Po poiti prejeman: za eelo leto naprej 26 K — h pol leta detrt „ mesec 13 „ — . 6,50, 2,20, V upravništvu prejeman: za celo leto naprej 20 K — h 10 , - „ 5 » - » 1,70, pol leta ietrt „ mesec Za pošiljanje na dom 20 h na mesec. SL0VENE Političen list za slovenski narod. Štev. 154. Naročnino in inserats sprejema upravništvo v Katol. Tiskarni, Kopitarjeve ulice št. 2. Rokopisi se ne vrafiajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Uredništvo je v Seme-niških ulicah št. 2.1., 17. Izhaja vsak dan. izvzeroši nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. v Ljubljani, v ponedeljek 9. julija 1900. Glasovi o slov. kat. shodu. Vredno je, da ponatisnemo razne glasove za in proti II. slovenskemu katoliškemu shodu. Tako je »Novi List« v Trstu v soboto objavil v celoti vabilo na shod, temu vabilu pa dostavil: »Drugi teden meseca septembra letos se bode obdržaval II. katoliški shod v Ljubljani. O potrebi in uspehih tega shoda gredo različni glasovi. Prav mnogo glasov je proti temu shodu, med katerimi je baje celo »duhovnik s Štajerskega«. Kolikor so meni znani štajerski duhovniki, resnični in ne — ponarejeni, so vsi z narodom za eno skupno načelo boja proti skupnemu sovražniku vere in narodnosti ter gmotnega blagostanja našega. To pa radi tega, ker se v narodu slovenskem na Štajerskem ne vzgajajo še tisti surovi požidovljeni nazori, kakor se to žal dogaja na Kranjskem in Goriškem. Tistega sramotenja sv. vere in duhovščine in ome-tavanja z — gnojem vsega, kar mora biti vernemu ljudstvu vzvišeno nad to življenje, — tega med štajerskim ljudstvom ni, zato lahko vlada ondi lepa sloga med narodom in duhovščino, kajti ondi je narod krščansk in duhovščina je narodna. Toda na vsa usta povem, kakor hitro bi se začel pojavljati med štajerskim narodom t»ti satansko zlobni upliv, tisto peklensko drezanje v duhovščino, tedaj bi tudi vsa duhovščina vstala kakor en mož proti elemen tom, ki raznašajo gnojnico svoje zdražbe naravnost iz židovske mlakuže, in tedaj bi tudi na Štajersko zašla kuga »kranjskih razmer«. Ker tako na Štajerskem kakor drugod ima duhovnik dolžnost stati na straži za svoje ljudstvo in ne dopustiti, da okuži ljudstvo s strupom nemorale in brezverstva ostudni židovski mrčes. In hvala Bogu, da je na Štajerskem še mir, ker je ondi tako, kakor vem iz lastne skušnje, ker sem bival več let med slovenskimi Štajerci. Toda kaj lahko bi se zanesla tudi na Štajersko nemir in nezaupnost, ako bi se med narodom zbujal in drezal sum, kakor da duhovščina ne soglaša z naredbami kranjske duhovščine ali duhovščine sploh. Velika neprevidnost bi bila, da bi se štajerski duhovnik oglašal proti katoliškemu shodu, ali še večja predrznost, ako se kdo izdaja za duhovnika samo, da bi lože skril svoje zlobno umenje pod krinko duhovnika. Pustimo nedotakneno še mirno Štajersko, najbolje je. Kar se tiče II. katoliškega shoda, vsaj pnncipijelno ne more biti nikdo proti istemu. Kakih vspehov bode imel, to je druga stvar m zaradi morebitnih nevspehov istega že naprej rovati proti njemu in skušati onemogočati ga, je naravnost nemožato. Katoliški shod, da izrečemo svoje pri-prosto, na nobeno prikrito namero cikajoče mnenje, je eno mnogih sredstev, s katerimi mora katoliška cerkev sproti odbijati zlobni vpliv židovstva in materijalistično lumpar-skega delovanja med narodom. Ker v Slovencih izvestni ljudje ne nehajo dajati o sebi spričevala, da so v svojem pisanju pravi časnikarski umazanci, katerih edini namen in zabava je, blatiti z gnjusom svoje nešalske razdrapanosti vero in javno moralo, a še posebej duhovščino, — vse to uprav po receptu, ki ga narekuje »Aliance israelite — radi tega tudi duhovščina ne sme odnehati in se mora posluževati vseh možnih sred-stev za odvrnitev narodne nesreče. Smešna Iraza je o »cepljenju narodnih mas. — kdo hoče cepiti? Menda le oni, ki vzgaja v narodu dan na dan ostudne misli in nazore in ki jemlje narodu spoštovanje in zaupanje do v s e duhovščine kakor najkrepkejše zaščitnice slovenske zavesti. Ker se je duhovščina morala naposled upreti v maso naroda prodirajočemu židovskemu vplivu in je radi tega nastal razpor, — zato naj duhovščino zadene krivda razcepljenja.' Zakaj pa ste se vrgli židovstvu v naročje, ko ste vendar vedeli, da ni večjega sovražnika našega, kakor je jud, da je večji kakor Turek, ki je moril naš rod, da je v potokih tekla slovenska kri. Saj vam je znano, kaj dela židovstvo in nanj oprto prusijanstvo z našim narodom ? In s to sodrgo soglašate? Zakaj pa? Potem se ne čudite, da mora duhovščina biti tudi proti vam, ker soglašate v načelih z najhujšimi našimi nasprotniki. Kdo torej cepi? Oni, ki razdira in ugonob-lja, ali oni, ki mora popravljati, kar prvi pokvari ? Hodite, kakor hoče sreča naroda, a ne kakor hočejo judje, pa ni treba »klerikalne agitacije« in ne katoliških shodov, katerih se bojite, kakor jud križa,—pa bode mir v domovini! Dokler pa delate, kakor nareka ognjusno židovstvo, tako dolgo ne bode in — ne sme biti miru!« »Gorica« in goriški »Narod«, priloga »Gorici«, sta doslovno objavila vabilo na shod. Drugače piše goriška »Soča«, ki v vsem posnema ljubljanski »Narod«. »Soča« piše mej drugim: »V tem oklicu ne nahajamo sicer prav nič novega, ker poznamo že tako take klerikalne oklice, iz istega se vidi le to, da gospodje potrebujejo zopet ve likanskega shoda, da si utrde že tu in tam razrahljene svoje pozicije ter nadaljujejo svojo divjo gonjo proti vsakemu, kdor se ne prekriža, predno začne to in ono delo.