskega leta opozarjamo, da se otroci vračajo na šolske poti. Maskoti Anja in Zdravko z odštevanjem dni do začetka pouka (Še 3 dni, Še 2 dni, Še 1 dan) mimoidoče in voznike opozarjata, čez koliko dni se začne pouk, ključno sporočilo AMZS pa je povezano s prvim šolskim dnem, ko maskoti z napisom Še 365 dni!, vse udeležence v prometu in tudi pristojne institucije opominjata, da je treba za varnost otrok v prometu skrbeti vse dni v letu, ne le na prvi dan ali prvih nekaj šolskih dni. V petek 2. septembra 2022, smo člani AMD Lukovica med 7.30 in 8.00, v sodelovanju z AMZS in Policijsko postajo Domžale, na križišču z Dunajsko cesto pred Vrtcem Medo na Prevojah, opozarjali mimo vozeče voznike na prihajajoči začetek pouka. Na povabilo za udeležbo na akciji sta se odzvala županja Občine Lukovica mag. Olga Vrankar in podžupan Vinko Dragar. Iz Vrtca Medo so se akciji pridružili vodja vrtca Barbara Knap in dve vzgojiteljici s svojima skupinama otrok. Akcija na Prevojah je lepo uspela. V 30 minutah, ko smo stali ob cesti, se je mimo peljalo veliko voznikov. Mnogi so pozdravili našo aktivnost. Marko in Anja, maskoti AMZS, sta popestrili dogajanje, razveselili vrtčevske otroke in z napisi na tablah opozarjali voznike na začetek pouka. Policist je otrokom najprej predstavil pravila obnašanja ob prečkanju ceste in jih nato še ponovil. Otroci so lepo sodelovali, dvignili roko, pogledali levo in desno in nato stopili na prehod za pešce. Preden smo se razšli, so vodja vrtca in vzgojiteljici poudarile, da bi morali akcijo večkrat ponoviti, tudi med šolskim letom. BESEDiLO iN FOTO: TOMAŽ ANDREJKA 12 DOGODKI mm Rokovnjač Šesti festival čebelarske pesmi na Brdu pri Lukovici Organizatorji šestega festivala čebelarske pesmi so se ozirali v nebo, saj je tudi tokratni festival potekal pod milim nebom, a na srečo in za nekatere tudi na žalost brez padavin. Da je festival pridobil na veljavi, priča tudi število prijavljenih zborov, saj se jih je prijavilo kar 10, žal sta dva zaradi zdravstvenih razlogov morala ostati doma, a je bilo kljub temu lepega petja obilo. Tako smo v petek, 2. septembra 2022, prisluhnili glasovom skupin in zborov, ki so nam tokrat zapele. Kot je povedala povezovalka program Barbara Dimc, je pevsko druženje dokaz, da Slovenci ohranjamo kulturno dediščino tudi s petjem, kajti pesem nas združuje in povezuje, kot čebelarstvo, ki je neke vrste poezija kmetijstva. Petje, pesem in skladbe nas spremljajo povsod, pa naj si bodi v avtu, pod tušem, pri nedeljskem kosilu, ob delu v pisarni, na koncertih, festivalih ... skratka povsod na vsakem koraku. Skoraj si ne znamo predstavljati dneva v tišini. Pred nastopi pevskih skupin so nam spregovorili predsednik ČZS Boštjan Noč, za katerega je bilo rečeno, da ima v rokavu še polno idej, podpredsednik ČZS Marko Alauf, ki bdi z ostalimi sodelavci ČZS nad organizacijo festivala, ter županja Občine Lukovica mag. Olga Vrankar. Zapeli so nam pevci in pevke Mešane pevske skupine dr. France Prešeren iz Breznice, Ženski pevski zbor Večernica iz Ajdovščine, Ženski pevski zbor Strmica DU Rožna dolina, Ljudske pevke Predice iz Kamnika, Komorni moški zbor ČZS, Vokalna skupina Žarek iz Murske Sobote, Moški pevski zbor Janko Kersnik iz Lukovice in Mešani pevski zbor Izpod Svete gore. Sledila je še podelitev zahval, ki so jo prejeli vsi glavni akterji pri zborih, torej predsedniki zborov ali pevovodje, nato pa so zbori skupaj zapeli še Slakovega Čebelarja. Druženje se je nadaljevalo v prostorih Gostišča Čebelica, kjer jih je poleg ostalega čakal še šmorn, posladkan s slovenskim medom. Do srečanja na 7. festivalu naj velja čebelarski pozdrav: Naj medi. BESEDiLO iN FOTO: DRAGO JuTERŠEK 29. srečanje planink in planincev PD Domžale na Mali planini Že 29 let je zadnja nedelja v avgustu tradicionalno rezervirana za srečanje planink in planincev PD Domžale pred Domžalskim domom na Mali planini. Tako so se v nedeljo, 28. avgusta, zbrali planinci in planinke PD Domžale ter prijatelji gora, da obeležijo svoje srečanje skupaj s prijatelji in prijateljicami gora iz drugih planinskih društev. Da je to srečanje nekaj posebnega, dokazujejo člani, ki se na pot odpravijo peš in to celo iz Krašnje. Stalnica druženj so vsekakor člani Moškega pevskega zbora Janko Kersnik, ki vsa ta leta na prireditvi s petjem polepšajo prireditev. Vsem, ki so kljub slabi vremenski napovedi prišli na vsakoletno srečanje, se je v uvodu srečanja zahvalila predsednica društva Helena Kermauner, nato pa je že zazvenela pesem fantov in mož Moškega pevskega zbora Janko Kersnik iz Lukovice. Sledile so besede gospodarja doma Jerneja Grada, ki je naštel vsa dela, ki so jih opravili in tudi dela, ki jih še čakajo, ter povabil v pomoč pri obnovi in vzdrževanju tudi mlajše moči. Prisluhnili smo še dvema pesmima pevcev MPZ Janko Kersnik ter zaključnim besedam predsednice Helene, ki je omenila, da bo v prihodnjem letu praznovanje 70-letnice doma na Mali planini in 30-letnice druženj, zato bo v prihodnjem letu že tako bogati utrip PD Domžale še bogatejši. Že letos so namreč pripravili dva vodena pohoda do doma in družinski tabor, ki je namenjen hoji v gorskem svetu in obenem spoznavanju njegovih značilnosti ter naravnih posebnosti in kulturne dediščine Velike planine. Sicer je tudi drugače utrip v domu in okolici pester tako med tednom, posebno pa še za vikend. Da v dolino nismo odšli lačni, sta poskrbela Alenka in Lojze Ovijač. Za vse tiste, ki so jih zasrbele pete in si zaželeli plesa, pa je poskrbel Ansambel Gregorja Kobala. Če je bilo letos zaradi vremena manj obiska, ga po zagotovilih predsednice pričakujejo v jubilejnem letu veliko več, kar bi bilo lepo. BEsEDiLO iN FOTO: DRAGO JuTERŠEK september 2022 DRUŠTVA 13 Jesenska strokovna ekskurzija DPŽ Lukovica V ponedeljek, 5. septembra, smo se odpravile na ekskurzijo proti Dolenjski. Najprej smo se ustavile v Višnji Gori na dobri kavici v kavarni, ki je v Hiši Čebel. Naša naslednja postaja je bila v Grosupljem pri župniku Martinu Golobu. Ta nas je lepo sprejel in popeljal v novo cerkev sv. Mihaela, ki stoji ob stari cerkvi. Opisal nam je njeno zgodovino. Zgrajena je bila leta 1972 in je prva moderno oblikovana cerkev v Sloveniji. Zunanjost spominja na trup ladje, njena največja posebnost pa je mozaik Kristusa Odrešenika, ki je delo patra Marka Ivana Rupnika. Bilo je zelo zanimivo in poučno. Nato smo se odpeljale proti Litiji do rudnika Sitarjevec. Tu smo dobile čelade in se odpravile v rov, kjer je bilo samo 10 °C in zelo vlažno. Vodič nam je pokazal stare predmete, ki so jih uporabljali pri rudarjenju, različne vrste kamnin, ogledale smo pa si tudi kratek filmček o zgodovini rudnika. Tudi tu je bilo zelo zanimivo. Ker smo bile blizu Šmartnega pri Litiji, smo se odpeljale še tja in si ogledale farno cerkev sv. Martina, zgrajeno v neogotskem slogu. Ta spada med največje cerkve v Sloveniji z dvema zvonikoma, ki sta visoka 60 m. Zanimiva je njena zunanjost, saj je obložena z opekami, ki jih je več kot milijon. Tu je svojo pot začel župnik Golob. Zgodovino te cerkve pa nam je podal njen župnik Marko Mohor Stegnar, ki izhaja iz kraja Turnše pri Dobu. Po tem ogledu smo šle na dobro pozno kosilo ter si izmenjale vtise z ekskurzije in zadovoljne odšle domov. Vso ekskurzijo je vodila vodička Zdenka, ki je domačinka, ki se ji lepo zahvaljujemo za zanimivo in dobro vodenje. BESEDiLo: Sonja Jarc; Foto: DPŽ LuKoviCA Upokojenci smo obiskali Belo krajino in Koroško Korona je v našem društvu prinesla nekaj sprememb. Običajno izletov v poletnih mesecih nismo imeli. Letos pa smo načrtovali izlete v juniju, juliju in avgustu. Tako smo se junija odpeljali v lepo Belo krajino. Najprej smo se ustavili v Rosalnicah pri Mojci Kramarič v Hiši dobrega kruha. Tam so nam pripravili dobro malico z domačimi specialitetami. Tudi za sladko je bilo poskrbljeno, saj je gospa Mojca znana po pripravi dobrega peciva. Ko smo se malo okrepčali, nam je gostiteljica pokazala pripravo belokranjske pogače. Zgovorna in zabavna Mojca je na nas naredila močan vtis. Čas pri njej je hitro minil in morali smo naprej. V tem kraju smo si ogledali še romarski kompleks Tri fare, ki ga sestavljajo tri gotske cerkve, ki so postavljene druga ob drugi. Zgodovina teh cerkva ni čisto pojasnjena, zaradi izgubljenih dokumentov o gradnji. Nekateri viri pravijo, da so jih postavili vitezi templarji v drugi polovici 12. stoletja. Iz Rosalnic smo se odpeljali v Radovico, kjer smo se ustavili v šoli Brihtna glava in za eno uro postali učenci iz časov okoli leta 1950. Stroga učiteljica nam je pripravila zanimivo uro, pri kateri smo morali pokazati znanje risanja, poznavanje Bele krajine in petja. Kljub strogosti učiteljice smo se pošteno zabavali in na koncu prejeli spričevala. Eni boljša, drugi slabša, tako kot v vsaki šoli. Po izobraževanju nas je v gostilni Bajuk čakalo dobro kosilo. Zaigrali so nam tudi na harmoniko, mi pa smo zraven zapeli in malo zaplesali. Na poti domov smo si ogledali še turistični Podzemelj. V juliju smo se odpravili na Koroško. Jutranjo kavico smo spili ob Velenjskem jezeru, ki se iz leta v leto vse bolj turistično razvija. Na obali jezera smo pod vodstvom Jelke opravili naš jutranji migi-migi, pa še zapeli smo zraven. Nato smo se odpeljali proti Libeličam. Tam nas je čakala lokalna vodička, ki nas je najprej peljala na ogled cerkve sv. Martina. Poleg cerkve je edina ohranjena slovenska kostnica. Nato smo se odpravili proti staremu župnišču, kjer je muzej. V njem je dobro ohranjena črna kuhinja. V prvem nadstropju smo si lahko ogledali staro učilnico in razstavljen propagandni material iz časov plebiscita. V Libeličah je zelo lep muzej starega kmečkega orodja z opisom kmečkih del in življenja na kmetiji. Z veseljem smo poslušali vodičko, saj je velikokrat med razlaganjem uporabila koroško narečje. Dobro kosilo smo imeli na razglednem kmečkem turizmu, kjer smo uživali v domači koroški hrani. Dan smo zaključili s sprehodom okoli Ivarč-kega jezera. Nato pa smo se zadovoljni in polni lepih doživetij odpeljali proti domu. BESEDiLo: Danica Qsolnik; Foto: Silvo Maselj V Krajevni skupnosti