Kjer ni borbe za setev, ne bo dovolj tržnih viškov
Naše delo
V preteklih letih je bUo treba v kme-^jstvu premagati vse težave, preorati, /asejatj iu obdelatj vsako ped zemlje. Letošnja spomladanska sfctev zahteva še mnogo več. Ni dovolj, če so vse po-vršine preorane in zasejane, temveč je treba pripraviti za setev razpoložljive zemljo z vsemi tehničnimi sredstvi in pripomočki, ki jih imamo na razpolago. Napredne in pravilne obdelave zemlje si v današnjih časih več ne morerao za-mišljati brez traktorjev, sejalndc ter vseh ostalih tehničnih pripomočkov, ki jih obdelovalcem zemlje nudi sodobna tehnika. V deželah z naprednim krae-tijstvom imajo visoke pridelke prav za-to, ker so se tako navadili strojev, ki tlobro in temeljito opravljajo kraetijska dela, kakor \e naž kmet navajen na svo-je orodje.
Kako poteka spomladanska setev v ptujskem okraju? Po statističnih podat-kih poverjeništva za kmetijstvo v Ptu-ju je v okraju 22.200 ha orne površine, medtem ko plan Ob LO Maribor predvi-deva 25.200 ha. Najti je torej treba okrog 3000 ha ornih površin. Ta p«-manjkljaj je bil sorazmerno razdeljen na posamezne ljudske odbore. Vpraša-nje je, kako je moglo priti to take raz-like. Gotovo je, kar je tudi zadnja ak-cija iskanja površin dokazala, da so te-ntu v veliki raeri krivi krajevni ljudski odbori in njihova slaba evidenca o ot-nih površinah. Pri planiranju so se KLO večinoma držali le starih nepopolnih podatkov. Pozabili so na plan poveča-nja ornih površin v zvezi z nalogami petletnega pla»a ter na lskauje zataje-nlh površin, ki jih ima nedvomno vsak krajevnj ljudski odbor. To nam pričajo tirlmprf   v   OrmnJu,    kfer   }e   imel   neki
......      v   KI.O
zatateno
l,Mwna, Korvai J35\or> v »-esriici 1,80 b.a, Štuhec Mariia 0,90 ha. Trop Jabok 1,20 ha ter še nekateri drurfi primeri Zatajene površine v tem kraievnem Ijudskem od-boru znaša nad 18 ha. KLO v večini ak-cij iskanja zatafenih površin neradi pri-stopajo. Birokratsko »smerjajo svojo se-lev iz pisarn, čeprav ie nujno, da na te-renu preveriajo podatke, kar b\ brez dvcma preprečilo takšne nepravilnosti. P!an bi bil s takim načinom dela dose-žen ter bi se poverjeništvo za kmetij-stvo lahko posvetilo drugim nujnim na-logam.
Poverjeništvo za kmetijstvo |e okvir-ne plane pravocasno lzdalo KLO, in si-cer ie do 4. marca. Toda ti plani še v mnogih KLO niso razbltl in kmetovalci ne vedo, kaj in koliko naj sejejp. Med-tem ko še mnogi KLO čakaio z razbiia-njem plana, kmetovalci orjejo in sejejo. Sektorske konference. ki so se vrSile te dri. so ponovno razpravljale o vseh set-venih problemih. Trenutna slika )e pač takšna, da je od 83 KLO le 16 dosta-vllo fzcrotovlfene plane ln da so le v 12 KLO razdelilj kmetovalcem pismene odlorbe o planskj zadolžitvl. Na vseh ostalih KLO planl še niso dovršeni. pra-vočasno in dobro so plane izdelali KLO: Pavlovci, kjer so plan dosegli v celoll, Gajevci, Slatina, Sela in §e nekateri. ki pa plana niso dosegli. Najtežji je primer v KLO Hajdina, kier manjka 100 ha or-nih povTšin. Čisto pasivni so KLO Cir-kovci, kjer Je moral plan razbiti iisluž-bfinec poverjeništva ter JurEind In Za« imišani. V mnogih krajih množične or-ganlzacife niso povezane s KLO teT 1iro ne nndijo nikake pomoči, Tudi mnogl -setveni aktiA'! so več ali manj pasivni. Nedvomno bi lahko Fronta ter KZ s svo-Hmi uslužbenci, ki trenutno nlma^o vet-jega dela, icnogo bolj pomagala pri od-krivanju zatajenih površin ter prl pra-vilnem razbiianiu plana. Ob lakem sta-nju seveda ne more biti drugate. Kmetje še vedno čakajo na plan. Setev pa |e, kot že omenjeno, v poltiem teku in je gotovo, da bodo kmetje sejalj po svojc, predvsem industrijske rastline. Treba pa je posejati vsako ped zemlje. Od tega bodo imeli velike koristi, tako delavci v tovarnah kot kmetje, ki bodo za vse pridelke, ki jih bodo vbvezno prodali eiižavi, dobili bone za nakup industrij-*kega blaga, hkrati pa jim bb ob dobrl oMelavi zemlje ostalo več presežkov 2a   prosti trg.
Poročevalska in kontrolna služba sta slcer organizirani, poročanje in eviden-ca pa sta silno pomanjkljivi. Po "podat-kih, ki jih ima poverjeništvo, je doslej zasejanih v privatnem sektorj\i nad 4000 ha (od 15,471 ha), na zadružnera sek-torju 197 ha (od 451 ha) ter na državnem sektorju 205 ha (od 298 ha). Okrajni set-veni aktiv je tmel 4 seje, ria katerlh so Tazpravljali o vseh vprašanjih glede setve ter Izdalj potrebne ukrepe. Ven-dar je delo aktiva zaradi pasivnosti KLC   ?s!d  v>ltžkoceno.
Ogroženim površinam Je posvečena vsa pozomost. Ugotovljenih je bilo 114,34 ha, in sicer:  v Narapljah  4,18 ha,
v Vurberku 2,45 ha, v Cirkulanah 3,72 ha, v Leskovcu 6 ha, v Sestržah lP50 ha, v Janeževcih 4,60 ha, v Cirkoveih 12 ha, v Šikolah 8 ha, v Pleterjah 22 ha, v Mar-jeti na Dr. polju 25 ha, v Trnovski vasl 8ha, v Vitomarclh 4ha, v Lešnld 2,58 ha.
Okrajni setveni aktiv je nkrenll vse potrebno, da bodo tudi te ogrožene po-vršine zasejane.
Semenska služba opravlja svojo nalo-go v okviru možnosti. Socialistični sek-tor je s semeni oskrbljen delno tudl privatni. Razdeljeno Je bilo 99.400 kg semenskega krompirja ter precejšne količlne dmgih semen.
Tudi uraetna gnojila so bila v precej-šnih   količinah   razdeljena.
Stroina služba dosledno izvaja svoje naloge. Pet kmetijskih delovnih zadrug lma že svoje traktorje. Poleg teh Je na delu še 24 traktorjev strojtoe shižbe, kl bodo preorali skupno 779 ha zemlje. Pre-orali  so že  252 ha,  torej  okrog 3O*/o.
Ni nobenega dvoma, da Je potrebno napeti vse sile, da bomo plan spomla-danske setve izvedli 100 odstotno, Dobro opravljena setev je naš največjj dolg vsej skupnosti, mdarjem, tovarnišklm delavcem, Ijudem v prometu ln uradih, ki prav tako delajo za nas vse, kakor kmelje delajo za vse, da bi bila bodoč-nost naše doraovine lepša tn srečnejša, kot je bila kdaj kolj poprej
Ing.  Z.  E.   
   Volitve v Zvezno skupščino v mestu Ptuju
Za volitve v Zvezno skupščino se je OF mesta Ptuja pripravila na predvo-livnih sestanldh, ki so bili po terenih. Vsi so bili dobro obiskani zlasti v me-stu samem. Vsak teren je imel več predvolivnih sestankov, na katcrih so volivci razpravljali o volitvah, pred-vsem pa o sledečih gospodarskih nalo-gah.
Na predvečer volitev 25. marca je bilo kresovanje na Panorami, ki. se je rasvilo ob vzklikanju tov. Titu in naši Partiji v pravo manifestacijsko pred-volivno zborovanje. Na dan volitev je bila zjutraj bndnica, na kar so maho-ma oživele mestne uiice. Volivci so že pred 7. ijro hiteli na volišča, da izpol-nijo svojo državljanstko dolžnost. Isto-tako pripadniki JA.
Rezultat volitev je naslednji: Ude-ležba 98.3%. Oddanih glasov za Zvez-ni svet 95.85%, skrinjica brez liste 5.15%; za Svet narodov 95.52%, skri-njica   brez   liste   4.48%.
Posamezni tereni OF so si med se-boj napovedali tekroovanje, kateri te-ren bo vodil najboljše in kateri teren bo imel najlepše okrašeno volišče. Naj-boljše so volili tereni na področju me-sta samegra, dočim je bila okolica nekaj slabša. najslabše pa je volil XII. te-ren, Krčevina. V okrfeševanju volišč je komisija prisodila prvo mesto terenu Vičava-Orešje, drugo mesto terenu Breg, tretje mesto pa terenu III., t. j. bivši Grajski kvart. Tudi ostala vo-lišča so bila vsa lepo okrašena.    N. R.   
   Izvoljeni poslanci v Ljudsko skupščino FLRJ
Za Ijudske poslance Zveznega svcta in Sveta narodov Ljadske skupščine FLRJ so bili izvoljeni vsi kandidati Osvobodilne fronte Slovenije. Objavljamo imena  novili predstavnikov našcga liudstva v zvczni Ljudski skupsčini.
PosJanea v Zvezni s^et za ptujski okraj
Kveder   Dušan,        generallajtnant       Dr. Potrč  Jože,    član    Politbiraja
A,   ljudski   poslanec   za     volivni   okraj    CK KPS.  minister za kulturo in znanost
x . .        .                                                     LRS,   Ijudski  poslanec za   volivnj   okraj
tuj-levi breg.                                              Ptuj-desni   breg.
Naši zastopniki v Svetu narodov
Kardelj Edvard, sekretar Polit-biroja CK KPJ, podpredsednik zvezne vlade in minister za zunanje zadeve FLRJ.
Vidmar Josip, književnik, pred-sednik Prezidija Ljudske skupščine LRS in predsednik Izvrsnega odbora OF Slo-v<enije.
R u s J o ž e, pravnik, podpredsednik Prezidija Ljudske skupščine FLRJ in podpredsednik Izvršnega odbora OF Slo-venije.
Bevk Franc, književnik, podpred-sednik Prezidija Ljudske skupščine LRS iu  član Izvršnega odbora  OF  Slovenije.
Kocbek Edvard, profesor, pod-predsednik Prezidija Ljudske skupščine LRS in podpredsednik Izvrinega odbora OF  Slovenije.
Ambrožif Lado, generalmajor JA, pomočnik ministra za promet FLRJ in član   glavnega   odbora   OF   Slovenije.
Dr. Beblei Aleš, pravnik, stalnt delegat   FLRJ   v   Varnostnem  svetu    pri
Organizaciji   Združenih narodov in član CK KPS.
Dolinšek Tone, pomočnik mlni-stra za elektrogospodarstvo LRS.
HočevarJanez, študent, sekretar CK LMS.
Jakac Božidar, akademski slikar, prorektor Akademije upodabljajocih umetnosti in član glavnega odbora OF Slovenije.
Jakopič Albert, namešCenec, član CK KPS in član Izvršnega odbora OF Slovenije.
J e r a s Josip, profesor, predsednik glavnega odboTa Rdečega križa Slove-nije in član Izvršnega odbora OF Slove-nije.
Kavčič Stane, delavec, član Po-Iitbiroja CK KPS in miaister industrije LRS.
Krivic Vlado, pravnik, član Po-litbiroja CK KPS in predsednik Komisi-je državne kotitrole LRS.
Kotnik Beno, predsednik kmečke komisije pri okrajnem komiteju KPS v Slovenj Gradcu.
Lampret Jože, predsednik verske komisije pri predsedstvu vlade LRS in član  glavnega  odbora   OF Slovcnije.
Lubej Franc, sekretar Prezidija L}udske skupščine LRS iji član Izvršnega odbora OF Slovenije.
Dr. Lunaček Pavel, redtu pro-fesor medicinske fakiiltete in predstoj-nik ginekološke  klinike v  Ljubljaal.
Maček Ivan, člati Politbiroia CK KPS, podpredsednik vlade in minister za gradnje LRS.
Pehaček Rado, generalmaior JA !n član  glavnega odbora   OF  Slovenije.
Polak Bojan, polkovnik JA In član glavnega  odbora OF Slovenije.
Rakef Franc, zidar-udarnik prl Gradisu v  Titovih  zavodih Litostroj.
Ravtar Marija, tekstilna delav-ka, načelnik oddelka pri glavnem odbo-ru Zveze sindikatov Slovenije.
Svetek Franc, podpredsednlk glavnega odbora Zveze sindikatov Slo-venije in član Izvršnega odbora OF Slo-venije.
Š e n t#j u r c L i d i J a, organlzacijskJ sekretar   CK  KPS.
Sušteršič Tone, železniški dela-vec, član CK KPS, minister za lokalni promet LRS.
Dr. Tavčar Igor, redni profesot medidnske fakultete in predstojnik kll-nike za interne bolezni v Ljubljani.
Ulaga Franc, kmet-zadružnik, predsednik  KOZ Arja vas,
Dr. Vilfan Jože, pomočnik minl-stra za zunanje zadeve FLRJ in član CK KPS.
Ziherl Boris; član CK KPS, dl-rektor Instituta za družbene vede v Beogradu.