« Nato pa „Soča" v dolgoveznem, grozno neumnem članku pogreva vse stare fraze. Nekaj vzgledov ! Po njenem mnenju duhovščina hrepeni po absolutnem primatu, hoče, da „8e ji mora vsak kmetič in veleposestnik klanjati", si „pri lahkovernežih ugotavlja vedno trdnejšo pozicijo", boj za „narod jim je postranski". Jako duhovito našteva „Soča", da stavijo klerikalci na drugo mesto farovž in na tretje mesto cesarja. Zato pa tudi na-glaša čudno dejstvo, daje s klerikalci »vlada zadovoljna". Ona tudi ve, kaj se bo govorilo na katoliškem shodu: „V znamenju križa bodo rohneli proti liberalcem, katerim treba obesiti mlinski kamen okoli vratu ter jih potopiti v globino morja". Ker bo to potapljanje v Ljubljani vsekako grozovita stvar, „Soča" vzdihuje: „Resni časi nastopajo za Slovence . . . Naši goriški klerikalci z dr. Pavlico se gotovo udeleže tega shoda, na katerem bodo skupno s kranjskimi razdivjanimi kaplani brusili vas liberalce ter bruhali ogenj in žveplo na na-rodno-napredno stranko . . Nato „Soča" našteva zla, ki jih kleri- Svetnik. Francoski spisal paul Bourget. - Prestavil -a-(Dalje.) Nehote sem ga primerjal z don Gabri-elom Griffijem, iz katerega 8e je raTnokar norčeval. Res, ubogi menih na zunanje ni lesketal z bistroumnostjo, ali vendar mi je tako globoko v srce segla ona prava, čista iskrenost, s katero se je posvetil oskrbi samostana, dokler se zopet ne vrnejo njegovi bratje. Kaj je bil mladi moj tovariš, kaj je bil stan menih, ako je res, da se mladost oklene s trdno, nerazrušljivo vezjo svojega ideala? Ves prepojen z ironijo, z nezrelim nihilizmom, je imel vendar moj rojak samostojno sodbo. Ako je bil v popolnem nasprotju z ubogim menihom, ki je bil postavljen za varuha praznega samostana, je bilo to nasprotje odkritosrčno, nasprotje našega sto-ietja s preprostim, bogaboječim duhom preteklosti. Ali nisem bil jaz bolj pomilovanja vreden, ki sem v življenju istotako sodil o kaznjivo-pogubljivih čarih zanikavanja in o 'uči globokega verskega prepričanja,' ne da bi se ustavil pri enem ali drugem tečaju človeške duše? Letnik XXVIII. kalizem dela. Propada kmetijstva je seveda kriv duhovnik, kateri ima na vesti tudi izseljevanje v tuje dežele! Sploh l.beralec neče biti »sluga kapelana, ki je komaj prilezel iz semeniških temnic na beli dan". Duhovniki so „profanatorji vere", oni imajo tudi „patent na vinsko kapljico". Nazadnje pa »Soča", prav kakor „Narod", opozarja z uprav liberalno svobodoljubnostjo, naj dobe udeležniki katoliškega shoda „p I a č i 1 o , ki jih bo bolel o". »Slovenski List" piše : rPiše nam neki Gorenjec". Prepričani smo, da je shod jako potreben kot manilestacija čisto slovenskega in krščanskega prepričanja, in sicer zato, ker se nekateri nasprotniki že hvalisajo, da v kratkem potope slovenske dežele v liberalnost ali pasjeverstvo. Po naših nazor.h še nismo tako daleč s preklicanim »napredkom", da bi slovenska domovina kmalu po-stala protikrščanska, istina pa je, da se je „ločitev duhov" zvršila ne le po mestih ampak že tudi po kmetih, in istina je, da liberalci v zvezi z Nemci in mokrači delajo na V8e kriplje v dosego svojega podlega namena. Nam katoličanom in neomadeže-vamm Slovencem tedaj ne more biti vse jedno, kaj sovražniki počenjajo. Treba je, da se malo poštejemo, koliko nas je še. Zato treba, da pridemo v belo Ljubljano v velikem številu. Vsaka slovenska občina in vsako društvo, ki je naše, imej ondi svojega zastopnika. Politični pregled. v Ljubljani, 7. julija. Vladna akcija v parlamentarnih počitnicah je sicer tiha in na zunaj skoro neopažena, tem marljiveje pa dela dr. Koerber na tihem. V minulih dneh je vsprejel ministerski predsednik, že več razmh politikov v avdiienci, s katerimi sc je razgo-varjal o načinu rešitve iz zagate. Bili so°že pn njem češki veleposestniki, Jugoslovani nemški konservativci ter v soboto tudi krščansko socijalna poslanca dr. Pattai in dr Weiskirchner. O teh razgovorih vlada se- Slične mi-li so se mi vsiljevale. Okoli 7. ure smo sedli k večerji v veliki dvorani, ki je bila nekdaj, kakor se je nama reklo, obednica za novince. Starodavna bakrena svetilka s štirimi roglji, na kateri je na bakrenih verižicah visela pritiklina, škarje, igle, gasnik, je motno razsvitljevala ogle velikanske mize. Na mizi so stale steklenice s samostanskim grbom. Za vsakega sta bili dve pripravljeni, ena napolnjena z vinom, druga z vodo. Te steklenice so držale pičlo mero tekočine, ki je menihom tešila žejo. Dva krožnika svežih smokev in grozdja sta stala na mizi za povečerek. Juha je bila že v krožnikih, poleg tega je bil na razpolago kozji sir. Suho meso, suh kruh in pa kuhan kostanj so zaključili jedilni list, čegar skromnost je napotila starega meniha, da je navel latinski izrek iste vrste kakor prej. Odmolil je »Benedicite« in prisedel k nama. »Castaneae molles et pressi copiae lac-tis«, je začel in pokazal krožnike, na katere je meril Vergilov verz. »Saj sem pričakoval«, mi je zašepetal Filip, ki je začel prav resnoben razgovor z gostoljubnim domačinom o hrani starih. Bal sem se, ne brez razloga, da ga hoče z navidezno prijaznostjo le za nos voditi. »Kaj pa, kadar nimate gostov, ali tedaj saini obedujete tu ?« je vprašal Filip. »Ne«, je odgovoril opat, »v samostanu sta še dva druga brata. Sedem so nas bili pustili. Štirje so umrli iz žalosti kn alu po razpustu. Tudi drugi smo bili bolni, zdaj eden, zdaj drugi, in stregli smo si med seboj, kakor smo mogli . . . Toda božja volja ni hotela, da bi šli vsi s tega sveta«, »In ko ne bo ne vas in ne onih dveh bratov ?« je nadaljeval Filip. »Con gallo e senza gallo, Dio la giorno«, je odgovoril menih. Na čelo se mu je vlegla megla, ki pa je skoro izginila. Vprašanje ga je bridko zadelo na najbolj občutljivem mestu njegovega bitja. »S petelinom ali brez petelina naredi Bjg dan« je pristavil po Irancosko. »S čim se pa pečate ves čas?« S tem vprašanjem sem se obrnil do meniha ; gnala me je prav živa radovednost, opazujoč na njem tako globoko versko prepričanje, da sem se mislil vpričo človeka srednjega veka. »Oh, prav nič no Ienuharim«, je odgovoril don Griffi. »V najemu imam, takle kakoršen sem, vso zemljo okrog, Rabim 15 kmečkih družin, da vse obdelamo Od zjutraj dalje je v moji celici vedno polno, brez prestanka; enemu je treba urediti račune, drugega je treba spovedati . . . tretji me prosi za zdravilo ... Jaz sem kos zdrav-., mka, kos lekarnarja, malo sodnika, malo učitelja. - Da, tudi otroke poučujem. Tudi Ludovik je moj učenec. Seveda mi ne dela časti, vendar je dobra duša. - In pa cice rone, razkazovati tujcem samostan. O, prav n:č . . .