Zlato Polje trije novi oglasni kozolčki Krajevna skupnost Zlato Polje je v letošnjem letu obogatila svoje zaselke s kar nekaj poživitvenimi projekti, o katerih smo že pisali. Najnovejša pridobitev so tudi trije novi oglasni kozolčki, postavljeni na treh različnih preglednih in prometnih lokacijah. S tem želimo prebivalcem približati informacije o aktualnih dogodkih ter jih prav tako povabiti k oglaševanju in prebiranju vsebin. Hvala vsem, ki ste in še boste sodelovali pri projektu v prihodnosti, bodisi z idejo, izvedbo, vzdrževanjem ter z zasaditvijo in skrbjo za rože. Posebna pohvala gre Janku Kuharju za požrtvovalno delo in kvalitetno izvedbo, za kar se mu člani KS Zlato Polje in krajani iskreno zahvaljujemo. Besedilo in foto: KS Zlato polje 14 DRUŠTVA Letno srečanje članic DPŽ Blagovica Trojane V soboto, 27. avgusta 2022, je v Blagovici potekalo letno srečanje članic Društva podeželskih žena Blagovica Trojane. Srečanje se je začelo s sveto mašo, ki jo je daroval župnik Drago Markuš v cerkvi v Blagovici, ki je posvečena sv. Petru. Po maši so se članice domačega društva kot gostje iz sosednjih društev zbrale pod šotorom na igrišču, kjer je potekal kratek program, v katerem so nas s svojimi glasbili razveseljevali Lovro, Maša in Eva. Društvo je leto dni bogatejše tudi za novo sekcijo mladink, ki deluje znotraj društva in tako sta predstavnici Lea Smrkolj in Polona Čerin naše druženje obogatili s predstavitvijo vadb za ženske. Naše druženje sta s svojo prisotnostjo počastila tudi predsednik KS Blagovica Zdravko Slapar in podžupan Občine Lukovica Vincenc Dragar, ki je prisotne pozdravil v imenu županje Olge Vrankar. Druženje je potekalo ob pogostitvi in sladkih dobrotah, ki so jih napekle pridne članice ter bogatem srečelovu. Ni manjkalo smeha in petja, ki ga je spremljala harmonika Milana Resnika iz Poljan. Članice društva se vsem zahvaljujemo za udeležbo, domačim gasilcem pa za pomoč pri logistiki. S skupnimi močmi in povezanostjo verjamemo, da se srečamo tudi drugo leto. Do takrat se bo znotraj društva odvijalo kup aktivnosti, srečanj in tečajev. Vabljene vse žene in dekleta, da se nam pridružite in se včlanite v naše društvo, kjer ni nikoli dolgčas. Besedilo: Katarina Hočevar; Foto: DPŽ Blagovica Trojane Plesalke Živa, Eva in Karmen uspešno nastopile na SP v street showu 2022 Tri plesalke iz občine Lukovica, Živa, Eva in Karmen, so se po skrajšanih poletnih počitnicah udeležile svetovnega prvenstva v street dance showu, ki je od 2. do 4. septembra potekalo v Tomaszow Mazowiecki na Poljskem. Skupaj s soplesalci iz PK Miki so odplesale svoje najboljše nastope ter osvojile medalje. Svetovnega prvenstva se je pod vodstvom koreografov in trenerjev Andraža Mraka, Anje Juric in Erika Bukovnika ter spremstvom staršev udeležilo 86 plesalcev z osmimi vrhunskimi plesnimi točkami. V petek so nastopili mladinci s kar dvema street show formacijama. Živa Škofic je nastopila v starejši mladinski skupini in s točko Not Her Sins osvojila 3. mesto, medtem ko je z dekleti mladinske street show male skupine Friends osvojila naslov svetovnih podprvakinj. Naši najmlajši plesalci ter z njimi Eva Kropivšek in Karmen Še-gula so svoj odlični nastop opravili v otroški street show formaciji Cops and Robbers in osvojili 5. mesto. Naši plesalci in trenerji so najboljši plesalci in trenerji. Naši spremljevalci in starši so najboljši spremljevalci in starši. Vsi skupaj smo dosegli navedene uspehe z vloženim trudom, prilagajanjem, zaupanjem in potrpežljivostjo. Kličem še na mnoge uspehe! BESEDiLo: Saša EMiNič Gmperman; Foto: Plesn klub Miki Aktivnosti PD Blagovica ob občinskem prazniku Planinsko društvo Blagovica je ob občinskem prazniku povabilo svoje člane na različne aktivnosti, vsem pa je bil skupen cilj, osvojiti najvišji vrh občine, Špilk. Kot po navadi smo se zjutraj zbrali pred planinskim kozolčkom v središču Blagovice. Mladinci in odrasli planinci smo se skupaj podali na pešpot, edini kolesarski navdušenec pa je tokrat ubral svojo pot do vrha. V Senožetih, tik pod vznožjem Špilka, so nas pričakali še najmlajši planinci in z načelnico mladinskega odseka vsem udeležencem razdelili trojanske krofe in vodo. Zadnji del poti smo prehodili skupaj, nato pa v prijetni družbi poklepetali pod krošnjami dreves. Vodniki se zahvaljujemo našim zvestim članom društva, ki s svojo prisotnostjo vsako leto polepšajo ta dan. Jaz pa bi se rada zahvalila vsem našim vodnikom za organizacijo in varno vodenje. Besedilo: Petra Trdin; Foto: Igor Trdin september 2022 OGLAS 15 Iffv DOBRODELNI POHOD MODRIH NOVIC SV. PRIMOŽ— 24.9. START OD 8.00 NAPREJ 0EMKÎ0 jjgfl Poskeniraj in preberi več Hg o dogajanju. modre novice I ni ^ KOLIČEVO 1 J Wmïi- GLASBA Duo AjdČao Mladi gamsi ANIMACIJA ZA OTROKE CA LCI T A I —£ RQDEX C™*) BfflM.. 16 INTERVJU WW Rokovnjač Ciril Komotar, avtomobilistični novinar in vloger: »Še vedno mi je nerodno, ko na ulici snemam in gre kdo mimo, jaz pa se derem v telefon!« Ne, nisem strastna ljubiteljica avtomobilov. Sploh ne športnih, hitrih in glasnih, veliko raje se ozrem za kakšnim klasičnim starodobnikom. Je pa kar nekaj meni bližnjih 'zasvojenih' z bencinom, svetlečo pločevino in hitrostjo. Mnogi od njih redno spremljajo vlog Komotar minuta, vpijajo podatke in občutke ob posameznem avtomobilu, s katerim postreže Ciril Komotar, eden najbolj znanih slovenskih vlogerjev in spletnih vplivnežev, predvsem pa velik poznavalec avtomobilizma. Sama sem le občasno in slučajno naletela na kakšno njegovo epizodo, bolj kot sami avtomobili pa so me pritegnili način, na katerega Ciril podaja informacije, njegova energija in humor. Bolj redno sem spremljala njegove objave v okviru projekta 'Misija: Triglavski ledenik v Peking', ki smo vam jo predstavili v aprilski številki Rokovnjača. Takrat je padla ideja, da s Cirilom pripravim daljši intervju. Ta intervju vam ne bo odgovoril na vprašanja, kateri avtomobil je trenutno najbolj varčen, kateri najbolj varen, hiter in udoben, vam bo pa morda odkril kak del Cirila Komotarja - mimogrede, je predstavnik že tretje generacije s tem imenom in priimkom. vem, Slovenija je država, kjer so naselja zelo razkropljena, javnega potniškega prometa ni povsod, obenem smo zelo centralizirani, kar se služb in različnih storitev tiče. V času epidemije koronavirusa je bilo prometa nekoliko manj, zdaj se vrača, ampak takrat smo dokazali, da se da nekatere stvari narediti tudi drugače. Dejstvo je, da vse postaja dražje, avtomobili, gorivo in vprašanje, kje se bo vse skupaj končalo ... A tudi velika mesta, kot so na primer Los Angeles in druga mesta po svetu in Evropi, so dokazala, da gradnja dodatnih voznih pasov v končni fazi problema ne reši, ker je tudi vse več avtomobilov. Drugje se je treba lotiti te težave. Seveda pa vsega ne moremo spremeniti kar čez noč. Naša dežela je ustvarjena za veliko stvari, po eni strani smo idealni za e-mobilnost oz. električni avto, po drugi strani pa smo tako razkropljeni ... Prav tako nismo Amsterdam z okolico, da bi se lahko kar čez noč predrugačili in se vozili s kolesi. Razdalje so predolge za kolo, javni potniški promet pa je daleč od tega, kar bi moral biti. Si zagovornik e-mobilnosti? Sem zagovornik mobilnosti, ki bo manj obremenjevala okolje. In v tem trenutku nisem povsem prepričan, če je e-mobilnost dolgoročni odgovor. Je pa zagotovo korak naprej na veliko načinov. Prihaja tudi zakonodaja, ki bo od leta 2035 naprej v EU prepovedovala nakup novih vozil z motorjem na notranje izgorevanje. Ne vem sicer, ali ni to preveč optimističen datum, predvsem pa zelo veliko ljudi živi v pogojih, kjer bi bilo imeti električni avtomobil zelo težko. Dejstvo je, da če živiš v bloku, infrastruktura ni namenjena le tebi. V desetih letih se bo veliko spremenilo, stvari se zelo hitro spreminjajo, ampak vprašanje, kaj bomo naredili z električnimi avtomobili ... Kaj pa naše električno omrežje, bi sploh zmoglo? Si predstavljaš, da vsi Lukovičani kupimo električne avtomobile? Mislim, da je krivično razmišljati, če je omrežje DANES pripravljeno. Seveda ni. Se pa omrežje ves čas posodablja. Ampak tudi če omrežje posodobimo, ni izvedljivo, da bi ljudi iz blokov optimizirali do te mere, da bi vsi lahko ponoči polnili avto ali da bi ga vsi polnili v službi. Tu še marsikaj manjka ... A prihajajo tudi druge vrste pogona - bomo videli, kaj se bo zgodilo z vodikom, ki je v tem trenutku še huda eksotika, močno predraga. S čim se sam voziš? Vozim hibrida, Toyotin RAV4, pravim mu Darko, ker je črn, torej temen (temen je v angleščini 'dark', op. a.) ... Hibrid je v tem trenutku optimalna rešitev zame, namreč dnevno se vozim iz Maribora v Ljubljano in imam zmogljiv avto, ki potroši zelo malo goriva. Imam bencinski avto z dizelsko porabo in to se mi zdi pomembno. V mestih, na parkiriščih, v garažni hiši, tudi v Lukovici, torej kjer hitrost ne preseže 30 km/h, ves čas vozim na elektriko. V uvodu sem omenila projekt 'Misija: Triglavski ledenik v Peking', v katerem ste z ekipo košček izginjajočega Triglavskega ledenika ponesli na prizorišče zimskih olimpijskih iger v Pekingu, da bi opozorili na posledice podnebnih sprememb. Več kot mesec dni dolgo pot je spremljala slovenska in mednarodna javnost. Kako danes, dobrega pol leta po tem podvigu, gledaš nanj? Ljudje me pogosto sprašujejo, ali je bilo težko ves čas voziti, narediti toliko kilometrov - konec koncev smo šli na drug konec sveta ... Ampak veliko težje, kot premagovati kilometre, je bilo premagovati kilometre in obenem še pripravljati vsebine za objavo. To nas je zelo izčrpalo. Am- Ciril, glede na to, da si odraščal v Lukovici, te Lukovičani kar dobro poznajo ... Seveda, 30 let svojega življenja sem preživel v Lukovici. Oče je bil Lu-kovičan, tudi mama že dobrih 40 let živi v Lukovici. Zdravstveni dom v Lukovici je poimenovan po moji babici, medicinski sestri Jelki Komotar, tudi ena od ulic je poimenovana po njej. Kljub temu da zdaj živim na Štajerskem, stanovanje imam v Mariboru, se še vedno smatram za Lu-kovičana in tudi zelo pogosto sem tukaj, pridem vsaj trikrat, štirikrat na teden. Veliko se vozim v Ljubljano, saj imam