29. štev
V Kranju, dne 22. julija 1916.
Leto IV.
zhaja vsako soboto ob 5 uri zvečer. Uredništvo in upravništvo: Kranj št. 170 (Prevčeva hiša). — Naročnina za celo leto K 4—, za pol leta K 2-—, za četrt leta K 1—. Za vse druge države in Ameriko K 560.— Posamezne številke po 10 vinarjev. — Vse dopise je naslavljati na uredništvo lista „Save" v Kranju. Inserate, naročnino, reklamacije pa na upravništvo „Save" v Kranju. — Dopisi naj se blagovolijo frankirati. Brezimni dopisi se ne priobčujejo. Reklamacije so poštnine proste. —Inserati: štiristopna petit-vrsta za enkrat 12 vin. za dvakrat 9 vin., za trikrat 6 vin., večji inserati po dogovoru. Inserati v tekstu, poslana in posmrtnice dvojno. Plačujejo se naprej. — Rokopisi se ne vračajo. — Brzojavi: „Sava", Kranj.
Čekovni račun pri c. kr. poštno-hranilničnem uradu št.: 41.775.
Ruska ofenziva.
Brezuspešni napori. Dunaj, 15. julija.
Jugozapadno Moldave smo razpršili ruska krdela, ki so se upala približati liašim pozicijam.
Pri Jablonici, jugovzhodno Žabja smo vjeli na uspešnih četovanjih 200 sovražnikov.
Pri Delatvnu zvišana bojna delavnost. Sovražne prednje čete, ki so bile vdrle v mesto, so bile vržene na južni rob nazaj. Od Rusov posku-šeni napad jugozapadno Delatvna se je razbil v našem ognju.
Dunaj, 16. julija.
V Bukovini je sovražnik včeraj znova napadel naše pozicije na višini Capul in pri žrebarni Lučina. Bil je v boju moža proti možu odbit. Število pri Jablonici pripeljanih vjetnikov se je zvišalo na 3 častnike in 316 mož.
V prostoru Novi Počajev se je ponesrečil ruski ponočni sunek proti našim predstražam. Jugozapadno Lučka se vršijo zopet silnejši boji. Zapadno Torčina so odbile naše čete po ljuti artiljerijski pripravi izvršeni ruski napad.
Berolin, 15. julija.
Ruska krdela, ki so poskušala prekoračiti Dvino pri Lenevadenu (severozapadno Fridrihšta-
ta) so bila odbita.
Na kolodvore ob progi Smorgon—Molodečno, na katerih se razvija velik promet, smo metali številne bombe.
V okolici Skodrove smo z napadom zopet osvojili dele onih mest prve obrambene črte, ki jih je imel sovražnik še od svojega prvega navala dne 3. julija zjutraj, v posesti ter smo vjeli pri tem 11 častnikov in 1500 mož.
Proti prometu vojaških transportov na kolodvoru Kiverč (severovzhodno Lučka) so dosegle naše letalske flotilje z zadetki dobre uspehe.
Hudi boji jugozapadno Lučka.
Dunaj. \T. julija.
V Bukovini so ostali ponovni ruski sunki južno in jugozapadno Moldave, kakor prejšnje dni brezuspešni. Sovražnik je utrpel velike izgube.
V gozdnem ozemlju severno sedla Prislop so se na obeh straneh spopadli izvidni oddelki in štrafunska krdela. Pri Zabju in Tatarovu smo odbili ruske sunke.
Severozapadno Burkanova so preprečile naše predstraže poskus sovražnika pomakniti svoje jarke proti našim pozicijam.
Jugozapadno Lučka so nas napadli Rusi z nadmočnimi silami. Del fronte pri Sklinuklinu se je izognil v prostor vzhodno Gorohova. S proti-sunkom nemških bataljonov na zapadni flanki zavarovane so bile nato južno Lučka se boreče za-vezne čete, ne da bi jih sovražnik motil, vzete za dolenjo Lipo nazaj. Zapadno Torčina smo odbili ruski ponočni napad.
Berolin, 17. julija.
Zapadno in južno od Rige, kakor tudi na fronti ob Dvini, so se začela ruska podjetja, ki jih je uvajal silnejši ogenj. Pri Katarininem dvoru južno od Rige so napadle močnejše sovražne sile. Tu se je razvil živahen boj.
Odbiti napadi.
Dunaj, 18. julija.
V Bukovim' in v prostoru severno sedla Prislop je potekel včerajšnji dan brez omembe vrednih dogodkov.
Pri Zabju in Tatarovu so potisnili Rusi naše eksponirane predstraže nazaj. Napadi na našo glavno pozicijo so se ponesrečili z velikimi izgubami za sovražnika.
Tudi severno Radzivilova in jugozapadno Lučka smo odbili dva sovražna sunka.
Berolin, 18. julija.
Rusi so južno in jugovzhodno Rige nadaljevali svoje močne napade, ki so se pred našimi pozicijami krvavo razbili ali pa so bili celo, če so
dospeli do naših jarkov, s protisunkom vrženi nazaj.
Ruski napadi so zapadno in jugozapadno Lučka gladko odbiti.
Rusi pri Delatvnu vrženi čez Prut.
Dunaj, 19. julija.
Nobene izpremembe. Jugozapadno Moldave smo zopet odbili nekaj ruskih sunkov. V gorskem in gozdnem ozemlju pri Jablonici in Zabju se je razkrojil boj v številne posanme borbe. Jugozapadno Delatvna so pognale naše čete ruska krdela, ki so bila prodrla na zapadni breg Pruta, čez reko nazaj; pri tem je bilo vplenjenih 300 vjetnikov in 2 strojni puški. Dalje proti severu nič posebnega.