« »V Pisi sem se sešel z dvema Angležinjama, miss Dobson in miss Roberts ki sta prišli z Monte-Chiaro". »He«, je smejaje se začel, »to sta oni dve rdečk.. Imenujem ju tako zaradi rdečih las . . . Sicer sta protestantski, vendar kljub temu dobri duši. Lascia faro a Dio ch č santo veochio. *) Potujeti v Rim. Rekel sem jima: Sveti oče je ribič, lahko vjame na trnek moji dve rdečki . . . Anglija se vedno bol) bliža Bogu«, je pristavil in si mencal roke. »Ker ste mladi, lahko še vidite krasen prizor, vse kristijane pod enim poglavarjem Nato bo prišel Antikrist, potem poslednja sodba in naposled bo večni mir . . .« Ogenj zamaknenja je žarel v njegovih očeh, ko je govoril to besede. Vernik iz enajstega stoletja ne bi bil mogel biti bolj plamteč. S Filipom sva se Bpogledala. V njegovem pogiedu sem zrl zlobnost, in kar osupnile so me njegove besede. (Halje prih.) veda stroga tajnost, a vsakdo ve, da je bil tu razgovor o asanaciji parlamentarnih razmer ter o rešitvi jezikovnega vprašanja. Z nabranim gradivom se poda dr. Koerber te dni v lil in mogoče bo že tekom tega meseca iznenadil svet kak izredni vladni korak. O rešitvi jezikovnega vprašanja piše mej drugimi poljskimi listi tudi „I)zien-nik Polski", čegar intimna zveza z dispo-zicijskim zakladom je javna tajnost, in pravi mej drugim tole: Jezikovni zakonski načrt se mora uveljaviti najkrajšim potom. Ne da se sicer tajiti, da se to ne strinja z ustavnimi določbami, toda pretepi in koncerti v zbornici tudi niso bili konstitucijonalni. Češka s svojim prebivalstvom tvori četrti del prebivalstva v Avstriji. Ostali trije deli so že siti čeških notranjih bojev in ne bodo dopuščali, da služi cela Avstrija tem bojevnikom za bojno polje. Država se bo še le tedaj mogla oddehniti, ko bo uveljavljen jezikovni zakon in se v bodoče odkažejo vsa večja jezikovna vprašanja deželnim zastopom ne samo na papirju, marveč tudi v resnici. Govor posl. dr. Ebenhocha se popolno krije z izvajanji posl. Javorskega in kaže, da je že postavljen temelj za zmerno večiao. — Glavni stebri zmerne večine sc po mnenju „Politikeu Grabmayr, Javorski in Ebenhoch. Zdravniški kongres v Krakovu. V prihodnjih dneh se vrši v Krakovu shod slovanskih zdravnikov, kakoršen je bil že večkrat v drugih krajih naše države. To, pravi „Nova Reforma", bi konečno ne bilo nič nenavadnega, a nenavadno je to, da je vojna uprava prepovedala udeležbo vojaškim zdravnikom. To je prepoved, kakoršne v Avstriji še ne poznamo. Dosedaj so se smeli vojaški zdravniki vedno udeleževati takih sestankov. Zastopniki poljskega naroda so dolžni vprašati o tem vojnega ministra, ker dosedaj še nismo v Prusiji. Ne prositi, marveč zahtevati se mora, da se prekliče ta prepoved. Deželna vlada je v poljskih rokah in tudi v ministerstvu imamo svojega zastopnika, in torej upamo, da bodo gospodje izpolnili svojo dolžnost. liuski minister Falk f. Na Vest falskem je umrl v soboto bivši pruski na-učni minister Adalbert Falk, ki je igral največjo ulogo v zadnjem kulturnem boju ža lostntga spomina, in ki je največ storil, da bi oropal katoliško cerkev v Nemčiji vseh njenih pravic. Rojen je bil dr. Falk 1827 kot sin nekega poznejega pastorja v Šleziji ter je kmalu priplezal v ministerstvo. Nekaj časa je bil tudi poslanec in 1872 je že postal naučni minister. Bismark je že prej spoznal v Falku primerno orodje za svoje namene. Ko je pa videl izvršene svoje načrte ter potreboval miru s centrumom, odslovil je Falka. Pri svojem odhodu iz ministerstva 14. julija 1879 se je mož grozno zameril ne samo katolikom, marveč tudi protestantom, in torej razun pri Bismarku ni bil nikjer priljubljen. Angležem na ljubo prekritikujejo nekateri visoki politiki vse, akoravno ves svet ve, da so ravno Angleži grešili v zadnjem času največ proti pravičnosti. Toda kramarski Angleži naj Be še tako odlikujejo v tej svoji ne-čednosti, v gotovem časopisju, o katerem je pa znano, da potrebuje velikih podpor, najdejo vselej najbolj vnetega zagovornika. če morda kdo po pravici očita Angležem, da so založili Kitajce s številnim, najmodernišim orožjem, odgovarja se takoj kar se da ostro, da so tudi Francozi in Nemci izgotavljali topove za kitajske po-potrebe. Tem listom ni všeč, če kdo sim-patizuje z »neumnimi« Buri, če se norčuje iz Angležev, ki so tako »naglo« spravili na južno afriško bojišče sedanjo armado, Krii-ger pa niti ne sme izraziti nade, da bi mu navstale kitajske homatije lahko mnogo koristile, ko bi Anglija storila res svojo dolžnost in poslala tje primerno število vojakov. Da, naravnost čudno je, da se ti krogi ne spravijo tudi nad oficijelni izkaz o angleških izgubah, ki kaže, da je bilo blizu 90.000 mož žrtva »neumnih« Burov. Slednjič pride na vrsto še belgijska justica, ki je obsodila napadalca Sipido le v prisilno delavnico do 21. leta. — Summa summarum: Priznano pristni čifutski listi ne vrše tako vestno svoje dolžnosti napram angleškim kapitalistom, kakor gotovi »krščanski« listi. Ali se napove Kitajcem vojska ? S km vprašanjem se pečajo v zadnjem času znameniti evropski politiki in skoro vse večje časopisje. Vsi odločivni krogi so v tem jedini, da se treba maščevati nad Kitajci, ki so na najgrozoviteji način pomorili tuje po danike v Pekinu in drugod, niso pa jedini v tem, kako naj se izvede to maščevanje. Mnogi mislijo, da brez napovedi formalne vojske ta korak ni izvedljiv, ker so za vse zločine odgovorni le oficijelni kitajski krogi. Nemčija je izjavila po svojem vladarju, da se maščuje nad Kitajci, v ime italijanske vlade je isto izjavil ministerski predsednik in jednako se sodi tudi v ostalih državah. A za napoved vojske dosedaj še niso vsi jedini in sicer največ in morda samo radi tega, ker na Kitajskem sploh nikogar ni, ki