tam pisarno in večino dela opravim tam, a ne peljem se samo mimo Lukovice, tu se skoraj vedno tudi ustavim. Torej se tudi ti kot ostali Lukovičani srečuješ z jutranjimi prometnimi konicami, ko na avtocesti vse stoji? Seveda. Ko sem opravil vozniški izpit, to je že več kot dvajset let nazaj, se je gneča začela v Šentjakobu, potem se je premaknila na del avtoceste med Domžalami in Šentjakobom. Če se je kolona začela že v Domžalah, je bilo nekaj narobe, nesreča ali kaj takega. Potem se je to začelo pomikati proti Lukovici in zdaj se včasih zgodi, da stojimo že tukaj. Ampak to je pač evolucija prometa. Tudi širjenje avtoceste oz. več pasov ne bo spremenilo tega. Kaj pa bi bila rešitev? Rešitev mora biti sistemska, predvsem pa bi ljudje morali spremeniti način razmišljanja. Moramo res povsod iti z avtomobilom? Ampak saj september 2022 INTERVJU 17 pak ko zdaj gledam nazaj, se mi zdi, da nam je uspelo nekaj velikega: ne le, da smo spravili kos slovenske identitete na Kitajsko, večja stvar je, da je veliko Slovencev takrat zaradi našega projekta govorilo o globalnem segrevanju. Mislim, da je to tisti cilj, ki je bil ravno tako pomemben kot to, da spravimo Tolija do Pekinga. To je pravzaprav glavna zapuščina tega projekta. Pomembno je, da se delajo projekti, ki so nekoliko drugačni. Pivovarna Laško, ki je bila glavni pokrovitelj, bi lahko ta denar namenila recimo obcestnim plakatom, s katerimi bi promovirala svoje izdelke. Ampak prepoznali so vrednost tega, kar njihova blagovna znamka tudi pomeni, in so se raje odločili za to, da skušamo rešiti 'kraljestvo Zlatoroga'. Meni se zdi to zelo plemenito. Predvsem pa so vsi govorili o tem, kako se je Triglavski ledenik zmanjšal, kako se tali in kaj se z njim dogaja. In to se mi zdi najboljši del vsega. Sodeluješ še pri kakšnem podobnem projektu? Čisto iskreno, o enem izmed svojih največjih projektov redko govorim oz. govorim zdaj prvič. In sicer želim najprej sam pri sebi 'spucati' in zmanjšati svoj ogljični odtis. Nekaj je le govoriti, nekaj pa delati dejanske korake. Lani sem zabeležil, koliko kilometrov sem naredil na avtocestah, koliko goriva sem porabil, in če mi bo letos uspelo zmanjšati svoj ogljični odtis za 20 odstotkov že samo na cesti, bom naredil zelo veliko glede na prevožene kilometre. Tako da to je moj velik projekt. Bo postal 'vseživljenjski projekt'? Vedno je prostor, da dosežemo neko optimizacijo. To bi moral biti kar projekt za vse, ker smo vsi v istem 'zosu'. Vprašanje sicer, koliko lahko naredimo ... Moj kolega, 'brat Atmosferec' Jure Gregorčič, novinar Moto revije, pravi, da svet med kontinenti nima neke paroprepustne folije, mi Evropejci lahko tu vse 'poštimamo', ampak če podobno ne bodo počeli v Afriki, Indiji, na Kitajskem, bo to imelo zelo malo učinka. Ampak nekje se mora začeti in Evropa je bila pogosto zgled v tem, kako spremeniti način razmišljanja in očitno bomo morali biti to tudi tokrat. Pa ti kdaj kdo očita, da se po eni strani ukvarjaš z avtomobilizmom, ki je zelo okolju neprijazna dejavnost, po drugi strani pa zagovarjaš ekološko osveščenost? Prav na to temo sem enkrat pripravil objavo, ker sem se zavedal, da sem kljub temu, da sodelujem pri okoljevarstvenem projektu, ob koncu dneva še vedno Ciril Komotar, ki ima zelo rad avtomobile in se z njimi ukvarja. Vedel sem, da bom, ko bom prišel nazaj s projekta Peking, še vedno imel rad avtomobile z velikimi motorji, ki veliko porabijo ... Ampak kljub temu je veliko stvari, ki jih lahko naredim oz. pazim na to, kaj in kako delam. Avtomobilizem je zelo na udaru in prav je, da je, saj so avtomobili velik onesnaževalec, a treba je stvari optimizirati in začeti popravljati oz. izboljševati. Avtomobilizem ne bo izginil z danes na jutri in vesel sem, da sem avtomobilistični novinar ravno v času, ko se stvari tako zelo spreminjajo. Upam, da bomo prišli do točke, ko bomo vsi -težko rečem ogljično nevtralni, ampak če bomo prav vsi malo naredili, bomo skupaj naredili veliko. Avti, hitri, pa tudi taki potratni, mi bodo pa še naprej všeč, ker to je del mene. S seboj nosimo tisto, kar nas je zaznamovalo, ko smo odraščali. In te spremembe, ki jih vsi tako želimo narediti, bodo morale biti sistemske in generacijske. Pa še to: niso vsi avtomobili, tudi če so veliki in z močnim motorjem, tudi avtomatsko potratni. Avtomobilska industrija je v zadnjih petnajstih letih naredila ogromen napredek! So pa avtomobili najbolj očitni 'krivci', najlažje se je spraviti na avtomobiliste, težje se je spraviti na kmete, javni prevoz, ladje, letala ... Vsak nosi svoj del krivde in upravlja s svojim delom tega 'vrtička', ki ga mora urediti. Omenjaš letala. Tudi sam veliko potuješ, kje si preživel letošnje poletne počitnice? Bil sem na Pagu. Sicer pa sem letošnji dopust razdelil med Severno Dalmacijo in slovenskimi toplicami. Mislim, da je pomembno, da se znamo Slovenci obrniti tudi navznoter, tega smo se naučili v času 'korone', ko smo bili zaprti. Samo da ne bomo zdaj spet hitro pozabili, da je tudi Slovenija čudovita ... Moja potovanja so se sicer med epidemijo zredčila, tudi zato, ker so avtomobilske znamke zmanjšale obseg poti, predstavitev je manj. Je pa res, da Slovenci tudi po zaslugi nekaterih uvoznikov in njihovih odločitev manj hodimo naokrog. Ampak to je težava, ki jo imamo z drugimi, ne neposredno z avtomobilskimi znamkami, ampak s tistimi, ki jih predstavljajo. Ker smo majhen trg? Ne, velikost trga ne bi smela biti odločilen dejavnik. Vsi kupci smo enako vredni, tudi če nas je malo. In vsi kupci avtomobilov ali katerih koli izdelkov imajo pravico biti obveščeni iz prve roke, kaj se dogaja na trgu. Tudi če nas je samo dva milijona, je zelo dobro, da hodimo novinarji v tujino in imamo pristen stik s proizvajalci avtomobilov. Ker tega, kar mi da inženir, tisti, ki je avtomobil dejansko ustvaril, mi nikoli ne more dati predstavnik neke znamke za Slovenijo. Kako pravzaprav sploh poteka testiranje avtomobila? Eno so verjetno predstavitve posameznih znamk, kamor vas povabi proizvajalec ali predstavnik znamke ... Najprej moram povedati, da to, kar jaz objavim, ni testiranje avtomobila. Kar jaz objavim, je končni izdelek, to je moja predstavitev tega, kar sem se uspel naučiti o avtomobilu. Avtomobil se lahko testira na veliko različnih načinov. Vse, kar ponuja avto, se lahko izmeri, preuči, izmeri se porabo, prostornino prtljažnika, a najbolj kredibilen test avtomobila je, če nekdo z njim živi. Avtomobilski test je torej lahko zelo zakomplicira-na stvar, kjer moraš prijeti meter v roko, kjer moraš izmeriti porabo, lahko pa z njim živiš, kar pomeni, da boš skozi neke realne scenarije ugotovil, koliko je avtomobil zares uporaben, ali je udoben, kaj vse ponuja, ali je ekonomičen, kako delujejo luči ponoči, kako delujejo odlagališča, če 'štima' ergonomija in vse ostalo, kar je povezano z avtomobilom. To so stvari, pri katerih se moraš nasloniti predvsem na izkušnje. Moja največja prednost je, da si znam zapomniti natančen občutek, kako se je peljal nek avto 15 let nazaj in kako se pelje danes ter znam to primerjati. V šoli sem bil zelo slab pri fiziki, matematiki, a tisto, kar vidim, čutim, si zapomnim za vedno. Sem izrazito vizualen človek. Točno vem, kakšen je bil občutek recimo v kabini Forda Focusa leta 2011 in kako je v kabini Forda Focusa danes. Zapomnim si materiale, občutek, škripanje, udobje, kako se je avto peljal ... In te stvari nezavedno shranim v možgane brez posebnega truda. To mi zelo pomaga. Za koliko avtomobilov imaš potem že take 'kartice' v možganih? Ne vem, ampak karkoli vidiš tu na parkirišču pred kavarno, sem vozil in za vsakega vem, kako se pelje. Večkrat imam občutek, da avtomobilistični novinarji poročate predvsem o velikih, dragih avtomobilih. Pogrešam teste, mnenja o manjših, bolj povprečnih avtomobilih, tudi ženskih avtomobilih ... No, tu se ne strinjava. To je sicer pomislek, ki ga pogosto prejmem tudi na družbenih omrežjih. In takrat odgovorim: 'Ok, če ta teza drži, pojdimo na YouTube in poglejmo 50 mojih vlogov, katerihkoli. In poglejmo, kateri avtomobili so bili na testu.' Prepričan sem, da bomo vmes našli veliko dostopnih avtomobilov, takšnih za povprečnega uporabnika. Ampak ljudje si zapomnijo tisto, kar je nedosegljivo, težje dosegljivo, dražje ali na kakršenkoli način sodi med ekstreme. Ljudje si zapomnijo lamborghinija, porscheja, rolls-roycea in ostale dražje avtomobile. Naredite eksperiment in poglejte, kaj vse sem testiral. Na spisku bodo tudi zelo dostopni in poceni avtomobili. Je pa res, da če bi moral določiti razmerje, je to verjetno 60:40 ali 65:35 v korist dražjih. Ampak res zelo pazim, da govorim tudi o avtomobilih, ki so manjši, bolj dostopni, cenejši, saj se zavedam tudi čisto osnovne narave slovenskega avtomobilskega trga. Naša kupna moč, v primerjavi z nemško, nizozemsko, dansko ali konec koncev italijansko, ni velika. In seveda na mojem vlo-gu najdete tudi teste avtomobilov, ki se pri nas največ kupujejo - clio, polo in podobno. Tako da testi dostopnih avtomobilov so. Poleg tega si omenila 'ženske avtomobile': drži, da ženske kupujejo več nekaterih avtomobilov kot drugih, ampak avtov ne bi delil na to, za kateri spol so. 18 INTERVJU Torej si lahko predstavljaš gospoda v najboljših letih, v poslovni obleki, ki se pripelje z nekim majhnim, bolj ženskam namenjenim avtom ... Saj je vseeno, lahko je nek 'kvazi ženski' avto, ampak jaz sem vesel, ko ljudje izberejo kaj nenavadnega, nek avto, ki jim načeloma naj ne bi 'pristajal'. Meni je to fino videti ... Ko se z nekom dobiš, sploh recimo prvič, pa naj gre za službeni sestanek ali zasebno druženje, pogledaš, s čim oz. s kakšnim avtomobilom se je sogovornik pripeljal? Ne. Veš, da res ne ... Pravzaprav, ko se s kom dobim, nikoli ne govorim o avtomobilih - če ne gre seveda za službeni sestanek. Ko sem s punco, prijatelji, tudi morda v neki novi družbi, nikoli ne sprožim avtomobilskih tem. Ampak te verjetno o avtomobilih hitro začnejo spraševati drugi? Seveda, to je neizbežno. Vedno pride do teh pogovorov, a ne na mojo pobudo. Avtomobili so res del mojega življenja, ampak da bi pa