   Zadružniki v Gorišnici tekmujejo
Kot pomlad v naravi je porasla zadruž-na zavest v KDZ Gorišnica pnnesla med zadružmke mnoge izprcmembe. Tekmo-vanje, ki se je razplamtelo med zadruž-niki zaradi tekmovanja in zaradi dviga gospodarske moči zadruge in hektarskih donosov, je zajelo vse zadružnikc. 141 hektarjev zadružnc zemlje v Gorišnici zahteva od delovnih rok iz 25 družin ve-liko naporov, da bo vse delo ob pravcm času in  pravilno opravljcno
V zadrugi opazimo letos veliko enot-nost, ki je v preišnjem letu še ni bilo To jc razvidno predvsem pri opravljanju letošnjih spomladanskih dcl v vinogra-dih. Dnevno je pri delu po 25 do 35 mla-dih zadružnikov, ki s pesmijo vabijo kmete na delo Ob takem delovnem po-letu letos več ne sliširao prigovarjanja sovražnikov zadrujje, da zadružno delo ni pravočasno opravljeno Zato pa je prišla na dan druga parola, namreč da zadružniki v vinooradih ne kopljeio lcpo Zadružniki pa verujejo v svofe delo, ker vedo, da delajo prav in to, da je tudi ta parola  obsojena na neuspeh
Zadružniki so žc okopali vinograde v Zamušanskih hribih ki so bili zelo za-nemarjeni Tudi bivši Miklov vinograd v Halozah je že okopan. Nekateri deli te^a
vinograda niso bili okopani po nekaj let, letos pa bodo svoje plodove že dali pridnim zadružnikora. Čeprav vinograd v preteklem letu ni bil last zadruge, je vendar letos ta plačala bivšim Miklovira viničarjem delo, ki so ga opravili v Lan-skem letu v vinogradu. Viničarji so sedaj postali zadružniki ter si več ne želijo niti Mikla, niti ekonomije v Turškem vrhu za gospodarja. V zadrugi so pre-skrbljeni z vsem, le tekstilni in obutveni izdelki jim še manjkajo, ki jih niso do-bili niti od Mikla niti od ekononnje v Turškem  vrhu.
Vzporedno z delom v vinogradih na-preduje tudi delo na polju Živahno brnenje zadružnega traktorja spremlja uporno delo zadružnikov, ki so vložili vse sile v to, da bi opravili pomladansko sctev čim bolje ter bj si tako zagotovili čim  večfc hektarske donose.
V tekmovanju, ki so ga sprejeli na občnem zboru, so dosledni ter vztrajni, ker se zavedajo važnosti svojega pri-spcvka, ki ga bodo dali s svoiim delom za samostojno graditev socialtzma Nc zanašajo se na nikogar, kot se naši na-rodi v svoji borb.i za neodvisnost in bolišo bodočnost ne zanašajo na nikogar razen na same sebe.
Kmečka delovna zadruga v Gorišnici je še mlada, bori se še z nasprotniki, toda z vsakim dnem se bolj učvrščuje. Doka-zuje, da se kmečko delo v zadružni obli-ki lažje opravlja in da je življenje v za-drugi lepše kot sicer                      P.A.   
   Seja Izvršnega odbora Osvobodilne fronte Slovenije
Ljubljana, dne 5. aprila 1950
4. apriia je bila seja 10 OF Slovenije pod predsedstvom predsednika OF tova-riša Josipa Viidinarja. 10 OF Slovenije je razpravljal o deiu frontnih organizacij v predvolivni kamFanji ter analiziral uspehe volitev v zvezno Ljudsko skup-ščino.
Na osnovi ugotovljenih dejstev v zvezi z delom frontnih organizacii je bilo spre-jetih več ustrezajočih organizacijskih ukrepov, ki bodo prispevali k nadaljnji utrditvi Osvobodilne fronte. Poleg tega se je na seji razpravljalo in sklepalo tudi o proslavi obletnice ustanovitve OF ter o proslavi 1. maja. Sekretariat TO OF Slovenije je pooblaščen, da bo sklepe preko svojiih organizacij izvedel Iz pisarne sekretariata IO OF Slovenijc
   SKLEPI                                    
sekretariata Izvršnega odbora Ljudske Fronte Jugoslavije
O LJUDSKI INSPEKCIJI IN DRUGIH VPRAŠANJIH
Ustanova Ljudske inspekdjc Je »e-lo važna ne le za Ljudsko fronto, iemveč sploh za razvijanje sociali-stične demokracije in demokratično-sti organov ljudske oblasti, za čim večjo udeležbo množic pri upravl. Ustanova Ljudske inspekcije je naj-konkretnejša oblika stalnega nepo-srednega sodelovanja množic pri upravljanju. Ni niti cnega organa tnnožičnih organizacij, čigar naloge bi bile tako neposredno zvezane z de-lom organov Ijudske oblasti, kot je Ljudska inspekcija. Zato Ljudska inspekcije ne smemo razumeti samo kot nekak inspekcijsko-nadzorni or-gan množic, ki je važen samo za kon-trolne komisije. Naloga Ljudske in-spekcije ni satno ta, da izsledi razne pomanjkljivosti, jih sporoča kontrol-nim komisijam in podobno. Njena glavna naloga je, da razpravlja o teh vprašanjih na sestankih ali skup-ščinah ljudskih inspektorjev okraja, rajona, mesta itd. ter v osnovnih or-ganizacijah Ljudske fronte, ter na ta način kakor tudi z drugimi oblikami dela omogota vedno širSo ndeležbo ljudskih množic pri delu organov Ijudske oblasti in se bori za zboljša-nje  dela Ijudske  oblasti. Na teh  te-
meljlh je treba mnogo bolj kot do-sedaj razvijati dclo Ljadske inspek-cije.
Ljudsko inspekcijo |e treb* razvUa-t! kot samostojne organe v okvirn Fronte in sindikatov. Za samostojni razvoj in pravilno usmerjanje dels Ljudske inspekcije bo poleg drugih oblik dela posebno važno, da se skli-cajejo konference ali skupščine Ijud-skih inspektorjev v okviru rajonov ali mest, dalje večjc konference — oblastne, pokrajinske, republiške »n druge. Tak način dcla Ljudske in-spekcije bo imel velik vzgojnopolitie-ni pomen za liudske množice ter bo prispeval k večjemu zanimanju I.iud-skih množic za Vsa vprašanja ijud> ske oblasti in omogočil njihovo v«-dno širšo udeležbo pri delu organov Mudske oblasti. Taka mora biti v bo-doče   astanova   Ijtidskih   inspektorjev.
Komisije, k! se bavijo z gospodar-skimi vprašanji, morajo jasneje raz-mejiti nckatere izmed svojih nalog. ker so primeri. da se navajajo iste naloge v sklepih raznih komisij, n. pr. pri zbiranju odpadkov. Sklenje-no je, da komisije za komunalna vprašanja in lokalno gospodarstvo prevzamejo organizacijo zbiranja od-padkov, ki jih ne izkorišča industri-ja, druge pa prevzame komisija za  gospodarska  vprašanja.
So primeri, da je pri ljudskih od-borih in odborih Ljudske fronte več organov za reševanje istih nalog, v katerih v glavnem delajo isti ljndje. Podobna vprašanja je treba razčistiti t glavnimi odbori Ljudske fronte re-publik in ustreznfmi državnimi orga-ni. V konkretnem primeru je potre-bno, da ostane aktiv za pogozdova-nje.
Lokalni tisk zelo malo piše o de-javnosti Ljudske fronte pri posamez-nih krajevnih nalogah. Ne popnlari-zira uspehov dela posameznih orcra-nizacij, ki so večkrat zclo pomembni. Posebno malo se piše o komunalnih in zdravstvcnih vprašanjih, o nspehih pri pogozdovanja in gospodarskih ak-cijah. Zato je potrebno. da se ob pomoči komisije za agitacijo in tisk uredništva in dopisniki lokalnih fa-sopisov redno scznanjajo z nalogami organizacij Ljudskc fronte na teh sck-torjih in  redno  pišejo o  njih.
O NOVI ORGANIZACUI TEKMOVANJA                                 ]
Sprejet je bil predlog komisije za tekmovanje in nagrajevanje o novi organizaciji tekmovanja.
V tekmovanju bodo sodelovale osnovne. okrajne in mestne (rajon-ske) organizacijc Ljudske frontc. Glavni odbor Ljudskc fronte bo or-ganiziral tekmovanja. jih vodil ter vsake tri mesece x>cenjeval tekmoval-ne uspehe okrajnih in mestnih orga-nizacij. Rezultate tekmovanja osnov-nih organizacij bodo ocenjevali okraj-ni in mestni (rajonski) odbori Ljudskc fronte, in sicer mesečno. Glavni od-bori Ljudske fronte bodo ocenjevali rezultate tekmovanja najboljših or-ganizacij po oblasteh ter nagrajevali ter pohvaljevali najboljše okrajne in mestne (rajonske) organizacije v re-publiki, in sicer trimesečno.
Sekretariat izvršnega odbora Liud-ske fronte Jugoslavije bo po predlo-gih glavnih odborov razglašal vsakcga pol leta dve mestni in tri okrajne or-ganizacije kot najboljše v državi ter jim dodeljeval nagrade in pohvale. Glavni odbori lahko nagrajujejo in pohvaljujejo tudi tiste mestne in okrajne organizacije, ki dobe kot naj-boljše v državi nagrado in pobvalo sekretariata izvršnega odbora Ljud-ske fronte Jugoslavije. Pri ocenjeva-nju rezultatov tekmovanja bodo so-delovale po svojih delegatih organi-zacije. katerih rezultati se ocenju-jejo.
Prl seštevanju rezultatov je treba posebno pazlti na pokazateije, ki ne smejo biti v samih številksh. Iz poro. čila o tekmovanju se mora videti tudi celotna, posebno politična dcjavnost organizacij.
Posamezne organizacije Ljudske fron. te so tekmovale v preteklera letu v nekaterih nalogah, za katere ni treba tekmovati, kot n. pr. v zbiranju čla-narkie, v organizacijskih vprašanjih, v vključevanjii kmetov v kmečke obtlc-lovalne zadruge in podobno.
Pri oiganizaciji tekmovanja morajo glavni odbori opozoriti na vsa vpraša. nja in dati glavne sniernice o tem, v kakšnih nalogah naj tekmujejo organi. zacije Ljtidske fronte.
(Nadaljevanjf, na 2. stranu
(Nadaljevanie s 1. strani)
O  METODOLOGIJI
PLANIRANJA
Na metologljo planiranla je treba gjedatl k.ot na eno izmed važnih vzgoj. njh sredstev, ki bo pomagalo desettiso-čem članov Ljudske fronte, da se bodo nančili planlrati svoje naloge in raz. sirili svoje znanje v upravljanju gospo-darstva. Njcn pomen je tem večjl, ker niinamo nckaj podobnega po obsegu in vrstl pri krajevnih organib Ijudske oblastK
V   metodologijl   planiranja   je   treba dolcčiti, da se naloge organ^zaci! Ljud-ske fronte razdele v tri glavne sektorje: državnega, zadružnega in frontnega.
Metodologija mora zajeti samo go. spodarsko in zdravstveno dejavnost Ljudske fronte, t. J. samo tlsta dela, za katera ]e mogoče dati realne poka. zatelie. ne sme pa obsegati političnega in ideološko-vzgojnega dela.
V  metodologlii !e treba pravllno po. >taviti   odnos  med> Ljudsko  fronto   in drž. organi za planiranje v tem smislu, da  IJudska fronta planira svoja dela kot  samostojna   politična  organlzacija, drž. organi za planiranje pa lahko dajo predloge.
Planiranje nalog se ntora začeti prf osnovni organizacijah Ljudske fronte. Vsa vodstva Ljudske fronte morajo v začetku leta datl glavne smernice in splošna navodila za planiranje, na te. mclju katerih bodo osnovne in druge organizacije Lludske * fronte Szdelale svoje plane dela.
Pri izpolnjevanju nalog Ljudske fronte morata sodelovati tudi AFŽ in Liudska mladina. Akcije, ki iih posebei orp.anizirata tii dve organizacijl bosta evidcntirali saml. Ljudska fronta bo evidentiraia akcije vseh množtčnih or-Kiinizacij skupno, Zato Je potrebna toordinacija   dela   vseh   množičnih or-
inizacij pred sestankom temeljne or-ianizacije, na katero se nanaša plan. Vodstva množičnih organtzacij morajo iniuti skupni sestanek, na katerem bodo obravnavala plan dela za vse leto in sklenila, katere in kakšne naioge bo prevzcla vsaka izmed njlh. Na temelju tako sprejetih skupnlh sklepov raora vsaka množična organizaciia izdelati svoj plan dela.
Sklenjeno je bilo, da se prlzna kot frontoo delo vsako prostovoljno druž-bcno-koristno delo, ki prispeva h gra-ditvi socializma v naši državl. Osnovne >rganizacije Liudske fronte bodo od->čile o,, tem, katcra dela |e treba prL "žnavati kot pnostovoUna dela Lhidske fronte.            ;
   Učiteljstvo iz ptujskega okraja se nenehno izobražuje
V petek 31. marca je imelo uKItelj-stvo že drugič v tem šolskem letu konsultacije.
Učno snov so vsi člani stndikalnih grap pridno preštudirali. Snov je bila ponekod tudi prav dobro, po drugih pa manj dobro utrjena. kar ni čndno, he pomislfmo, da je po nekod učitelj-stvo zelo obremenjeno, saj manjka v ptujskem okraju 44 učnih močf. Razen tega je nekaj bolniških in porodnlških dopustov in vse te vrzeli mora iz-polniti ostalo uCiteljstvo.
Poleg šolskega dela pa se učiteljstvo prav pridno udeležuje dela pri vseh množicnih organizacijah, upoštevajoč navodila našega najboljšega nčitelja — maršala Tita: »Vsak naj dela po svo-jib  sposobnostih!«                                 ž
Konsultacije so pokazale, da nCitelj-stvo pravilno ceni pridobitve narodno-osvobodflne borbe. saj je mnogo njih v tcj  borbi aktivno sodelovalo.
Pokazale pa so tudi, da nčiteljstvo pravilno pojmuje resolucijo ni. plenu-ma CK KPJ, da neumorno dela na svoji izobrazbl. da bo s fim večjim lastnim znanjem, političnim in stro-kovnim, lahko tem bolj koristilo mla-dini  in  celotni   skupnosti.