bi se mu vojska mogla napovedati. To misel je naglašal v sobotni seji francoske zbornice zunanji minister Delcasse, ki je rekel mej drugim: Komu naj se napove vojska? Cesarska vlada je zginila s pozorišča, ali pa jo imajo ujeto uporniki, mej raznimi pokrajinskimi podkralji pa ni nikake jedinosti; deloma podpirajo ustajnike, deloma so jim nasprotni, princ Tuan je pa sam vodja bok-serskih čet. Sicer bi bila pa po Delcasseje-vem mnenju oficijelna napoved vojske še bolj nevarna za evropske podanike na Kitajskem. Konečno pa še tudi ni dognano, kdo naj bi napovedal vojsko. Francija nima povoda za inicijativo. — Velesile torej same ne vedo, kako naj se maščujejo nad Kitajci. Italija se maščuje nad Kitajci. V sobotni seji italijanske poslanske zbornice, v kateri je bil proti pričakovanju vsprejet s precejšnjo večino proračunski provizorij za dobo šestih mesecev, bil je tudi razgovor o korakih, ki jih stori Italija z ozirom na dogodke v Kini. Poslanca Prinetti in Sonnino sta pričela razgovor ter zahtevala, naj se Italija maščuje nad Kitajci radi umora njenih podanikov. S to mislijo se je strinjal tudi ministerski predsednik Saracco ter povedal, da je že poskrbljeno za odpošiljatev primernega števila vojakov v Kitaj, da s tem pokaže Italija, da ima tudi ona pravico in dolžnost, z ostalimi velesilami vred sodelovati pri civilizaciji. S tem pa ne računa na kako delitev ali izredne korake. S sodelovanjem stori Italija le svojo dolžnost in nihče ne more od nje zahtevati, naj se odreče dolžnosti maščevanja radi umora svojih podanikov in prisiliti Kitajce, da spoštujejo njeno zastavo. — No, ko bi bili italijanski podaniki navezani samo na pomoč svojih rojakov, bi se jim bore slabo godilo, Kitajci bi pa tudi ne bili v posebnem strahu pred »pogumno« italijansko maščevalno roko. Dnevne novice. V L j u b 1 j a n i, 9. juli ja. Osebna vest. Šef generalnega štaba, fcm. baron Beck, je v soboto prišel na Bled in se nastanil v Mallnerjevem hotelu. Mašnisko posvečevanje. Danes je presvetli knezoškof ljubljanski v stolnici delil subdijakonat 21 bogoslovcem iz 4. in 3. leta ter dvema frančiškanoma. V sredo dobe di-jakonat, v soboto presbiterat. v krškem mestu živi malo zvestih volivcev dr. Tavčarja. Prava zvestoba je v takih razmerah desetkrat več vredna, nego sicer. In Vile so ugodne kos-movemu dohtarju. Tudi krško mesto ima v svoji sredini srce, ki bije zanj od zore do mraka, od mraka do dne in sicer široko in globoko srce. To srce nosi v prsih mož, o katerem se govori, da rad dela, pa tudi rad zasluži; mož, ki pazno motri slovenski svet in točno presoja, kakšne bukvice bi se naj-ložje prodale med njim; mož, ki je res spisal že mnogo površnega, ki se pa lahko ponaša, da tako zmešanega in netočnega pisanja, kot je dobro plačano »o kreditnih razmerah med kmeti na Kranjskem«, ki je je vlani priobčilo nemško »društvo za aoci-jalno politiko«, še ni bilo v knjigah tega društva. Zove se Ivan Lapajne. Ta zvesti volivec dr. Tavčarja izdaja že drugo leto droben listič z naslovom »Zadruga«. Dokler je živel rajni vikar Knavs, ki je bil predsednik krški posojivnici, je bil listič šo razmerno pametno urejevan. Odkar je pa umrl vikar, so pa jele pihati druge sape. Že v predzadnji številki je jel grizti po nas; v zadnji (dne 1. julija) je pa lis V ki hoče zastopati zadružno misel med Slovenci, na- ravnost nesramen. Priobčil je namreč neki govor poslanca dr. Tume o zadružništvu in — dr. Tavčarjev napad na dobre -p oljsko kmetijsko zadrugo v dež. zboru s tendencijoznimi »Narodovimi« sklepnimi opazkami. Ta napad je sam po sebi samo etemerno, strankarsko polemiškega značaja; če bi bil tudi resničen, ne dokazuje ničesar. Lapajne ga priobčuje. A Lapajne je tudi bral odgovor g. Fr. Jakliča, v katerem zavrača Tavčarjeve trditve Tega odgovora paLapajne še v misel ne jemlje. Ali je to pošteno? Ko bi ta zvesti Tavčarjev volivec ne vsiljeval svojega lista našim zadrugam, bi se ne menili zanj. Tako je pa naša dolžnost opozarjati vse naše somišljenike, naj puste Lapajnetu zaslužek tam, k j e r dela. Umrl je nenadoma v soboto popoludne Martin Peruzzi, posestnik v Črni vasi na ljubljanskem barju in znan agitator liberalne stranke. Zadela ga je kap, ko se je peljal iz Ljubljane domov. Štajerski cesarski namestnik je bil 6. t m. v Celju, kjer si je ogledal škodo, katero je napravila povodenj. Dolgo časa se je mudil pri — Stigerju. S Štajerskega. God slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda ostane 5. dan julija, kakor je bil od leta 1881 počenši pa do lani. Toda ne ostane povsodi, ampak le po onih škofijah, ki si bodo to predpravico izprosile od svete stolice, kakor je to storil presvetli škof dr. Mahnič za krško škofijo na otoku. Rimski odbor za svete obrede je god svetih slovanskih apostolov za krško škofijo uvrstil med večje praznike (dup. maj.), ako bi se pa prošnje še posebno krepko podprle, bi ga znabiti še do dup. II. cl. vzvi-šal. Treba bo trkati in vrata se odprejo ! Graske novice. Vprašanje o vojaški godbi čedalje bolj vznemirja Gradčane. V graški javnosti je to ime vojaška godba postalo samo kratek izraz za kopo raznih vprašanj, ki so s tem vprašanjem v kaki dotiki. Velika večina graškega prebivalstva je sita nemško - nacionalnega terorizma, velika večina Gradčanov odločno obsoja gospodarstvo nemških nacionalcev v mestnem zastopu, njih narodnostno, versko in protiavstrijsko ščuvanje. Na zborovanju štajerske obrtne zveze, vršečem se 6. t. m. so razni obrtniki ostro prijemali in obsojali postopanje mestnega zastopa, pred vsem župana dr. Grafa in obč. svet. dr. Goltscha, ki je vsemu temu gibanju v Gradcu hotel natvezti znak »kleri-kalizma« in je tako s sveta spraviti. Toda ti nemško - nacionalni »šlagerji« izgubljajo svoj učinek, Gradčani se ne dajo več slepiti s takimi frazami. Tudi graška »Tages-post«, doslej na strani nemških hujskačev, je polagoma začela popuščati utapljajočo se stranko in se ogrevati