ves čas blebetal o njih - to pa ne. Mogoče postanem malo tečen, če sem kje z družino ali prijatelji, pa vidim zanimiv avto in se moram ustaviti in ga fotografirati. Ker mi je zanimiv, ker rad to objavim ... Ves čas vozim nove, zanimive avtomobile, ekstremne, športne, udobne, vse živo, a ko nekje ob cesti ali kje drugje vidim nek avto, ki me pritegne, se ustavim, če imam le možnost, in ga fotografiram. Kaj pa je zate zanimiv avtomobil? Ne vem, karkoli, lahko tudi katrca. Fičko ali pa ferrari, morda kakšen zelo urejen terenec. Avtomobili, ki odstopajo od neke 'konfekcije', ki jo vozimo vsi. Tu se še vedno oklepam nečesa, s čimer sem začel. Ko sem se vse revije naučil na pamet, sem začel na ulici fotografirati avtomobile in njihove slike objavljati na spletnem forumu, takrat so bili še forumi popularni. Ker smo avtomobilisti tisti, ki nam to zelo veliko pomeni, smo eden drugemu kazali, kaj smo videli na cesti. In na nek način še danes to počnem, samo da avte še testiram. Če vidim kaj zanimivega, moram iti pogledat in fotografirat. A to potem bolj zase obdržim, ne bom zdaj tebi ali družbi 'težil', da sem včeraj videl suzukija, kakršna sta samo dva v Sloveniji - pa sem ga res, X-90, za katerega sploh nisem vedel, da obstaja! Pogosto v svoje vloge vključuješ delčke iz zasebnega življenja, družinske člane . Zdaj sem to malo zmanjšal, predvsem zato, ker sem začel bolj ceniti svoj prosti čas. Prej je bilo družine v vlogih in na Instagramu več, a tudi to le takrat, ko se je slučajno tako zgodilo. Marsikdo, ki ustvarja vsebino na internetu, načrtno vključuje partnerja, otroke, pri meni pa se je recimo hči ali partnerka v videu običajno pojavila po naključju. Nisem rekel 'dajmo zdaj nekaj posneti' ... Včasih je bilo tega več, drugič manj. Že ves čas se zavedam, kaj je moja rdeča nit - to so avtomobili. Zato nisem želel, da moj vlog (ali Instagram profil) preraste v družinski vlog. Ampak julija 2016, ko si začel 'vlogati', si najprej objavljal drobce iz svojega vsakdana, dobrih šestdeset sekund nekega dne. Zato pa se imenuje Komotar minuta ... Prvih nekaj vlogov je zelo specifičnih, samo nizanje sekunde za sekundo ... Zelo kratki so, malo je vsebine, zelo malo povem. Mimogrede, na nek način sem se lani septembra vrnil h koreninam - v vsebinskem smislu, začel sem novo serijo videov, ki sem jo poimenoval Kviki. Ti videi so dolgi do dve minuti ter zelo spominjajo na prve Komotar minute. Gre za delčke mojega dneva, ni pa neke povezane vsebine. Medtem ko je Komotar minuta sčasoma doživela evolucijo od zelo malo govorjenja do razmeroma dolgih posnetkov na YouTubeu, od 7 do 15 minut. Zdaj je vsega malo, nekaj je kratkih videov, nekaj dolgih. Vrniva se k vključevanju zasebnega življenja v tvoje objave, vloge. Kje narediš mejo, kaj zasebnega objaviš in česa ne? V nekaj vlogih je nastopila celo tvoja mama ... Dozdeva se mi, da imajo ljudje občutek, da pokažem veliko svoje družine, a v resnici pokažem zelo malo. Nimam strogih pravil, kje je meja, kaj objavim in česa ne. Sem se pa vedno držal tega, da ne pokažem recimo poljuba partnerke ali hčerke, ker neke stvari pa lahko zadržiš zase. Meja je morda tudi že to, da nista v vsakem vlogu. Kot rečeno, moja tema so avtomobili, hči pa recimo slučajno 'pade' noter. Predvsem pa ne smeš svojim bližnjim ves čas težiti s snemanjem. Ljudje včasih mislijo 'ta vse pokaže, vse vemo', a v resnici zelo malo veste. (smeh) Hecno je, da si omenila mojo mamo, ona je dejansko nastopila v dveh ali treh vlogih, pa še to zelo na hitro, ampak ljudje si to zapomnijo. V resnici pa nisem velikokrat vključeval družinskih članov, če govoriva o celotnem 'opusu' mojih objav, vseh devetsto in nekaj vlogov. Kako pomembno ti je število sledilcev? Zelo pomembno je, saj so sledilci tisti, za katere ustvarjam. In zato, ker mi toliko ljudi sledi, lahko od tega tudi živim. Prvih šest mesecev nisem imel niti evra od vloga, januarja 2017 pa sem šel stran od Siola in se odločil, da bom poskusil živeti od Komotar minute. Tako da so mi sledilci zelo pomembni, a obenem se zavedam, da ta popularnost pride in gre, vem, da ne bom celo življenje ustvarjal vlogov, upam, da jih ne bom! (smeh) Predvsem se mi zdi, da je to odraz trdega dela. Spremljaš te številke, se veseliš vsakega novega sledilca ali všeč-ka? Ne. Na začetku je bilo to bolj pomembno, takrat sem tudi na primer na vsakih tisoč novih sledilcev objavil vlog, v katerem sem se zahvalil. Zdaj pa le vem, da jih je zelo veliko. Je pa res, da ... Huh, to se bo zdaj slišalo tako zelo 'pocukrano', klišejsko, ampak res sem hvaležen za čisto vsakega posebej. Veš, zakaj? Ker ti ljudje svoj prosti čas namenijo vsebini, ki sem jo naredil. Vem, kako si sam težko vzamem čas, da pogledam nekaj, kar je nekdo drug naredil, zato pravim, da sem hvaležen za vsakega posebej, saj se vsak sam odloči, kako bo razdelil svoj prosti čas. Prosti čas je luksuz! In če nekdo meni nameni tri minute ali deset minut na dan, se mi zdi to super. Sicer pa so številke pomembne za naročnike, pokrovitelje. Ko se pogajamo, lahko rečem 'meni pa sledi 170, 180 tisoč ljudi.' Tudi zato so številke pomembne, da znam zagovarjati svojo ceno in svoj doseg. september 2022 INTERVJU 19 Ljudje si ne predstavljamo najbolje, kako deluje to s pokrovitelji ... Jaz na YouTubeu nimam oglasov oz. jih imam zelo malo, tako da ne živim od ogledov, tudi od naročnikov ne. Moj poslovni načrt je tak, da sem ambasador za štiri, pet resnih partnerjev in od tam pride glavnina mojega prihodka. Potem pa ostane še nekaj prostora pri vsebini, da lahko kakšen vlog ali kakšno vsebino še 'prodam'. Ali 'storyje' na Instragramu in podobno. Običajno oz. vedno pa je vse skupaj v obliki 'product placementa', umeščanja izdelkov. Na kakšen način izdelek predstavim in kakšna so merila, da nek izdelek sploh pride v Komotar minuto, pa je tudi zelo resna stvar. Zelo pazim, s kom in na kakšen način sodelujem. Zdi se mi, da je med ustvarjalci vsebin vse preveč takšnih, ki na svoje kanale dajo čisto vse. S tem nekoliko razvrednotiš svoje sle-dilce, jih podcenjuješ, lahko se tudi izgubiš v tem 'prodajanju' izdelkov. Moraš vedeti, kaj je tvoje bistvo. Moje bistvo so avtomobili in ne želim, da bi se to kdaj spremenilo. Če imam recimo sto enot vsebin na leto, želim, da je vsaj sedemdeset enot popolnoma neodvisnih in neprodanih. Nočem, da kdo reče 'Komotar = reklama'. Želim, da reče 'Komotar = dobra vsebina, avtomobili, vsebina, ki mi nekaj da, ki me izobrazi, zabava. Znotraj tega pa iščem poti, kako lahko vključim partnerje, ki imajo dobre izdelke. Si vplivnež, del slovenske 'influencer scene', kako gledaš nanjo, na slovenske vplivneže? Priznam, sama kot radijska novinarka na te 'nove medije' gledam nekoliko zadržano ... Kot imaš recimo slabe radijske postaje z vnaprej napisanimi vici, na drugi strani pa resen medij, kjer je objavljeno zakoličeno v trdem delu, tako je tudi na Instagramu. Jaz se trudim skozi svoje objave primarno zabavati in izobraževati ... Izraz 'influencer', vplivnež, ima neko negativno konotacijo, tudi zato, ker je marsikdo lahko vplivnež. Ampak vprašanje je, na kakšen način vplivaš. Sam sem na oznako 'influencer' ponosen, ker vem, da vplivam, to je dejstvo. Vplivam na izbiro, nakup avtomobila, na odločitve ljudi ... Avto je pomemben del našega življenja in če s svojo vsebino vplivam na tvoj nakup in boš zato kupila varnejši avto, varnejši avtosedež, boljše pnevmatike, to pomeni, da sem nekaj dobrega naredil. In z mojega vidika je to dober vpliv. Ampak tudi med vplivneži je tako kot povsod drugje: imaš dobrega in slabega mizarja, slabšega in boljšega mehanika ... Prav tako imaš slabšega in boljšega 'influencerja'. Tu je veliko odvisno od sistema vrednot, kakšno vsebino boš pripravil. Kdo je pretežno tvoje občinstvo? Vsaj kolikor lahko sklepaš glede na odzive . Odvisno, kakšno vsebino ustvarjam. Ko sem potoval po Rusiji in sem delal pretežno reportaže s potovanja, nisem toliko govoril o avtomobilih, se je oglasilo ogromno žensk. Drugače pa lahko precej jasno razdelim: 25, 30 odstotkov mojih sledilcev je žensk, ostalo so moški. Opažam, da se struktura sledilcev stara, kar je logično. Recimo takole: 7 ali 8 odstotkov je tistih od 14-18 let starosti, 30 odstotkov je tistih od 18 do 30, 40 odstotkov tistih od 30 do 45 let, ostali so starejši. Torej večina je mojih let, kar je dobro za oglaševalce, saj pomeni, da ima večina mojih sledilcev že neko znatno kupno moč. Torej lahko predstavljam - pod pogojem, da se z izdelkom strinjam in je dober - tudi stvari, ki so nekoliko dražje. Sam imaš specifično 'tržno nišo', nekoliko odstopaš od tipičnih vplivnežev, ampak ali ste si konkurenca? Ali z avtomobilističnimi novinarji? Ko pomislim na izraz 'avtomobilistični novinar' in konkurenca, imam v glavi predvsem revije, ki malo tekmujejo med sabo. Drugih avtomobilskih vlogerjev pa v Sloveniji pravzaprav ni. Torej nimaš konkurence? Verjetno je res nimam, imam kar malo monopola. Ali pa mogoče sam sebi konkurenco delam z Atmosferci. A ti so moja strast, sodelujem z dvema dobrima prijateljema in odličnima avtomobilističnima novinarjema. Bi bil pa vesel konkurence vlogerjev, ta bi bila samo dobra zame. Ker če bi bilo več avtomobilskih vlogerjev, bi to pomenilo, da bi ta način delanja vsebin pridobil na veljavi. In to bi bilo odlično za vse. Hmm ... Ja, mogoče res nimam konkurence, kaj pa vem. Z Atmosferci ste začeli leta 2019, zastavili ste zelo na široko, korona je verjetno vse malo ustavila . Ne, korona ni ničesar spremenila, mi smo malo zaspali, se nekoliko pre-drugačili, primarno smo bili usmerjeni na video vsebine, zdaj pa smo se preusmerili na podkast. Tega smo želeli ustvarjati že pred tremi leti, a se je takrat dogajalo toliko stvari, da ni šlo skozi. Zdaj imamo štiri vrste vsebin: Instagram, zabavni videi, izobraževalni videi (tu veliko delamo z Zavarovalnico Triglav in nam je v ponos, da lahko skozi zabavne vsebine tudi izobražujemo o prometni varnosti) in zdaj še podkast. Ta je daljši format, ki postaja vse bolj popularen, je neka protiutež instant vsebinam. Res je podkastov že veliko, zato je naša