Po koncanih konsultacljah jeufcitelj-stvo pristopilo takoj k nadaljnjerira študiju po svojih sindikalnih grupah, kar bo rodilo nove nspehe za graditev socializma zlasti na naši vasi in izbolj-šanje življenjskega. standarda širokih množic.                                     A. B.   
   Ne bodo dalje bogateli in izkoriščali
Raznovrstni slučaji, ki jih vsakodnev-no obravnava okrajno sodišče v Ptuju, dokazujejo, da imamo v okraju še ved-no Ijudi, ki se še niso mogli vživeti v socialistifiO družbeno stvarnost v naši državi in kl v svoji želji po nedovolje-nih načinih zaslužka pridejo v konflikt z družbenimi, ekonomskimi in kazenski-mi zakoni.
Mesar Jurgec Ivan iz Gruškovca, 38-letni mož, se ne more pomiriti i dej-stvom, da ni dovoljeno privatnikom na-kupovati klavno živino ter nato po za-kolu preprodajati meso po visokih ce-nal.i raznim interesentom. Večkrat se je v tem pregrešil, dokazano pa mu je bilo, da j6 v aprilu 1949 kupil od neznanega prodajalca iz Hrvaške 600 kq težkega vola, ga v gozdu v Gruškovcu zaklal ter preproda] meso po 110-din za kg, da je 26 oktobra lansk^ega leta kupil od Mi-lošiča Martina iz Slatine 380 kg težko kravo tei preprodal meso po 120 din za kg, da je 29. oktobra 1949 kupi] od Mi-hrip' Emeršifca \i Gradišča dva vo!a v teži 1200 kg za 80 000 din ter prepro-dai meso po 130 din kg, ter da je 17- no-
vembra 1949 kupil od Ane Emeršič iz Paradiža bika za 9340 din ter preprodal meso po 130 din za kg.
Obtoženi in obsojeni Jurgec je s svo-jimi postopki dokazal, da poleg žetje po nedovoljenih dobičkih ignorira tudl vee napore Ijudske oblasti, da bi vsai v najnujnejši meri oskrbela delovne ljudl po tovarnah in obratih z življenjskimi potrebščinami. Odmerjena kazen 1 leto in 2 meseca zapora mu bo verjetno po-maaala do prepričanja, da je veliko več vredno in človeka dostojno življenje skladno do zakonih naše družbene stvar-nosti, cakor pa špekulacija, obsodba in zapor.
Jurgečev pomočnik v preprodajanju kož Slavko 2uran iz Gruškovca je ka-znovan z 11 mesecj in 12 dni poboljše-valne 'a dela,
Izkušnje kaznovanih so praktičen do-kaz v prapričevanju ostalih Ijudi na po-deželju, da ima omalovaževanje ljudskih zakonov ozko perspektivo, dočim imajo pošteni delovni Ijudje na vse strani od-prta vr^ta.                                      N. N.   
   Stari novi svet, družbeni red
V Jugoslavijo prihajajo študentje ix Angiije
Skupina študentov iz držav britan-skega imperija je pred kratkim odpo-tovala na obisk v Jugoslavijo. Obiskali bodo razne kraje in industrijska sredi-šča,«gradbišča tcr kmečke delovne za-druge.
V Somaliji so prevzeli upravo Italijani   .
S 1. aprilom t. 1. je prevzela upravo v Somaliji italijanska mandatorska uprava. Britanske čete, ki so doslej upravljale deželo, se že Mtnikajo. Ita-tijanska garnizija Stejc okrog 10.000 vojakov, civilna uprava pa 3000 funk-cionarjev.
V  ZDA popisujejo prcbivalstvo
V   Zedinjenih   državah  Amerikc  pri-fiakujejo, da bo popis prebivalstva po-kazal, da je prebivalstvo v ZDA nara-slo na nad 150 milijonov. Leta 1940 je bilo v ZDA 131  milijonov prebivalcev.
Beneški Slovenci vztrajajo pri svojih pravicah
Na zborovanju v St. Petru ob Nadlži so prisotni Slovenci obsodili napad ita-lijanskih fašistov na sedež Demokra-tične fronte Slovencev v Italiji ter protestirali proti fašističnim zločinom, ki se izvajajo napram njbim v Italiii.
Padec kupne moči t Avstriji
Kupna moč prebivalstva v Avstriji stalno pada. Nakup v trgovinah je pa-del v januarju za 52% v primeri z decembrom 1949. Zmanjšanje nakupa je posledica zelo visokih cen predme-tov široke potrošnje in nizkih plač de-lavcev in nameščencev.
Morska hidrocentrala
V   Franciji  bo  pri   kraiu  San  Malo zgrajena hidrocentrala, ki jo bo gnalo morje.    V  ta  namen    bodo   izkoristili plimo in  oseko,  torej  perlodično giba-nje   morske  vode.   Centralo  so  že  za-čeli trraditi.
Maršal Tito je sprcjel inženirje in tehnike
Ob nedavnem posvetovanfu je inženir-je in tehnike sprejel maršal Tito ter z njimi ostal v triarnem razgovoru. Raz-pravljal je z njimi o raznih vprašanjih iz dela in življenja inženirjev, tehnikov ter osialih strokovnjakov.
Nadaljevanje del na Skadrskem jezeru
Melioracijska dela na Skadrskem je-zeru so v marcu ponovno oiivela, čeprav tudi med zimo niso prenehala. V marcu je prišlo na delo 9 frontnih h~igad, poleg tega pa dela še 200 stalnih delavcev. Do-slef je zgrajenih okrog 7 km nasipa ob Morači. Letos bodo izvršena mnogo oeč/a dela kakor o lanskem letu.
Obnova nasadov v Dalmacifi
Vojna je sadjarstvu napravilo ogrom-no škodo. Propadlo fe okrog 600.000 dre-ves. Ljudska oblast je storila vse, da bi se škoda popraoila. Tako fe bilo doslej posafenih že 500.000 sadnih dreves in 250.000  oljk.
Začetek delovnih akcij zagrebških frontovcev
V  nedelfo so se začele delovne akcije zagrebskih frontovcev, v katerih bo oprav Ijtnih nad  5  in  pol milijona prostovolj-nih delovnih  ur.   Delali bodo  v  glavnem pri dograditvi stanovanjskih hiš.
Nove potniške ladje
V  tadjedelnicah  »Uljanik«  v  Pulju  so začeli   graditi  serijo   potniških   ladij   za obalni potniški promet. Lad/e bodo lahko sprefele  po 800  potnikoo.   V  prihodnjem letu  bodo  ladje  že vključene    v    obalni potniški promet.
Gradnja Jablanice napreduje
Pred kratkim so v Jablaniei končali dela pri betoniranju 140 m dolge In 36 m visoke podzemeljske sfrofnice. Porabili so 10.000 prm betona. Za graditev pre-grade, ki bo visoka 80 metrcv, bodo po-rabili 220.000 prm betona. Centrala bo imela okrog 240.000 konfsklh moči ter z bližnfo centralo na Rami več, kakor vse elektrarne v drzavi pred vo/no.
   V marcu so zopet zasedali krajevni ljudski odbori
Pomladanska dela na vaseh so v marcu t l. svojevrstno vpiivala na red dela KLO. Marsikie ni bilo sej, drtigje so bile seje površne, v mnogih KLO pa so jih celo preložili na poznejši čas.
Vse j« prijelo za orodje in se lotilo dela po poljih in v vinogradih. Cez zimo so vse funkcionarji KLO često sestaiali in reševali razna vprašanja s svojega področja. Spomladi, poleti in v jeseni jih 5e težje dobiti skupaj. Nikdo noče zaostajati pri delu v kmetijstviL Neka-teri odborniki se tiho trudijo, da bi pred-njačili v vasi pri delu. Tako je vedno bilo. Kdor ni dajai na vaseh zgleda z delom, se je pri množici težko uveljav-ljal.
Ponekod skrbijo KLO, da dela na po-lju ne zaostajajo, kjer ni delovnBi moči in vprege, drugje pa so taki poedinci puščeni na milost in nemtfost svojih so-sedov iin sorodnikov, ker se zanje nikdo ne briga.
Dnevno prihajajo na KLO nove na_ loge, nova vprašanja, aktivisti 'm kon-trole. Vodstvo celotnega gospodarskega in kulturnega življenja na vaseh in y mestu zahteva svoje Uudi. Hitro se čuti, če so ti ljtidje na mestih ljudske oblasti in še preje se čuti, če niso.
Deiovne Ijudi in organe ljudske oblasti v ptujskem okraju zaninna, o čem so razpravljali v marcn tisti KLO, ki so imeli seje.
SLOVENSKE OORICE
POLENŠAK
Na scii v začetku rnarca t. 1. so se od-borniki KLO lotili vpraSanj, kdo bo evL dentičar, kako bo z likvidacUo odkupa, kdo bo poverjenik za vojaška vprašanja iii poverjenik za soc. skrbstvo, kdo sme jetnati vodo iz šolskega vodnjaka, od česa naj živi vžitkaiica Sarnperl Kata_ rina, kdo bo stanoval v Vršičevi hiši v Polencih ter kje bodo uradni prostori Matičnega urada.
To je niali del vprašanj s področja KLC) Polenšak. Tamkajšnjč kmete ne. dvomno zanima, kako stalššče zavzema KLO na letošnji pian setve, giede ob. vezne reje in oddaje živine, glede dohod-nine za leto 1949, glede izterjave za_ ostankov, člane zadruge sigurno zanima, kako gleda KLO na delo in težave Kme. tiiske zadruge in zadružne ekonomije. Mali posestniki se zanimajo, kaj misli KLO glede njihove prehrane in preskrbe itd. Vsa ta vprašanja so danes v sre-dišču vsega dogajanja na vaselt in v me-stu. Način njihovega reševanja v pove-zavi z množico predstaVlja veiičino ali ozkosrčnost dela in gledanja krajevnih funkcionariev na' Ijudstvo, ki jih je iz-volilo, na njihove pravice, težave in bre-meiia.
Vsa ta vprašanja si je KLO Polenšak pustil. za prihodnjič. Tokrat je rešil ne-kaj manjših vprašanj.
Vsi predlogi na tej se.ii so bHi rešeni. Odbornik tov. Erhatič Aiojz bo vodil vo_ jaški referat, tov. Kovačec Ana bo evi_ denličarka, pri likvidaciji odkupa bodo pomagali vsi odborniiki. Socialno skrb-stvo bo vodil tov. Vrbnjak Anton. Po-sestniku tov. Valenčiču Andreju iz Po-lenc §t. 42 je dovoljeno jemati vodo iz šolskega studenca. Prevžitkarica tov. Šamperl Katarina bo imela meso in mast, zrnje m denar za vsakdanje potrebe iz premoženja tov. Žolger Jelke. Viničar Fridriih Janez \% Polenc §t. 37 se bo vse_ III v Vršičevo hišo. Matični urad bo v hiši tov. Oolob Marijc.
JANEŽEVCI
Na seji KLO v m^rcu so razpravljali o predlogu za zbiranje nerabnih kovin-skih predmetov za podjetje »Odpad«, o predlosu za sestavo komisije za izter. javp davkov, o ,planu prodaje vina in žganja.
Po krajši seji so izglasovali predloge. Poverjenik za komunalno gospodarstvo tov. Fleger Ignac bo organiziral zbira-nje surovin za industrijo. Davčno komi-sijo bodo tvorili tov. Hamer§ak Franc, Šeniga Janez, Mahorič Franc, Toplak Janez, Kovačič Franc in Toplak Alojz, Potrdili so plan prodaje vina in žganja.
KICAR
Odborniki KLO Kicar so v marcu re_ ševali predloge o planu prodaje 46.400 1 mieka v letu 1950 in o prodaji 23.710 kom. jajc. Razpravljall so o obvezi prodajc ovčje volne, o planu obvezne reie in od-daje živine, o primanjkljaju živine prt kmetih, ki imajo večjo obveznost kot imajo živine. Reševali so tudi vprašanje obdavčenja vina in žganjav .domači po-
rab^ o obveznem ceplienju otrok proti davici, o delu kmetijskega referetita, evU dentičarja ter statistike v kmetijstvu v letu 1950.
Po razpravi o poedinih vprašanjih in predlogih so sestavili komisijo za razrez plaiia obvezne prodaje mleka m jajc Tov. Štebih Alojz, finančni poverjenik, je prevzel nalogo v zvezi z davkorn na promet z žganjem in vinom. Tov. Kiinc Neža je prevzela odgovornost za obve-stilo staršev glede cepljenja otrok. Tov. Braček Jakob bo vodil referat o kme_ tijstvu. V komisijo za izpolnilev gospou darskih odkupnih listov je bil potrjen tov. Štebih Aiojz, Letonja Martin, Šeruga Anton, Ciglar Alojz in Arnu§ Rozaliia. Pomoč pri delu so jim obljubtli tudi ostali člani KLO. Odbornico tov. Braček Ano so zaradi neupravičenih izostankov razrešili referuta ter ga poverili tov. Kranjcu Stanetu Na tej seji so pregle-daJi tudi volivne imennke.
PTUJSKO POLJE VELIKA  NEDELJA
Y  marcu je KLO rešil na seji več vpra-šanj ter ugotovil, da mosta v Udini niso mogli zgraditi, ker ninnajo za to potreb-nih cementnih  cevi.   Napraviti   pa   tudi niso mogli ograje ob stopnicah, ker jim je  to onemogočala zima, pa tudi niate. riala niso imeli. Razpravljah so o pred. logu, da ne bi kmetje več vodiii  živine v   Orrnož   zaradj    predaje    odkupnemu podjetju,   temveč   bi   radi   imeJi   zbirni center   pri   Veliki   Nedelji,   kjer   iinajo tehtnico. Tudi   rampa   za   nalaganje ži-vine na avtomohile ie na razpolago
S ponovnira centrom za oddajo živinc v VeJiki nedelji bo ljudstvu zelo ugo-deno. Tozadevno vlogo so poslali na OLO v Ptuj.