Berolin, 19. julija.
Južno in jugovzhodno Rige so razbili naši hrabri polki opetovane z ojačenimi silami izvršene ruske napade z neobičajno visokimi izgubami za sovražnika.
Nemški protisunek ob Lipi.
Dunaj, 20. julija.
V Bukovini in severovzhodno sedla Prislop nobenih posebnih dogodkov. Pri Zabju in Tatarovu je trajalo bojevanje z menjajočo se silo tudi
! včeraj.
V Voliniji so potisnile nemške čete sovražnika zapadno od Zvinjač v proti severu se razprostirajoče nižine nazaj.
Berolin, 20. julija.
Tudi včeraj ni imel sovražnik s svojimi popoldan zopet pričetimi napadi na obeh straneh ceste Ekau-Kekkau, jugovzhodno Rige, nobenega uspeha; zvišal je le še svoje velike izgube. Ruske patrulje, in močnejši izvidni oddelki so povsodi zavrnjeni.
V kolenu Stohoda, severno od Sokula, so izvršile avstro-ogrske čete kratek sunek, vrgle so Ruse iz najsprednejše črte ter so se po načrtu vrnile zopet v svoje pozicije.
PODLI
K,
Vladimir Korolenko.
Brez besede.
Dalje.
„Moliti hočete ... in jaz vas motim . . . Takoj zapustim sobo . . .?" Ana je bila v zadre-■■ gi, zakaj res je premišljevala, ako je tudi prav, ako moli v navzočnosti Židinje in ako bo Židinja tudi dovolila krščansko molitev v svoji sobi.
„Ne," odgovori. „Le . . . mislila sem . . . ali vam pa ne bo neprijetno?"
„Le molite," reče Roza enostavno ter pripravlja posteljo. Anuška je opravila večerno molitev in dekleti sta se začeli slačiti. Potem je Roza privila plin in -v sobi je postalo tema. Nekoliko kasneje se je videlo okno kot svetlo točko iz tmine. Zunaj pred oknom pa, visoko nad še vedno šumečim mestom, je stala mala, bleda luna na nebu.
„Kaj mislite ?" vpraša Roza poleg ležečo
Ano.
„ Premišljujem, ako se tudi v našem mestecu vidi to luno."
»Ne, ne vidi se je," odgovori Roza, „pri nas je sedaj dan ... A katero je vaše rodno mesto?"
„Naše mesto je Dubno."
,Dubno," reče živahno Roza. „Tudi mi smo živeli v Dubnem ... Pa zakaj ste šli proč od tam?"
„Dva brata sta odšla že prej . .. Živela sem z očetom in mlajšim bratom. In potem so brata... odposlali."
„Kaj pa je storil?"
„On ... ne smete misliti ... ni tat ali kaj sličnega, le . . ."
Zastala je, kajti povedati ni hotela, da je pomagal, ko so navalili na židovske hiše, in da se je potem skupno z drugimi boril proti vojaštvu . . . Mislila je, da je bolje, če ne govori o tem in zato je umolknila.
„Seveda," reče Roza, „vsakemu se lahko pripeti nesreča. Mi smo živeli tiho in mirno in še mislili nismo, da gremo proč. Potem pa, morda se spominjate, ko so bili židovski pogromi ... kaj so hoteli ljudje? . . . Vse so nam pokončali in . . . moja mati . .
Rozin glas se je tresel.
»Slabotna je bila . . . prestrašila se je . . . in umrla . . ."
Anica si je mislila, da je pač dobro, da ni vsega o bratu povedala . . . Srce se ji je nekam čudno krčilo ... In še dolgo je ležala molče in vse se ji je zdelo tuje: zamolklo šumeče mesto in ljudje v njem, da leži skupno z Židinjo v eni postelji, da je molila v židovski sobi in da se ji ne zdi le-ta Židinja prav nič slična onim, ki jih je videla onkraj, v svoji domovini . . .
Skoro se je že danilo, ko je objel dekleta trd, mladosten spanec. Istočasno se je prebudil Matvej iz spanjđ ter zastonj poizkušal dognati, kje da je in kaj da se je žnjim godilo. Zunaj, za zidom se je začelo zopet gibati mesto, ki je le kratek čas mirovalo. Od neke bližnje postaje se je začul ropot koles in že je vozil mimo vlak, šumeč kakor veter v gozdu pred deževnim jutrom. Poleg Matveja je počivala na drugi blazini Dymi-na glava, a le težko je spoznal svojega prijatelja. Dymin obraz je bil rdeč, ker ga je tiščal ovratnik, ki ga je pozabil čez noč odložiti. Prejšnje dolge, kozaške brke so bile nakratko pristrižene in na eni strani, kjer so bile namazane z voščilom,. so
mu štrlele kvišku. Sploh je občutil Matvej pri pogledu na skoro tuj obraz nekako žalitev . . . Zdelo se mu je, da se mu je sedaj Dyma odtujil.
XI.
Resnično, že drugo jutro je bilo opažati, da se Ivan Dyma izpreminja v svojo škodo . . .