za vojaško godbo. Seveda si je nakopala lokava in dobičkarska »tetka« s tem premišljenim, v razmerah utemeljenim korakom sovraštvo »Tagblatta« in nemško-nacionalne klike. — Graški socialni demokratje so slavili včeraj desetletnico, odkar izhaja njih glasilo »Arbeitervville«. Iz tednika mislijo z novim letom napraviti dnevnik. Izlet krščanskih socijalcev na Šmarno Goro in v Medvode se je vršil včeraj. Dvomljivo vreme ni zaprečilo ogromne vdeležbe. Prihiteli so delavci iz Ljubljane, Medvod in Vevč k Materi Božji na Šmarno Goro. Sosebno iz Vevč so prihiteli delavci in delavko v velikem številu, zvesti svoji obljubi, da se po končani stavki poklonijo Mariji. Cerkveni govor je imel na Šmarni Gori č. g. dr. L a m p e, ki je opisoval tri dobe dela: sladko delo v raju, dobo dela po grehu in dobo posvečenja dela po Jezusu. Pobil je klevetanje nasprotnikov katoliške cerkve, da jo cerkev sovražnica delavcev, in kazal na vneboupijoči greh, katerega je cerkev postavila proti onim zatiralcem delavstva, ki pritrgujejo delavcem zaslužek. Pri hv. maši, katero je daroval tudi č. g. dr. Lam po, sta stregla tovariša Kos in Martin Mentoni ter so krasno prepevali pevke in pevci iz Šmartna pod spretnim vodstvom g. nadučitelja Lavtižarja, kateremu bodi tem potom iskrena hvala na požrtvovalnosti, s katero je poveličal delavsko slavlje. Prekrasen je bil trenotek, ko so gg. dr. Lampe in gg. bogoslovca Jovati in Mrhar zapeli lav-retanske litanije in so slavospevi Materi Božji zagromeli iz vseh delavskih grl. Po končani službi božji so v cerkvi zadoneli lepi glasovi vevških delavk Mariji na čast, potem pa se je delavstvo podalo v Medvode. Mej potjo so vevške delavke navdušeno prepevale narodne pesmi. »Slov. katoliško delavsko društvo« je sklicalo v Medvode v Boj-tovo gostilno ljudski shod, a ravnateljstvo ondotnih papirnic je Bojti, ki vozi pri tovarni, prepovedalo imeti ondi shod. S tem je pokazalo, kako umeva delavsko prostost. Shod se je kljub temu vršil in sicer v Preski pri Jurci, ki je okrasil hišo s cesarskimi in narodnimi zastavami. V velikem številu so prišli na shod medvodski delavci in okoliški kmetje, tako, da je bil shod res sijajna prireditev. Predsedoval je tovariš Jeriha, podpredsednik je bil tovariš Režek. O katoliškem shodu je govoril g. dr. Lampe, ter je shod soglasno pritrdil potrebi katoliškega shoda, na katerem naj se združijo vsi treznomisleči proti onim, ki dan za dnevom napadajo vero. O političnem pregledu je govoril tovariš Moškerc ter se je shod soglasno izrekel proti nemškemu državnemu jeziku, o strokovnem društvu je govoril tovariš Jeriha, ki se je tudi zahvalil medvodskim delavcem za podporo, katero so dali vevškim delavcem, o socijalno-demokratskih uslugah delavstvu izza zadnjih dnij je govoril tovariš Štefe. Končno je povzel besedo še dr. Lampe, ki je kazal na razloček mej socijalno demokracijo, ki dela s hujskanjem delavstva, in mej kršč. socijalizmom, ki dela mej delavstvom s treznimi poštenimi reformami. Navdušenjem je delavstvo vsprejelo brzojavni pozdrav č. g. kapelana Riharja od Device Marije v Polju, ki se je glasil: »Zadržan kličem zbranim delavcem : Križ ljubezni, Vaša edinost, križ pravični, Vaše upanje, križ zmagalni, Vaša zmaga!« Shod se jo zahvalil na pozdravu in predsednik Jeriha je končno pozval zbo-rovalce, naj složno zakličejo cesarju »Slava !« ter omenil, da je na zadnjem shodu v Vevčah socijalni demokrat ILcmur bil tisti, ki je pri tej točki s svojim protestom do skrajnosti razburil zborovalce. Zborovalci so trikrat zaklicali »Slava«! presvetlemu cesarju, trikrat »Slava« ! sv. očetu ter izrazili uda-nost ljubljanskemu knezoškofu. shod je imei velik upliv. Medvodsko delavstvo je prišlo do prepričanja, da ima glede bolniške blagajne in glede strokovnega društva iste pravice kot vevško, in se je že včeraj določno izrazilo proti vsakemu umešavanju od strani delavstva izrabljujoče socijalne demokracije. »Sokolska" slavnost v Kranju včeraj ni bila kaj posebnega. Vseh ,.Sokolov" je bilo le okolu 150. Nova bela zastava kranjskega „Sokola'- je bila „razvitau brez nesreče. Zanimalo bode vse, če povemo, da so k slavnosti prišli tržaški rodoljubi na čelu jim dr. Gregorin. Zgodilo se je to zaradi tega, ker je bil slučajno čas jako »pripraven". Tržaškim rodoljubom je pač vsaka prireditev od narodno-napredne strani umestna, le za katoliški shod se jim nikdar ne zdi ,,pripraven čas1'. Gabršček je prišel 8 članom goriške ,,Krojaške zadruge". Socijalnim demokratom v dnevnik. Iz Vevč se nam piše: Blagor delavcev je »rudečim« pač na jeziku, v dejanju je drugače. O tem nam zanesljivo priča mej drugim tudi res lep račun, kateri je poslal pravni zastopnik socijalne demokracije tukajšnjemu gostilničarju Auru. Imenovani gostilničar ni dovolil v svojih prostorih socijalnim demokratom govoriti, ker se je zavedal svoje pravice in dolžnosti, in sedaj zahtevajo »rudeči« kot odškodnino za ponesrečen shod kar 56'08. Vse pride prav; tudi ta račun nam kaže »dejanjsko« ljubezen so-cijev do delavstva, sedaj vsaj vidimo, kako lepo znajo računati vsak korak, ki ga store za »blagor« delavcev, oziroma za svoj blagor. Čujte! Socijalnodemokraški mladenček, ponesrečen realec, zasluži, ko pride z bici-klom v Vevče, 5 K. Demokrat, ki mimogrede naznani shod pri glavarstvu, zasluži 1 K. Pa pride še lepše! Za voz iz Ljubljane do Vevč si računajo kar 5 K, dasiravno za B K vsak izvošček rad pelja. Sedaj pa krona vsemu. Kristan dobi dijete za en dan 10 K _ oj ti revček, ki petake služiš, ti imaš res srce za delavce! Torej poleg redne mesečne plače lahko zaslužiš, če te ljudje vsak dan kličejo na shode, 3050 K na leto. Res veliko se žrtvuješ za ljudstvo! In slednjič: kdo se je »zmotil«, ali Kristan, ki je zahte- val za vožnjo iz Trata 28 08 K, ali pa »Bodočnost«, ki mu je ta znesek plačala. Imate nas pač za nespametne in nevedne ! Saj nam vozni red južne železnice pove, koliko stane vožnja iz Trsta do