Na sc]i so razdelili delo. Odborniki so prevzeli vabila za starše, da prinesejo otrokc na cepljenjc. Izpopolnili so kar-totcko odbornikov in uslužbencev. Pover-jeniku za delo, tov. Cimerman Rudolfu so dodcljcni v pomoč pri delu tov. Kirič Franc iz Šardinja, Stumberger Ivan iz Trgovišča 5, Bezjak Franc iz Mihovc 36, Meško Ivan iz Hajndla 15, Kosi Roza iz Velike Nedelje 26 in Praš Franc iz Strmca 6. Tov. Kandrič Franc iz Mihovc št. 8, Žuran Ncža iz Mihovc 51 ter Pin-tarič Konrad iz Hajndla bodo pomagali pri reševanju socialnih  vprašanj.
Rešili so tudi nekoliko prošenj za »ta-novanjc. Odborniki so bili seznanjeni z opozorilom, da se ne smejo vršiti zame-njave stanovanj brez vednosti stanovanj-ske komisijc. Prevzeli so tudi nalogo, da bodo skrbeli za to, da bo sadno drevje čimpreje  in čiraboljšc  očiičeno.
S O D I N C I
Odborniki iz Sodinc so marca t. L na seji KLO razpravljali o namestitvi treh plaČanih uslužbencev in o kurirju, o sta-novanjski komisiji, o ureditvi ldkalne kovaikc, krojažkc io lončarske delavnicc. Popravilu krajevnih cest so posvetili po-sebno pozornost. Razpravljali so tudi o potrebi razširitve pisarniških prostorov in
0  uradnih dnevih.
V  večini predlogov so se zedinili, Tako bo  imel KLO  Sodinci  tri  plačane usluž-bence in kurirja,  kar jc pač najbolj   od-visno   od  razpoložljivih    finjatičnih   sred-stev. Stanovanjske vloge  bodo reševali v dinand in Cainko Atojz, davčne izterjave komisiji tov. Majccn Av^ust, Ozmec Fer-pa bodo  vodili tov.  Petek   Ivan,  Majcen Ivan,  Kirič Antcm, Rajh Jakob in Ozmec Ferdinand,  ki   tvorijo   davčno   izterieval-no komisijo     Predsedujc    ji    tov.  Petck Ivan.  Glcdc lokalnih podietij  so sklcnili, sklicati   vsc   delavce  raznih  strok   zaradi dogovora glede    lokalov,     inventarja     in orodja.
Za popravilo cest so sklenili črpati gramoz na zemljišču krajevncga ljudske-ga odbora. Nekaj kubičnib metrov je pripravljen dati na razpolago tov. Irgollč. V Senežci bosta nadzoroval.a ccste tov. Ozmcc Ferdinand in Hoizcr Aloiz. v So-dincih tov. Cajnko Alojz in Ozmec Franc, v Vifiancih pa tov. Pe-vec Jožef, Raih Jakob in Majccn Tvan. KLO si je zadal nalojjo, da bo čimprcje poskrbcl za večio pisarno. Končno so šc sklenili, da bo predsednik KLO uradoval za VmdUtvo vsak čctrtek od 8 do 12. ure, službene posle pa bo opravljal prav tako v četrtek od 14. do 17. orc.
HALOZE SLATINA
Na se)\ v začetku marca t. 1. |e KLO obravnaval prcdlog proračuna za KLO za leto 1950 ter o delu poverjeništva za kmetijstvo. Konino so sklcnili, kako bo izčrpano 190900 din iz letošnjega krajev-nega proračuna, za katercga bodo imeli kritje iz deleža pobranega davka na do-hodek Glede poverieništva za kmetiistvo so sklcnili, da bo vodil delo tejja nover-fcništva tov Maicenovič Anton. delo t>o-ročevalca za odkup pa odbomik tov. Bel-šak Anton. V izvršni odbor ie pritegnien tov. Fridauer Jožef
GRADISČE
Proračun za leto 1950, izvolitev ljud-skcrfa tožUca, določitcv uradnih dni ter predlojj o pobiranju po din 2.— od vsa-kega potrdila ter din 5.— t>d vsakega ži-vinškega potnc^a lista so tvorili osrednja vpraSania  seie KLO v začetku tnnrca.
Odbor ie sklenil. da bo za ospbne iz-datkc iz proračuna za leto 1950 izčrpano 88 000 din. in sicer za prrdscdnika po 2000 d''n. za taintka po 3000 din, za po-verienika   za  odktro   po   1800   din  ter  za
1   odbornika  po  500  din   me««čno   Mcro-daina   za   preiptnanje    teh   nlač   oziroma načrad bo  kv^lUpta     OD^-aviipnetfa     <*ch Za operativne izdatke bodo porabili 34.000
din, 7000 din bi odpadlo na funkcijske dodatkc. Za PAZ so predvideli 3000 din, za socialne podpore pa 14.000 ditu
Delo ljudskega tožilca bo opravljal tov, Brlek Ivan iz Gradišča št. 43.
Uradne dnevc za željc in proSnje ljud-stva so določili poncdcljek, čctrtek io soboto od 8. do 12. ure.
Sprejct j,c bil tudi predlag predsednika. tov. Pintariča, da bi pobirali od vsakcga potrdila, ki ija izda KLO ljudstvu, po 2 din, za vsak živinski potni list pa po 5 din, kar bi bilo uporabljeno za kritjc administrativnih potreb.
DRAVSKO POLJE SEL A
Na seji t Selah je KLO v marcu obra*-navaJ proracunske postavke za lcto 1950, predlog o napeljavi telefona in predlog o ustanovitvi krajevne čevljarske in kro-jaške delavnice ter predlog o ponišitvi bivše šolske barake.
Lotili so se med muogimi vpraianji najnujnejših.
Za dobro delo KLO bi bilo potrebno primcrno odškodovati s plačo vsaj tri uslužbence, z nagrado po 2000 din pa predscdnika in tajnika, kurirja pa % na-grado  1000 din.
Baraka pri ccrkvi bo podrta. Dcl bo prcpuščcn ZE Sela, drugi del pa bo pro-dan  najboljšemu plačniku.
KLO bo podvzel vse potrebno, da bo dobil telefonsko napeljavo. Upa, da bo našel pri TT-centru v Maribom za to potrebno razumcvanie.
Krajevna potreba narekuic ostanoviter krajevne krojaške in čevljarske dclairoice. V kroiaško dclavnico bi namestiH kroia-škega pomočnika toT Sitar Franca iz Zg. Pristave kot poslovodjo, dobili bi pa lahko vcč kroiaških moči.
P T U J
Mestnl Ijudski odbor ima redne šeje. Marca meseca je rešil vrsto družbeno ^ospodarskih in osebnih vprašanj. Sprejetim sklepom eledljo nove po-trebiie in koristne spremembe v go-spodarstvu in v osebnem življenju de-lovnih ljudi.
Gospodarska vprašanja so tvorila glavni del seje. Med drugim so bili sprejeti sklepi. da bodo članom sta-novanjske zadruge »Gradi dom« dode-ljene stavbene parcele, čim bo zadruga predložila IO MLO zadevna gradbena dovoljenja in pripravila potreben ma-terial za zidanje, da bodo mestna ko-munalna podjetja poprav^la o^rajo in klopi v parku, da  b<xlo               obrtoe
delavnice posekale iu p1              !4ta||u»
bo pozneje po OLO doa : n faznlia podjetjem. da bo pami stroj mestne barvarne in apreture »Skoda« odstop-ljen KLO Resinje (LRH) protiprimerni odikodntni, da bo bendnska črpalka z rezervoarjem na Kvedrovem trgu pre-nešena v upravo »Jugopetrola«, da bo DES-u omogočeno doseči stavbisče v bližini sedanjega obrata, ker bo seda-nji laetnici tega stavbišča in hiše tov. Stanic Matildi omogočena zamenjava za drugo hišo iz sklada občeljudske imovine, da bo tov. Brenčič Avgusta iz Zabjaka dobila odškodnino za po-sestvo, ki ga je prepustila državnemu poeestvu  v Podlehniku itd.
V   okviru   osebnih   vprašanj   je  bflo sprejeto   par   sklepov   o   izplačevanju mesečnega   dodatka   oziroma    zvišanib prejemkov      nekaterim       uslužbencem MLO     kot   n.   pr.    Markovič    Ivanu, Drobnič Simonu  ter Markovič  Matildi in Kajzersberger Jožefi ter iz mestnUi gostinskih  obratov tov.  Hodnik Mariji < in  Praprotnik  Stefki.
V  razpravi o proraČunu je bflo ugo-tovljeno,    da letosnji   prora^un ne   bo kril   vseh     potreb   s    področja    MLO Ptuj.  Proračun bo  sprejet na  zaseda-nju MLO, ko bo predlog proračuna po-trjen s 6trani IO OLO Ptuj.
V   Ptuju  samem  in v  okolici  }e  še vrsta vprašanj, ki so v obliki predlo-gov dani v razpravljanje MLO. Iz teh predlogov je  razvidno.    da }e delovno ljudstvo s področja  MLO  povezano  z Ijudsko  oblastjo in  da  ji  pomaga,  da bodo čimprej odpravljene težave in ne-pravilnosti, ki  še  dušijo možnos+i   na-glega  gospodarskega razvoja.
Iz vprašanj, o katerih 30 razpravljaU poedini KL.O v marcu, je razvidno, da je šla večina razprav na sejah mimo najvažnejših gospodarskih vprašanj na vaseh in da se večina KLO loteva le vprašanj, ki ne nosijo obeležja socia-lističnega razvoja na vaseh. Na nobeni seji ni potekala razprava o tem, kako bodo KLO kontrolirali izvaianje setve-nega plana v zadružnem in privatnem gospodarstvu, kako bodo nudili pomoč potrebnim in kako bodo vplivali na poedince, ki ne sledijo planskim nalo-gam v kmetijstvu. Na nobeni seji ni bilo govora o delu in pomoči frontnih organizacij KLO pri izvajanju vseh nalog.
Mesec za mesecem se ponavljajo sla-be izkušnje iz dela KLO. ki ne reagi-rajo na vse probleme delovnega ljud-stva svojih področij. na ni«sovo pred-loge in kritike. ki ne upoštevajo, da imajo najboljšega pomočnika v front-nib organizacijah. če znajo z njimi ustvariti  pravilni  odno«.
Te nepravilnosti postopoma izzivajo nešteti dokazi. da je ljudstvo tako dol-go kritiziralo poedince iz svoje oblasti. dokler so pcxicenjevali njeno vlogo in dokler niso delali v interesu razvoia socialističnega   gospodarstva.         ¦    LF   
   Terena OF Vičava in Breg sta imela najlepše okrašeni voliščil
Na aestanku mestnoga plenuma OF so si napovedali rajoni OF pred volitvaml med drugim tudi tekmovajije, katero vo-l;«6e bo 26. marca t 1. lepše okrašeno. Me6tni odboi OF je nato razpisal za prva tri mesta knjižne n-agrade in določil ko-misijo, ki bo volišča ocenila. KomiiBija je začela z delom 26. marca t. 1. že zgo-daj zjutraj, toda kmalu je bilo otpaziti, da voldšč ne ocenjuje sasmo ta kotnisija, temveč da so prihajali na voMšča tudd volivcj iz drugilh. terenov, jih. primerjali s svojiand, s sosediuimi, hvailili, kritizirali, skratka ocenjevali vsak po svojem merilu in ofojsu, in ni čuda, če je prišlo po ob-javi rezultatov do burnega razpravljanja, do odobravanja pa tudi do protestov in oč*if.lcov — seveda dobronamerniih — češ, d»a komisija na bila pov&em objektivna, da si je to ali ono volišče premalo časa ogledala i. sl. Da bi v interesu Ijudsike pravioe ugotovili, kaj je prav za prav na stvari, em© se obmili do komisije in jo prosili, da nam pove, iz kakšnega vi-dika je oeenjevala volišča.
Povedali so nam sledeoe: Kot ste vi-deli, so zasedli pretežno prva mesta oiko-liški tereni. Na prveim mestu je Vičava, n-a drugem Breg, na tretjera Šiviljska za-druga, na četrtem Krčevioa, na petem Tumiisče in šele nato slede MLO, »Bol-nica«, »Zilavec«, »Jugcslavija« in Budi-na. Po mnenju neka<terih bi morala biti »Jugoslaivija« najmanj na četrtem mestu. Res je, da je bilo to volišče iz estetskega gledisča dovršeno. Tod<a mi sroo ocenje-vali poJeg tega tudi iz drugalh vidikov. Najprej smo oceniH dohod ma volišče, vsefoino parol zunaj volašča, nato notra-
njo apremo, razmestitev miz za koinisijo in skrkijic, okrasitev skrinjace k.andid.a-tov OF, posebej pa še aktivnost komiisdje, Na v&eh voližčih je bila komisija do vo-livc&v v pravilnem odtnosu, vendai* BK)-ramo reči, da so bile nekatere še boljše od prav dobrih. Na Vičavi je n. pr. pred-sedirik zelo vljudno tolmačil vsakemu vo-livcu, kdio kandidira, kje je njeg-ova skriniica \n katera je skrinjica brez la-ste. Se eno nas je zandmalo pri ocenje-vanju in sdcer, ali je pri krasitvi sode-lovalo več ljudi iz terena, ali je to delo saono manjšega kroga ljudi. To sroo lah-ko sodili po okrasitvi sasmega poslopja, transparenta ter t roko i7.delaiuh parol pred v&liščem. Pletenje vencev in njib pravilna namestitev je v«ekakor zahte-valo od tekmovalcev več dela, pritzadev-nosti in iskanja estetskega učinka, kot n. pr. namestitev zastav ki tiskanlh pa-rol.