Ko se je prebudil ter hitro oblekel novo obleko, je bilo prvo, da je stopil pred zrcalo ter si jel vihati brke navzgor, kar ga je povsem razlikovalo od starega Dyme. Komaj da je voščil Matveju dobro jutro, že je šel k Ircu Paddyju ter se, ponašajoč se pred Matvejem, pričel ž njim pogovarjati na dolgo in na široko. A Matveju se je zdelo, da gledajo ostali Amerikanci smehljaje se na Dymo.
Prav mešana družba so bili gostje mistra Borka. Bili so Nemci; en Italijan, dva ali trije Angleži in več Ircev. Del teh ljudi se je zdel Matveju pošten in soliden. Vstajali so zarana, se umili v kopalni sobi, malo govorili, pili kavo, ki jo je prinašala Roza ali Ana ter so potem odhajali na delo ali so si dela vsaj iskali. Bila pa je tudi skupina ljudi, ki je ves božji dan prelenarila, kadila, žvečila tobak in nagnusno pljuvala ter se trudila, da pri tem poslu zadene vedno peč, marsikaterikrat kar preko glav sosedov. Niso imeli določnih delavnih ur. Včasih so odhajali vsi skupaj ter povabili tudi Dymo, da se jim pridruži ...
V njih pogovoru je bilo slišati večkrat besedo Tammany-Hall . . . Posli te družbe so se morali ob tem času kaj dobro sponašati. Če so sc vračali od svojih izletov, so se vedno glasno smejali. In Dyma se je tudi smejal, kar se je Matveju zdelo ostudno.
(Dalje.)
Jugozapadno Lučka so danes nemške čete zopet potisnile pozicijo v splošno črto Tereskov-jec—Jelizarov. Sovražnik ojačuje svoj ogenj ob dolenji Lipi in v okolic i Verlena.
Ruske čete na zapadni fronti.
Pariz, 16. julija. Listi poročajo: Ruski vojaki, ki so nedavno prispeli v Francijo, so prejeli v zadnjih bojih na zapadni fronti svoj ognjeni krst.
Srbi na ruski fronti.
„Leipziger Tagblatt" poroča: V Odeso je prispela te dni že tretja srbska divizija z novimi puškami in artiljerijo, tako da se bori sedaj na I ruski fronti 65.000 Srbov.
Japonci na ruski fronti.
Iz Košic poročajo: Te dni so pripeljali z Tuske fronte 400 zajetih Japoncev, ki so silno zadovoljni, da so vjeti.
Cilji ruske ofenzive.
Berolin, 18. julija. „Ruski Invalid" pravi, da zasleduje ruska ofenziVa 3 velike strategične cilje: 1. prodiranje na Ogrsko, 2. osvojitev Lvova, 3. osvojitev Bresta Litovskega. List priznava, da ofenziva še ni imela pravih uspehov, zatrjuje pa, da Rusija še ni zastavila vseh svojih sil in da je treba torej še nekaj tednov počakati.
Japonska artiljerija v ruski armadi.
Iz Bukarešte poročajo: K ruski armadi prihajajo neprestano novi oddelki japonske artiljerije pod vodstvom japoskih oficirjev.
Augleška saniteta za Rusijo.
Kopenhagen, 18. julija. V Bergen je prispelo iz Anglije veliko število zdravnikov in strežnic z velikimi množinami sanitetnega materijala, ki potujejo v Rusijo.
Rusko posojilo v Franciji in Angliji.
Iz Petrograda poročajo. Finančnemu ministru Barku se je posrečilo dobiti v Parizu in Londonu 6 milijard rubljev v plačilo inozemskih dobav in drugih izdatkov.
ffrancosko-angl. ofenziva.
Vsi napadi odbiti.
Berolin, 15. julija.
Angleški napadi severno od Somme, ki so bili sprva krvavo odbiti in ki so se potem nadaljevali, so povzročili težke boje. Med Pozieresom in Longuevaiom se je sovražniku s tu nakupiče-nimi silami navzlic najhujšim izgubam posrečilo vdreti v našo črto in zaenkrat pridobiti na prostoru ter se vgnezditi v gozdiču pri Trones. Sunek je prestrežen. Boj se danes nadaljuje.
Južno Somme nobenega delovanja infan-terije.
Z ostale fronte ni poročati o nobenih posebnih dogodkih izvzemši brezuspešna podjetja manjših angleških oddelkov jugovzhodno Armen-tieresa, v okolici pri Angresu, Neuvilleu in severovzhodno Arrasa.
Berolin, 16. julija.
Na obeh straneh Somme silno delovanje artiljerije. Tekom popoldneva so se 4 močnejši angleški protinapadi v odseku Ovillers—Bazentin— Le Petit pred našimi črtami ravno tako povsem razbili, kakor dopoldan lokalni iz Bazentina izvršeni napadi. Južno od Somme se je razvil zvečer živahen boj pri Biache in južno od tam. Del vasi je zopet v naši posesti. Vjeli smo nad 100 mož sovražnikov. Francoski napadi so bili z velikimi izgubami za sovražnika odbiti pri Barleuxu ter v pokrajini pri Estreesu in zapadno od tam, ti že v zapornem ognju.
Vzhodno od Moze so zastavili Francozi popoldan močne sile proti Froide Terre in pri Fleu-ryu. Uspeha niso imeli. Pri zvečer ponovljenem napadu so vdrli jugozapadno utrbe Thiaumont v majhne dele naše najsprednejše črte, za katere se boj še vrši.
Na ostali fronti smo odbili podjetja sovražnih patrulj severno od Oulchesa-Graonnelle in napade vetjih krdel. Severno od Chillva je pripeljala neka nemška patrulja 24 Francozov in eno strojno puško.
