Leio VIII,, šLav. 39. Celfe, sofoota io. aprlla 1926. Fošlnino plačana v gotouini. BBHw «M^^HH ^^2 I^H ^^^A^^^v ^^^L___^^^A ^^H '^^^v ^^H ^^H ^^ ^^B^^^S^^n k>T~ """""^^^^HjHj ^^^^B ^B^BV ^B^Bb^B^BT ^^^B^HHB^B^Bh B^BhI ,^BmBt ^BiB^ ^Bk^^P ¦ e'^ ^« 'iB^B^BiBiBlB^B^K ' *^*ü§ ^^^b^b^^P ^B^B^BW JhoH^Hb : m^^V ^B|PBr^'^ V^7* ^^šSH ,ÄHW^^B^fc. : ^B^B^B^^ BHbV fl^V^^^RBfi flB^B^B^^ ^^ vA^ ^aštBKHB WBm ^BB ¦ - ¦'"?'*" \ji -• . ~~ r il ^^BBBB^BBBBB^r^ ^B^B^B^B^B^B^Bv B^B^^B^B^v ^B^BsBb^Bi ^B^BBB^BB^BBaP^^^^ i i — Hv* 4twQI^B^B)flHBDVBBBBBaHV^^ «IHBVVPVr ^^B^BbBbK Nsročnina Zq Jugoslavijo: mesečno 7 Din, letno 84 Din. Za inozemstvo: le.tno 240 Din. frosamezn« Sftevllka I Can. izbaja v *orei&, «efrtefe In soboto. Reuakcija in upravat Strossmaijerjeva ullca 1, prit Tel.65.— RaC.p.-L.zavoda 10.666. OglasI po stalnem ceniku. Nova vlada RR. V cetrtek popoldaie je kralj pod- pisal ukaz o sestavi nove radikalsko- radicevske vl'ade pod predsedstvom bivsega ministra za. javna dela gosp. Nikole Uzunovica. Istocasno je kralj podpisal ukaz o državnih podlajnikih, ki so vsi kakor v prejšnji vladi. Nova vlada je tako-le sestavi jena: Ministrsko predsedmštvo in. finance: Nikola Uzunovi'c, vojna in mornair'ica: general Uušan Trifunovič, notranje stvari: Boža Maksiinovic, zunanje stvari: dr. Momcilo Ninčič, promet: Krsta Mrletic, narodno zdravstvo: dr. Slavko Miletic. prosveta Stjepan. Radic, pošta in brzojav: dr. Benjamin Šupe- rina, agrarna reforma: Pavlo Radic, šume in ruxlniiki: dr. Nikola Nikic, poljedel'stvo in vode: dr. Vasa Jova- novie, vere: Miša Trifunovk-, izenačenje zakonov: dr. Milan Srskic, socijalna politika: Milan Sknonovič, trgoviha in industrija: dr. Ivan Kra- jač, javna dela: Milorad Vujičič, pravosodje: Marko Gjuričic. Vladna kriza, ki je bila formalno otvorjena koncem prejšnjega tedna proti Nikol'i Pasi'cu, je v cetrtek našla svoj zaključek s porazom tega starega politika, Pašic je napravil nekaj no- uspeli'h poskusov, da bi mogel dobiti vlad.0 zopel v svoje roke, toda naletel jo na tako odlocen odpor pri vseh vi- niteljiih, da je prise!1 do zaključka, da je najbolje, ako se uiinakne. Njegovr prijatelji trde, da se je Pašic umaknil le začasno in da je ta kabinet v resnici njegova vlada, novi mini'strski pred- sednik Uzunovic pa le njegov ekspo- nent. Noben politik ne veruje v dela- zmožnost nove vlade. Čeprav ima gosp. Uzunovic kot oseba precej simpatij v pontičnih krogih, prorokujej.o njegovi vladi komaj dober niesec življenja. Ka- čimajo, da odstopi najkasneje dne 5. maja, ker jo bo, kakor zatrjnjejo radi- čevci sarni, ta dan zalotila nova kriza s sejo Narodne skupščime. Zato bo tui- di po njihovem mnenju parlament to- daj zopet odgoden. Ruski emigrauti in Rusija. Ena največjih trageclij, ki jih be- leži svetovna zgodovina, je gotovo uso- da stotisočev ruskih inteligentov, ki jih je boljševiška revolucija razkropila po vsoin svetu. Le malo jili je mod njimi, ki bi sri bill rešili toliko prenioženja, da bi inogli brez skrbi žive.ti. Večinase jih mora boriti za vsakdanji kruh, nmogi žive v skrajni bedi in umirajo pomanj- kanja. Vsi pa so si ohr.auili oni sveti patriotizem, ki ga Nerus, zlasti pa še Neslovan ne more umoti. Niihova lju- bezen do težko preizkušene domovine, svete matjuške Rvisije, je neomejena, njili najvet'ja želja je, da bi se mogli vi'iiiti v njo. Povratek je seveda od\isen od raz- voja političnih razmor v Rusiji, ter je sožitje med danasnjim boljitevLzmom in. ogromno večino ruske emigracije pač neniogoce. Seveda ne zastopajo vsg frakcije emigrantov v tern pogledu iste- ga stal'isca. Ruski dopisnik »Lidovih Noyin« se je obrnil na nekaterc ugled- ne emigraniske voditelje v Parrzu. — Prav zanimivi. ste izjavi dveh najodlič- nejših med njimi, Miljukova in Keren- skega. übe izjavi obja.vljamo tudi mi. P. Miljukov, ziiani vodja kadetov in bivši ruski zimanji minister je od- govoril na novinarjevo vprasanje: »0 položaju v sovj-etski Rusiji je treba omeniti, da .se bori sovjetska vla- da z A'elikimi financnimi težkočami. Sovjetska vlada je računala z veliko vecijim izvozom, kakor ga dejansko ima. Njena trgovinska bilanca je pa- -sivna. Rusija stoji prcd inflacijo, vla- da se je boji. («ervonec je že začel