Vidite, na prvih mesMlh eo torej zares tisti tereni, ki so upoštevali vse nave-dene vidike in s<> imeli vse, kar si prav za prav volivci žele va. kar jih t\jdti iz festelskega in prakličnega vidika zado-voljuje. RazlHka med voiišči ni bila pre-veHka. Povsod srao opazili mnogo estct-skega smisla delovnjh Ijudi, mnogo fe-naj'dljivo«ti in pristnega navdaišenja. Priznati je treba, d^ je iimela Budiina, kl je sicer na 7a.dnjem meistu, zelo lepo okrašeno voliSče in 6i zasltiži poleg po-hvale volivcev samili tudd pohvalo ko-misije. Vsd pač ne morejo biti na prvem mestu, čeprav jim to žeMmo. Bo pa dm-gič še boljše.
   Vzgojitelji, kakšni so vaši
uspehi pri vzgojnem delu?
Zdi se nam zelo potrebno, da sprego-vorimo v našem listu tudi nekaj besed o vzgoji Ijvdi, predvsem o vzgofi nase mladine. Vemo, da ta vprašanja živo za-nimajo slehernega človeka, saj tudi ni deiovnega mesta, kfer ni mladine, ni pa tudi mladine, ki fc ne bi bilo treba vzgafati.                        y
V borbi za strofe ter za večjo storilnost na vseh področjih nasega gospodarstva, skratka v borbi za izvedbo našega gospo-darskega plana, često nismo našli časa za reševanje tako »drobnih« vprašanj, kakor je vzgoja mladine. To je bila na-paka. Partija, ki nas vodi v težki borbi za socializem, nas fe vedno učila: borba za zavedne kadre s socialistično moralo, ki je višja od vsdke druge, je prav tako vazna kot borba za stroje in produktiv-nost dela. Čeprav imarrto v borbi za go-spnr'r.-r?:i plan uelika ležave in zares sredi klanca ne smemo niti za hip poci-vati, ne smemo pozabiti na človeka! Saj fe tudi edini cilj naše težke borbe pre~ magovanfa težcv, žrtev in delovnega he-roizma milijonskih množic — srecnejse življenje Ijudi.
Dobro vzgajati ni fako fežko, mnogo teije je popravliati. kar fe v vzčoji za-mufenega, še težje pa je odpravljati po~ sledice stare vzgofe.
Danes še ne bomo govorili o tem, kaf smo v borbi na področjvt vzgoje in pre-vzgoje mladine ie dosegli in kaj bo treba v tem pogledu še storiti. Najprej nam naj povedo starU in drugi vzgojitelji, kaj oni mislijo o vzgoji nase mladine, kaf -so opazili v svoji vsakdanji praksi in kaf bi morda bilo treba ukreniti, da bi bili nast oiroci takšni. kakršne si žvlimo ter da  bodo  o  iivljenjn   zares   srečni.   Naša
znanost o vzgofi sociatističnega člooeka črpa iz prakse in ustnerja vzgojno prakso. Vabimo vse odrasle čitatelje »Našega dela«, da nam poročafo o svojih izknš-nfah in ugotovitvah na področju vzgoje mladine. V dopisih naj navedefo primere dobre ali slabe ozgoje, naj stavljajo vpra-šanja, pa tudi predloge. V našem okraju imamo mnogo izkusenih vzgojiteljev, ki nam bodo na vsa vprašanfa radi odgovo-rili. Zaradi orientacije navajdmo nekaj važneiših vprašanj:
1.   Kaj ste opazill dobrega in kaf sla-bega pri vzgofi otrok  v  naših lolshih in predšolskih  ustonovah?
2.   Kateri vzgojitelji so po oašem mne-nfu dnbri?
3.   Kaf vpltva    negafivno    na    vzgofo otrok?
4.   Kaf  mislite   o   moralni  vzgofi   naše miadine? Kahsne naf bodo moralne kva-litete na&e mladint>?
5.   V čem se    kažefo    nasprotfa    med vzgofo doma, v soli in v mladinski orga-nizaciU?
6.   Kaf ooira vzgofnč delo roditeljeD? 7   Kakšen fe  odnos  mladine do star-
Sev?
8.  Kaf mislite o vzgofi mladine p nasih internatih?
9.  Kakšrti uhrepi bi bili potrebnl. da bi odpravilr posledice stabe vzgoje?
10.   AU nudi naša šola otrokom dovolj znania?   Kaf  mislite   glede   ueenja   mla-dine?
11.   Kako  fe 2 izbiro  pohlica otrok? Upamo, da bonto prejeli toliko dopisov,
holikor je čifateliev našeffa liata. Ankeia bo vsekakor prlpomogla k zbolfšanfa vzgofnega dela roditelrev. šofe in mladin-ske organfzacife Borba za plan pomeni tudi borbo za dobro vzgofeno mladino.
   "Švicarija" in "Ljudski vrt¨ pri Ptuju propadata vsled brezbrižnosti za občeljudsko imovino
Težave pri ustvarjanfu raznih koleh-tivnih prostorov za obiskovalce ptujske okolice, za otroke, mladino in odrasle ustvarjajo v Ptuju videz, da }e maksi-malno izkoriščen vsak kotiček in da spadajo vse ielje po zadovolfitvi teh potreb v okvir sedanjih objektivnih te-zav. Vendar v resnici ni tako. Marsikaj obleži v senci »težav«, četudi to ni po-ircbno.
Delovni liudje gredo dnevno skozi »Liudski vrr« mimo »Sv/carije« in raz-mišljafo, zakaj sta padla »Švicarija« in »Ljudshi vrt« v nemilost čuvarjev obče. Ijudske imovine.
Dobro, da ne pride v Pttij kak gost iz Svice. Nehote bi moral biti razočaran ob spoznanju, da pomeni v Ptiijn »Švi-carija« neka} razbitega in zanemarje.,, ncga. Tudi domačiiu so razočarani nad tem. da pomeni zLjudski vrt« park z ne. obrezanimi sadnimi in okrasnitni drevesi, z razbitimi klopmi, podrto ograjo na mostičku in ob iezeru, da pomeni otro-ško igrišče razkopani travnik pri vLiud-skem vrtiu s podrto gugalnico, z zane-marjenim (oboganom in vrtiljakom, ki so bili pod nebom v snegu in dežju. Nikdo ne more trditi, da že dolgo tam ni bilo nikogar. Bili so razni Ijudie. Bili so taki, ki so razbijali, kar je obstojaJo in tudi taki, ki so na novo gradili. Dobro, da je razen zidov »5viror//<?«, vratnih in oken. skih okvirov z nekaterimi vrati in okni ostalo se par nepotrtih šip, da ie podrta in potrta gugalnica ostala pri svojem me-stu in da fe obdržal vrtiljak vsaj železno konstrukcijo, če so že morali biti unt čeni leseni vložki. ,Lepo \e, do imajo nekatere klopi v parku vsaj nekaj se-dežnih desk, če so že morala biti naslo-njala pokradena.
Na novo zgrdjeno kegljišče }e zahte-valo večkrat po deset tisoč dinarjcv in. vesticij. Električna napeljava v celi zgradbi in izdeiava vrtiljaka, gugalmce in tobogana je zahtevala požrtvovalnost delavcev Mestnih obrtmh delavnic, ki so
mnogo del prostovoljno opravili. Raz-kopanje travnika je zahtevalo prosto-voljce. Vse še ie delalo z numenom, da bi postal »Liudski vrt« pravi raj za otroke. Tov. Repič Mirjam fe svojčas opravila za ta cilj ncšteto poti in inter-vencii. Ko je odšla iz Ptuja, borbe za ta cilj nikdo ni nadaljeval. Nili nikdo ni zaščitil storjenega.
Novf Mcstni Ijudski odbor nedvomno ne bo hotcl ob pomoči OLO ostati pri zapuščini, prevzeti od prejšnjega MLO, temvcč bo uredil »Švicartfo* v hišo za obiskovalce ali za DID iz Ptuja, travnik pod »Svacarijo« pa v otrosko zabavišče. Prepričal pa bo tudi gradbenika, ki \e gradil kegljišče, da je zgrešil z gradUviio strme strehe, namešto da M napravil te-raso za razvedrilo in sončenje otrok ali gostov. Ta streha se bo sigurno morala umakniti pravočasno predlagani in ta. krat neupoštevani terasi.
Koncno bo »Svicarija« res vredna svo-jega imena ter cilj obiskov, ki jih bo privabljal tndi urejeni »Ljudski vrt«.
Za ohranitev že obstojetega ne more biti tcžav, če gre za pravilno obravnavo občeljtidske impvine tn za izkorlstitev danih možnosti, ki so mestu Ptujn kot turističnemu kraju samo v izpopolnhev.
P.   
   V Šikolah se je uveljavila ljudska inšpekcija
Odkar so bile ustanovljene grupe ljudskih inšpektorjev pri krajevnih od-borih OF. so se te v razmerorna krat-kem času ponekod že precej uveljavile, medtem ko v nekaterih krajih še niso pokazale zadovoljive aktivnosti.
V prvo skupino Ijudskih inšpekcij spada brez dvoma grupa v Sikolah. Iz desetih zapisnikov, ki jih je poslala v zadnjem času ta grupa, je razvidno, da je izvršila in da periodično izvršuje preglede po vseh obratih in prodajal-nah kakor tudi pri obrtnikih-privatni-kih v svojem območju.
Kljub temu. da je grupa Ijudsklh in-špektorjev v Sikolah med najaiktivnej-šimi v okraju, dobi človek ob pregledu zapisnikov Vtis, da se je grupa le pre-površno lotila svoje naloge (iz zapisni-kov je vsaj tako ražvidno), ker se je ob svojih pregledih v glavnem lolila le obratav in deloma poslovanja. ni pa zajela osebja, njegove osebne čistoče, njegovega odnosa do strank ter načina postrežbe. V tem se je zadovoljila z ugotovitvijo, da je postrežba zadovo-ljiva, ker da »od strani potrošnikov ni pritažb«. Iz zapisnikov je 6icer razvi-den gotov napredek v delu te grupe, ker je pri zadnjih pregledih ugotavlja-la vedno več stvari, vendar ne v zgoraj navedenih pogledih. V" kolikor bo gru-pa odpfavila te nedostatke, bo njeno delo res koristno in za zgled marsi-kateri skupini v okraju.
Gatovo aktivnost kažejo tudl skuplne Ijudskih in.Lpektoriev v Stojncih, Dor-navi, Cirkutanah, Ptuiu ter še v neka-terih drugih kraiih, drugje pa še niso pokazale posebnih  uspehov.
Nujno je, da zgledu fikmpine iz- Sikol 6lede ostale še nedelavrte skupine v okraju. V kolikor se bodo zavedale svoje častne in odgovorne naloge, bo njihovo delo v korist vseh delovnih Ijudi. Ljudska kontrola mora poseči v sleherni kotiček našega celotnega življenja ter pomagati odpravljati na-pake ter tudi nepostenosti, kjer koTi se še nahajajo.                                 Nn.   
   Obvestilo
1.   Kmetijska  gospodarstva    bodo  pri odda ii   klavne živine Zivinoodkupu za od-dame  proste viške    prejemala    posebna nakazila za sveže meso.
2.   Stiroulacija  v 6vežem  mesu  se bo dodeljevala po sledečem ključu: za od-dane viške goveje klavne živine do 100 kg  oddane   žive  teže, za vsakilh  30   kg žive  teže   1  kg mesa,  do  največ 3  kgj do 250 kg  oddane iive teže, za vsakifh 50  kg  zive  teže  1 kg mesa,   do  največ 4 kg; do  400 kg oddane  žive  teže,   . za všakilv   10 kg   žive  teže   1 kg  mesa,   do največ 5 kg; nad 400 kg žive teže,    za vsakih  100 kg žive teže     kg mesa, do največ 6  kg.
3.  StiTntilacija                oriim kmetoval-cem, ki nimajo                 ne obvezne od-daje, kakor  tudi omm kmetovalcem, ki izvršijo  svoje obvezne    oddaje    pravo-časno,  poleg  tega  pa  oddajo še  proste viške. Na prtmer: Rmetovalec mora ob-vezno  oddati 300 kg, od-a pa   450  kg in ima rako vi«ek 150 kg. Ta vižek prejme plačan po višjrfih komercialnih cenah, po-leg tega pa prejme nakazilo za meso i~n sicer za vsakih 50 kg po 1 kg mesa ia prejme skupaj  nakazilo  za  3  kg  mesa, ki je prav tako po prostih cenah.
Višek oddane teže nj prenosljiv Tva dmgo inie ali lastnika tako, da bd na prioner kmetovalec, k.j je oddal 200 kg viška, odstopil 100 kg drugeimi kmeto-valcu, da bi tako prejela vsak po tri kg nakazila za sveže meso. Nakazila se izdaja za celotno koMčtno oddanih viškov skupaj.
4.   Ker bodo   kmetovalci fe  navedcne prodaje pTejeli proste viške plačane po idšjlh   komercialniih   cenali,    bodo   tudi prejeto  meso plačali po  teh višjih  ko-mercialTiih cenah določenih od Urada za cene pri PV LRS po IX. št.  15-17 z dne 23.  jtilija   1949  m  sicei:    6veže  goveje meso  s priklado 98 din ^a  1 kg, sveže telečje meso s priklado 90 dan za 1 kg.
Podrobna  tehnična  navoddla  prejmete
pri  »Zivinoodkupu«  Ptuj.
NakazOa, ki so tiskana kot posebni \ obrazci, se izdaiajo v upravi »Zivino-,   odkupa«   Ptuj.   »ZiviTioodkup«   Ptu^  vod:i
posebno evidenco o izdaji Tiakazil  m o \   'odkupljenih  količinah  proetiih  viškov. I       Nakazila se pišejo v treb. fevodih, ka-
terega 1. izvod prefme kmetovalec, 2. ( Jzvod se dostavi skupno z inesečniin po-.   ročilo-m  OLO Ptui  — pov.  za  trgovino
tn preskrbo, 3. i-zvod pa pslane v bloku J   zaradi  naknadne  kontrole. ,               Iz pisarne  »2dvinoodkupa«   Ptuj.