naloga, da skušamo biti boljši kot ostali, ljudje pa potem sami izberejo. Kako pomemben je pri tvojih vsebinah humor? Ta je zelo prisoten v tvojih objavah ... Humor je nekaj, kar sem pri klasičnih medijih, ko sem recimo pisal za revijo in spletni medij, pogrešal. Del moje osebnosti je vedno bil v pisani besedi, ker sem pisal sočno. Vedno sem bil zagovornik tega, da lahko tudi zelo resno temo predstaviš na lahkoten način. Imaš novinarje, ki pišejo tako, da je branje kot bi žvečil suho žaganje - sicer dobiš informacijo, ampak se je težko prebiti skozi članek. Sam sem vedno želel, da ima moje pisanje dober 'flow'. Komotar minuta in Instagram sta mi dala to ustvarjalno svobodo, da lahko še del sebe dam noter. In jaz se rad hecam. Menim, da če informacija do bralca, gledalca pride na tak način, ni nič manj vredna kot resno podana informacija. Če vzamemo recimo strogo objektiven novinarski članek o nekem avtomobilu in Komotar minuto, ki je bolj lahkotna in zabavna, če povzameš bistvo, si izvedel iste stvari: o uporabnosti avtomobila, ekonomičnosti, varnosti, zmogljivosti, voznih lastnostih ... Samo na drugačen način, ne manjvreden. Od kod pa izvira vsa ta tvoja energija? Ko človek gleda tvoje vloge, ga pritegne prav energija, način pripovedovanja, tudi če morda ni ljubitelj avtomobilov ... Ati in mami, onadva sta zaslužna za to! (smeh) Marsikdo se priklopi le na 'vibe', na strast. Jaz se ne pretvarjam, avtomobili so moja strast. Je pa res, da sem se moral naučiti biti neobremenjen. Z leti in izkušnjami pride samozavest. Ko sem bil leta 2006 prvič pred kamero, sem bil v krču, nimaš polne moči glasu, zatika se ti. Ko pa imaš za sabo nekaj kilometrine, pridobiš tudi na samozavesti. Konec koncev to zdaj delam že 16, 17 let. Vem, da sem dober, vem, da to, kar počnem, znam delati dobro in da dobro poznam to področje. Potem moraš pa samo podreti te ovire, še vedno mi je kdaj nerodno, ko na ulici snemam in gre kdo mimo, jaz pa se derem v telefon ... Ampak kaj češ, to je moja služba! Vlog, ki ga vidimo, je dolg nekaj minut, tisti daljši recimo deset, največ petnajst minut. Dela za njim je verjetno veliko več? Bom kar tako povedal: ko gledaš Komotar minuto, misliš, da se jaz pač pripeljem z avtom in začnem govoriti. Moje objave so zabavne in lahkotne, a v bistvu so to le okraski trdega dela. Tudi če sem avto peljal že stokrat, ga imel petkrat na testu, bom prej naredil raziskavo. Veliko vem, a vedno lahko vem še več. Tako da se usedem in si naredim ali- 20 INTERVJU neje: vozne lastnosti - ne pozabi na glasno vzmetenje, vetrni piš na avtocesti, ne pozabi na nagibanje karoserije in zelo udobno vožnjo po makadamu recimo. In potem se vedno naslonim na nek 'research', na to pa 'obesim' sebe. Vedno se dotaknem nekih bistvenih lastnosti, na primer prostornine prtljažnika, a golemu številu litrov dodam še svoje opažanje, omenim dvojno dno, uporabnost in podobno. Podatkom dodam svoje izkušnje in znanje. Skratka: vsak test je vnaprej pripravljen in veliko razmišljam, preden se lotim snemanja. Vmes seveda pridejo tudi trenutki spontanosti, humorja ... Veliko humorja pride tudi z načinom montaže. Včasih nekaj povem, a sploh ni smešno, ko potem narediš recimo pavzo z rezom v montaži, pa postane smešno. Veliko si v avtu, zagovarjaš varno vožnjo, se sam strogo držiš prometnih predpisov in omejitev? Vsi smo krvavi pod kožo, ravno zadnjič sem v eni objavi razlagal, da sem se spozabil in sem vozil prehitro, ker avto vara, saj je tako zelo udoben in hiter, pa zelo zmogljiv motor ima. Ampak moram povedati, da sem jaz glavnino svojih prometnih prekrškov naredil, ko sem bil mlad voznik, zdaj pa malo popravljam za nazaj. Rad vozim hitro, morda včasih peljem tudi prehitro, ampak to se mi ponavadi zgodi kar malo ponesreči. Res pazim, kakšna je moja hitrost v naseljih, konec koncev tudi, kakšna je moja hitrost na avtocesti, ker želim voziti ekonomično. Absolutno sem pa še vedno pristaš varne športne vožnje - na neki gorski, zaviti cesti lahko recimo zelo uživaš z avtomobilom znotraj omejitev. Če se želiš res znoreti in voziti hitro, je pa vedno na voljo kakšno dirkališče, tudi gokarti. Tvoj prvi avto? Golf 3, 19 let sem imel. Moj prvi in edini avto, ki sem ga imel do nakupa Darka lani. Vmes sem se ves čas vozil z avti, ki sem jih testiral. Golfa sem imel do 24. leta, nato pa je pogostost testnih avtomobilov začela rasti in v nekem trenutku je postalo nesmiselno kupiti svoj avto. Zdaj je pa super, da imam končno spet svoj avto ... Koliko je še avtomobilov, ki bi jih želel preizkusiti? Ah, to se nikoli ne neha. To je 'neverending story'. Tudi sam ne vem, koliko časa bom še v tem poslu. Ampak avtomobili so moj 'lajf, tudi če ne bom več od tega živel, bom z njimi tako ali drugače povezan. Pomembno mi je, da ustvarjam, tudi če ne z avtomobili. Da se lahko izrazim skozi besedo ali sliko. Karkoli bom delal, želim, da je to delo ustvarjalno, z vsebinami. Naj bo to fotografija, pisana beseda, video ... Upam, da bom še nekaj časa lahko to delal v okviru Komotar minute in Atmosfercev. Pa bi šel v neko klasično službo, v pisarno? Ne, ne bi mogel tega. Zdaj sem že toliko let na 'svobodi', da si ne predstavljam, da bi se nekje 'štempljal'. Čeprav človek se vsega navadi, sem tudi pri bratu v piceriji čistil stranišča, bil natakar, pa je bilo super. Kaj pa Rokovnjač vem, kaj mi življenje prinese. Imaš morda še kakšen hobi, nekaj, s čimer zapolniš verjetno redek prosti čas? Glavnino svojega prostega časa preživljam z ljudmi, ki so mi blizu, družino, prijatelji. Kakšnega izrazitega hobija nimam, rad grem recimo vozit gokart. Rekreativno sem igral košarko, a dokler ne saniram svojih poškodb, sem se malo ločil od nje. Tako ali tako nimam veliko prostega časa. Po 'Misiji: Ledenik' se je moja delovna obremenitev sicer za 30, 40 odstotkov zmanjšala. Prej sem imel 15 let res hud urnik, zdaj pa sem malo stopil z 'gasa'. Vzdrževanje takega tempa skozi vsa ta leta terja svoj davek, na zdravju, moči, tako da sem zavestno malo zmanjšal. Zdaj uživam v tem, da nisem v pogonu vsak dan od jutra do večera. Bilo je obdobje (sploh na začetku Komotar minute), ko sem si zvečer nastavil budilko in če je pisalo, da bom spal pet ur, sem bil res srečen. Zdaj pa spim sedem ur v kosu in to je luksuz. Sem pa zelo veliko naokrog in veliko delam. Kot si povedal na začetku, si še vedno tudi veliko v Lukovici. Lahko poveš, kaj ti je tu všeč, česa ne maraš? Jaz Lukovico ravno toliko pogrešam, da sem vedno osredotočen le na stvari, ki so mi všeč. Mislim, da ne bi znal izpostaviti kakšnega konkretnega minusa. Verjetno je dovolj, da povem samo to, da ko se peljem s Štajerske in se avtocesta obrne v pravo smer ter zagledam cerkev na Brdu, takrat si rečem: 'Ok, zdaj sem doma!' Lukovica bo vedno v mojem srcu, zato sem tudi velikokrat tu. Naša hiša stoji ob glavni cesti in lahko bi na dvorišče zavil direktno z glavne ceste, ampak tudi če se pripeljem iz domžalske smeri, grem vedno takoj za Šentvidom na vzporedno cesto, čez Maklenovec in se peljem skozi Lukovico, to je delal že moj oče. Samo zato, ker mi to nekaj da. Mogoče nisem dovolj seznanjen s kakšno konkretno problematiko, lahko pa ti povem, kaj čutim. Čeprav ne živim tukaj, je Lukovica še vedno moj dom. Bi še kaj povedal svojim (bivšim) sokrajanom? Ja, nikoli nisem izgubil stika s prijatelji tu. Ampak na živce mi gre, ko dostikrat pomaham komu iz avtomobila, a ker sem vedno v drugem avtu, me nihče ne pozna. (smeh) In še to: vesel sem, da bo moja mama brala intervju v Rokovnjaču. Tega se res veselim. Tudi sicer me spremlja, je kar spretna, tudi na Instagramu komentira moje objave. Je moj največji kritik in včasih mi reče: 'Ciril, ne moreš biti tako neobrit v vlogu!' Najboljši so tisti bližnji, prijatelji, ki ti povedo tisto, česar ne želiš slišati. Eni pa se obkrožijo samo s tistimi ljudmi, ki govorijo, kar želijo slišati. Utemeljena kritika je super. Utemeljene kritike in neuspehi, če si odprt in nisi zakompleksan, ti največ dajo. Kako boš sicer postal boljši? Če si na smrt prepričan, da je to, kar počneš in kakor to počneš, najboljše, boš stagniral, tega je pa itak preveč. Besedílo: Andreja Čokl; Foto: osební arhív Círíla Komotarja september 2022 OGLAS 21 I PRODAJA RABLJENIH VOZIL ODKUP VOZIL ZA GOTOVINO! Avtohiša Malgaj, d.o.o., Tržaška cesta 108, 1000 Ljubljana iH/l-nhic^m^ln^i ci Prodaja rabljenih vozil: 01/ 20 00 560, e-mail: info@malgaj.com www.avt0nisamalga|.5i Renault Megane Berline dCi 115 LINE ASSIST NAVI 2XPDC - 1461 ccm, 85 kW (116 km), 03/2019 - 92.113 Km, l.Lastnik . Ohranjeno in redno servisirano vozilo. Navigacija, parkirni senzorji spredaj in zadaj,bluetooth, usb, usnjen multinfunkcijski volan, avtomatska klimatska naprava, prednje dnevne led luči, keyless go, tempomat, sredinski naslon za roko, ... Financiranje preko banke rci - kredit/leasing od 2 - 7 let. Možno tudi brez pologa od 2 do 7 let. Akcijska cena: 14.599,00 € Renault Espace TCe 200 Initiale Paris - EDC, AKTIVNI TEMPOMAT, USNJE - 1618 ccm, 147 kW (200 KM), (automatik) . L. 2015/08 124.361 km. Posebno vozilo z 2 elektronsko nastavljivima sedežema v drugi vrsti. Lepo ohranjeno vozilo z znano zgodovino. 