315 Deželni zbori. Deielni zbor goriški se je pričel v sredo 22. t. m. Po govorih deželnega glavarja grofa Pace-ta in vladinega zastopnika barona Pino-ta (ki je laški a tudi — in sicer prav gladko — po slovenski govoril), izročil je ces. namestnik troje vladinih predlogov in obečal še dvoje. S tem je bila seja dopoldne končana. Pričujočih je bilo 17 poslancev; manjkalo je gg. De Pretis-a, Winklerja (ki ima zdaj z nabiranjem novincev opraviti) in Visini-a (kteri se je zarad preselitve v Trst poslanstvu odpovedal), Popo ldne 316 istega dne so na dnevnem redu bili v začetni seji izročeni vladini predlogi, in sicer: 1) Predlog zastran ustanavljanja, vzdržavanja in obiskovanja ljudskih šol; izročil se je v naprejšni pretres odseku za vladine predloge; volili so se pozneje v ta odsek: dr. Doljak (predsednik), Del Torre, dr. Deperis, Marušič (zapisnikar), dr. Pajer, dr. Tonkli; 2) načrt postave zastran vravnanja pravnih razmer učiteljev ljudskih šol; izročen je bil istemu odseku; 3) predlog, zadevajoč oblasti (organe), ki imajo razsojati o zamenjah zemljišč, ali bi se dalo obdelovanje po njih zboljšati ali ne; izročil se je odseku za vladine predloge; 4) predlog deželnega odbora zadevajoč načrt postave (izdelal ga je odbornik Gorjup) zastran vpeljanja novih deželnih zemljiščinih (gruntnih ali intabulacijskih) knjig. Ta predlog se je izročil posebnemu odseku, sestavljenemu tako-le: Can-dussi (predsednik), dr. Doljak, Gorjup, dr. Tonkli (zapisovalec), Winkler; 5) računi in prevdarki vseh 11 deželnih zalogov; predložil jih je deželni odbor; izročili so se finančnemu odseku, kterega udje so: bar. Ritter (predsednik), dr. Abram (zapisovalec), Candussi, De Pretiš, Rozman, grof Strassoldo, Winkler. Izvolil se je slednjič še en odsek za peticije: Dottori (predsednik), Del Torre, Pagliaruzzi, Polaj, dr. Žigon (zapis.). Štajarski deželni zbor. Grof Kottulinski sporoča, naj bi se kupilo Pfri-marjevo posestvo pri Mariboru za deželno vinorej-"sko šolo in neki del loga od grofa Brandisa. Dr. M. Prelog se zoperstavlja temu predlogu, in dokazuje, da je celi kraj, v kterem se hoče šola napraviti, cel6 nezdrav, in da se naj zato pozvedava pri admontskem štiftu, ali ne bi hotel prodati pri Mariboru ležeče posestvo „Racerhof", ki leži v zdravem kraji in ima vse lastnosti za imenovano šolo. Predlog, naj se ta stvar izroči posebnemu odboru 9 udov, se potem sprejme. Grof Kottulinski bere sporočilo deželnega odbora, da naj se napravi živino-zdravilska šola s tremi razredi, in predlaga, naj se ta stvar izroči šolskemu odboru. P. Heschl predlaga, naj se izroči finančnemu odboru, in F. Brandstetter, naj se izroči odboru za deželno obdelovanje. Vsi trije predlogi se podpirajo pri glasovanji, vendar nobeden ne obveljd, in tako se bo ta važna stvar Še le kasneje na dnevni red postavila, ali morebiti letos celo ne. Deželni glavar bere interpelacijo Fr. Brandst&tter-ja, v kteri praša deželni odbor: „Ali mu je znano, da učenci deželne kmetijske šole z dovoljenjem ravnatelja podpisujejo zaupnice, ki niso nič druzega, kakor samo neprijateljsko žuganje ustavi(!!). Deželni glavar bo na to vprašanje odgovoril v prihodnji seji. Baron Buol podpira svoj predlog: „Naj se prosi vlada, da se spremeni §. 18. obrtnijske postave do tega, da gosposka, ki ima pravico podeliti obrtnije, pri podeljenji pravice krčmarenja, naj bi ne gledala samo na krajine razmere, temuČ tudi na besedo srenje, ali je potrebno tako podeljenje ali ne." Govornik povdarja posebno, da je od 1. 