Zapadno od Loosa je infanterija sestrelila neko sovražno letalo. Padlo je v naše ovire. Z obrambnim ognjem poškodovani dvokrovnik je prišel pri Nesleu v naše roke.
Topovski boji na celi fronti.
Berolin, 17. julila.
Med morjem in Ancreo so zvišali Angleži na več mestih ogenj do velike ljutosti.
V pokrajini ob Sommei je bilo delovanje artiljerije na obeh straneh jako znatno. Prišlo je do sovražnih delnih napadov, pri katerih so vdrli Angleži še bolj v Ovillers in ki so povzročili južno od Biachea živahne boje, ki pa so se v ostalem ponesrečili že v našem zapornem ognju ali pa se
v njem niso mogli popolnoma razviti. Število v bojih za Biache vjetih sovražnikov se je zvišalo na 4 častnike, in 366 mež.
Dne 15. julija pričeti večji francoski napadi vzhodno Moze so se nadaljevali do danes zjutraj. Uspehov sovražnik v tej krvavi borbi ni dosegel, temveč je izgubil na nekaterih mestih na ozemlju.
Na ostali fronti nobenih dogodkov posebnega pomena. Francoski sunek, ki je sledil razstrelitvi severno od Oulchesa je bil odbit. Na višini Com-bres smo razstreljevali z dobrim uspehom; neka nemška patrulja je pripeljala pri Lanfroicourtu (v Lotaringiji) nekaj vjetnikov.
Dne 15. julija smo izločili iz boja razen onih, o katerih smo včeraj poročali, 2 nadaljni sovražni letali, eno v zračnem boju za sovražno črto južno od Somme, drugo smo sestrelili z zemlje pri Tre-slincourtu (Oise) v naši fronti.
Artiljerijski boji do morja.
Berolin, 18. julija.
Na severnem delu fronte smo na mnogih točkah odbili sovražne patrulje pred našimi ovirami. Ena naših patrulj je vjela v angleškem jarku vzhodno Vermellesov 1 častnika, 4 podčastnike in 11 mož.
Na obeh straneh Somme so porabili naši nasprotniki dan za artiljerijsko pripravo. Močni napadi, naperjeni zvečer in ponoči proti Pozieresom in poziciji vzhodno od tam, proti Biache—Maiso-nette—Barleux in proti Sovecourtu, so bili povsodi z velikimi izgubami za sovražnika razbiti.
V pokrajini ob Mozi od časa do časa živahni artiljerijski boji in manjši boji z ročnimi granatami.
Longueval zopet osvojen.
Berolin, 19. julija.
V pokrajini ob Sommei sta magdeburški peš-polk št. 26. in altenburški polk sinoči v hudem boju zopet iztrgala Angležem vas Longueval in vzhodno pri vasi ležeči gozd Belleville; poleg velikih krvavih izgub je bilo 8 angleških častnikov in 280 mož vjetih in pustili so v naših rokah znatno število strojnih pušk.
Sovražni napadi proti našim pozicijam severno od Ovillersa ter proti južnemu robu Pozieresov so bili že v zapornem ognju preprečeni in niso imeli nikjer niti najmanjšega uspeha.
Južno od Somme so se ponesrečili francoski delni napadi severno od Barleuxa in pri Bel!oyu. Na drugih mestih se niso mogli razviti niti preko svojih prvih začetkov.
Desno od Moze je nadaljeval sovražnik svoje brezuspešne napore proti našim črtam na Terre Froide. Severno Ban de Septa je bilo podjetje neke nemške patrulje uspešno.
Napad nemških hidroplanov na Reval.
Berolin, 19. julija.
Dne  18. julija zjutraj so nemški hidroplani z bombami napadli v vojnem pristanišču Reval, se nahajajoče sovražne križarke, torpedovke, podmorske čolne in tamošnje vojaške naprave. Sovražne bojne sile so bile nedvomno mnogokrat zadete, | tako neki podmorski čoln sam štirikrat. V ladje- i delniških napravah so bili pozročeni veliki požari. Navzlic silnemu obstreljevanju s kopnega in navzlic poskušenemu protiučinku s strani sovražnih | letal so se vsi naši hidroplani nepoškodovani vrnili k pomorskim bojnim sijam, ki so jih pričako- j vale pred Finsjdm zalivom. Akoravno so bile te vsled zelo nejasnega vremena prav zgodaj s kopnega opazovane in tudi po izvidu sovražnih letal ugotovljene, se vendar niso pojavile nobene sovražne pomorske sile.
Novi težki boji.
. Berolin, 20. julija.
Med morjem in Ancreo številno živahno topovsko delovanje in mnoga podvzetja patrulj. Z močnimi četami so napadli Angleži naie postojanke severno in zapadno od Fromellesa. Zavrnili smo jih, kjer pa se jim je posrečilo vdreti, smo jih s protisunkom vrgli nazaj. Vjeli smo nad 300 vojakov, med temi večje število oficirjev.
Na obeh straneh reke Somme se razvijajo novi težki Doji. Uvedli so jih včeraj popoldne severno od reke močni angleški napadi proti Lon-guevalu in gozdiču Delville, v katere je nasprotnik vdrl. Moral se je umakniti našim protinapadom. Na nekaterih delih vasi in gozdiča se še drži. Danes zjutraj so se pričeli angl.-francoski napadi na celi fronti od gozdiča Foureaux do Somme. Prvi močni naval se je razbil. Južno od reke so napadli Francozi popoldne v pokrajini pri Bel!oy dvakrat brez uspeha in smo jih danes zjutraj v odseku Estrees-Soyecourt že trikrat krvavo zavrnili. Iz naprej štrlečega jarka pri Soyecourtu smo jih vrgli v bajonetnem boju.