4 control (štirikolesni volan), opozorilo za zapustitev voznega pasu, avtomatski menjalnik, aktivni tempomat, opozorilo o mrtvem kotu, head-up display, zaviranje v sili. Full led (led žarometi, dnevne led luči, zadnje led luči), vzvratna kamera. Park asistent, prednji in zadnji parkirni senzorji, gretje sedežev spredaj in zadaj, original 19" alu platišča,. Financiranje preko banke rci - kredit/ leasing od 2 - 7 let. Možno tudi brez pologa od 2 do 7 let. Akcijska cena: 18.999,00 € Akcija Akcija BMW serija 3 Touring: 325d Luxury Line - 1995 ccm, 155 kW (211 km)- l.2017/01, 136.770 km. Odlično ohranjeno, redno servisirano vozilo z znano zgodovino 1.Lastnik. Športno podvozje, športni volan, xenon žarometi, atraktivni usnjeni sedeži, parkirni senzorji , navigacija, brezstični ključ, sistem za samodejno zaviranje v sili, opozorilnik spremembe voznega pasu, električno odpiranje prtljažnega prostora, usb, bluetooth, dvopodročna klimatska naprava ... Financiranje preko banke RCI - KREDIT/LEASING od 2 - 7 let. Možno tudi brez pologa od 2 do 7 let. Akcijska cena: 19.980,00 € Renault Kadjar Energy dCi 110 Intens EDC Cross over - 1.464 ccm, 80 kW (110 km) , l.2017/05 , 137.201 km , 1. Lastnik, avtomatski menjalnik edc , navigacija, bluetooth, tempomat, led dnevne luči keyless go, alu platišča 17«, pdc spredaj + zadaj ... financiranje preko banke RCI - KREDIT/LEASING od 2 - 7 let. Možno tudi brez pologa od 2 do 7 let. Akcijska cena: 14.800,00€ 22 ŠOLA, VRTEC Rokovnjač Prvi šolski dan V četrtek, 1. septembra 2022, je prag OŠ Janka Kersnika Brdo prestopilo 82 prvošolcev - na Brdu je v 1. a, 1. b in 1. e vstopilo 57 rumenih rutk, 10 na PŠ Krašnja in 15 na PŠ Blagovica. Na vseh treh lokacijah so potekali uradni sprejemi, na katerih so otroke ob vstopu v hram znanja s prijaznimi in spodbudnimi besedami nagovorile ravnateljica, dr. Anja Podlesnik Fe tih, županja mag. Olga Vrankar in predsednica sveta staršev Romana Močnik Žavbi. Otrokom so v spremstvu učiteljev 1. razreda v dar pode lile rumene rutke, kape in nahrbtnike Nato so se učenci odpravili v šolo, ki bo odslej za njih predstavljala svet znanja, prijateljstva, zaupanja in varnosti. Spoznali so svoje učilni ce, se medsebojno spoznali in že navezali prva prijateljstva. Pobližje so spoznali svoje učitelje ter se ob koncu tega posebnega dne poslad kali s sladkim presenečenjem. Na koncu so se v spremstvu svojih staršev, polni vtisov in no vih pričakovanj, odpravili domov. September v vrtcu Medo Tudi v vrtcu Medo smo s 1. septembrom zakorakali v novo šolsko leto. To leto je prav posebno, saj so prostore vrtca zapustili prvošolčki, vrtec pa se je povečal za dva nova oddelka -skupini Čebelice in Kresničke. Živahen otroški živ-žav je moč čutiti po vsem vrtcu, dnevno pa se med otroki tkejo nove prijateljske vezi. Vsi skupaj komaj čakamo nove dogodivščine, ki jih bo prineslo to leto. besedilo in foto: Andreja Peterun september 2022 ŠPORT, OGLASI 23 Petra Pavlič osvojila drugo mesto na Atletskem pokalu Slovenije! V Ljubljani je na atletskem stadionu v Šiški potekal Atletski pokal Slovenije. Za Atletski klub Domžale je nastopila tudi Petra Pavlič, ki je sicer javnosti bolj poznana kot ena najuspešnejših slovenskih dvigalk uteži. Tokrat pa se je preizkusila v atletskih metih. V suvanju krogle je z rezultatom 11,05 metra osvojila srebrno odličje. Zelo uspešna je bila tudi v metu kladiva, kjer s 37,72 metra zasedla šesto mesto. Petra je po tekmovanju povedala: »Z rezultatom sem zelo zadovoljna, lepo se je vračati na atletsko prizorišče. Časa za trening ni bilo, vendar pa sem izkoristila moč, ki jo pridobivam z dviganjem uteži.« Petra je naslednji dan tekmovala v Celju, kjer je za TAK Domžale nastopila na prvem krogu ekipnega državnega prvenstva v olimpijskem dviganju uteži. V potegu je dvignila 78 kilogramov, v sunku pa 90 kilo- gramov. Tekma je bila hkrati tudi trening za nastop na mednarodnem tekmovanju Alpe Adria, kjer bo nastopila v dresu slovenske reprezentance. Besedilo: V. O.; Foto: Podelitev medalj (Peter Kastelic); Foto 2: Arhiv TAK Domžale 24 ZDRAVJE, OGLASI Rokovnjač Zamolčana, prezrta in sramotna bolezen ... inkontinenca 14. septembra obeležujemo slovenski dan inkontinence. Tokrat se bomo dotaknili urinske inkontinence, pri kateri gre za nenadzorovano odvajanje urina. Lahko pa nas prizadene tudi inkontinenca blata. Niso vse inkontinence enake. Razvrstitev urinskih inkontinenc je več, mi jih bomo razvrstili, kot jih veliko ljudi morda že pozna na štiri področja, in sicer na: stresno, urgentno, mešano in na prekomerno aktiven sečni mehur. Najpogostejša je stresna inkontinenca, ki prizadene tudi do 40 odstotkov žensk in jo prepoznamo po uhajanju urina med kihanjem, kašljanjem ali med telesnim naporom (dvigovanje bremen, poskoki, stopanje po stopnicah navzdol, napenjanje ...). Za potrditev diagnoze je treba obiskati zdravnika, ki se bo prepričal, ali potrebujemo še katero izmed preiskav in nas na preiskave tudi napotil. Kdaj k zdravniku? Odgovor je čim prej. Prej ko se bomo lotili zdravstvene težave, prej bomo prišli do terapije ali pripomočka, včasih pa tudi do zdravila ali posega, ki nam bo pomagal. Nekaj usmeritev, ki nam lahko pomagajo: • V primeru prekomerne telesne teže lahko izgubljeni kilogrami zelo pomagajo pri zmanjševanju pritiska v predelu sečil, s čimer je zadrževanje urina lahko nekoliko lažje; • redno izvajanje treninga mišic medeničnega dna (tako imenovanih Keglovih vaj, katerih termin opuščamo, saj ginekolog Arnold Kegel ni izumil zavestnega stiskanja mišic medeničnega dna, ampak se je to izvajalo že veliko pred njim); • pomemben ni le reden, ampak tudi PRAVILEN trening mišic medeničnega dna. Pravilno izvajanje vaj nas lahko na primer naučijo fizi-oterapevti v zdravstvenem domu, same pa lahko preverimo tako, da vstavimo prst v nožnico in čutimo, ali so se mišice medeničnega dna okoli prsta aktivirale. Samo tako se lahko same prepričate v pravilno izvajanje treninga, tipanje trebušnih mišic na tem mestu nima prostora; • trening sečnega mehurja: če pogosto hodimo na stranišče za vsak slučaj in ne le takrat ko nas dejansko tišči na stranišče, se naš sečni mehur lahko malce razvadi in imamo zaradi tega občutek, da nas ves čas tišči na vodo. Trening izvajamo tako, da hodimo na stranišče na točno določene ure. Vsak teden podaljšamo čas med dvema obiskoma stranišča za 15 minut. Cilj je, da izločamo urin na dve do tri ure; • veliko moških in žensk uporablja menstrualne higienske pripomočke (vložke), ki NISO primerni za urinsko inkontinenco. V primeru težav z zadrževanjem urina se obrnemo na osebnega zdravnika, ki nam BREZPLAČNO predpiše primerne vložke / plenice za odrasle v primeru hujše inkontinence in jih lahko dvignemo z zdravstveno kartico v lekarni ali drugih specializiranih prodajalnah; • če pogosto obiskujemo stranišče ponoči, zvečer ne uživajmo večjih količin tekočine; • izogibamo se pitju alkoholnih pijač in pijač, ki vsebujejo kofein (kava, pravi čaji); • izogibamo se začinjeni in pekoči hrani; • skrbimo za redno odvajanje blata. Glede na to, da o inkontinenci ne govorimo ravno pogosto in se tej temi med pogovorom s sosedi, prijatelji in znanci raje izognemo in na skrivaj sami ukrepamo, kot vemo in znamo, je pomembno, da se vsaj z nekom pogovorimo o težavi, ki nas pesti in jo je treba obravnavati enako resno kot ostale zdravstvene težave. V tem primeru imamo na voljo osebnega zdravnika ali medicinsko sestro ali drugo osebo, ki ji zaupamo in poiščemo pomoč. Včasih ni obstajalo toliko tehnik, zdravil in pripomočkov s tega področja, a se je ta veja medicine konkretno posodobila. Zdaj obstaja veliko načinov obvladovanja težav, povezanih z izločanjem urina (in tudi blata). Ne smemo dovoliti, da nas inkontinenca »priklene« v bližino domačega stranišča in nas prikrajša za vse izkušnje, priložnosti in prijetne dogodke, ki bi se jih sicer z veseljem udeležili. Osebni zdravnik je v tem primeru naš zaveznik. Ob dokončanju študija mora vsak zdravstveni delavec opraviti prisego, s katero se zavezuje, da ne bo širil informacij, ki jih pri svojem delu izve o pacientih. Tako ste lahko mirni, in če ne boste sami povedali sosedi, s kakšnimi težavami se soočate, vas tudi osebni zdravnik ali medicinska sestra ne bosta zatožila, da uporabljate zdaj že zelo težko opazne pripomočke za inkontinenco. Besedilo: petra pavlič; Foto: Cleveland Clinič Mubat DOSTAVA KURILNEGA OLJA Za toplo zimo in pomlad, kurilno olje dostavlja Hubat! V 080 22 36 www.hubat.si ARTIK nepremičnine Strokovno svetovanje in posredovanje pri prodaji, oddaji in nakupu vseh vrst nepremičnin. Perovo 26, 1241 Kamnik, info@artik.si, 040 554 000 september 2022 VOLITVE 25 Na podlagi 7. člena Zakona o volitvah predsednika republike (Uradni list RS, št. 39/92, 11/03-skl. US, 73/03 - odločba US) in 39. člena Zakona o volitvah v državni zbor (Uradni list RS, št. 109/06 - ZVDZ-UPB1, 54/07 - odl. US, 35/14 - odl. US, 23/17 in 29/21), izdaja Okrajna volilna komisija 4010-Domžale 1 SKLEP O DOLOČITVI VOLIŠČ IN OBMOČIJ VOLIŠČ za izvedbo volitev predsednika republike, ki bodo v nedeljo, 23. oktobra 2022. I. VOLIŠČE 4.10.17 - PODRUŽNIČNA ŠOLA KRAŠNJA, Krašnja 14 a, Lukovica Kompolje, Koreno, Krajno Brdo, Krašnja, Spodnje Loke, Vrh nad Krašnjo in Žirovše. VOLIŠČE 4.10.18 - KULTURNI DOM JANKA KERSNIKA LUKOVICA, Stari trg 1 Lukovica pri Domžalah: Gradiška cesta, Kersnikova ulica, Koseskega cesta, Laze, Mačkova cesta, Maklenovec, Maroltova ulica, Mlaka, Mlakarjeva ulica, Obrtniška ulica, Podpeč, Pot v Rovca, Stara pot, Stari trg, Šolska pot, Trojanska cesta vsa, razen 2, Ulica Frana Milčinskega, Ulica Jelke Komotarjeve in Vevrov trg. Brdo pri Lukovici, Čeplje, Gradišče pri Lukovici, Preserje pri Lukovici, Spodnje Koseze, Spodnje Prapreče, Trnjava, Videm pri Lukovici in Zgornje Prapreče. VOLIŠČE 4.10.19 - KULTURNI DOM A. M. SLOMŠKA ŠENTVID, Veidrov trg 4 Imovica, Lukovica pri Domžalah: Trojanska cesta 2, Prevalje, Pre-voje pri Šentvidu, Šentvid pri Lukovici in Vrba. VOLIŠČE 4.10.20 - ŠPORTNO TURISTIČNO DRUŠTVO RAFOLČE, Rafolče 11 Dupeljne, Rafolče, Straža in Vrhovlje. VOLIŠČE 4.10.21 - ŠD ZLATO POLJE, Podgora pri Zlatem Polju 1 Brezovica pri Zlatem Polju, Mala Lašna, Obrše, Podgora pri Zlatem Polju, Preserje pri Zlatem Polju, Trnovče in Zlato Polje. VOLIŠČE 4.10.22 - PODRUŽNIČNA ŠOLA BLAGOVICA, Blagovica 33 Blagovica, Gabrje pod Špilkom, Golčaj, Jelša, Korpe, Mali Jelnik, Podsmrečje, Prevoje, Prilesje, Spodnji Petelinjek, Veliki Jelnik, Vošce, Vranke, Zgornje Loke, Zgornji Petelinjek in Zlatenek. VOLIŠČE 4.10.23 - VEČNAMENSKI OBJEKT, Češnjice 8, Blagovica Češnjice, Lipa, Poljane nad Blagovico in Selce. VOLIŠČE 4.10.24 - ZADRUŽNI DOM TROJANE, Trojane 6 Bršlenovica, Gorenje, Hribi, Javorje pri Blagovici, Log, Podmilj, Prvine, Suša, Šentožbolt, Trojane, Učak, V Zideh in Zavrh pri Trojanah. VOLIŠČE 4.10.901 - DRUŠTVO LIPA DOMŽALE, Ljubljanska 58, Domžale Predčasno glasovanje. VOLIŠČE 4.10.970 - OMNIA DOMŽALSKI DOM, Ljubljanska cesta 58, Domžale Volišče za volivce, ki nimajo stalnega prebivališča na območju okraja. II. Okrajna volilna komisija bo organizirala in izvedla glasovanje na volišču 4.10.970 OMNIA DOMŽALSKI DOM tudi za Okrajno volilno komisijo 4011 - DOMŽALE 2 (združena OMNIA). III. Vsa volišča na območju okraja so dostopna invalidom. predsednica okrajne volilne komisije Številka: 041-12/2022-2 4010-DoMžALE 1 Datum: 26. 