   Snaga je znak kulturnosti kraja
Cesto ie riaša Ijudska oblast opozar-jala Ijudstvo na snago po domovih, dvo. riščih, cestah in favnih prostorih. Le malo Ijudi se Je odzvalo temu pozivu, čeprav je določen teden čistoče. ki nai bi pokazal kulturnost kraja in okolicc v tem pogledu.
Ob tej priliki bi opozortli gospodarja pri MLO v Ptuju na pot ob zunanjem obzidju   mestnega  pokopališča,  kjer so
nagrmadeni suhi Venci in druga navlaka, kar odmetujejo Ijudje z grobov pokopar nih svoicev.
Prav v bližinl bo postavila Zveza bor. cev -NOV^ iz Ptuja spotninsko ploščo od okupatorja ustrelienim 20 talcem. Prav bi bilo, ce bi bilo nagrmadeno smetišče odstranjeno, ker bi sicer onecasčalo spomenik padlih zrtev naših mučenikov.
P.   
   Krog starejšega učiteljskega kadra se dan za dnem oži
Od decembra 1915. leta do 1. februarja 1950. leta z izjemo dobe okupacije je na šoli v Žetalah poučevala tov. Kodela KaroHna, Polnilv 30 let jc učila in vzga-jala žetalsko mladino, kateri je posvetila vse svoje moči. Bila jc dobra, vestna in požrtvovalna učiteljica, ki je pri ljud-stvu nživala velik ugled in spoštovanje. Njeni nekdanji učenci so jo iracli zclo radi, o njej so se vedno pohvalao izražali in ko so svojo deco pripeljali k vpiso-vanju v prvi razred, so navadno prosili: »Mojega fanta naj uči tov. Kodela, ki jc todi mene učila. Pri njfej se bo otrok res nekaj naučil.«
Prvenca ni nikoli spraševala po imenu, samo pogledala ga fe in že mu je pove-dala itne in obvnjena k tovarišici tudi skoraj vcdno točno napovedala, kakšen bo novi učcnec. Poznala je vsc Ijudi KLO Žetale, njihove razmere in življenje. Če Je učitelj potreboval kakšne podatke, jih jc pri njej vedno dobil. Bila je dragocena pomoc in mentor vsakemu novemu uči-telju, ki ni poznal krajcvnih razmer. To-variši na šoli so spoštovali njene peda-goške izkušnje in cenili njcne nasvctc. Ž izklesanostjo svojega značaja si je pri-dobila ugled pri vseh Ijudch, s katerimi jc prišla v dotiko. Odlikovala jo jc moč-na volja, odkritost misli in globoka lju-bezen do domovinc, kar se je zlasti po-kazalo za ča&a NOB, ko ni nikoli poza-bila krepiti v ljudeh vcro v končno zma-go naše pravične stvari. Neizprosno jc sovražila laž in krivico. Kar vzkipelo je r njej, če je videla, da kdo po nedolžnera trpi, nikoli sc ni bala zannere, če jc šlo ra pravično stvar.
V življenju je prestala hude udarcc, toda trpljenje jo je lahko sarao upognilo, nikoli je pa ni zlomilo, Najbolestncjša nesreča jo jc zadela s smrijo hčerke Marženke, učiteljiščnice, katera sc jc smrtno pooesrečila na šolskcm izletu y Savinjski dolini. Ob nastopu okupaci}e so ji moža zaprli na jjrada Borlti, več-krat tedensko mu je nosila hrano \z Žeta! in to pcš! Krvavi žulji, ran]cn6 noge m Burovi  nastopi  gcstapovcev ji niso mogli
preprečiti njcnih obiskov na Borlu. Do-mači mogotci v Žetalah so izposlovali y Ptuju, da jc morala zapustiti Žetale in bivati na Hajdini. Toda ona je upala, vc-rovala m dočakala svobodo.
Takoj po osvoboditvi je pričela s po-ukom. Šola v Žetalah jc bila popolnoma brez učil, poslopje obdano s strelskimi jarki in bunkcrji, klopi premalo, učen-cev 407, ona pa sama! Vcndar pa nikoli ni poučevala s takim veseljem kakor leta 1945.
S prihodom mladih tovarišic sc )e kar pomladila, tičila jih je in jim pomagala pri delu v šolL Z veseljem je delovala v AFŽ organizacifi in pri RKS, rada ]e ho-dila na sestanke in poscgala v debato. Prt njej na dorau so se zbirali učitelji, bila je izredno gostoljubna in vsak pri-boljšck je delila s svojimi tovariši.
Toda zdravje ji j ezačelo vidoma pe-šati. L. 1948 je bila upokojena z ozirom na službena leta in zdravstveno stanje, a je prostovoljno še dadalje ostala v uči-tcljski službi, zavedaioč sc, da so po-trebe velike, prosvctnih dclavcev pa malo. Vendar jc pa bolezcn bila močnejša od njene voljc. V šolskem lctu 1949 50 je bila že stalno na bolezenskem dopustu, v februarju 1950 ie dobila upokojiteT iin mesec dni po upokojitvi, 30. marca, jc umrla. Ves čas bolezni |c kazala živo za-nimanfc za napredek učtfncev in razraerc na šoli   Bila je rojcna učiteijica
Njenega pogreba sc je udelcžilo vcliko šlevilo ljudstva, šolska mladina in uči-teljstvo vseh soscdnih šol. Poslednio čast ji jc izkazalo tudi poverjeništvo 2a prp-sveto ZPD s tričlanskim zastopstvom-Tov, Frangež Lojze, poverjenik za pro-svcto, se fc poslovil od pokojnicc s krai-kim j?ovorom, v katerem ic prikazal delo tov. Kodela in položil na grob dva kras-na vcnca prosvetnega odseka in ZPD. Tako so zastopniki oblasti, strokovnc učiteljske orgaoizacije, učitelistvo, šol-ska mladina in liudstvo izrazili priznanjc in spoštovanfe dclu pok. tovarišice Ko-dela Karoline.
   Potujoča trgovina NAMA iz Ljubljane v ptujskem okraju
Ministrstvo za trgovino in preskrbo je v dogovoru z upravo Narodnega ma-gazina v LjubUani organiziralo več turnusov potujočih trgovin, katere ob-lskujejo oddaljenejše kraje LRS in pro-dajaoo najraznovrstnejše blago po pro-stih cenah. NaMa iz Ljubljane je dal na razpolago uslužbence, avtomobile in potrebno blago. Tudi v našem okra-ja se je mudila od 2A. do 30. marca taka potnjoča trgovina pod vodstvom tov. de Cecco Adolfa. Trgovina je bila dobro založena z metrskim blagom, Cevlji, perilom, kuhinjskimi garnitura-mi, gotovimi dekliškimi oblekami, no-gavicami, svilenirai ratami, milom, sve-fcami itd. Doseženi promet v posamez-nih krajih je najboljši dokaz za potre-bo po takih trgovinab. Tako je znašal dnevni izkupiček v Šikolah 334.500 din, v Cirkovcih 175.000, v Lovrencu 256 tisoč, na Ptujski gori 150.000, na Haj-dini 170.000, v Podlehniku 327.000 in v Žetalah 300.000 din, ali skupno 1,712.500 dinarjev.
Tov. de Cecco je na koncn svoje poti po našem okraju izjavil, da so tnu KLO in   ljudje  povsod  pomagali,   Le  se  je
obrnil nanje s kako prošnjo, nikjer ni doživel niti on niti njegov potnočnik najmanjše žaljivke ali tatvine blaga, ljudje so bili prijazni in nevsiljivi. Za-nimivo je omeniti še to, da je ljud-stvo po nakupih v pogovorn izjavljalo, da bi bilo potrebno marsikaterega pro-dajalca pri nas poslaii v nk v Ljnb-Ijano, da bi se naučil pravega tovari-škcga odnosa in vedenja napram na-kupovalca.
Ljudje se bili s potujočo trgovino povsod izredno zadovoljni, naši Ijudslri oblasti pa hvaležni. da se je spomnila našega podeželja. Najbolj so nakupo-vali: čevlje, pletenine, perilo, nogavi-ce, elastiko in milo.
2elimo, da nas v kratkem spet ob-išče potujoča trgovina in se založi čim bolj tudi s hlačevino, tiskom in bla-gom za moške predpasnike, kar se na podeželju najbolj rabi. Dobro bi tudi bilo, da se po oblastni linijj iz Maribora organizirajo take potujoče trgovine, ker je oskrbovanje iz Mari-bora za naše kraje lažje kot iz Ljub-ljane.
   Pionirji iz Ptuja
Pionirji iz ptujske osnovne sole so z novo pomladjo izažiueli novo. ve-selo pionirsko življenje. Vse ^ete tekmujejo med seboj, katera bo dala svoji sobi lepši videz in katera četa se bo v učenju boljše izkazala, kar je glavna naloga pionirjev. Napravili so plan dela za mesec marec, apnl, maj in junij, katerega na sestankih pregledujejo, da ne bodo kake ob-veznosti pozabili.
Četudi bo pionirski dan šele me-seca maja, se že čete pridno priprav-Ijaio na pionirski praznik. če+rta četa že izdeluje za   razstavo   pred-
mete, s katerimi bo v miniatuTi prt-kazala našo gozdno bogastvo in delo v gozdu. Druga četa pa bo prikazala eJektrifikacijo naše domovine, i naj-boljši fizkulturniki se pripravljaio v raznih panogah fizkulture, ko se bodo pomerili z vsemi odrednimi prvaki za naslov »okrajnega prvaiia«. Petiski zbor, ki ga vodi tov. Sepčeva, pa neutrudno vadi, da bo lahko so-deloval na okrajni pionirski kultur-ni reviji, ki bo koncem aprila. Odred hoče, da bi na pionirski dan bil pro-glašen kot eden najboljših odrzdov v okraju. Zelimo mnogo uspehovt
   Revija konj na Turnišču
V nedeljo, 2. aprila t. 1. je na Turnišču pri Ptuju nad 3000 gle^dalcev občudovalo plemenske in delovne konje republiške kobilarne Turnišče-Pragersko, ko so v dirkah prikazali svoje sposobnosti.
V. petih dirkah. je ljudstvo videlo do-sedam'e uspehe dela in reje plemenskih in delovnih konj, njihovo prožnost in dnige  sposobnosti.
Vozači tov. Pečnik Franc, Kučera Šte-fan, Dečman Albin, Tkačev Štefan in Gerdak Jože so v dirkah zavzeli izmeno-
ma prva tri najboljša mesta s kobilami in žrcbci Velka, Anči, Ano, Jelša, Animo, Rožica, Vidojka, Alkar in Vila.
Vozač tov. Pečnik Franc jc v prvi dir-ki »Ficzko« (Edovprežna vožnja) z Velko prcvozil 1980 m v 2,20 min., tov. Kučera z Anči 1960 m v 2,22 min., tov. Dečman Albin 1920 m v 2,23 min. V drugi dirki »Ptuj« (Enovprežna vožnja za 4-lctne ko-nje) je prevozil tov. Tkačev Štefan 2.000 m z Jelšo v 3,20 min., tov. Kučera Štefan 2200 m z Animo v 3.22 min., tov. Pečnik Franc pa z Rožico 2140 m v 3.25 min. V tretji dirki »Ipoly« (Enovprežna vožnja za 4-letne in starejše konje) je prevozil tov. Kučera Štefan 2480 m z Vidoiko v 3,43 miu., tov. Dečman 2400 m z Alkar-jem v 3,45 min., tov. Gerdak Jože 2220 m z Vilo v 3,51 min. Vozači tov. Krušič. Tola, Vavpotič in Mrzlikar so Ie malo zaostajali.
V dvovprežni vožnji triletnih in starej-ših konjev ie doscijcl tov Gerdak prvo mesto z Vidojko-Alkarjem na progi 2640 m" v času 4,42 min., drugo mesto tov. Pečnik z Jelico-Rožico na 2420 m v času 5 30 min in tov. Tkačev tretie mesto z Divjakom-Finjetko 2680 m v 5,57 min.
Na teh dirkah so v okviru poscbne točke tekmovali v dvovprežni vožnji zraven državnih konjev tudi kmečki delavni ko-nji in siccr na progi 2000 m. Najboljši čas je dosegel tov. Bedrač z državnim konjem in sicer v 6,12 min., sledil mu je tov. Brglez Oto iz Jurija ob Pesnici v 6,15 min., tretji je bil tov. Drobnič Franc iz Draženc s časom 6,17 mm. in čctrti tov. Osenjak Rudolf iz Draženc s časora 6,18 min.
Med dirkami so bilc ljudstvu prikazane plemenske kobile z žrebičkami, toplokrv-ni plemenski žrebci in mrzlokrvni žrebci iz repubiiške kobilarnc Turniščc-Prager-sko Pofasnilo o posebnostih prikazanih konj ie dajal po zvocniku noravnik ko-bilarne tov. inž. Lovše
Velika udeležba na dirkah }c dokaz. da se na§e delovno liudstvo zanima za ves gospodarski natjre^^k na vseh tre^< fio-soodarskib   scktoriih             '           RJ   
Pozivam osebo, ki vni. je odnesla v po~ nedeljek, 4. aprila iz poslovalnice OKMA v Rogoznici listnico z raznimi dokumenti na ime Seranicki Stefan iz Zg. Velo-vlaka št. 4, KLO Janeževci, da takoj ali najpozneje d*o 15. aprila vrne na tnoj na«lov ali upfavo lista, 6icer preklicu-jem listime kot neveljavne.
   Prosim naj ostane med nami
10 dni brez dežja
5kopuhi niso bili med Ijudstvom nikdar priljubljeni. Tako tudi se~ daj niso priliiibljeni pri OLO tisti poverieniki za kmetijstvo pri KLO, ki skoparijo s podatki, če jih je treba dati OLO s pismemm poročilom,
Zelo sfcop s podatki o poteku pcr mladanskih del in setve }e tudi pover-jcnik za kmetijstvo pri MLO Ormož.