pa- dati, kmetje nooejo placevati davkov, vlada pa niima driiigih virov, iz katerili ])i mogi'a kriti izdatke državnega go- spodarstva. Poleg tega je nastal v ko- munistični stranki spor med radikal- nimi in zmernimi oportimističnimi elementi. Novi clani stranke, večinoma delavci, ki so postali komuinisti šele zdaj, se nc morejo sprijazniti z boijse- viško ideologijo. Jasno je, da so se vse nade na svetovno socijahio revolucijo izjalovile in da o zmagi socijalizma niti v Rusiji ne more biti govora. Dik- tatura riLske komunistične stramke se bliža koncu. Tak je položaj v Rusiji. Kakšne poslwlice naj izvaja iz tega ruska emi- gracija? Osobno no spadam k skupini, ki bi hotela obnoviti Rusijo s pomočjo zunuiijo intervencije. Mi racunamo z notranjim procesom v Rusiji, na kate- rega vpliva deloma naraščajoča aktiv- nost neboljševiškega prebivafstva, de- loma. pa gospodarske in druge težkoče sovjeteke vlade. To velja zlasti za ru- skega kmeta., ki postaja agilen, začenja se organizirati i]i nastopa v nekaterih slučajih zelo agresivno. Ruski kmet skuša obvladati upravni aparat ruske vasi in odstraniti boljševiške efemente. Po mojem mnenju nastane najmočnej- ša opozicija proti sovjetski vladi v sa- mi Rusiji. Zato mora biti emigracija pripravljena, da priskoči v slučaju po- trebe svojemu narodu na pomoč. Mo- goc je miren razvoj., pa tudi konflikt nijizkljucen. Mi odklanjaiBO vse, kar je v zvezi s takozvanim l>elim pokre- tom. Zato se dosledno borimo proti manarhističnim elementom v emigra- ci(ji ter organiziranio repubtikanske in demokratične v Republikansko-demo- kraticno udruženjo. Spocetka je bil boj z monarhiisli tezak, toda zadnje case je opazat> v ruski emigraciji velik prelom v škodo monarhistov. Monarhisti za svoje. načrte nimajo realne podlage, njihove nade na poraz boljeevikov od zunaj so padJe v vodo in zdaj je jasno, da njihov program praktično ni izved- Ijiv. S tern pada tudi vsa monarhistič- na ideologjja tern botj, ker je povsem jasno, da se Rusija vedno bolj oddalju- je -od monarhističnih principov. Vele- posestnikom je v Rusiji odzvoniilo. Mo- narhisti so hoteli sklicati kongres, pa so doživeli popoln fiijasko in tako so iizgubili ves vpl'iv na rusko emigracijo. Mi vodimo proti takim kongresom energicen boj. Ce hocemo govoriti o moznosti so- dolovanja z drugimi ruskimi .skup'ina- mi, moram najprej omeniti, kakšna je po mojem mišljenju grupacija ruske emigracije. Delim to v tri kategorije: monarhisti., republikanski demokratje in socijalisti. Srednji tabor organizira- mo mi (kadeti) v Republikansko^-demo- kratično udruženje. Ta skupina se ni politična stranka, vendar je pa v nji mnogo mladine, ki ni pripadala prej nobeni stranki. Zbiramo tore.1 prve si- lo za bodočo republikansko-demokra- ticno stranko. K centru bi prišteval tu- di del socijalistov. Za odlocimo sma- Pomladna selitev ptic. Cloveška mi&el stTmi nad mogoc- nim pojavom ptičje selitve, ki v žival- skem življenju nima primere. Mitijoni ptic menjctjo dvakrat na loto svoje bi- Tališče. Jesenska selitev ptic je podob- na nekakemu bojazljivemu begu pred zimo, docim jo pomladansfeči selitev povratek v kraje, kamor vlece ptice na- gon k živlijenju in hrepenenje po rojst- nem kraju, ki je tudi pri pticah zelo razvito. Zato fete ptice spomladi drugo pot, večinoma nepretrgoma in v na- glem tempu. Mod jesensko in poinla- dansko selityijo je pa še druga razlika. Jeseni odlete ptice-sölivke v večjih ja- tah, dočim se vračajo spomfadi v manj- sih. Jeseni lete najproj mladiöi, potem samice in za njimi šele star! samci« dočim je pri spomladanskem povratku' bas narobe. Večina ptic preziyi vecji del svo- jega življenja v zraku in vendar jie med njimi malo tak ill, ki bi bile sposobne za daijsi polet. To vetja celo za lastov- ke, ki so znane kot izvrstne letalke. Tudi la.stavke se morajo spustiti, da si odpočijejo. V izjemnih slučajih lahko lete več ur brez presledka, drugače pa traja njihov polet samo nekaj minut. Vzrok je, da ptica pri nagfem letanju ne more pravilno dihati, ker so letalne mišice na prsni kosti stalno napete ta- ko, da vdiJiava ptica tekoči zrak, ki priliaja iz prostranstva in ki nima do- | volj kisika. Pri selitvi se pa drže dolgo v zraku