„l) f ii l selil, i ud" — trgovska ladja.
Washington, 17. julija. Državni departement je formelno odločil, da jo „Deutschland" trgovska ladja. Svetnik z državnem departementu Polk je izjavil, da s to odločitvijo ni ustvarjen precedenčni slučaj. Prihodnji slučaji se bodo samostojno preso-jevali.
Italijanska fronta.
Ponesrečeni sovražni napadi.
Dunaj, .15. julija.
Včerajšnji dan je potekel tudi na fronti med Brento in Adižo mnogo mirnejše. V splošnem se je omejilo bojevanje na topovski ogenj. Posamni sovražnikovi sunki proti našim pozicijam severno Pozinske doline in večji napad proli sedlu Borco-Ia so bili odbiti.
Dunaj, 16. julija.
Na naših pozicijah v prostoru sedla Borcola trajno težek artiljerijski ogenj. Sovražni letalci so brezuspešno bombardirali Folgario. V okolišu To-fane so se razbili opetovani italijanski napadi.
Živahni boji.
Dunaj, 17. julija.
Ogenj sovražne artiljerije proti naši poziciji na Borcoli traja. Tudi v sosednem odseku doline Astica je topovski boj prav živahen. Na fronti v Dolomitih so se nahajale naše pozicije severno doline Peilegrino in v pokrajini Marmolate, na koroški fronti pa Jezerniška dolina in odsek pri Rablju pod ljutim ognjem. Krdela Italijanske pehote, ki so prodirala v Jezerniški dolini, so bila odbita.
Flotilja hidroplanov je v noči od 16. na 17. t. m. učinkovito obložila železniške naprave in vojaške objekte v Trevisu z 90 težkimi in lahkimi bombami. Eno letalo se pogreša.
Topovski boji.
Dunaj, 18. julija.
V ozemlju Ortlerja smo zavrnili sovražni napad na Thurvvieserjoch.
Mesto Riva, naša fronta med sedlom Borcola in dolino Astica ter posamezi odseki v Dolomitih so se nahajali pod živahnim artiljerijskim ognjem.
Na koroški fronti trajajo topovski boji v odseku ob Beli in pri Rablju. Italijanska artiljerija je ponoči obstreljevala Narbojet. V Frattengrabe-nu (severozapadno Pontebbe) je bilo slišati zvečer silen bojni šum. Z naše strani še tfm ne nahajajo nobene čete v boju.
Na soški fronti je razvijala sovražna artiljerija zlasti proti goriškemu mostišču živahnejše delovanje.
Obstreljevanje Trbiža.
Dunaj, 19. julija.
Na koroški fronti je trajal živahni topovski ogenj v odseku ob Beli in pri Rablju. Ponočni napad alpinskih oddelkov v ozemlju Mittagskofla se je po trdovratnem boju ponesrečil ob žilavosti hra-niteljev, ki so obdržali v rokah 1 sovražno strojno puško. Trbiž se je nahajal zvečer pod topovskim ognjem.
Na soški fronti je delovala italijanska artiljerija zlasti proti Doberdobski visoki planoti.
Slavni čini naše mornarice.
Dunaj, 20. julija.
Ponoči od 14. na 15. t. m. so naše torpedovke v srednji Adriji uničile italijanski podmorski čoln, 12 ur pozneje pa v južni Adriji podmorski čoln z neznano zastavo. Od obeh posadk nismo mogli nikogar rešiti. Na naši strani nobenih izgub.
Dne 19. t. m. zjutraj so preleteli trije sovražni hidroplani ozemlje ob severni obali ter so vrgli nekaj bomb na kraje ter na zasidrane in vozeče parnike, ne da bi napravili najmanjšo škodo. Dvoje letal je bilo prisiljenih se spustiti na tla, eno je popolnoma nepoškodovano pripeljala neka naša torpedovka. Letalci obeh letal, 3 častniki in 1 podčastnik, so vjeti.
DNEVNE VESTI.
Bron mesto zlata. Cesar je dovolil, da se v bodoče izdelujejo vsi zlati redi iz brona.
Skupni ministrski svet v Budimpešti. Dne
18. t. m. popoldne se je vršil v palači ogrskega finančnega ministrstva v Budimpešti skupni ministrski svet, katerega so se udeležili oba min, pred-I sednika ter več ministrov in strokovnih referentov. Razdor  v  madžarski  neodvisni stranki. Budimpešta, 17. julija. Iz neodvisne stranke izsto-pivši poslanci so na konferenci včeraj zvečer sklenili ustanovitev nove stranke. Na predlog poslanca Julija Justha je bilo sklenjeno ohraniti dosedanje imenovanja „Neodvisna   in   18481etna stranka", zlasti ker pomeni to imenovanje obenem program demokratično - radikalistično madžarskonarodne i države. Končno je bil izvoljen za predsednika grof I Mihael Karoly in ker ta sedaj služi pri vojakih za predsednikovega namestnika grof Teodor Batthyany, Nova stranka ima 25 poslancev za člane.