Ljubljane in nazaj. Če ee »zastopnik in osrečevalec delavstva« Kristan pelja z brzovlakom in na mehkih blazinah II. razreda, plača le 16.76 K, če v III. razredu, pa le 1118 K; poštni vlak pa tudi Kristana pelja v II. razredu za 12 88 K, v III. razredu za 8-60 K. Tedaj, v katero malho je šlo ostalih 1948 K, oziroma 1 13 2 K. Le tako naprej! Soci-jalna demokracija se kaže v vedno lepši luči. Tu poneverjenje, tam goljufija. Delavstvo naš« je pač preveč previdno, da bi svoje krvave krajcarje dajalo ljudem, ki so brez poštenja in vesti. Vsem delavcem veljaj torej geslo: Proč od socijalne demokracije, ki nima drugega namena, nego izžemati delavce in nekaterim posameznikom pomagati do mastnega zaslužka. Socijalni demokraciji pa bi priporočali več točnosti v računih, sicer bo ljudstvo samo ž njimi res kmalu obračunalo. Sicer pa: kolikor več gr to ni všeč. Iz Preske se nam poroča, da so ondi končali šolsko leto 4. t. m., ker so pričeli z razširjanjem ondotne šole v dvorazrednico. Nova slovenska zastava v Ameriki. Slovensko društvo sv. Frančiška Sal. v Jolietu je 1. julija slovesno blagoslovilo svojo novo zastavo. Naučno ministerstvo je g. Jerneju Pečniku za izkopavanje starin za 1. 1900 podelilo 400 kron podpore. Pri uravnavi Mirne dela 40 prisi-ljencev in 35 domačih delavcev. Delo \sled deževja in globoke struge počasi napreduje. strela je v petek zjutraj udarila v hlev Martina Opalka v Mikotah. Zgorela sta hlev in hiša, dalje en vol in ena svinja ter mnogo kuretine. Škode je do 30()0 kron. Vreme je zadnje dni postalo jako hladno. V soboto je, kakor se nam zatrjuje, v Preski celo sneg naletaval. Koliko se v Avstriji pokadi? V minulem letu so je prodalo v naši državi skupno za 102,638.418 gld. tobaka, smodk in smodčic, za 3,125.488 gld. več nego v letu 1898. „Kratkih" se je pokadilo 515.514.138 komadov, kub 217,967,223, portorik 177,281.258, viržink pa 166,372.250 komadov. Skupno se je prodalo 1.257,952-264 smodk, smodčic pa 2.596.844 288 komadov in sicer dram 1,336.739 820 ali 72-2 milijona več nego v 1. 1S98., šport 757,439.707 in sultane 198,569.123 komadov. Zlikovci so te dni na Pungratu v Kranju ponoči sneli podobo sv. Roka in jo prenesli na drugo stran mostu. Podobo Matere Božje so z vrta g. Marije Šumijeve prenesli k neki drugi hiši. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj, 9. julija. Dr. Ebenhoch objavlja v nekem peštanskem listu dopis, v katerem priporoča oktroa jezikovnega zakona in novega poslovnega reda. Izraža pa se proti nemškemu posredovalnemu jeziku, ker bi taka določba žalila Slovane in ker zadošča že sedanja raba. linadeep^rjulija. Neznane osebe so podžagale Bismarckov hrast. Praga, 9. julija. „Plzenski Obzor" javlja, da se bode prihodnji mesec sešel češki deželni zbor. London, 9. julija. Reuterjev urad javlja, da vest o zajetju Bullerja in njegovega štaba še ni potrjena. London, 9. julija. Roberts poroča 7. t. in., da se je general Paget 7. junija (!) zmagonosno bil z Buri pri Pleir-fonteinu ter je pognal do Bronerifon-teina blizu Betlehema. — Predsednik Steyn je baje pobegnil v gore. London, 9. julija. Vojni urad je prejel sledečo Robertsovo brzojavko iz Pretorije 7. t. m.: Državni tajnik Reitz je oprostil 800 angleških ujetnikov ter jih poslal čez natalsko mejo. Sedaj so na potu v Ladysmith. Častnikov ni mej njimi. TojfTta ita Kitajskem. S kitajskega bojišča je danes došla sen-za^na vest, da so bila 4. t. m. vsa poslaništva v Pekinu nepoškodovana in da ondotnim tujcem tedaj ni ničesar manjkalo razun živil. To poročilo naravnost nasprotuje prejšnjim vestem, katerim so pripisovale evropske vlade popolno verjetnost, ker so jih avtentično potrdili njih zastopniki na kitajskih tleh. Kdaj so torej poročevalci v Shanghaiju in Tientsinu »farbali« Evropo, prej ali sedaj? Ako bi bila resnična najnovejša vest, je še mnogo nacle, da rešijo tujce v Pekinu zmagujoči Rusi in Japonci, ki so te dni, — dneva poročilo ne pove, — dobro naklestili Kitajce v bitki 18 milj južno od Pekina in ubili 1000 mož. Toda Rusi in Japonci bodo ob event. dohodu v glavno mesto bržkone zaman iskali evropskih rojakov. Ljuti boji so se bili koncem minulega tedna za Tientsin. Kitajci so bombardirali evropske naselbine, Japonci pa kitajski del mesta, kakor pravijo, z velikim uspehom, toda boj le še ni končan. Razun vojakov se je neki že vse izselilo v Taku, a tudi angleške vojake so poslali nazaj na ladije, ker so menda Japonci uvideli, da so jim le za nadlego. Ifudimpešta, 9. julija. „P. Lloyd" poroča, Ttrr-h^če Avstrija pokazati svojo velemoč in v Kino poslati še dva bataljona pešcev in tretjo vojno Iadijo. ^JDunaj, 9. julija. (C. B.) Iz Shan-ghaija poročajo 7. t. m.: Glasom ofi-cijelnih konzularnih poročil so bila poslaništva v Pekinu 4. julija nepoškodovana. Kit a j c i s o u s t a -vili napade in tujcem preti le š^ lakota vsled pomanjkanja živil. Berolin, 9. julija. Wo!ffov urad poroča in Tientsina 2. t. m.: Danes so Rusi brez vspeha bombardovali kitajski del mesta. Zunanje tukajšnje čete štejejo blizu 10.000 mož. Iz Pekina ni nikakih nadaljnih poročil. — Isti urad poroča iz Tientsina 3. t. m.: Danes zjutraj so Kitajci jeli streljati na naselbine tujcev. Po naročilu Seymonrovem odpravijo žene in otroke čim prej v Taku. Petrograd, 9. julija. Finančnemu ministerstvu jo došlo iz Charleina 5. t. m. to-le poročilo: Na postaji Laolan so ustaši 27 m. m. skušali razdejati železniško progo. Most so zažgali, razdejali so dve vojašnici, razdrli brzojavno zvezo in 40 metrov železnice. Rusi so pregnali Kitajce. Padel je jeden kozak. Škoda je že popravljena. London, 9. julija. (0. B.) Listi poročajo Shaiighaija 7. t. m.: Močen oddelek Rusov in Japoncev je prodrl do Langfanga ob železnici Pe-kin-Tientsin ter v bitki pri Heiang-tum (?), 18 milj južno-vzhodno od Pekina premagal Kitajce. Padlo je nad 1 0 00 Kitajcev.