tudi take ptice, ki sicer redko rabijo peroti zii daljši polet. Med selit- vijo rabijo ptice zelo malo hrane in sploh. se njihov način življenja popol- noma spremeni. Jeseni, ko se spolni nagon poleže, nudi pticam pri selitvi potrebno energijo maščoba, .spomladi pa črpajo ptice-selivke encrgijo za po- let VA potenciranjega življenskega na- gon a. Hitrost ptioe-sefivko se ne razli- kuje mnogo od navadne hitrosti pri poletu na večje razdalje. Največjo hi- troßt dosežejo lastavke, in, sicer 00 me- trov v sekundi, torej nad 200 km na uro, seveda samo, če ni vetra. Hitrost drugih ptic je pa manjša. Vrana pre- leti v minuti 14 m, krokar 14.5, kavka 17, škorec 20.5 itd. Kako najdejo ptice pri seliitvi pot in kaj jih vodi, da se ne izgube? Ne sa- mo podedovani nagon, nego tudi spo- znavanje okolice. Cim lepše je vreme, tern lažje se spoznajo in najdejo pravo smer. V megl'i prekinejo večkrat polet ali celo zahlodijo. Tudi tistim pticam, ki se selijo ponoči, služijo pri poletu oči. Ponoci se selijo večinoma ptice z velikimi ocmi. Ce bi se ptice ne ravna- le po obfiki pokrajin, nad katerimi le- te, in če bi letele zelo visoko, bi jim ne delalo nobeno evropsko pogorje ovir. Tako pa vemo, da lete naravnost čez Alpe samo nekateri najboljši letalci, kakor n. pr. divje gosi. Opazovalci ptic- selivk so že davno ugotovili, da lete pti- CG vedno iisto pot. Vsaka ptičja družina ima svojo pot. Zanimivo je, da se nobe- na ptica po povratku no vrne tja, kjer je preživela zimo, pa naj jo preseneti v naših krajili so tako mrzlo vreme. Vsaka ptica-selivka izčrpa na povrat- ku v naše kraje vso energia'o in. ediina skrb ji je gnezdo, kamor pofoži svoj ziirod. Ptica ne more vedeti, da bi se rešila, če bi odletela nazaj v južne kra- je, kadar jo zaloti pri nas pozna zima. Sicer bi se ji pa to tudi no posrecilo, ker je spolni nagon tako močan, da vzaone ptici vso energijo za eventuelni polet nazaj, odkoder jo je prignalo hre- penenje po gnezdu. Co zaloti ptice, ki se spoml'adi vračajo v naše kraje, traj- no slabo vreme, jih mnogo pogine vsled P'omanjkanja hrane. Ptice se sploh ne ravnajo po vre- menu, temveč po koledarju. Pravega koledarja sicer nimajo, pač pa vedo zelo dobro, kdaj mora nastati pomlad. Lastavke se vrnejo k nam iz neznanih afriških krajev v najboljšem slucaju sredi aprila, docim so na Irskem že sredi marca, v Petrogradu pa šele sre- di maja. V Istri prepeva slavček žg koncem marca, docim se vrne v Nem- čijo ali na Ceškoslovaško šele koncem aprila. Pri povratku ptic iz južnih kra- jev odlocuje torej podnebje in nic dru- gega. tram idejo koalicije, ki jo propagiram v »Poslednjih Novostili« že vec let. V. vprasanju sodelovanja z drugimi sku- pinami je edini naš kriterij sposobnost dotične skupine. Leve struje socijali^- stičnih strank odklanjajo sodelovanje, docim bi se z desnimi lahko sporaz- umeli. Po mojem mnenju je mogoče sodelovanje z vsemi skupinami, ki pri- znavajo koalicijsko bazo. Zato stavljain v center tiste, ki priznavajo koalicijski priaicip, v lev! tabor pa socijaliste, ki to idejo odklanjajo.« Vodja pariške skupine socijahiih' revolucijonarjev in bivsi ministrski predsednik A. Kerenski je izjavil: »Gospodarski položaj sovjetske Rusije kaže, da razvoj v okviru bolj- ševiške diktature ni mogoc. V tern po- gledu se krije naša s socijaldemokrat- sko diagnozo. Rusiji so potrebne nove gospodarske sile. Kar ji je prinesla lo- ta 1921. nova ekonomska politika, ne zadostuje več. Treba je izpopomiti vr- zeli z novimi koncesijami. V tern leži l težišče položaja v Rusiji. Pod vplwom | boljševiškc propagando se je razSirilo ; v inozemstvu naziranje o nesporni ob- | novitvi ruske industrije. To, kar ime- nujejo v Rusiji razvoj industrijje, ni gospodarska obnova. To je skrajno zvišanje produkcije na starih gospo- darskih načelih. Štiri leta po blokadi, ki je imela za posl'edico umiikanje in- tegralnega leninizina, vidimo v gospo- darskem zivijenju Rusije defekte, ki zabtevajo novega leka. Prepričan sem, da bi bil ty. razvoj k on can že pred šti- ritmi leti, če bi se bile zavezniške drža- ve ravnaJe po tern, kar smo jim sveto- vali o bi'okadi in intervenciji levi emi- granti. Kljiib svojemu skrajnemu raa- terijalizmu ne morejo