Na OLO v Ptuj je vrnil 5. bprila t. l. obrazcc PSP-OEJ2 (Desetdnevno poročilo o poteku pomiadanskih del in setve v privatnem sektorju) brez podpisa in štampiljke. Izpolnil je samo 5 rubrik s svinčnikorn in sicer: KLO Ormož, tclefon 2, OLO Ptni. ObLO Maribor, pod /7/. pa samo št. 1: V zadnjih desetih dneh je bilo deževnih dni......, brez dežja .10..
Ta poverjenik za kmetijstvo \e bil verjetno kdaj meteorološki opazo. valec, ker se sedaj misli, da OLO za-došva. če ma o pomladanski setvi sporoči samo to, da )e bilo v zad-njem času 10 dni brez dc'ž\a,
V jeseni bo verjetno na isti način izpolnil poročilo o odkupn z nasprot. nimi podatki: »V Ortnožu \e vseh 10 dni odkupa dczevalo«.
Birokracija ali malomarnost?
\j a plujski želczniški postaji sem L dne 29. marca t. L, 19. minut pred odliodotn vlaka proli Ormožu, hotel oddati prtljago, ker je bilp deloma neprimerna, da bi jo vzel s seboj v vagon. Službujoči tov. Kranjc je stal na pcronu in se z nekom pogovarjal. Prtljage ni hotel prevzeti, češ da ni , več časa. Pritožil scm se pri potniški blagajni ter mi ie blagainičarka svc-tovala, naj vzamcm prtljago kar s seboj v vagon.
Odšel sem pomirjcn na peron ter cakal še 10 minut do prihoda te/ nalo še tri minute do odhoda vlaka. Ves ta čas službujoči tov. Kranjc ni imel časa, da bi odpravtl  mojo prtljago.
Rds ne vern, k'ako bi imenoval po-stopek imenovanega tov. Kranjca, Jrirokracijo, malomnrnost ali lenabo? Mouoče bi nii hotel icdo v tcm poma-gati ?
Čemu stari napisi?
l/ nedcljo fe bila dobro obishana konjska dirka v Turnišču. Lep dan je bil. Pot me je tudi tia zanesla. Vas, /eprt, čedna, tnda grenki spomini so se mi vzbudili, ko s<?m zaghdal — čudn nad čudi — na hišrj;h tabJicah — Unter Rann. Isto skomazenje po hrbtu sem občtitil, ko sem šc/ iz Mo-škanfcev skazi slovensko vas »Mess-Poivctz*. Ne vem, zakaj je poteklo pet let od osvoboditve nemštva in hitler~ izma. Ali fe to malomarnost a!i morda pričakovanfe   k.   u.   k    Hahsbur*ovcev.
J. B.
Crpalka brez raaziva
\7ečkrat je zanimivo vedeti, zaka] so pocdini tiudje člani gasilskih društev.
Najbolie pokažrjo to pozarni shr čaji. Kjcr imajo dobre gasilce, imajo tudi v redu gasilne napravc, ki res služijn gcisenju, kjer je ireba.
Drngače je z gasilskim društvom na Polenšalcu. Ob zadnjih požarih v Hluponcih so se gasilci sicer poka-zali z gasilsko črpalko, niso pa se izkazali z gašenjem Imoli so vodo, Tiisa pa imeli maziva zato črpalka ni koristjla.         '
Tov. Hojnik Ivan in Hojnik Jože sta verietno mislila,   dn zadošča biii
gasilec na veselici, sicer bi skrbela za to, da bi imeli Ijudje priiiko videti tudi njuno požrtvovalnost pri reše. vanja liudske imovine.
Za druge
<T) o čem slovl Velika Nedelja, zna * tam vsakdo pojasnitk Mnoge pa bi tudi zanimolo, po čem slovi tam-kajšnja Kmctijska zadruga.
Nekateri mislijo, da slovi po tem, ker ima poslovodjo, ki ga večkrat boti glava, ko ga nadlcgujejo zaradi kontinger.tov. Drugi sodijo, da po (em, ker je poslovodja po prispetju kontingentov Ijubezniv napram de-kletom, prijateliem in znancem in nevoljen napram ostalim nakapoval-cem. Tretji zopct sklepajo. da po tcm, ker dovoli, da mu tajnik odnese vrečo posode, odbormki svilene robce, knjL govodldnja pa več metrov tiska. 2ene misliio tudi po tem, da si Idhko pri čakanju pred to zadrugo zlomiš^ nogo.
Ni eno in ne drago, temveč slovi edino po tem, ker v njej strežejo Ijttdje, ki se ne zavedajo, da so tam za vse druge, ne pa samo zase in za svoje.
Živahnost pri »Slonu«
nanahi se ločijo od siabuev po tem, J- kake nasprotnike si izberejo eni in drugi za borbo.
SlabiCi si izbertfo nairaje take stvari, ki se nc zmijo braniti. Tako si zasigurajo zmago.
V   soboto zvečer  1.  aprila h btto mogoče  ločiti  tudi  v   sindikalnt  po-družnici mesarjev v Ptuju junake od slabičev. Slednji so vedcli, aa se go. stilniški kozarci in stoll ne znajo bja-niti, zato so jih pri »Slonu«* razbijali, dokler jih* ni minilo »Junaško* razpo. loženje.
Akrobacije na ovinkih
W ožnia z motoriem po »zu/u smrti* v v Ptuju svojevrstno vpliva tudi na šoferje tovornih avtomobilov.
Na ovinku v Spuhlii je tovornemu avtomobilu Vinarske zadruge v Ptuju uspeh napraviti svojcvrstno akroba-cijo.
Razlika }e samo v tem, da vozniki na »Zidu smrti« z akrobacijami od Ijudstva pridobivajo, vozniki na oviti-kih pa morc'"'   ~-  -¦'•'•,,;,,:,*;;,,  ;;..,;t;('VI/
plačati.
Škroplienje v vetru
5adjarjem v SrediSču fe kapar sko-raj popolnoma uničil sadno drevje, Zato so navdušeni nad vsako akcijo, ki  bi jim drevje obvarovala.
Z veseljem so vzcli na znanje, da fim bo drevje poškroplfeno z ttfinko-vitim škropivom. Nekoliko nezadovolj-ni so opazovali škropljenje, ko se' je izvafalo ob neprimernem - vetrovnem vremenn in ko škropilci klfub opozo-rilom  te&a niso hoteli apoštevafi.
Razočarani pa so nač računi, ki jih je te dni vnovčeval škropilec Šankl za izvršeno »škropljenje«..
2rtev prometa
1/ večHh mestih se ravnajo vozniki v motornih vozil po cestnih pred-Pisih. Enako je tiidi v Mariboru, ven-dar ne v vseh ulicah.
V  Kopaliski ulici prometa v četrtek 6. t. m. niso   usmerjali   cestni  pred-pisi,   temvcč   truplo   najnovejše pro~ metne zrtve — velikcga psa.
Vsaki voznik se je pokoinika pre-vidno izognil in tako pripomogel, da te ulice ne bo treba prcimenovati v Pokopališko  ulico.
   Telovadna akademija v Markovcih
Kakor vsako leto tako so nam tudi lctos markovski fizkulturniki priredili telovadno akademijo, kt je zelo lepo uspela. Spored je obsegal 17 točk. Na-stopili so člani, članice, mladinci in mla-dinke. 1<i sn so zacinii r.a<« v!<1im";i1i v č\ru-štvo
V tuvorn vcneHi m pu/.uvavnem govuru nara je društveni načelnik Štrafela Jože naznačil razvoj telovadbe m. sporta v Markovcih. Poudaril je. da je za tako velik kraj, kakor scr Markovci, premalo člnnov vključenih v TD Poscbno se čuti pomanjkanje mladine. Zato bi naj bila prva in osnovna naloga telovadnega dru-štva, da vključi čim več mladine v telo-vadno društvo, seveda ji morajo pri tera pomagati vse množične organizacije, predvsem  mladinska
Himno so peli vsi nastopajoči ter so z njo začeli spored. Prve so nastopile rala-dinke s »Lepa Anka kolo vodi«, katero so izvedle Iepo irr skladno. Potem so člani v simbolični sliki pokazali »Kje s.o fciste stezice«, katera je tudi ugajala in bi io latoko i^vedli še boljše. Dalje so nam izvajali mladinci vaie s palicami. Te vaje ^o bilc lepo m skladno izvedene. Vidclo se je, da so se temeliito pripra-vili. Članice so nastopile z vajo »Po je-zeru«, katera je bila zelo lepo izvedena. Na konju smo videli par lepih preskokov, katere so izvajali mla^mci. Posebno se je odlikoval Štrafela Vinko s premeti. Pri članih sta na koniu posebno ugajala Horvat Janez iti pa Golob Janez, ki sta izvedla krasne salte čez konja. za kar sta žela buren aplavz od liudstva^Članice so zelo ujJajale z vajo »Rožic ne bora trgala«.
Izvedle so jo lepo in skladno, pa tudi vaja sama je bila precej dobra. Najlepši točki sporeda pa sta gotovo midili drojj in pa bradlja. Posebno je ugajal Golob Janez Izvedel jc krasen velctoč naprej in nazaj. Golob spada mcd najboljše orodne telovadce v ptujskem okraju. Tudi Štrafela Jože ie ogajal z vaio po-sebno na bradlji.
Sploh smo vidcli, da se v Markovcih ni zgodilo to, kar po drugih krajih Slove-nije, da bi orodna telovadba zaostajala za drugimi športnimi panogami. Markovci so gotovo prvi orodni telovadci v okraju, sarao bi se jim moralo posvcčati vcč skrbi, pa bi se gotovo razvili v še boljše telovadce. To se posebno kaže pri bra-tih Obran, ki tokrat zaradi tehničnih ovir nista nasiopila.
Mornarska vaja, ki so jo izvajali člani z zastavicami, je bila sicer dobro naštu-dirana. toda slabše izvedena, kar se jc videlo posebno v začetku vaje. Prot: koncu so se nekako zedinili. Vidclo se je da  so   premalo   vadili      Skupinska   vaja
katcro so izvajali člani, je bila lepo m strumno izvedcna, toda nekoliko prelahka za člane. Tudi pri prostih vajah članic se jc videlo, da so premalo vadile. Vaje niso bilc tako podane, kot bj moralc biti. Proti koncu vaje so se tudi  zedinile.
Z vajo »Tam kjer teče bistra Zila« so člani zaključili spored. Vaja }e bila dobro podana. še lepše pa naštudirana. Prika-zuje nam življenjc in borbo koroških Slovencev, ki tudi po pariški izdaji niso klonili, ampak se bore naprej za priklju-čitev k   Jugoslaviji.
Po celotncm sporedu se je dalo ugo-toviti. da so se markovski fizkulturniki morali odreči marsičemu, da so se pri-pravil; za tako obširen spored. Društvetii načclnik tov. Štrafela in načelnica tov. Štrafelova sta vložila mnogo truda za vafe, saj sta vse vaje sama naštudirala in pa tudi naučila vse oddelke. L?udstvo se je po končani akademiji vračalo za-dovoljno na domove, prepričano, da se markovsko telovadno društvo dobro raz-vija in da bodo take nastope lahko pri-redilf še po drugih krajih naše domovi-ne. Telovadno društvo v Markovcih se tako razvija največ po zaslugi naše ljud-ske oblasti, ki daje društvu vso podporo. Te^a se mladinci in člani zavedajo in bodo dali vse sile na telovadnem polju in tudi v svoiih pokliprh za iz^radnjo naše socialistične domovins.          O.P.   
   Razglas
Obvešeamo ^tarše otrok, da se bo vršilo letos zadnje cepljenje proti davici dne 11 t. m. ob 8. uri v »Mladiki«. V pcštev pridejo le oni otraci, ki so bili letos že enkrat cepljeni.
Istočasno opozarjamo, da se bo vršilo cepljenje otrak, rojenih od leta 1932 do 1941 — prcti tuberkulozi tn to dne 12., 15. in 19. aprila ob 16. uri v šoli na Bregu in dne 22., 25. in 29. aprila ob pol 8. uri v »Mladiki«.
V lastnem interesu otrok in staršev je, da se bodo pozivu odzvali.
MLO  Ptuj
   Ugasla življenja
Naznanjamo žalostno vest, da nas je po kratkj bolezni za vedno zapustila dobra sošolka Dokler Marijana. — Zalu-joče sošolke in sošolci 4. razreda gim-nazije v Ptuju.
   SLUČAJNOSTI
Invalidu tov. Erjavec Ivann iz Ptuja ee zaihvaljujem, ker mi je vmiJ izgub-Ijeno denamico in denar ter ga postav-ljam za vzgled ljudem, kj najdenili stva-ri ne vračajo. — Čeh Frančiška, Ptuj.
Po zelji pokojnega Martina Mulej^, bivšega iin. preglednika v Ormožu, spo-ročamo vsem. njegovim znancem in pri-jateljem, da je imenovani pred kratkim v Domu onemoglih v Muretincih umrl v starosti 84 let
Pozivamo poštenega najditelja, da vrne v nedeljo 2. aprila zvečer v Ptuju izgubljeno listnico z denarjem ter vo-jaško knjižico, uverenjem o stalni ne-sposobnosti za vojaško službo, živilsko nakaznico za marec, družinsko knjiži-co ter nakaznico za 1 kub. meter drv na ime Sukič Josip, Ptuj, Miklošičeva 3. Denar naj najditelj obdrži za nagra-do. V nasprotnem slučaju dokumente preklicujem.
Igralska skupina Ormož bo priredila v aedeljo, 9. aprila t. L ob 15. uri v dvo-rani Ljudske prosvete v Ormožu Nušiče-vo veseloigro »Navaden človek« (dru-gič). Vabljeni vsi!
   ZAHVALA
Zahvaljujcva se Oasilski četi iz Ptuja In iz Desenc ter vsem ljudem, ki so tia. ma lani pomagali gasiti požar na našem gospodarskem poslopju, da nisva utrpela zaradi sosedne zlobne roke še večje škode.