— V Tientsinu so Kitajci 4. t, m. obnovili bom-bardovanje, a so se jim uspešno ustavili Japonci, ki nadomeščajo na ladije v r n i v š e se Angleže. Shanghai, 9. juliju. (C. B.) Angleški konzul v Nankinu potrjuje, da se guverner v Shantungu ustavlja Tuano-vemu povelju, naj prodira proti Nankinu. — Iz Yokohame javljajo, da je pripravljenih deset novih prevoznih ladij, ki odpeljejo čete v Kino. S poseb- nim razglasom je izvoz konj prepovedan. London, 9. julija. Iz Tientsina se poroča, da bokserji v Pekinu do 24. ni. m. niso še zažgali vseh evropskih poslopij ; tudi ženam in otrokom se ni nič zgodilo. In Slianghaja pa se poroča, da so Rusi in Japonci 18 milj južno od Pekina premagali Kitajce in pobili več tisoč bokserjev in vojakov. Umrli ho: 6. julija. Helena Pajsar, posestnikova žena 45 let, Cesta na loko 7, organ, srčna hiba. 7. julija Keliks Zaje, pisar, 24 let, Tržaška cesta 20. jetika. — Marija Meneej. kurjačeva žena 26 let Na vrteh 1, jetika. V hiralnici- 6 julija. Karol Mahorčič, žander. straž, mojster, 62 let, jetika. V bolnišnici: 4. julija. Ivana Pfeifer, lesarjeva žena, 40 let, Iegar. t 620 1-1 Podpisani naznanjajo tužno vest, da je Kogu dopadlo poklicati v boljša življenje prečastitega gospoda Antona Aleša, dekana, župnika vis. n. v r, duh. svetnika, bivšega okr. šol. nadzornika, lastnika zlatega zaslužnega križca s krono, uda o. kr. okrajnega iol. sveta, čaitnega občana štirih občin semiške župnije I. t. d. kateri je dne 6. jtiliia t. I. ob 11, uri dopoldne, previden s sv. zakramenti za umirajoče popolnoma udano v sveto voljo božjo mirno v Gospodu zaspal. Pogreb bo v nedeljo 8. julija ob 5. uri popoludne. Duhovno opravilo za nepozabnim gospodom bo v ponedeljek dne 9. julija ob 10 uri, osmina pa 1 C. julija. Semič, dne G. julija 1000 Valentin Marčič, kapelan. — Andrej Lavrič, kapelan. — p. Otokar Aleš, gvardijan v Novem mestu, nečak. 627 1 -1 Leopoldina Homann javlja v svojem, v imenu svouh otrok in vseh sorodnikov imenu, da je umrl iskreno ljubljeni, nepozabni sin, oziroma brat, stric in svak. gospod Pavel Homann trgoveo da nes v nedeljo1 dne 8. t. m., ol> 11. uri po noči po dolgotrajni, mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, v 32. letu starosti. Pogreb pojde v torek, dne 10. t. m., ob 6. uri popoludne iz hiše žalosti na župnijsko pokopališče v Radoljici, kjer bodo zemeljski ostanki nenamestljivega. blasega pokojnika položeni v rodbinsko rakev Sv. maše zadušnice darovale se bodo v radoljiški mestni župni cerkvi. Blagi ranjki bodi priporočen v pobožno molitev in prijazen spomin. V H a d o 1 j i c i, dnu 8. julija 1900. .fr '.V Zahvala. 616 1—1 Za mnogobrojne dokaze milosrčnega sočutja mej boleznijo in ob smrti našega pre-Ijubljenega soproga, oziroma očeta, sina, brata in svaka, pokojnega gospoda fvana Zupan-a tem globokejši tudi za brezštevilno spremstvo niegovih telesnih preostankov k zadnjemu počitku, izrekamo tem potom vsem dragim nam sorodnikom, blagim prijateljem in znancem pokojnika, osobito še prečastitim gospodom: P. Jožef Iiizavičar, superior-ju na Brezjah za premilo tolažbo ob zadnji uri, domačemu župniku Antonu Vcrbajs-11, Val. Aljančiču, župniku z Dobrave in Fran HOnigman-u, župniku iz Krope za veličastni sprevod, kakor tudi vsem drugim gospodom duhovnikom od daleč, kateri so se v.lcleževali pogreba zasebno, da-rovateljem krasnih vencev, slavnim pevcem za milobne žalostinke, velecenjenim gospodičnam in gospodom učiteljem za tako veleštevilno vdeležbo, po kateri so skazali zadnjo čast pevci-peveu, vrlim rojakom kropniškim in vsem ča-stitim faranom kamnogoriškim, kakor vsem ljubim, koji so prihiteli od blizo in daleč, izrekamo najiskrenejšo globokega spoštovanja udano zahvalo. Onim pa, iz domače in sosednjih škofij prečastitim duhovnikom in lajikom, koji so z brezštevilnimi izrazi sočutja pismeno vlivali milo tolažbo v naša ncvtešljiva srca, naj pa mili Bog tisočero poplača, posebno onim, koji so naznanili, da so sc blagega pokojnika v molitvah spominjali. V Kam ni goric i, 7. julija 1000 Žalujoča rodbina Zupanova. pri Dne 1. julija 1900. je pogorelo moje c. kr. priv. zavarovalnici »Avstrijski Phonix" na Dunaju, katerega zastop je v Ljubljani v Uršulinskem poslopji, zavarovano poslopje. Zavarovalsčino imela bi plačati že 5. maia, a vsled revščtne tega nisem mogla storiti. Ne oziraje se na to, je vse eno generalni zastopnik gosp. Josip Prosenc škodo cenil, in izplačala se mi je vsa zavarovalna svota. Takega postopanja ne smatram jaz samo za kulanco, temveč tudi za velikodušni dar. Zahvaljevaje se za darilo priporočam omenjeno zavarovalnico kar naj-topleje vsem zavarovanja potrebnim gospodarjem. Bog plati! V Ljubljani, 6. julija 1900. Marija Kadunc, Ilovica št. 42. Špiritni laki, ^J^StiS za etikete, lak za tla, naravnobarven in v vseh bojah, dobiva se pri tvrdki BRATA EBEHL v LJubljani, Frančiškanske ulice. Vnanja naročila proti povzetju. 228 25 11 — 2 Duhovski poslovnik, ali navod za razno aradno poslovanje v dušnem pastlrstvu ln za oskrbovanje oer kvenega ln nadarblnskega premoženja. — Z raznimi obrazci in stvarnim kazalom. — Sestavil Martin Poč. — Drugi, popravljeni natis. Brožiran izvod knjige stane v ,,Katoliški Bnkvarnl" v Ljubljani 4 krone , trdo vezan v pol-šagrinu ali celoplatnu 5 K 20 h. Po pošti 30 h več. Ivan Jax v Ljubljani Dunajska oesta St. 17 priporoča po jako znižanih cenah 380 20-12 Dilrkopp - Diana Schladitz-eva kolesa katera se odlikujejo po najboljšem materijalu, najpopolnejši sestavi, elegantni opravi in lahkemu teku. Ceniki se pošiljajo na željo zastonj in poštnine prosto. za trgovino z mešanim blagom pod ugodnimi pogoji vsprejme in daje pojasnila 604 3-2 J. Modic, trgovec. Nova vas pri Rakeku mizarska pomočnika dobita trajno delo ob dobri hrani in plači pri 593 3-3 Ludviku Jr*eitl mizarskem mojstru v Podkloštru (Arnoldstein) Koroško. x. 1.1.1, i. x. x. ,x Ne kupujte že gotovega jesiha! Izgotovljen jesih se mnogokrat pokvari, če dolgo stoji, ali je pa napravljen iz slabih tvarin, torej neukusen. zdravju škodljiv. Izdelujte si jesih sami ter sproti iz jesihovega cveta „Vinacet" s tem, da se mu pribje vode! Tak kis iz vinaceta nima bakterij, se ne spridi, po kuhanju se ne poškoduje in ima ravno tako fin duh in ukus, kakor gotov jesih, a je ceneji (kakor je njega moč 10 do 15 h liter). Na prodaj je »Vinačete v vseh prodajalnicah delikat.es in kolonialnega blaga in v drožerijah '/« literska steklenica 1 krono, celoliterska steklenica 3 krone. 