boljševiki raz- umetr, kaj pomeni princip svobode Y gospodarskem življenju. Človek kot de- lovna moč potrebuje izvasten miiiimum svobodo, kakor potrebuje stroj izvesten minimum bencioia. V tern je temeljna razlika med nami in boljseviki, ki ne morejo opustiti diktature in dati vsaj tisto vsvobodo, ki jo je imela za časa Aleksandra in Nikolaja II. Kar se tice ruske emigracije, mo- ram priznati, da je moznost našega dolovanja zelo omejena. Delovati mo- remo samo idejno. Rade volje bi sode- loval z vsemi političnimi skupinami, ki odklanjajo povratek k prejšnjim razmeram v Rusiji in hočejo ureditii bodočo domovino na demokratičniK principih. Glede povratka emigrantov v Rusijo sein mnenja, da no morejo biti vsi emigranti junaki in da tistih, ki se legalno vrnejo, ni mogoče obsojatk Lju- dem, ki s politiko nimajo nič skupnega in se hocejo vrniti k svotjeem, je treba pomagati. Treba je apelirati na evrop- sko javno mnenje, da s svojim priti- skom odstrani zapreke, ki jih stavi sov- jetska vlada emigrantom. To pa sevedä no pomeni, da smo opustili politicno borbo z boljševiki.< Polifika p NAPAD NA MUSSOLINIJA. V sredo je bil v Rimu izvrsen nov aten- tat na Mussolinija. Streljala je nanj mod veliko množico Ijudi neka 50 let staia in menda ne čisto zdrava ženska iz Irske. Mussolinija je krogla le malo opra-snila po nosu, da ga je kri samo nekoliko oblila. Zanimivo je, da se v«i atentati na poglavarja italijanskih fa- šistov ponesrečijo. Vsii pa silno dvigine- jo Mussolinijevo popularnost. Kakor bi cakali na täk dogodek, se vznemirsjo fašisti š-irom Italije in planejo na ulico. Manifestirajo, demonstrirajo in, ce lo morejo, tolčejo po glavah fašistovskih* nasprotnikov. Skrb za Mussolinija je umljiva, ali v tej obliki je nekam sum- 1 Ijiva". Take manifestacije, kakor jih pri- rejajo fašisti po Italiji, bi politicno pač bogato odtehtale celo aevarnejšo rano Stran 2. »NOVA DOB A« Štev. 39. kakor jo je dobil fašistov.ski glavar — na aosu. Menimo, da bi morali fašisti atcnlatorje, ki tako posrečeno i'zvxsu- jojo svoj posel, da se Mussolini/ju nic resnega ne pri'peti, šteti med svoje agi- tatorje in dobrotnikc, ker fašizem od atentatov na Mussolinija ziniraj pri- dobi, njegovi politični nasprotniki pa nepriinerno izgube. p KON ORES RUSKIH EM1- GRANTOV. V Parizu se vrsi kongres ruskc emigracije, ki se ga udeležuje okrog 500 delegatov iz vseh evropskih držav, kamor so se bili zatekli ruski emigranti po polornu ruskega cairstva. Posebno stevil'no je zastopana jugoslo- venska ruska emigracija. Kongresa sc udeiežujejo tudi delegaiti emigrantov oslaiih kontimeiitov, zlasti iz Južne Amerike. Prisoten je bil tudi bivši ru- ski notranji minister Trepov, izostali pa so zastopjiiki levičarskih struj emi- gracije, ki jiii vodita Keren-ski in Mi- ljukov. Kongresu predseduje znani ruski znanstvenik Struve. Kongres je imonoval poseben. odbor, ki. naj izvedc vodiliio misel1 kongresa, to je ujedinje- njo celokupne ruske emigraciije v ino- zemstvu, ki naj se pozneje uveljavi tu- di napram vladam držav, v kalerih zi- ve. »Svul mora ugoto\'iti in sprejeti na znanje naše edinstvo. S tem bo olajša- na naša boxba proti boljševiizmu in in- ternacijonalizni-ii.« Vprašanje pravega pretendenta na ruski prestol je bilo od- stavJjeno z dnevnega reda, ker ni ak- tual'no in ker je notraaija zadeva ru- skega naroda. — Kongres ima trajati tcden dni-, Celjska kronika* c POT KRALJIGE MARIJE MI- MO CELJA. V četrtek v prvili popol- danskih urah se je peljala skoz Gesje v Marjjanske Lazni na Čehoslovaško naša kraljica Marija v spremstvu ene dvorne dame in adjutanta majorja Po- gačnika. e OŽJI ODBOR KRAJEVNE 0R- GANIZACIJE SDS ZA GELJE je bil izvoljen dne 8. t. in. zvecer iz širjega odbora, ki je bil svojčas odbran na občnem zboru organizacije. Fredsed- niJcom je bil zopefc izvoljen dosedanji načelnik gospod dr. Ernest Kasan, kar je dokaz, da je posle organizacije dbslej-' povoljno vodil, a tudi jainstvo, da se bo organizacig'a odslej še bolj krepila, zlasti ker je bilo v odbor iizvol'jenih to- liko deloma že priznanih, deloma pa povsem svežih delavnih moči. Na tem sestanku je bilo storjeno vec sklepov za okrepilev organizacije, ki se tako mocno razA ija. c REDNI