8. 2022 Helena Mejač, univ. dipl. prav. Na podlagi 41. člena Zakon o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 45/08, 83/12, 68/17 in 93/20 - odl. US) je Občinska volilna komisija Občine Lukovica na 3. redni seji dne 5. 9. 2022 sprejela naslednji SKLEP O DOLOČITVI VOLIŠČ IN OBMOČIJ VOLIŠČ ZA VOLITVE V OBČINSKI SVET IN ZA VOLITVE ŽUPANA DNE 20. NOVEMBRA 2022 V OBČINI LUKOVICA VOLIŠČE 068. 01. 01 - OŠ BRDO, PODRUŽNIČNA ŠOLA KRAŠNJA, Krašnja 14 a, Lukovica Kompolje, Koreno, Krajno Brdo, Krašnja, Spodnje Loke, Vrh nad Krašnjo, Žirovše VOLIŠČE 068. 01. 02 - KULTURNI DOM JANKA KERSNIKA LUKOVI-CA, Stari trg 1, Lukovica Lukovica pri Domžalah: Trojanska cesta vsa, razen št. 2, Stari trg, Vevrov trg, Maklenovec, Ulica Jelke Komotarjeve, Ulica Frana Milčinskega, Pot v Rovca, Laze, Šolska pot, Mlakarjeva ulica, Maroltova ulica, Kersnikova ulica, Stara pot, Mačkova cesta, Podpeč, Mlaka, Gradiška cesta, Koseskega cesta, Obrtniška ulica. Brdo pri Lukovici, Čeplje, Gradišče pri Lukovici, Preserje pri Lukovici, Spodnje Koseze, Spodnje Prapreče, Trnjava, Videm pri Lukovici, Zgornje Prapreče VOLIŠČE 068. 01. 03 - KULTURNI DOM ANTONA MARTINA SLOMŠKA, Šentvid pri Lukovici, Veidrov trg 4, Lukovica Imovica, Lukovica pri Domžalah - Trojanska cesta 2, Prevalje, Vrba Prevoje pri Šentvidu: Aljaževa ulica, Cesta na bajer, Cesta na gmajno, Dobrava, Dunajska cesta, Kranjska cesta, Kvederčkova ulica, Mala ulica, Opekarska cesta, Pod hribom, Rimska ulica, Rožna ulica, Sončna ulica, Stara cesta, Stranska ulica, Trdinova pot, Zaboršt, Zupanova ulica, Želodniška cesta 26 VOLITVE Šentvid pri Lukovici: Beukova cesta, Cesta na Brdo, Cesta sv. Vida, Devova ulica, Gasilska ulica, Imoviška cesta, Knezova ulica, Kvedrova ulica, Mirna ulica, Ob Vrševniku, Selo, Štajerska cesta, Ulica Alojza Škofica, Veidrov trg, Vrtna ulica VOLIŠČE 068. 01. 04 - ŠPORTNO TURISTIČNO DRUŠTVO RAFOLČE, Rafolče 11 Dupeljne, Rafolče, Straža, Vrhovlje VOLIŠČE 068. 01. 05 - ŠPORTNO DRUŠTVO ZLATO POLJE, Podgora pri Zlatem Polju 1 Brezovica pri Zlatem Polju, Mala Lašna, Obrše, Podgora pri Zlatem Polju, Preserje pri Zlatem Polju, Trnovče, Zlato Polje VOLIŠČE 068. 01. 06 - OŠ JANKA KERSNIKA BRDO, PODRUŽNIČNA ŠOLA BLAGOVICA, Blagovica 33, Blagovica Blagovica, Gabrje pod Špilkom, Golčaj, Jelša, Korpe, Mali Jelnik, Podsmrečje, Prevoje, Prilesje, Spodnji Petelinjek, Veliki Jelnik, Vošce, Vranke, Zgornje Loke, Zgornji Petelinjek, Zlatenek Rokovnjač VOLIŠČE 068. 01. 07 - VEČNAMENSKI OBJEKT, Češnjice 8, Blagovica Češnjice, Lipa, Poljane nad Blagovico, Selce VOLIŠČE 068. 01. 08 - ZADRUŽNI DOM TROJANE, Trojane 6, Trojane Bršlenovica, Gorenje, Hribi, Javorje pri Blagovici, Log, Podmilj, Prvine, Suša, Šentožbolt, Trojane Učak, V Zideh, Zavrh pri Trojanah VOLIŠČE 068. 01. 09- KULTURNI DOM JANKA KERSNIKA LUKOVI-CA, Stari trg 1, Lukovica DRUŠTVENA SOBA OBČINE LUKOVICA Predčasne volitve OBČiNA LUKOViCA OBČiNSKA VOLiLNA KOMiSiJA PREDSEDNiK ŠTEViLKA: 041-0009/2022-2 OBČiNSKE VOLiLNE KOMiSiJE Datum: 5. 9. 2022 mag. Aleksander Urankar, l. r. Na podlagi 41. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 45/08, 83/12, 68/17 in 93/20 -odl. US) je Občinska volilna komisija Občine Lukovica na 3. redni seji dne 5. 9. 2022 sprejela naslednji SKLEP O DOLOČITVI VOLIŠČ iN OBMOČIJ VOLIŠČ ZA VOLITVE ČLANOV SVETA KRAJEVNE SKUPNOSTI BLAGOVICA DNE 20. NOVEMBRA 2022 V KRAJEVNI SKUPNOSTI BLAGOVICA VOLIŠČE 01.1.1. - OŠ JANKA KERSNIKA BRDO, PODRUŽNIČNA ŠOLA BLAGOVICA, Blagovica 33, Blagovica Blagovica, Gabrje pod Špilkom, Golčaj, Jelša, Korpe, Mali Jelnik, Podsmrečje, Prevoje, Prilesje, Spodnji Petelinjek, Veliki Jelnik, Vošce, Vranke, Zgornje Loke, Zgornji Petelinjek, Zlatenek OBČiNA LUKOViCA OBČiNSKA VOLiLNA KOMiSiJA PREDSEDNiK ŠTEViLKA: 041-0009/2022-3 OBČiNSKE VOLiLNE KOMiSiJE Datum: 5. 9. 2022 mag. Aleksander Urankar, l. r. Na podlagi 41. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 45/08, 83/12, 68/17 in 93/20 -odl. US) je Občinska volilna komisija Občine Lukovica na 3. redni seji dne 5. 9. 2022 sprejela naslednji SKLEP O DOLOČITVI VOLIŠČ IN OBMOČIJ VOLIŠČ ZA VOLITVE ČLANOV SVETA KRAJEVNE SKUPNOSTI KRAŠNJA DNE 20. NOVEMBRA 2022 V KRAJEVNI SKUPNOSTI KRAŠNJA VOLIŠČE 03.1.1. - OŠ BRDO, PODRUŽNIČNA ŠOLA KRAŠNJA Krajno Brdo, Vrh nad Krašnjo VOLIŠČE 03.2.1. - OŠ BRDO, PODRUŽNIČNA ŠOLA KRAŠNJA Krašnja VOLIŠČE 03.3.1. - OŠ BRDO, PODRUŽNIČNA ŠOLA KRAŠNJA Spodnje Loke, Žirovše VOLIŠČE 03.4.1. - OŠ BRDO, PODRUŽNIČNA ŠOLA KRAŠNJA Kompolje, Koreno Na podlagi 41. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 45/08, 83/12, 68/17 in 93/20 -odl. US) je Občinska volilna komisija Občine Lukovica na 3. redni seji dne 5. 9. 2022 sprejela naslednji SKLEP O DOLOČITVI VOLIŠČ IN OBMOČIJ VOLIŠČ ZA VOLITVE ČLANOV SVETA KRAJEVNE SKUPNOSTI ČEŠNJICE DNE 20. NOVEMBRA 2022 V KRAJEVNI SKUPNOSTI ČEŠNJICE VOLIŠČE 02.1.1. - VEČNAMENSKI OBJEKT, Češnjice 8, Blagovica Češnjice, Lipa, Poljane nad Blagovico, Selce OBČiNA LUKOViCA OBČiNSKA VOLiLNA KOMiSiJA ŠTEViLKA: 041-0009/2022-4 Datum: 5. 9. 2022 OBČiNA LUKOViCA OBČiNSKA VOLiLNA KOMiSiJA ŠTEViLKA: 041-0009/2022-5 Datum: 5. 9. 2022 PREDSEDNiK OBČiNSKE VOLiLNE KOMiSiJE mag. Aleksander Urankar, l. r. PREDSEDNiK OBČiNSKE VOLiLNE KOMiSiJE mag. Aleksander Urankar, l. r. Na podlagi 41. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 45/08, 83/12, 68/17 in 93/20 -odl. US) je Občinska volilna komisija Občine Lukovica na 3. redni seji dne 5. 9. 2022 sprejela naslednji SKLEP O DOLOČITVI VOLIŠČ IN OBMOČIJ VOLIŠČ ZA VOLITVE ČLANOV SVETA KRAJEVNE SKUPNOSTI LUKOVICA DNE 20. NOVEMBRA 2022 V KRAJEVNI SKUPNOSTI LUKOVICA september 2022 VOLITVE 27 VOLIŠČE 04.1.1. - KULTURNI DOM LUKOVICA Lukovica pri Domžalah: Trojanska cesta vsa, razen št. 2, Stari trg, Vevrov trg, Maklenovec, Ulica Jelke Komotarjeve, Ulica Frana Milčin-skega, Pot v Rovca, Laze, Šolska pot, Maroltova ulica, Kersnikova ulica, Stara pot, Mačkova cesta, Podpeč, Mlaka, Gradiška cesta in Koseskega cesta Brdo pri Lukovici VOLIŠČE 04.2.1. - KULTURNI DOM JANKA KERSNIKA LUKOVICA Zgornje Prapreče, Gradišče pri Lukovici VOLIŠČE 04.3.1. - KULTURNI DOM JANKA KERSNIKA LUKOVICA Preserje pri Lukovici VOLIŠČE 04.4.1. - KULTURNI DOM JANKA KERSNIKA LUKOVICA Spodnje Koseze, Videm pri Lukovici, Spodnje Prapreče VOLIŠČE 04.5.1. - KULTURNI DOM JANKA KERSNIKA LUKOVICA Čeplje VOLIŠČE 04.6.1. - KULTURNI DOM JANKA KERSNIKA LUKOVICA Trnjava občina lukovica občinska volilna komisija Številka: 041-0009/2022-6 Datum: 5. 9. 2022 Predsednik Občinske volilne komisije mag. Aleksander Urankar, l. r. Na podlagi 41. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 45/08, 83/12, 68/17 in 93/20 -odl. US) je Občinska volilna komisija Občine Lukovica na 3. redni seji dne 5. 9. 2022 sprejela naslednji SKLEP O DOLOČITVI VOLIŠČ IN OBMOČIJ VOLIŠČ ZA VOLITVE ČLANOV SVETA KRAJEVNE SKUPNOSTI PREVOJE DNE 20. NOVEBRA 2022 V KRAJEVNI SKUPNOSTI PREVOJE VOLIŠČE 05.1.1. - KULTURNI DOM ANTONA MARTINA SLOMŠKA Imovica, Prevalje, Prevoje pri Šentvidu, Šentvid pri Lukovici, Vrba, Lukovica pri Domžalah - Trojanska cesta 2 občina lukovica Občinska volilna komisija Številka: 041-0009/2022-7 Datum: 5. 9. 2022 občina lukovica Občinska volilna komisija Številka: 041-0009/2022-i Datum: 5. 9. 2022 Na podlagi 41. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 45/08, 83/12, 68/17 in 93/20 -odl. US) je Občinska volilna komisija Občine Lukovica na 3. redni seji dne 5. 9. 2022 sprejela naslednji SKLEP O DOLOČITVI VOLIŠČ IN OBMOČIJ VOLIŠČ ZA VOLITVE ČLANOV SVETA KRAJEVNE SKUPNOSTI TROJANE DNE 20. NOVEMBRA 2022 V KRAJEVNI SKUPNOSTI TROJANE VOLIŠČE 07.1.1. - ZADRUŽNI DOM TROJANE Hribi, Trojane, V Zideh, Zavrh pri Trojanah VOLIŠČE 07.2.1. - ZADRUŽNI DOM TROJANE Bršlenovica, Podmilj, Prvine, Šentožbolt, Učak VOLIŠČE 07.3.1. - ZADRUŽNI DOM TROJANE Gorenje, Javorje pri Blagovici, Log, Suša občina lukovica Občinska volilna komisija Številka: 041-0009/2022-9 Datum: 5. 9. 2022 Predsednik Občinske volilne komisije mag. Aleksander Urankar, l. r. Predsednik Občinske volilne komisije mag. Aleksander Urankar, l. r. Na podlagi 41. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 45/08, 83/12, 68/17 in 93/20 -odl. US) je Občinska volilna komisija Občine Lukovica na 3. redni seji dne 5. 9. 2022 sprejela naslednji SKLEP O DOLOČITVI VOLIŠČ IN OBMOČIJ VOLIŠČ ZA VOLITVE ČLANOV SVETA KRAJEVNE SKUPNOSTI ZLATO POLJE DNE 20. NOVEMBRA 2022 V KRAJEVNI SKUPNOSTI ZLATO POLJE VOLIŠČE 08.1.1. - ŠPORTNO DRUŠTVO ZLATO POLJE Brezovica pri Zlatem Polju, Mala Lašna, Obrše, Podgora pri Zlatem Polju, Preserje pri Zlatem Polju, Trnovče, Zlato Polje Na podlagi 41. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 45/08, 83/12, 68/17 in 93/20 - odl. US) je Občinska volilna komisija Občine Lukovica na 3. redni seji dne 5. 9. 2022 sprejela naslednji SKLEP O DOLOČITVI VOLIŠČ IN OBMOČIJ VOLIŠČ ZA VOLITVE ČLANOV SVETA KRAJEVNE SKUPNOSTI RAFOLČE DNE 20. NOVEMBRA 2022 V KRAJEVNI SKUPNOSTI RAFOLČE VOLIŠČE 06.1.1. - ŠPORTNO TURISTIČNO DRUŠTVO RAFOLČE Dupeljne, Rafolče, Straža, Vrhovlje občina lukovica Občinska volilna komisija Številka: 041-0009/2022-10 Datum: 5. 9. 2022 Predsednik Občinske volilne komisije mag. Aleksander Urankar, l. r. Predsednik Občinske volilne komisije mag. Aleksander Urankar, l. r. Na podlagi 41. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 45/08, 83/12, 68/17 in 93/20 -odl. US) je Občinska volilna komisija Občine Lukovica na 3. redni seji dne 5. 9. 2022 sprejela naslednji SKLEP O DOLOČITVI VOLIŠČA ZA PREDČASNE VOLITVE ČLANOV SVETOV KRAJEVNIH SKUPNOSTI NA OBMOČJU OBČINE LUKOVICA DNE 20. NOVEMBRA 2022 28 VOLITVE, OGLAS ^p Rokovnjač VOLIŠČE 09.901. - KULTURNI DOM LUKOVICA, DRUŠTVENA SOBA OBČINE LUKOVICA OBČINA LUKOVICA Občinska volilna komisija Številka: 041-0009/2022-11 Datum: 5. 9. 