Program nove madžarske neodvisne stran^ ke. Kor. urad poroča iz Budimpešte 18. t m.: Nova (Karolyjeva) neodvisna stranka oseminštiri-desetnikov objavlja svoj program. Stranka stoji na stališču personalne unije, priznava pa v pragmatični sankaiji določeno obveznost vzajemne obrambe. Nadalje zahteva samostojno ogrsko armado in narodno brambno organizacijo na podlagi honveda in črne vojne, splošno volilno pravico, obnovo
.tiskovne, društvene in zborovalne svobode, samostojno carinsko ozemlje,-samostojno ogrsko državno banko, obsežno narodno zemljiško reformo, intezivni razvoj ljudskega šolstva. Glede Hrvatske želi nova stranka okraniti bratsko (nagodbeno) razmerje.
Vpoklic črnovojnikov letnika 1897. Tekom prihodnjih dni izide razglaz, s katerim se sklicujejo pri novem pregledovanju za sposobne spoznani črnovojniki letnika 1897. Tisti, ki so bili potrjeni do vštevši 22. julija, so vpoklicani za dan 1. avgusta, tisti, ki so bili potrjeni po 22. juliju, pa, so sklicani za dan 10. avgusta.
Oddaja kovin v vojne namene. Posestniki kovinskih posod, ki jih morajo oddati v vojne namene, se opozarjajo, da natančno prečitajo tozadevni razglas. Dan za oddajo kovinskih predmetov je določen za Kranj v nedeljo 23. t. m. Vsaka stranka naj prinese na določeno zbirališče vso predpisano posodo iz bakra, medi, brona, tombaka, nikla in cina, da ne zapade kazni. Taki kovinasti predmeti so na primer: korci, možnarji s tolkači, zajemalke, svečniki, likalniki, pralni in poljski kotli, kotlići za sneg, cinasli krožniki itd. Opozarja se, da bode pri strankah pozneje pregledovala od c. kr. deželne vlade posebna določena kontrolna komisija. Kdor bi kaj take posode pridržal doma, pride v sodnijsko kazensko preiskavo in zapade občutni kazni.
Padli junaki. Neizprosna usoda s svojo kruto roko čedalje pogosteje sega po cvetu slovenske mladine. Dne 16. junija 1.1. je na italijanskem bojišču izdihnil svoje* mlado življenje enoletni prostovoljec, korporal, kadetni aspirant 2ivko Tavčar, edini sin gosp. Alojzija Tavčarja, c. kr. profesorja na ljubljanski realki. Nadarjeni in ljubeznivi mladenič, up ter ponos svojih starišev, je bil komaj nekaj dni v fronti, ko ga je zadela sovražna kroglja. — Dne 4. t. m. je padel na severnem bojišču na čelu svoje čete, absolvirani jurist, kadet Bogomir Fajdiga, sin tukajšnjega: . kr. gimnazijskega ravnatelja gosp. Ignacija Fajdige. Maturiral je v Kranju, z vzorno marljivostjo je dokončal pravoslavne študije in bil na tem, da stopi v življenje, ko je bil poklican k vojakom. Nad eno leto je bil nepretrgoma v fronti, kjer mu je bila usoda mila, dokler mu ni sedaj sovražna svinčenka pretrgala nit življenja. — Dne 11. t. m. je bil na severnem bojišču smrtnonevarno ranjen in je kmalu nato podlegel ranam c. in kr. poročnik Ferdinand Janša, sin vpok. c. kr. orožnega stražmojstra gosp. Ivana Janše v Kranju. Pokojnik je bil izredno nadarjen in skozi odličnjak. L. 1914 je z odliko napravil zrelostni izpit na kranjski gimnaziji in je potem v jeseni vstopil v vojaško akademijo. Lanskega leta 18. avgusta je bil imenovan poročnikom. Dne 12. t. m. so ga pokopali na pokopališču v Koropiecu. Bodi lahka tuja zemlja hrabrim slovenskim fantom!
Ranjen je bil že tretjič dne 6. t. m. na severnem bojišču na levi roki c. kr. rez. poročnik g. Milan Peterliniz Kranja.
Novi bankovci. Dne 24. julija 1916 pridejo Vpromet novi desetkronski bankovci z datumom
Mama,
SIDA-MEDii,
ki je najcenejša in & naiboljša jed s kru
k5    hnm    fVnciin iihnr
honi. Ceneno, izborno, okusno branilo je Slda-med, napravljen iz umetnega medu. Med je bil dose-daj predrag, sedaj je lahko v vsaki hiši vedno v zalogi in se uživa lahko vuak dan, osobito kof ma-ža na kruh mesto dragega surovega masla, s čimer se doseže jako znaten prihranek. Ena sama izkušnja Vas bo o tem prepričala. Nadomešča mnoga druga draga jedila. Vsaka gospodinja prihrani mnogo denarja. — En zavoiček volja 35 vin. Dobiva se pri razpošiljalnicl JOSIP BRRDAJS, Ljubljana 19, Zeljarska ulica. 31 3—1 « zavojčkov Sida-medu 2 K po povzetju ali če se .pošlje denar naprej.
2. januarja 1915. Dosedanji desetkronski bankovci se bodo vzeli iz prometa, a tozadevne določbe se razglase pozneje.
Poroči) se je dne 20. t. m. c. in kr. rez. nad-poročnik gosp. V a 1 en t i n Eržen z gdč. Marijo HlebŠevoiz Kranja.
Občni zbor tiskarne „Sava" se vrši v četrtek, dne 27. t. m. zvečer ob 6. uri v lastnih prostorih.