SESTANKI KRAJEV- NE ORG. SDS ZA GELJE se bodo od- slej zopet redno vršili vsako sredo zve- cer v kl'ubovi sobi Celjskega doma. Clani organizacije, posebno tistL, ki so doslej bolj poredko prihajali, so vab- Ijoni, d;i bi se po možnosti udeleževali teii neprisiljeiiLh prijateljskih sestan- kov. c 0BČNI ZBOR JUGOSLOV. MA- TIGE — PREL0ŽEN. Jugoslovenska Matica v Gelju je preložila svoj občni zbor na soboto, dne 17. aprila ob 8. uri zvečer. Storil'a je to radi koncertov, ki se vrse to soboto. Občni zbor se bo vr- šil v mali dvoranii Narodnega doma z dnevnim redom. kakor je bil objavljen. Članstvo ponoviio uljudno vabimo, da se obenega zbora te važne korporacije toeno in polnoštevilno udeleži in tako pokaže smisel za veriko delo, ki ga vrši Jugoslovenska Matica. — Odbor. c DESETI BRAT V GELJ U". Dne 13. t. m. se uprizori v domači zasedbi pod rezi'jo g. Reša Jurčfč-Govekarjev >^Deseti brat«. V vlogi Dofefa bo gosto- val g. Danilo, da pokaže ob 50-letnici svojega umetniškega delovanja tudi celjskemu oboinstvu svojo čilost v eni svojih najboljših vlog. Krjavlja nam poda Nestor cetjskih igralcev g. Rafko Salrriic, kar bo obcinstvo gotovo vzelo z velikim veseljem na znanje. Tudi' ostale vlog« so zasedene s starejšimi boljšimd močmi, tako da obeta pred- stava zares uzitek. Pri predstavi sode- luje orkester »Uirija«, ki bo s koncert- nimi pomadi izpoln jev-al1 yse pavze med akti. »Deseti brat« se ponovi v petek, due 16. in po znižanih cenah v nede- Ijo 18. aprila. c PRISTOPAJTE K V0DNIK0- VI DRUŽ.BI! Poročali sm,o že, da je glavno poverjeni'stvo »Vodnikove dru- žbe« za Gelje izročilo nabiralne bloke pasamoznim poverjendkom, ki so dol"o- oeni po stanovih in skupinah in kojih hnena smo že objavili. Vse tiste, ki ho- čejo postati clani, oziroina clanice Lei' u'Stanovnvki »Vodnikove druibe«, pro- simo, da bi se prijaviii pri posameznib poverjenikih najkasneje do 12. t. m. Najbolj udobno je morda za vsakogar, da se pri'javi pri poverjeniku v pisarni Zvezne tiskawie ter položi letno clan a- rino 20 dinarje.v. Poverjenike pa prosi glavno povergennštvo v Gelju, da mu lakoj izroče nabiralne bloke iin pa čla- naTino. Naj nihče ne zaniudi pri]ike postati že ])rvo l"eito clan ali ustanovnik »Vodn ikove družbe«. c KON GERT PODRUŽNICE UDRÜ- ŽENJA V0JN1H INVALIDOV. Po- družnica Udruženja vojniili invalidov \- Geljn ponovno opozarja cenjeno ob- ci'nstvo na prireditev koncerta. v sobo- tol'O. t, m. ob 8. (20.) uri zvečeir v ve- likf tlvorani Geljskega doma. Ker je priredite.v predvsem liumaiiiitarnega značaja, saj lioce okreprti podporni fond podružnice, kateri se je pri raz- deljevanju božiciuh in velikonocnih ])odpotr najrevnejširn članom i-n člani- cam docela izcrpaf, in ker so jiotrebna podružnici nova sredstva, da ji bo mo- got"e tudi v bodoce nadaljevati delo, pricakuje podružnica obile udeležbe obcin^lva. c LJUDSKO VS|i]UGlLlSC4<;. V pondeljek 12. t. m. ob. 20. uri bo preda- val g. He. Edvarcl Šimnic o zadatku Francija, vzgoji'teljica narodov« v ri- salnici deške meščanske sole. Vstop je dovoljen tudi neclanoin. c SAVINJSKA PODRUŽNIGA S. P. D. opozarja svoje crane, da izdaja clanske izkaznice za leto 1926. g. Vrto- vec, drogerija Sanitas v Gelju. Bliža so obeni zbor, vendar še dve tretji'ni čla- nov ni vplačalo članarine. Po vesteh iz Beograda je prieakovati, da dobijo tu- risti polovično vožnjo po železnicah. _ c OPERNI KONGERT GE. GIDI- JE BÜGGARINI se vrsii, kakor že jav- Ijeno, v soboto, dne 10. t. m. ob pol 9. uri zvecer v mestnem gledališču. Pev- kin sloves in prvovrstni program jam- ci'ta za i'ZTeden iimetniški uzi'tek. Vs- topnice se dobe v ])redprodaji pri tvi'd- ki Goričar & Leskovšek. c REDUKCIJA. Pri sre.skem po- gl'avarju v Gelju st a bil a reducirana pisarniška pomočnika gospoda Benkoč in Stiplošek. Oba sta bila dobra. vestna in prav zmožna uradnika. Radovedni smo na nadomestilo, ki pride skoro gotovo. Tvik praktitpr pomea irnajo ¦take reducije? Mesfni kino Celje. i» naslednje dni se predvaja n«|več|i misterS^ozni velefilm sedanjoati 0> © u o *¦ •- .? Š "z »l a -Ö a? o ft c * t; - - o O J > n. • 10)0 ¦ s « 11 .2, * ± M • .5, "" "Ö •- •= JS - °- *1 •S o •- * Ä .