622 4 -1 V Ljubljani je dobiti pri J. Buzzoliniju in J. C. Praunseiss u Podpisani naznanja, da bode po bridki zgubi drazega Ivana firma Brata Zupan pod istim nespremenjenim imenom nadaljevala orgij arsRi o6rt, kateri je skozi dveletno bratovo bolezen vodil podpisani in ga bode tudi nadaljeval pod imenom BRATA ZUPAN, orgljarja v Kamnigorici. Preudano so priporoča prečastiti duhovsčni in velečastitim cerkvenim predstojnistvom in bilježim velespoštovanjem udani za firmo Brata Zupan Ignacij Zupan, 617 3-1 orgljarski mojster. V Kamnigorici, dnč 7. julija 1900. 22% ceneje! 22%, ceneje! M potovalni sezoni! Ugodna prilika k nakupu večjega števila tapeciranih in netapeciranih košar za potovanje z amerikansk im patentovanim zaklepom (najnovejša praktična iznajdba) in mnogovrstnih drugih finih košar itd. Blago ležalo je vsled več'e odpošiljatve kakor se ga je naročilo v kolodvorskem skladišču na razpolaganje in sem isto pred na 20 junija 1900 od nalelništva tukajšnje južnoželeznične postaje razpisane javne dražbe kupil SM^* 22 % pori računsko ceno. 32 otročjih voz, mej temi 11 angleških finih voz za ležanje in se-denje, — najceneje! M. Pakie, Ljubljana. 607 4—S = RflZgledoice — barvotiskane krasno ■ » / • y izvršene, dobivajo se Nsirnrlna nnoa viriknjigotržcuAnt. IMI UUIId IlUad Turku v Ljubljani, ------------------ua Dunajski cesti, komad po 5 kr., razprodajalcem po zelo nizki ceni. krepak, poštenih krščanskih starišev, zmožen slovenskega ter deloma tudi nemškega jezika, sprejme se takoj v trgovino z mešanim blagom. 619 3—1 Fran Šubelj v Kamniku. — Kranjsko. Razpis. 608 2-1 Na dan obletnice poroke Njene c. in kr. Visokosti gospe Marije Valerije razdeliti je med petero ubogih vdov ljubljanskih 400 kron. Prošnje za podelitev teh podpor je vložili do 26. t. m. pri podpisanem uradu. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane, dnč 3. julija 1900. Razglas. 605 3—2 Hranilnica in posojilnica v Cirknici bode v tem letu svoji društveni hiši prezidala oziroma zvišala. Posamezna dela, kakor zidarska, tesarska in mizarska se bodo oddajala po prihodnjo nedeljo t. j. 15. t m. ob 4 uri popoldne v pisarni hranilnice in posojilnice Kavcije ali vadijuma je položiti 10% od svote. za katero so delo prevzame. Načrti (planij so od p.mtleljka na razpolago in sicer vsaki dan od 9—12 ure dopoldan. Išče se spretnega trgovsko izobraženega 614 3-2 poslovodjo, veščega slovenščine in nemščine v govoru in pisavi in ki ima kaj prakse v izvozni trgovini. Prednost imajo oni, ki imajo višje trgovske šole in morejo položiti varščino. Ponudbe, opremljene s podatki, naj se do 20. julija t. 1. upošljejo »Gospodarski zvezi" v Ljubljani. I sr Mwwm w-----" — ® m Otvopjena 1. julija 1900. « Slavno občinstvo si dovoljujem uljudno opozoriti na svojo veliko zalogo £ špecerijskega blaga, kakor raznovrstne kave, riža, olivnega in finega w namiznega olja, kakao, čokolade i- t. d. 5 Nadalje priporočam za nakup fine stare slivovke, najfinejšega konjaka, g kakor tudi pristnega Jamaica-ruma in čaja po najnižjih cenah, zago-tavljajoč točno in reelno postrežbo. 609 3—2 Sv. Jakoba trg št. 6. I> vi li a j ^ k a borz a,. Dn6 9. julija. Skopni državni dolg v notah ... 97-30 Skupni državni dolg v srebru......96 95 Avstrijska zlata renta 4°/c.......115 50 Avstrijska kronska renta 4°l0, 200 kron . . 96 95 Ogerska zlata renta 4% . .......115-27 Ogerska kronska renta 4"/0, 200 ..........9085 Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . . 1710 — Kreditne delnice, 160 gld. . .... b83 — London vista....................242-27 Nemški drž. bankovci za 100 m. nem.drl.veli 118-60 20 mark . . . . ... 20 frankov (napoleondor) ... . . Italijanski bankovci........ C. kr. cekini .... ..... Dne 7. julija. 3-2° 0 državne srečke 1. 1864, 250 gld.. . 6°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld. . . . 4°/0 zadolžoice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4°/0, 100 gld...... Dunavske vravnavne srečke 6°/0 . . . 23-68 19 29 90-80 11-33 170-159- — 194-— 96— 138-50 260-— Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . 106 50 Zastavna pisma av. osr.zem.-kred. banke 4°/0 . 94-20 Prijoritetne obveznice državne železnice . . 405'— » > južno železnice 3°/0 . 317'— » > južne železnice 5°/0 . 118'SO > > dolenjskih železnic 4°/„ . 99 50 Kreditne srečke, 100 gld. ... ... 384— i°l„ arečke dunav. parobr. družbe, 100 gl i. . — Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld . 42— Ogerskega » „ » 5 » , 20— budimpešt. bazilika-srečke, 5 gld.....12'50 Rudolfove srečke, 10 gld............63 50 Salmove srečke, 40 gld....... St. Genois srečke, 40J gld....... Waldsteinove srečke, 20 gld...... Ljubljanske srečke......... Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v. Akcije tržaškega Llovda. 500 gld. . Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . Splošna avstrijska stavbinska družba . . Montanska družba avstr. plan..... Trboveljska premogarska družba, 70 gld. Papirnih rubljev 100........ 175-25 183-— 178 — 47 50 275 — 6120- — 760— 113 50 155— 444 — 426— 255-50 Nakup ln prodaja "tJBt rsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. Kulanlna izvršitev naročil na borzi. Menjarnicna delniška družba Efl€ l„ Nollzeils 10 in 13, Dunaj, I. tt 2. OJT Pojasnila v vseh gospodarskih in finančnih stvaroli, potem o tursnih vrednostih vseh špekulaoljskih vrednost papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visoenga obrestovanja pri popol ui varnosti naloženih jj 1 a v n i c.