Nesreča na Begunjšici. Smrtno se je ponesreči! na Begunjšici c. kr. finančni komisar Ivan Korbar iz Radovljice. V ponedeljek popoldne se je podala vesela družba na pot, da zavžije na vrhu Begunjšice par krasnih ur. Izleta so se udeležili c. kr. finančni komisar Korbar, jurist Fr. Kobler, davčni oficijal Perme ter gospa Vidmarje-va, soproga bovškega okrajnega sodnika, rojena Fonova iz Gorice, in gdčna. učiteljica Sirnikova. Nekako na sredi pota med vrhom in kočo je gospa Vidmarjeva naenkrat zdrsnila na gladki travi in z glasnim krikom zdrčala po skalah navzdol. Dobila je sicer precej hude rane na čelu in na nogi, vendar je ostala pri zavesti. Mesto, kjer je obležala gospa Vidmarjeva, pa je bilo težko dostopno. Finančni komisar Korbar je poskušal obiti strmo počino ter se približati gospej Vidmarjevi. V tem trenutku mu je na mokri, gladki travi zdrsnila noga in njegovi tovariši so s strahom in grozoto zapazili, da je padel in se začel kotaliti po strmih skalah navzdol. Krik groze se je razlegal po gori . . . Korbarjevo truplo pa je odska-kovalo od skale do skale in obležalo ob neki pečini več kot sto metrov globoko pod mestom, kjer je prvotno stal. V pravem vrtu planink so našli izletniki svojega ljubega tovariša — mrtvega, z razbito glavo in zlomljenimi udi. — Vsaka pomoč je bila pri komisarju Korbarju izključena in
turisti so zato spravili z velikim trudom predvsem, gospo Vidmarjevo na varno v Vilfanovo kočo ter poslali nekega pastirja v dolino po pomoč. 2e po treh urah je dospela vojaška rešilna ekspedicija štirih mož in en orožnik, ki se je zvnemo posvetila svojemu delu. Z velikim trudom in vsega pri-znarja vredno požrtvovalnostjo so spravili vrli vojaki najprej gospo Vidmarjevo na nosilnici v dolino ter se nato vrnili po truplo komisarja Korbarja, ki so je prenesli v mrtvašnico v Begunjah. Truplo so prepeljali v Radovljico, kjer se je vršil 20. t. popoldne pogreb. Vsa Radovljica žaluje nad izgubo vrlega moža, ki je užival kot odločno naroden in napreden, človek, kot poštenjak in kremenit značaj, kot vesel in prijeten družabnik, splošne simpatije in obče spoštovanje. Pokojnik zapušča soprogo, ki se je nahajala baš na obisku pri starših na Koroškem, ter petletnega sinčka. Bodi mu ohranjen časten spomin!
Umrl je danes v Kranju 1. 1828. rojeni zasebnik Andrej Galjot (po domače Curnik), ki se je pod maršalom Radetzkvjem bojeval v Italiji in je rad pripovedoval o svojih vojnih doživljajih. Znjim je legel v grob pač eden zadnjih Ra-detzkvjevih veteranov na Kranjskem. N. v m. p.!
Zadušil se je 701etni v Žalno pristojni Andrej Bonham, ko je jedel kos mesa v hiši kovaškega mojstra Jakoba Kapusa v Novi vasi pri Lescah. Prosil je, naj mu dajo kaj jesti. Da[i so mu, ali to je bilo njegovo zadnje kosilo.
Padel je kakih 6 m globoko tesarski vajenec Ivan Zevnik izPodreč in sicer pri delu v papirnici v Goričanah. Težko poškodovanega so prenesli v deželno bolnišnico.
Razštrjajte naš list!
Naš preljubi sin in brat
Bogomir Fajdiga
absolvirani jurist, kadet domobranskega polka
je padel dne 4. t. m. junaške smrti na čelu svoje čete na gališkem bojišču.
Zadnje počivališče je našel v "nekem gozdiču ob strani svojih zvestih tovarišev.
Tvoje truplo krije zemljica tuja, naša srca pa ti hranijo najlepši, neizbrisni
spomin.
Sv. maša zadušnica se bode darovala v soboto, dne 22. julija ob 8. uri v farni cerkvi.
V KRANJU, dne 20. julija 1916.
Gimnazijski ravnatelj Ignacij Fajdiga,
oče.
Pa 1 mit a Fajdiga,
mati.
Dr. Božidar, asist. zdravnik (v ruskem vjetništvu); Slavko, med., kad. aspirant (na južnotirolski fronti); Dragotin, enol. prost, (kot ranj. invalid na dopustu); Miljutin, gimnazijec — bratje. — Marija, Ana, Melanija, Palmira, učiteljice — sestre.
Najstarejša trgovina
4 ' Ferd. Sajovic
v Kranju
2 52-28
(poprej J- C. Pleiweiss)
priporoča
svojo bogato zalogo
sukna, letenskih modnih blagov, cefirov in batistov za ženske bluze in obleke, pike, kambrikov, levantinov, ševijotov, kamgarnov in lodnov za pelerine, sifona, bele kotenine in platna za rjuhe, cviHia za žimnice, satenastih in pisanih posteljnih odej, kakor tudi vsega drugega manufakturnega blaga. Volneni robci, pleti najnovejših vzorcev in najbolje kakovosti.
Snežne kape, trebinike, naročnike, rokavice in nogavice za vojake.
Svilnati robci najnovejših vzorcev.
Zapomni, ne zabi! Bolan ali zdrav, Le „FLORIAN" rabi, Želodcu bo prav!