„ CL . " d « ," _ a M < ^ ^ «9 (• X o Ö u ^j a. x> S Q. O r ° 0 . q/ ro ^ «- | m P o - * c CO o L Ü! *; < —' c w — T3 --? *« | * a *. o > o ., O O) "I i" 1 -i 11 00 ^ »¦« > c D0MU JE PRIŠEL UMRET. Za Veliko noč je prišel 29 let stari davčni uradnik Matija Vrečar iz Šmarja pri Jelšab v Zavodmo na posestvo k .svoji materi na dopust. Ker doma v hiši ni bilo pravega prenočišča zanj, je odšel v torek k vinogradu za starim gradom prenočit. Ko ga pa v sredo le ni biTo od nikoder, so ga šli iskat in so ga nasli v hiši pri vinogradu mrtvega. c PEVSKO DRUŠTV0 >0LJKA« sporoča svojim članom, da se v petek pricnejo redno vaje v običajnib dru- stveni'b prostorih. Prva vaja. je v petek, cLne 9. t. m. ob 8. uri zvečer. c TELOVADNI NASTOP NARA- ŠČAJA IN DEGE SOKOLSKEGA DRUŠTVA V CELJU bo dne 30. maja t. 1. v Gelju, na kar opozarjamo brat- ska društva im jili prosimo, da na ta dan ne bi prirejali nikakih prireditev. Gisti dobiček je namenjen zletiiemu fondu za praški vsesokolski zlot. So- kol'ske starše prosimo, da bi pošiljali redno in točno svoje otroke k telovadbi, Le na ta način je zasiguran dober in strumen nastop. Sprejemajo se do 20. t. in. tudi novinci. c 0 ČEHOSLOVAŠKI REPUBLI- KI JE PREDAVAL v četrtek zvečer, 8. t. m. v fizikalni dvorani meščanske sole g. prof. Gruntar, agilni predavatelj ZKD v Mariboru in znani sokorski de- lavec v mari'borskem sokolskem dru- štvu. V ena in polurnem predavanju je g. predavatefj opisal prav pregledno na«o bratsko državo v zgodovinskem, zemljepisnem, gospodarskem in pro- svetnem oziru. Predavanju je sledilo 120 skioptič.nih slik o vseh znamenitih in lepih krajih Gehoslovaško. V lepeni številu prisotno clanstvo celjiskega Sokol'a je z velikim zanimaaijein sledilo predavatelju in si želi se vec takiili le- pih predavanj. Priliodnje predavanje se bo vršilo prihodnji četrtek, 15. t. m. ob osmih zvečer. Predaval bo br. dr. E. Mejak »0 dr. Tyrsu— ustanovitelju Sokolstva in o Tyrsevem domu v Pragi«. c M.ESTNI MUZEJ je odprt vsa- ko nedeljo od devetih do dvanajstih do- poldne. Za obisk muzeja v delavnik se jo Ireba ogsa.sili pri slugi. c SMRT POD VLAK0M. Na pro- gi pri Teharju je prisel pod vlak pro- govni dclavec Ivan Stiplovšck. Pone- srečenec je bil takoj mrtev. c S. K. GELJE. Sfedeče mostvo re- zerve mora biti ob že objavljenem času na igrišču pri Skalni kleti: Gaudina, Mikuš, Gobec, Kunej, Stojkovič, Božič, Kopušar, Seidl, Flak, Pfeifer, Šulgoj. Rezerva: KopriVšek, Lesjak. — Ka- petan II. c MEDMESTNA N0G0METNA TEKMA GELJE—LJUBLJANA. Po treh letih se bo \TSiJa dne 11. t. m. že objavljena. tekina Repr. Gelje—Ljubl'ja- na. Repr. Ljubljana bodo zastopali naj- boljši igralci. M. 0. v Gelju si je napr- til težko nalofto, da čimboljše pastavi Repr. Gefja. Ze objavljeno možtvo, ki ga tvorijo igralci'S. K. Gelje in S. K. Atletik, bode moralo z vso požrtvoval- nostjo igrati. da doseže časten izid. Kot pi'L'dtekma se bo vršila prijateljska no- gometna tekma Reserva S. K. Gelje : S. K. Atletik. Za repres. moštvo nomi- nirani igralci kakor tudi Reserva ne siuejo pri predtekmi sodel'ovati1. Genje- no obcinstvo se vabi, da se teh tekem udeleži. — Medklul3,ski odbor Celje. <; VABIL0 NA OBČNI ZBOR TAMBUR. DR. »DANICA« V CELJU, ki se bo vršil dne 10. t. m. ob osmih zvečer v posebni sobi gostilne »Pri! Je- lenu«. 415 MESTNI KINO. Danes in jutri ob pol 9. uri zvečer veliki šlager »Oficir- ska c«s/«. On nedelje naprej »Fantom |)ariške opere«, natančneje v oglasu. KINO GABERJE. V nedeljo, pon- deljek in torek bo videti najvecja sen- zacija. letošnje sezije »Phantom du Moulin rouge«. —• - j Si**om domnovine. š AKGIJA PROTI PS0VKAM. Po Zagrebu so nabiti proglasi na, narod, s katerimi se javnost poziva, naj ne koi- ne I'n ne psuje, češ da ta grda razvada stavlja ves naS narod v slabo luč, in da slabo vpliva na vzgojo mladine. Pro- glas je vzbudi'l vefiko ])ozornost in so se pasanti dolgo ustavljali pred pro- glasom. Podpisali so ga zastopniki vseh kulturnih, gospodarskih in humanitar- nih instit-ucij. okoli 60 osebnosti, na pr- vein mestu zagrobski župan Heinzl, armij.ski koniandant general' Matič, nadškof dr. Bauer in veliki župan Gra- (laric. š TEKM0VANJE SLOVENSKIH DEKLET Vr REVIJI. Slovenska mo- derna revija., ki prične v aprilu izhaja- ti v Pragi, namerava že v svoji