Zahvaljujeva pa se tudi ljudski obla-sti, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nama pomagali pri obnovi.
Horvat Mihael in Matilda, Gomflce št. 5 Sv. Urbafl pri Ptuju
   Klub ljudske tehnike v Ormožu začne 15. aprila s tečajem
V Ormožu jc osnovan Klub ljud-ske tehnike. Dne 23. marca t. 1. je odprl svoje prostore v bivši Kra-lovi hiši. Prostori so lepo oprem-ljeni.
Ob priliki otvoritve sc je v pro-storih Kluba zbralo veliko število članov, ki so osnovali Avto-moto krožek, ki ga bosta vodila tov. Ba-bič Joško in tov. Kolarič Franc.
Osnovan je tudi Foto-krožek s 24 člani, ki jih.bo tehnično vodil tov. Hozyan,
Tečaji obeh kjTOŽkov se bodo za-čeli s 15. aprilom t. 1. Zato je nuj-no potrebno, da se takoj prijavi čimveč tečajnikov. Posebno pa va-bimo mladino, da vzgojimo dobre vozače motorjev, avtov in traktor-jev. Tečaja sta brezpiačna.
•            Iz pisajme Kluba ljudske
tehnrke, Onnož
   Pričetek zveznega turnirja I. kategornikov v Ptuju
V sredo, 5. t. m., ob  13. uri se je v
Ptuju pričel eden od treh zveznili tur. nirjev igraicev prve kategorije. Na cve-čani otvoritvi turnirja je govoril pred-sednik šahovskega društva Ptuj, sodnik tovariš Kancler, ki je udeležence v imenu ptujskih šaliistov pozdravil, obenern [ia se je tudi zahvalil okrajnemu ljudskemu odboru in rnnožičniin organizaciiain. ki so podprli iD Ptuj takc, da je moirlo sprejeti organizacijo turnirja. Šaliiste ie pozdravil tudi v imenu OK KPS in OLO tov. Kovačič Zlatko, ki je spregovoril tudj nekai besed o pomenu tega turnirja za razvoj šahovskejta turnirja v ptuj-skem okraju in o pDmenu šalia sploh.
Po čitanju pravilnika so izžrebali ude leženci naslednje številke:
1. Zagar Nikola •— Reka; 2. Cisar Ste-fan — Liubljana: 3. Molerovič Miiivnje — Beograd; 4. Cebaio Zvonko — Za-greb; 5. Filipčič Branko — ZaKreb; 6. Dr. Nemec Janez — Mnribo'-- 7. Me-štrovič Fratijo — Saraievo; 8. Bajer Josip   —   Zagreb;   9. Jurišič Nikola —
Beograd; 10. Mažuran Roman —«¦ Zag.-e^ 11. Kovačevič Božo — Zagreb; 12. Prof Muzlovič Janez — Jesenice: 13. Rosan-dič Zvoniinn — Zagreb: 14. JCukove« Ivan — Manbor; 15. Ing Sikošek Bor« — Ljubljana. •
Živanov Miodrag in Loger Vekoslav, ki sta bila najavliena sta udeležbo odpo-vedala, niedtem ko bosta Komaroni Jožef (Bečej) in Jorgovič Miiutin (Vršac) $e prispela. — Turnirski vodja je moistrski kandidat Levačič  Štefan
Takoj nato se je pnčelc prvo kole: Do prekinitve se je končalo 5 partij. Slo-venska predstavnika Cisar in Sikošek sta prekinila v boljšem položaju. Mole-rovič in Kukovec sta se ob prekinitvi sporazumela za rernis. Cebalo je prema-gal Rosandiča, Fiišpčič pa Muzloviča. Dr. Nemec je kot beli izgubil z Kovače-vičem, Meštrovič pa z Mažuranom. Bajer in Jurišič sta prekinila v izenačenem položaju. Žager je bil v tem kolu prost
K.M.   
   Uspešno delo ptujskega šahovskega društva
Pred nedavnim je Sahovsko društvo Ptuj na svoji redni letni skupščini pre-gledaio svoje dosodanje delo. Na skup-ščini je bil, poleg štiridesetih članov, nav/.oč tacii podpredsednik Oblastnega šahovskega odbora in referent za šah pri korrusij; zu fizkulturo pri Obl. LO tov. prof. Sila, ter predstavniki mno-žičnih organizacij. Sahovsko društvo Ptuj je v preteklem letu znatno pri-pomo«io k tispešnemu razvoju šaha v okraju. Najlepsi uspeh je bil dosežcn^ & tera, da so prvič organizirali sindi-kalno moštveno prvenstvo okraja. Z malo večjo podporo OSS-a bi bila na tem brez dvoraa precej večja udelcžoa. Moši-vo SD Ptuja, ki je prav za prav repro/encanca našega okraja, se je v prcteklem letu udeležilo oblastnega moštvenega prvenstva. Velik.uspeh je bil dosežen s tem, da se je moštvo pla-sirulo v finale oblastnega prvenstva in tam zasedlo takoj za mariborskim Po-letom in 2elezničarjem tretjo mesto. Odigran je bil tudi en prijateljski dvo-boj in sicer v počastitev Dneva repu-blike z Zelezničarjem iz Maribora na 15 de^kah, ki so ga ptujski šahisti nepri-čakovano odločili v svojo korist. V pre-teklem letu je bilo odigranih tudi 10 rednih mesečnih brzoturnirjev, ki se jih je skupno udeležilo 156 šahistov. Devotkrat je zmagal Podkrajšek Janez, enkrat pa si je delil mesto z Rudollom E. Tudi na kvalifikacijskem turnirju, ki je istočasno veljal za prvenstvo Ptuia, je zmagal Podkrajšek J. pred Tošom. Janez Podkrajšek se je kot mladinski prvak Slovenije udeležil tudi dr/avnega mladinskega prvenstva, kjer je zasedel 8. do 10. mesto. Simui-
pnšel    i'
Toš   in   i ,,,¦.,v   ..>.:.   ,..^.,.,.,....  „.-   ........,--
simultanki s slabšimi nasprotniki. — Mladinskemu šahu se je posvečala po-zornost le na gimnaziji, čeprav je zanj inleres med vso mladino. Tu je bila predvsem krivda referenta, ki ni skrbel za to, da bi se tudi delavska mladina vključevala v društvo. Velika bvira za uspešnejše delo društva je po~ manjkanje prostorov. To je bil tudi vzrok, da se ni vršil teoretični pouk; saj se morajo še sedaj ptujski šahisti potikati po gostilnah! — SD Ptuj ima sedaj že 17 kategoriziranih šahistov, m sicer si je tov. Rudolf Edo priboril II. kategorijo, štirje tovariši imajo tretjo kategorijo, sedem četrto, in štiri peto kategorijo. Trenutno pa se vrši turoir že kategoriziranih lgralcev, na katerera si bodo ti mogli pridobiti višjo kate-gorijo, in en   turnir   nekategoriziranih
igralcev, na katerem je možno osvojiti pet.o kategorijo.
Za vse te uspehe je bilo društvo na-grajeno in pohvalieno od strani Sahov-ske zveze Slovenije. Prav tako je ta nagradila Podkrajšek Janeza za nje-gove uspehe. Oblastni šahov^ki odbor v Mariboru pa je podelil priznanje taj-nlku dmštva tov. Pešl Ferdotu za nje-govo  organizacijskc  delo.
V  diskusiii  so   govorili    predstavniki ninožičnih   organizacij.   ki   so   obljuoili sodelovanje,   in   tov.   prof.   Sila,   ki   je    < skupščino  v   imenu  oblastne  šahovs'<e crgamzacije  pohvalil  in   govoril  o   po-rnerm   šaha v   socialistični    družbi    aa sp,oh. —  Izvoljen  ]e bil tudi  nov od-bor.   Za   predsednika   je   ponovno   iz-voljen sodnik  tov. Kancler,  za ta.inika Pešl $., za blagajnika Ranfl, za tehnič-nega vodjo Rudolf Edo itd.
Na koncu je bilo v sklepih pred-videno delovanje šaha v tekočem letu. Vsnk mesec «e bodo vršili redni brzo-turnirji, dve moštvi bosta sodelovali na oolastnem moštvenem prvenstvu, vršil se bo tudi kvalifikacijski turnir v je-seni, nato razne srmultanke, 1. maja rnrio^ični  brzoturnir itd.           M. K.
ŠD PTUJ : SK POLET n (MARIBOR)
5:2 (1)
V  nedeljo, 2. t. m. se je v Ptuju od-igral  prvenstveni  šahovski    dvoboj    v okviru  moštvenega  šahovskega  prven-slva  Mariborske oblasti med  mogtvom SD Ptuja in drugim moštvom SK Po-leta iz Maribora.  Po večurni  borbi   so zasluženo   zmagali   Ptujčani.   ki   so   iz-gubili  le  eno  partijo  z rezultatom  5:2
skoraj popolnoma dobljen za predstav-nika Ptuja.                                      .   ^^J
Posamezni rezultati so sledeči:          '^H
1.  deska: Rudolf  Edo  —   Cizelj   Vlado (prekinjeno);
2.  deska: Podki-ajšek Janez    —    Rupar Rihard (kontumac);
3.  deska: Toš   Mirko   —   Lukeš   Boško 1:0;
4.  deska: Podkrajšek Rudi    —   Krajnc Danilo "1:0;
5.  deska: Drofenik Jože — Crtalič To-ne  1:0;
6.  deska: Pešl Fredo — Bin Rajko (re-    ' mis);
7.  deska: Podboj   Janez  —  Skralovaik Maks 0:1;
8.  deska: Sorli Miroslav — Segala Sta-ne (remls).                                M. K.   
   Za fizično moč in odpornost
»Sloga«   (Ormož)—»Orača  {Hrvatska 4:3 (4:1)
V  nedeljo, 2. aprila t. 1. je bila v Or-mož« odigrana    prijateljska    nogoraetna tekma    med     »c5račem«  iz Hrvatske  in »Slogo« iz Ormoža. Tekma se je končala z rezultatom 4:3 za »Slogo«.
V  prvem polčasu je »Sloga« pokazala zelo  dobro  in   hitro igro  ter zmagala z rezultatom 4.1. V drugem polčasu pa je, računajoč, da ima že zmago v rokah, po-pustila,   kar   je  izkoristil  nasprotnik  ter skušal na vsak način zmanjšati razliko. V tem je tudi uspel ter se je tekma za-ključila z navedenim  rezultatom.
Za »Slogo« so igrali- Tiop, Zidarič, Kovačič I., Dolinar, Sterman, Čurin, Ko-vačič II., Kukec L, Havlas, Kukec II., Kovačič III.
Gole za »Slogo« so dali: Havlas, Ku-kec II., Kovačič II. in Kovačič III. Tek-mo je dobro sodil tov. Likavec pred okrog 200 gledalci.                        C. 2.
GARNIZIJA (JA PTUJ)  : SD VINICA 1:0 (0:0)
Nogometno, moštvo ptujske garnizije je imelo v nedeljo v gosteh nogome-taše ŠD Vinice iz Hrvatske. Zmagali so zasluženo domarini z rezultatom 1:0. Igra je bila pretežno nezanimiva. Do-inače moštvo JA je bilo večinoma v premoči in je imelo več pri-ložnosti za dosego gola, kar pa napad ni znal izkoristiti. Sodil je Grabner iz Ptuja z napakami.
2ELEZNICAR  (NOVA  GORICA)   : DRAVA  (PTUJ)  4:1
V  tretjem kolu slovenskega nogomet-nega prvenstva je ptujska Drava igrala prvenstveno   tekmo  z  Zelezničarjem  v Novi  Gorici. Drava je tudi tokrat raz-očarala in  proti  pričakovanju  izgubila 7. visokim rezultatom 4:1.    —    Ptujski
ljubitelji nogometa se vprašujejo: kdaj bomo videli naše nogometaše kot zma-govalce?!
USPEŠNO GOSTOVANJE ODBOJ-KAŠEV TD MLADOSTI
V  nodeljo, 2. t. m. je prvo Ln drugo moštvo   odbojkaške   sekcije   ptujskega srednješolskega   društva   Mladost     go-stovalo  v Cakovcu, kjer    je    odigralo tri prijateljske    tekrae  s tamkajšnjimi od^)jkaši  GD Mladosti iz Cakovca, ki 6odijo med najboljše odbojkaške ekipe na  Hrvatskem     Juniorska    ekipa   GD Mladosti  iz  Čakovca je mladinski  pr-vak Hrvatske v odbojki, medtem ko si Članska vrsta deli prvo in drugo me-eto na lestvici hrvatskega prvenstva v odbojki.
V   prvi  tekmi sta  se  srečali junior-
• ski ekipi Mladosti iz Cakovca in Mlaj-dosti iz Ptuja. Z dobro igro so Ptujj čani učinkovito premagali domačine 8 rezultatom 3:0 (16:14, 15:18, 15:7). Na-to sta se srečali še drugi mladinski mo-&tvi obeh moštev. Tudi v tej tekmi so zmagali PtujČani z rezultatom. 3:0 (15:10, 15:8, 15:7). — Popoldne pa se je odigrala glavna tekma, in sicer med odlično seniorsko ekipo GD Mladosti iz Cakovca in juniorji TD Ptuja (se-niorske — članske — ekipe TD Mla-dost iz Ptuja, kot srednješolsko dru-štvo sploh nima). V zelo razburlji^i in zanimivi tekmi je ptujskim odbojkašem iispelo premagati renomiranega na-sprotnika z rezultatom 3:2 (15:11, 15:11, 11:15, 12:15, 15:9). To je doslej eden najlepših uspehov odbojkašKe vrste TD Mladosti iz Ptuja. Z učinkovitima zma-gama nad rutiniranejšima nasprotniko-ma, ki spadata med najboljše ekipe na Hrvatskem, je ptujska ekipa pokazaia. da je v naši oblasti med najboljšimi In da bo še marsikomu delala pregla-vice.