X 9—50 10
Želodčni
= liker =*
je pripravil tek in prebavo marsikomu, ki je zaman kupoval draga in neprijetna zdravila!
Pristni „FLORIAN" se dobi edino od Rastlinske destilacije „FLOR1AN" v Ljubljani.
8
Kmetska posojilnica ljubljanske okolice
■o
ca
ca
N
*s
>
U
<u
N
a>
O
o o
6 o
00
■p ca
registrovana aadruga s neomejeno zavezo v LJUBLJANI
obrestuje hranilne vloge od 1. januarja 1913 naprej po čistih
431 01 %*? j     w I       brez odbitka rentnega
davka.
4 0
davka.
6 52—26
PO
ft>
N rt "1 <
N tO
K*
5* o.
tt
Xi o
O
°B
S 5
>
v «
"O C tO ,o OO
KINO IDEAL V LJUBLJANI.
Petek, 21. julija: Velik nordijski večer!
Beraška princezinja.
Življenska slika iz umetniških krogov v 2 dej.  Za mladino neprimerno!
Monstre-spored za 3 dneve: Soboto 22., nedeljo 23., pondeljek 24. julija:
STREL V SNU.
Velika družabna drama v 4 dejanjih. — Sestavil Feliks Salten. — Leopol-dina Konstantin in Fritz Feher v glavnih vlogah. — Režija Maks Mack. — Umetniški film „Union", Berolin. Za mladinO neprimerno!
Sensacijski spored za 3 dneve;
Torek 25.,
sredo 26.,
Četrtek 27. julija:
Sascha Mestrov teden št. ti b.      Čigava Je srajca?
Najnovejše, zelo zanimive voj. aktualnosti z vseo vojnih pozorižč.
Resničen doživljaj režiserja N. Da-nuky-ja. Veseloigra v 2 dejanjih.
Skrivnost grofice Gordon.
Velikanski detektivski film v 3 dejanjih. — Friderik Ktihne v glavni vlogi. Po zapiskih detekiiva Storv-ja, enega najslovitejših privatnih detekti-Za mladino neprimerno!    v»v Newyorka.    Za mladino neprimerno!
Prednasnanilo učinkovitosti:
Petek, 28. julija: Isplavljena. Roman nesrečne deklice. — Socijalna ve-
likomestna drama.
Soboto, 29.—51. julija: lin od takrat. — Psihologična drama v 3 dejanjih. Torek, 1.—3. avgusta : ?!?!?!?!?!?!?!?!?!?
! ! Zadnja predstava ob ugodnem vremenu na vrtu ! !
OO o* o"
s oi
p-sr
s s
i i
:. o o*
0 *° •s «»
1 ! — S
I! Najboljšo koso sedonjosti II
u
ie
II
koso'
■katera je izdelana iz najfinejše srebrno-jeklene tvarine (Silberstahl). Kdor je že kosil ali poskusil srebrno-jekleno „Gorenjsko koso", jo bode vsakemu najtopleje priporočal ter nikdar več druge vrste rabil, za katero [ se jamči (ali garantira), torej kdor še ni kosil z „Gorenjsko koso", g
naj takoj piše po njo, katera se pa dobiva edinole v
jI Prvi gorenjski razpošiljalni jI
II IVAN SAVNIK, KRANJ. II
17 24-13
II II
HDa je »GORENJSKA KOSA" najboljša, je dokaz, ker se zahteva po vseh avstro-ogrskih deželah ter je vsakemu na razpolago mnogo pohvalnih pisem.
„GORENJSKA KOSA" je zelo priporočljiva tudi za ienske,  ker je lahka kot pero.
60 65        70 75 80 cm
6 6l/a        7 7>/8        8 pesti
dolga
2 60, 2 70, 280, 2 90, 3 — K
II II
II II
I
I
Najbolj varno naložen denar v vsem
političnem kranjskem okraju!
Mestna krooiloioo i Kron
1 26—12
obrestuje hranilne vloge po
Splošni rezervni zaklad Clastno premoženje) nad
406.000 kron!
Hranilnica posoja na zemljišča po 5V*°/o na leto in na amortizacijo v 45 letih, tako da na primer dolžnik v teku 45 let popolnoma poplača posojilo 100 kron z obrestmi vred, ako plačuje vsakega pol leta po 3 krone.
Koncem leta 1915. je bilo stanje hranilnih vlog nad jLbssbm
6 milijonov 120 tisoč kron. i
brez odbitka rentnega davka, katerega S plačuje hranilnica iz I lastnega. Narasle in I nedvignjene vložne obresti pripisuje h kapitalu vsakega pol leta
— to je dne 30. junija in dne 31. decembra
— ne da bi bilo treba vlagateljem se zgla-šati radi tega pri hranilnici.
I
Za varnost hranilnih vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina Kranj z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Da so hranilne vloge res varne, priča zlasti to:
da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar mladoletnih otrok in varovancev, ter župnišča cerkveni denar.
Ta najstarejši in največji denarni zavod na celem Gorenjskem uradllje
Kranju na rotoviu
Posojil na zemljišča ter posojil občinam
nad 3 milijone 900 tisoč kron-
II
I  vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in tržni dan tudi od 2. do 4. ure popoldne.
vsak
I I I I I I I I I I I >< I I I I I I
i i i i i
II
Last in zaloga tiskarne „Sava" v Kranju.
V odsotnosti odgovornega urednika začasni odgovorni urednik: Ciril Pire.
Tisk tiskarne „Sava" v Kranju.
1142