2022 Predsednik Občinske volilne komisije mag. Aleksander Urankar, l. r. Na podlagi prvega odstavka 6. člena Zakona o volilni in referendumski kampanji (Uradni list RS, št. 41/07, 103/07 - ZPolS-D, 11/11, 28/11 -odl. US in 98/13), 14. člena Odloka o občinskem glasilu Rokovnjač (Uradni vestnik Občine Lukovica, št. 1/11), 20. člena Statuta Občine Lukovi-ca (Uradni vestnik Občine Lukovica, št. 9/11, 15/14) ter sklepa 2. izredne seje Občinskega sveta Občine Lukovica z dne 7. 9. 2022 se določajo naslednja PRAVILA IZRABE ČASOPISNEGA PROSTORA OBČINSKEGA GLASILA ROKOVNJAČ ZA NAMEN IZVEDBE LOKALNIH VOLITEV V LETU 2022 1. Navedena vsebina pravil izrabe oglasnega prostora občinskega glasila Rokovnjač se določa za namen izvedbe lokalnih volitev v letu 2022. 2. V občinskem glasilu imajo na podlagi 14. člena Odloka o občinskem glasilu Rokovnjač politične stranke in liste, ki so registrirane v občini, za brezplačno obveščanje javnosti o svojem delovanju na razpolago 1/4 strani brezplačno. V času izvedbe volilnih opravil se ta prostor nameni za obravnavo predstavitve kandidatov političnih strank in list, ki kandidirajo za občinski svet, za predstavitve kandidatov za župana ter predstavitve kandidatov, ki kandidirajo za svete krajevnih skupnosti. Politična stranka predlagateljica, lista ali neodvisni kandidat, ki preseže 1/4 strani brezplačnega prostora, presežek nad 1/4 strani plača po veljavnem ceniku. Primer: če politična stranka predlagateljica, lista ali neodvisni kandidat naroči oglas v velikosti % strani, je veljavna cena po ceniku 235,00 €. Ker politični stranki predlagateljici ali neodvisnemu kandidatu pripada % strani brezplačnega prostora, politična stranka predlagateljica ali neodvisni kandidat plača nastalo razliko v višini 117,50 €. 3. Prenašanje brezplačnega oglasnega prostora na druge predlagatelje ni možno. Prav tako se v primeru skupnega kandidata dvoje ali več političnih strank predlagateljic, brezplačen prostor, glede na število političnih strank predlagateljic, ne podvaja, v primeru, da je predlagatelj predhodno že porabil % strani brezplačnega oglasnega prostora v predmetni zadevi. 4. Na željo posameznih predlagateljev glede dodatnih objav in predstavitev programov, ob upoštevanju razpoložljivega oglasnega prostora, bo uredniški odbor skušal zagotoviti skupno objavo na eni strani javnega glasila. 5. Uredniški odbor lahko pred objavo posameznih predstavitev kandidatov političnih strank predlagateljic ali neodvisnih kandidatov in njihovih programov opravi žreb, ki se izvede v primeru večjega števila predlagateljev, drugače pa se upošteva vrstni red prispelih predlog. Uredniški odbor glasila si pridružuje pravico, da vrstni red objav delno spremeni zaradi smiselne zapolnitve prostora in izgleda glasila. 6. Skladno z navedenimi pravili bodo objavljeni tisti predlogi, ki bodo pravočasno posredovani na elektronski naslov uredništva glasila Rokovnjač: rokovnjac@lukovica.si ali dostavljeni po pošti na naslov: Glasilo Rokovnjač, Stari trg 1, 1225 Lukovica ter nabiralnik glasila na naslovu Stari trg 1, Lukovica do roka za oddajo prispevkov, ki je vezan na izid posamezne številke. 7. Pravila za izrabo brezplačnega časopisnega prostora občinskega glasila Rokovnjač potrdi Občinski svet Občine Lukovica. 8. Pravila za izrabo brezplačnega časopisnega prostora občinskega glasila Rokovnjač se objavijo na spletni strani Občine Lukovica in v glasilu Rokovnjač. OBČiNA LUKOViCA OBČiNSKi SVET OBČiNSKO GLASiLO ROKOVNJAČ Datum: 7. 9. 2022 Odgovorn UREDNiK: ŠTEViLKA: 1/2.iZR.SEJA/2022 MiHA Ulčar Pooblaščeni servis Renault tudi v Moravčah r*... ■ y SU> Avtohiša KRULC www.avtohisa-krulc.si ©01 72-31-200 - Servis osebnih in gospodarskih vozil - Sklepanje zavarovanj - Optične nastavitve podvozja - Karoserijska in ličarska popravila - Polnjenje in servis klimatskih naprav - Cenitve kasko škod - Vulkanizerstvo in hotel pnevmatik - Ročna avtopralnica in poliranje september 2022 OGLASA 29 T 'A* j' .y m m ju* ■ ■firm i j / • X„ <# ' ____ , íííSíi v, 1* ;/<■■■ Sveže iz pečice na naše police Zaživite, kot želite, s HOFER CENO: vedno najboljša, vsakemu dostopna in naš dokaz, da vam za visoko kakovost ni treba odšteti visokih zneskov. Še posebej ne za sveže in hrustljave pekovske dobrote naše lastne blagovne znamke Okus tradicije, ki jih v HOFERjevih trgovinah pečemo večkrat na dan. Njihovo kakovost zagotavljajo tako priznani slovenski dobavitelji kot redni testi neodvisnih inštitutov. HOFER CENA r www.lekarnaljubljana.si ZDRAV izbrano iz kataloga ugodnosti OMEGA 3 1000 MG Prehransko dopolnilo z omega 3 maščobnimi kislinami. DHK ima vlogo pri delovanju možganov, 60 mehkih kapsul. Prehransko dopolnilo ni nadomestilo za ura vnoteženo in raznovrstno prehrano. redna cena: 14,26 € cena s Kartico zvestobe 11,41 MALČEK ŠAMPON PROTI UŠEM * Primeren za uporabo pri odraslih in otrocih, starejših od 3 let, 200 ml. Medicinski pripomoček redna cena: 13,40 € cena s Kartico zvestobe 10,721 VLAZILNA KREMA ZA OBČUTLJIVO KOZO Zagotavlja zaščito kože, visok odstotek vode, jojoba olja, vitamina B5 in E pa kožo pomirjajo, 50 ml. MATIČNI MLEČEK Z medom, svežim matičnim mlečkom, pantotensko kislino in vitaminom B6. Primerno tudi za otroke od 6. leta dalje, 10 plastenk po 15 ml, Prehransko dopolnilo ni nadomestilo za uravnoteženo in raznovrstno prehrano. redna cena: 13,93 € cena s Kartico zvestobe ' BS§ B«í] # THERMO THERAPY Na voljo 2 grelni blazinici s trakom za vrat ter 4 grelne blazinice s trakom in večfunkcijski obliži za hrbet (2 obliža). AQUA MARIS STRONG Pršilo za nos s prečiščeno hipertonič-no morsko vodo, ki pomaga odmašiti nos pri prehladih, alergijah in gripi. Brez konzervansov, 30 ml. Medicinski pripomoček redna cena: 6,22 € cena s Kartico zvestobe 5,29 Za več informacij prelistajte nov katalog ugodnosti ali nas pokličite na brezplačno telefonsko številko 080 71 17! Cene s popustom iz ZDRAVO - kataloga ugodnosti veljajo v enotah Lekarne Ljubljana, specializiranih prodajalnah LL VIVA (v okviru razpoložljivega asortimana) in v Spletni Lekarni Ljubljana na www.lekarnaljubljana.si izključno ob predložitvi Kartice zvestobe Lekarne Ljubljana ter zahtevanega števila jabolk zvestobe, sicer veljajo redne cene. Slike so simbolične, popusti se ne seštevajo. Ponudba velja od 1. 9. do 10.10. 2022 oz. do prodaje zalog. I Lekarna ' Ljubljana 30 OBVESTILA, VABILA, POLITIKA Rokovnjač VABILO Praznovanje 20. obletnice vrtca Medo bomo obeležili 26. 10. 2022ob 17.30 v Kulturnem domu Janka Kersnika Lukovica. Vljudno vabljeni! Naš vrtec je domek, kjer se igramo, pesmice pojemo in radi se imamo. H" C Strokovne delavke vrtca Medo Volilna jesen N.Si Do konca tega leta bomo najmanj dvakrat, verjetno pa večkrat, obiskali volišča. Oktobra bomo imeli na voljo celo paleto kandidatov za predsednika republike; seveda imen vseh oseb, ki so napovedali kandidaturo, na glasovnicah ne bomo videli. Volilna kampanja se odvija že dolgo, čeprav se uradno še ni začela in niti ne vemo, kateri kandidati bodo uspeli zbrati dovolj podpisov. Žal mediji že zdaj vso pozornost usmerjajo v dva ali tri kandidate, ki bi morali po njihovem imeti prednost. Vendar se bo tekma šele začela in na koncu bomo 23. oktobra odločili edino volivci. Upajmo, da bomo znali ločiti zrno od plev. Janez Cigler Kralj je prav gotovo kandidat, ki pooseblja pristno srčnost, kulturo duha in sposobnost, ki odlikuje le malo politikov; zna poslušati in slišati, ima čut za človekovo stisko. Drži besedo. Kot nekdanji minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je to področje postavil na zdrave temelje in opravil izjemno veliko dela, ki je prej dolga leta čakalo, da pride na vrsto. Je človek načel, ki svojega prepričanja in zaupanja v krščanske vrednote ne bo nikoli poteptal. Niti za ceno zmage na volitvah. In to danes, v svetu politične ne-kulture, šteje največ. Odločitev, da postane kandidat Nove Slovenije, je zato logična in vliva upanje, da Slovenija dobi predsednika, ki bo resnično predsednik vseh ljudi. Čeprav je strankin kandidat in ne zbira podpisov, je veliko bolj neodvisen kot nekateri kandidati, ki razglašajo svojo »neodvisnost«. NSi gre v pošteno predsedniško volilno tekmo in se ne boji niti protikandidatov niti medijev niti nizkih udarcev. Našemu kandidatu ni kaj očitati. Tudi november bo volilno obarvan. NSi si prizadeva, da bo 20. novembra na volitvah občinskega sveta in župana nagovorila čim več občanov. V teh štirih letih smo bili zelo aktivni in se trudimo, da bi v nas ljudje prepoznali zaupanja vredno stranko, tudi pri delu v občinskem svetu. Število članov raste in na to smo ponosni. 00 NSi LuKoviCA VABILO Člani Društva upokojencev Lukovica VABIMO na ogled: RAZSTAVE NAŠIH LIKOVNIH DEL Člani Likovne sekcije razstavljamo likovna dela iz zadnjega obdobja na temo Velika planina, ki jih je izbral naš mentor, akademski slikar Vinko Železnikar. Razstave del z Ex tempora Memorial Draga Jermana Razstavljena bodo likovna dela, nastala na Ex temporu, ki smo ga posvetili v spomin na našega člana. Razstave ročnih del Članice in člani rokodelske sekcije bodo na razstavi prikazali raznovrstne ročne izdelke, ki so sad njihovih spretnih rok. Odprtje razstave s kratkim kulturnim programom bo v petek, 21. 10. 2022, ob 18.00 v Pungartnikovi hiši, Stari trg 17, Lukovica. Ogled bo možen še : v soboto, 22. 10. 2022, od 9.00 do 18.00 in v nedeljo, 23. 10. 2022, od 9.00 do 16.00. Uživajte ob ogledu in ostanite zdravi! V KRASNJI BO SPET DIŠALO PO KROFIH GP TROJANE! 35. Tek za krof 27. Pohod za krof 9. Krofkov tek 2. Tek veterank in veteranov za krof Prireditev bo v nedeljo, 2. oktobra 2022 Vse dodatne informacije: sd-krasnja.org september 2022 OBVESTILA, VABILA 31 Natečaj za bučo velikanko -2. obvestilo Turistično društvo Gradišče obvešča vse občane, da bo natečaj za bučo velikanko ozirom izbor buče velikanke potekal v soboto, 8. oktobra 2022, na igrišču pod brunarico TD Gradišče. Ura in točen razpored dogodka bosta objavljena na spletni (https://www.td-gradisce.si/) in Facebook strani TD Gradišče v začetku oktobra. Vljudno vabljeni k sodelovanju vsi gojitelji buč. BESEDiLo: Andrej ovca; Foto: splet VABILO