prvi stevilki prirediti po vzorcu velikih ino- zomskih revij tekmovanje naših deklet za nagrado. Uredniistvo vabi tem po- tom vse posestnicc lepih, umetniško do- vršenih avtoportretov, da jih pošljejo redakcijK ki jih bo potem po 50 v eni stevilki priobcevala. Vsaka fotografija mora imeti znacko in nasfov, kam jo je vrnili. V 3. stevilki bo priobceno pri- znanje treh nagrad prvi, drugi in tretji najlepši, katerih slike bodo ponovno priobčene. Razsodišče bo sastavljeno iz pi-iznauih slikarjov. filmsk'ih in gleda- Jiških strokoviijakov. Fotografije je na- sloviti1: Redakcija slovenske revije »Razgl'ed«, Pra.lia. IV., Strahov 126. Š IZPITI P0STAJN1JI NAČEL- NIKOV. Generalna direkcija državnih železnic je sklenila, da mora jo vsi po- stajni nacelniki v roku šestih mesecev položiti izpit o svexji sposobnosti, brez ozi'ra, na to. ali so tak izpit že položili. š BEATIFIKAGIJA A. M. SLOM- ŠEKA. »Glasnik tavantinske škofije« jeprinesel odl ok škofa g. dr. Karlina, podpisan dne 25. marca, da naj se zac- no zbirati podatki, na podlagi katerih se bo predlagala najvišjim ciniteljom katolkske cerkve proglasitev nekdanje- ga mariborskega škofa in stoveinskega pesnika A. M. Slomšek blaženiin. š VAŽEN ZG0DOVINSKI SPO- MENIK. Beograj.ska »Pravda« poro- ca iz Mostarja, da so našli tamkaj iz- redno imteresanten zgodovinski spo- menik neposredno iz dobe po veliki bit- ki na Kosovem polju 1. 1389. Na spo- rnen iku se nahaja sledoči napis: >Ko smo se vrnili iz boja na Kosovem«. š KONGRES JUG0SL0VENSKIH NOVINARJEV se bo vršil letos v Du- brovniku meseca septembra, š NASA IZSELJENIŠKA KVO- TA za Zed in jene države Severne Ame- rike znaša Tetos 671 oseb. Konzulati sine jo izdati me.secn.-o največ 10 odstot- kov potnih dovoljenj celokupne kvote. S NADALJNA TURNEJA HUD0- ŽENSTVENIKOV. Ruski umetniki iz Maskve, ki so priredili v Mariboru tro- je krasno uspelih gledaliških predstav, nastopijo v kratkem v Varaždinu, nato v Zagrebu in najbrže še v Beogradu in Splitu. Iz Jugoslavije pojdojo umet- niki v Pariz. Bar a čevljl ae» eleganini in t^pei^i, dobtjose&amopritv dki A. Orofenik, GltaP-ni Štev. 39. >NOVA DOBA« Stran 3. š NOVI DIREKTOR MARIBOR- SKEGA UČITELJIŠČA. Za direktorja mariborskega moškega učiteljišča je imenovan g. Fran Kadunc, do&lej di- rekt or nižje ft-iinnazij-e v Derventi. š DUHOVMŠKA VEST. Buvši ka- tehci g. Hrastelj je prievzel vodstvo niariborskega uredništva »Slovenca«, ker poklicnim časnikarjcm in lajiški infeli&enci »Kat. tiskovno društvo« kot iizdajatelj fistov SLS ne zaupa, da bi znali pisaiti zanesljivo krščanski. š SADJARSKI SHOD V ŠT. PAV- LU PRI PREBOLDU. Tukajšna sad- jarska podružnica priredila je dne 25. pr. m. jako dobro obiskan sadjarski shod. Udeležilo se ga je okoli 60 na- vdušenih sadjarjev; zlasti dobro je bi- la zaistopana domača mfadina. Prišel je nas priljubljeni sadjarski apostol g. Levs-tik iz Celja, ki nam je v navduše- nili be.sedah razlagal o iizberr prave zemlje za sacLno drevje in kako je isto saditi. Nadalje je priporočal najboTj- še sadne vrsite ter razdelil med udele- žeiico o!)i]o žlalitnih cepičev, ki jih je priffi( -el s seboj. Naš drevesmč&r gosp. Dolmšek pa jc podal fepo sliko o zgo- dovini vinarslva ter .obonoin obljubil, da liocc udeležence pri prvi priliki po~ vabiti na svoj dom, kjer jim pokažo precepljanje clre.ves. Oba predavatelja sta žela za trnd obilo ohvate, katera jiina bodi tudi še tern potom e/nferat iz- rečena! — r. s MAŠČEVANJE ZAPELJANE- GA DEKLETA. Kakor javljajo iz Mo- stara, je v vasi Borovn v Hercegovini imel posestnikov sin Ljubo Karovac imtimno razmerje z deklico Saveto Lu- kičevo. Razmerje ni ostalo brez pasle- dic. vendar je Karovic zapustil svojo rjubimko, četndi ji je prej obetal zakon. Ker Karovit* kljub oponihiii ni izpol- niJ svoje obljube, ga je devojika te drii iistrelila. Po zločirm sc je podala k zna- ni globoki jam! Trnjc in se vrgla v prepad. Našfi so jo z zlomljenimi. ndi mrtvo v propadu. s AVTO SE JE PREVRNIL V PRE- PAD. Trgovec Aleksander Dimiitrije- vic iz Vranje v Srbiji se je z-avtomo- bilom vozil i-z Beograda v Zagreb. V brižiaii trga Našico se je na ostrem ovmku avtomobil prevrnil in padel v 20 metrov globok prepad. Šofer je ostal nepoškodovan. Dimitrijevicu pa je bil zlomljen prsni koš. Prepeljali so ga v osješko bomico. s UBOJ RADI ZAVRNJENE LJU- BEZNI. V üornji Radgoni je 21!ct stari dimnikarski pomočnik Ivan Ciž- mošija smrtno ranil 19-letno kočijaže- vo Iičerko Jožefo Lovrec. Vzrok uboja ,ic hajt«, da je dekle zavračalo njegove prevroee ljubezenske ponudbe. Gižme- sija je po dejanju skočil v Muro, a si je premisliT m splaval na obrežje, kjer so ga aretirali. š NAPAD NA ŽUPNIKA. Ko se je na veliko soboto župnik Alojzij Ko- kalj v Vurbergu pri Ptuijn vračal zvo- cer domov, ga je iz dosedaj neznanega vzroka napadel posestnikov sin Anton Kolarič ter oddal nanj od zadaj strcl iz samokresa. ZadeT ga je v levo roko in ga Iahko poškodoval. Kolarič je bil a ret i ran ter izročen sodišču. š ČUDNE STVARI SE DOGAJA- JO. V Trbovljah in v Hrastniku kol- portirajo neka.tere delaviske žene ilu- striraaie knjige z naslovom »Znamenja na»sega časa«, v katerrli opozarja ne- lošhs srajce lastnega izdelka prodaja vele- trgovina R. Stcrmccki. CELJE, po sledečih silno znižanih cenah : molinoDin37*— imolino s cefir prsi 40'—, močna cefir 47'—, b.ela s svilenimi prsi 48*—, fina kreton z dvema ovratnikoma 86'—. krasna mod- na cefiMOO- , Pique 57--, francoski Pique 901—, frak 128"—. Kdor pride z vlakom, dobi nakupu primerno povr- nitev vožnje. - Trgovci engro cene. Oglcjte si izložbe._________ Preuiog Fpanjo zobnhouški, Irtoneljslii io 12 vseb drngiti rudnlkoi? dobavlja in dostaulja na doai u mesfH _____________ ii flfiolici 3 0 S t, CELJE, Aleksandrova nl. 4 z-iiani avtor na po&amezne izpovedi v sv. pisiim iiii prerokuje skorajšnji ko- nec sveta. Kolportirajo so pa tudi še druge knjige nabožne vsebine, ki so zniožiie fjudem glave še bolj zmešati, kakor jih že imajo. Oblast je že več kolporterkam odvzela knjige, ker so jih prodajale, ne da bi bile za to upra- vicene. š POŽAR NA VELIKO NOČ. Na velikonočno nedefjo popoldne je zaeelo goreti v liiši Krosnikovi na Gresnjevcu pri Slow Bistrici. Ogenj se je vsled ve- tra bliskoma razširil na gpspodarsko poslopje in tudi na sosednjo hišo, go- .stilno Visomik. Niti1 živine ni bilo mo- goče resiti. Zgorelc so 3 krave in, 1 svi- nja. Hiso pa so zgorele do tat. Vzrok požara je še neznan. Skoda je znatna. š ROGAŠKA SLATINA, najbolj renomirano zdraviiišče proti boleznim želodca, čreves, mehurja, zolcni'h karn- nov, srca, ledvic in jeter. Izven glavne sezone i-zredno nizke cene. Zahtevajte Prospekte! 329 š REVMATEZEM — ZAHVAL- NA IZJAVA. Gospodu dr. Ivanu Rah- lejevu, Beograd. Pred dvenia dnevoma soni prej el od Vas stekleini'co Radio- Balsamika«, ki sem jo takoj začel upo- rabljati. Takoj sem opazil precej lep uspeh in počutiin se že boti zdravega. Radi tega. prosim, da mi pošljete so tri steklenice »Radio-Balsami'ka«. V res- nici opažam, da je ta lek zelo koristen in n,spešen. N.isom se nadejal, da. bom ozdravel iin vendar sem nenadno okre- val. Zato Vas hooem priporočiti tudi pri' svojih prijateljih. S spoštovanjem hvaležni Vain Josip Kneževič. Okfaj- Knin, Dalmaciija. — Lek »Radio-Bal- samika« izdeluje, prodaja in razpošilja po povzcytju laboratorij Radio-Balsa- mika, Beograd. l^osovska 43. 336 Razgled po svetu. ,r HINDENBURGOV VOJAŠKI JUBILEJ. Te dni je neanški prodscd- nik Hhidenburg praznoval šestdeset- letnico, odkar je vstopil v armado. V vojaški kapcli v Berlinn je bila dopol- dne služba božja, opoldno pa vojaska parada. Pokfonile so se maršalu vse zastave, katerim je poveljeval pred in med vojmo. Nato je Ilindenbirrg ,spre- jemal čestitke vojaških in. državnih za- stopstev. Ves Berlin je bil v zastavah, vse organizacije so priredile sveoanost- ne proslave. r POGREB GENERALA BRUSI- LOVA. Iz Moskve porocajo, da je bil pogreb generala Brnsilova zefo znaci- len radi dejstva, ker je bil tokrat prvič ; sovjetski vojaški dostojanstvenik poko- pan z vojaškimi častmi. Najprej so ne- | sii ra.kev z zemskimi ostanki pokojne- ga geaierala v cerkov, kjer se je vršilo blagoslovljenje. Iz cerkve so nesri mr- liča nazaj v stanovanje, od tarn pa so peljali krsto na Iafeti na pokopališce. Za pogrebom je šlo številno vojaško j spremstvo in na pokopaKšču se je iz- ] vršil zadnji blagoslov telesnih ostan- [ kov, kar je Brusilov pred smrljo izrec-