1859., v kterem se je nova obrtniška postava vpeljala, strašno mnogo krčem postalo. V graškem okraji je pred letom 1859. bilo samo 413 krčem, zdaj pa jih je 534; v ljubenskem okraji jih je prej bilo 282, zdaj pa jih je 414, v celjskem okraji je narastla številka od 282 na 636 krčem. V glavnem mestu Gradci je bilo leta 1859. samu 203 krčem, zdaj pa jih je 464 itd. Govornik hoče vedeti, da se brez mere dovoljujejo krčme, da gr6 čednost in blagostanje zlo rakovo pot, dosti krčem se ne more lahko opazovati, kvari se družina tudi na deželi in blagostanje celih rodovin se večkrat pokončd itd. Vsak kraj, srenja naj določi, ali je potrebna krčma ali ne, to tirja tudi avtonomija srenjska. — Buolov predlog se izroči odboru za srenjske zadeve. Deželni zbor kranjski* V 5. seji so se obravnave dnevnega reda tako-le vrstile: 1) vladni predlog postave, ki zadeva napravo,, vzdrževanje in obiskovanje javnih ljudskih šol, je bil izročen šolskemu odseku v naprejšnje posvetovanje in poročilo; 2) drugi predmet, to je, dopis c. k. deželnega predsednika zarad volitve 4 udov in 4 namestnikov v deželno komisijo za prenaredbo zemljiških davkov je bil odložen ter pride še le čez 8 dni (prihodnji petek) na dnevni red , da se morejo med tem časom deželni poslanci o tej tako važni volitvi posvetovati; 3) poročilo deželnega odbora o proračunu deželnega zaklada in njegovih podzakladov za 1870. leto se je izročilo finančnemu odseku v pretres in poročanje. Potem je prišel na vrsto 4) predlog deželnega odbora zarad podpore slovenske dramatike (slovenskih glediščinih iger). Deželni odbor, kteremu je bil poročevalec dr. Costa, je nasvetoval, naj se da v podporo slovenski dramatiki vsako leto 1000 goldinarjev iz do-mestikalnega zaklada. Obravnava tega predmeta je iz-budila jako zanimiv govornišk boj med narodno in pro-tivno nemško stranko tako, da je predsednikov zvonček večkrat zapel. Dr. Za r ni k je poprijel prvi besedo ter je v obširnem govoru, v kterem se je popolnega izvedenca na polji Talijinem izkazal, razložil, koliko so drugi narodi storili in še store, da imajo dobra gledišča, kako je pa slovenska dramatična muza bila do zdaj revna in zapuščena, bosa in razcapana. Govornik se zahvaljuje domoljubnim utemeljiteljem dramatičnega društva in prostovoljnim igralcem in posebno gospodi-činam igralkam, ki se trudijo za slovensko gledišče. (Živile!) Dalje stavi druga gledišča in sosedno Hrvaško v izgled, ki daje narodnemu gledišču vsako leto 24.000 gld. denarne podpore. Po vsem tem stavi nasvet: naj se slovenski dramatiki za leto 1869/70. dovoli vseh 1600 gld. podpore, ki so se dosihmal nemškemu gledišču dajali, in sicer 500 gold. naj se d& dramatičnemu društvu za glediško učilnico, druzih 1100 gold. pa naj se porabi za darila, in sicer za najboljšo izvirno žaloigro in za najboljši izvirni resni igrokaz dve darili po 250 gld.; predmeta obeh iger se morata vzeti iz slovenske ali iz obče slovanske povestnice, ali pa iz vsakdanjega slovenskega ali tudi iz obče slovanskega narodnega življenja; dve darili: eno 250 gold., drugo pa 200 gold. za dve najboljši izvirni skladbi operet; dve darili vsako po 75 gold. pa za dvoje libret ali operetnih tekstov; s 4. točko predloga deželnega odbora, da pogoje razpisa teh daril na drobno sestavi deželni odbor, se dr. Zarnik sklada. — Dr. Zarnik je v svojem govoru protina-rodni stranki marsikaj povedal, kar je med narodnimi poslanci in med poslušalci veselost in zadovoljstvo iz-budilo. — Za dr. Zamikom je govoril posl. Kromer, ki je skušal Zarnikove razloge izpodbiti, rekši, da bi bilo pametneje in slovenskemu narodu vspešneje, ako bi se za dobro povestnico naše domovine razpisalo 500 gold. v darilo, nego da bi se dajala darila gledi-ščinim igram. Poslanec Kromer ne misli, da bi glediška učilnica slovenski dramatiki kaj pomagala, ter da se ne bo našlo mladih ljudi, ki bi hotli svoje življenje gledišču posvetiti, ker bi ne imeli razen Ljubljane nikjer nobenega slovenskega gledišča, in toraj tudi kaj pičlo zaslužka. V smislu Kromerjevem je govoril tudi poslanec Dežman, ki še ni pozabil „kurnikov", ki imajo po izreku poslanca Kromerja v lanskem deželnem zboru postati iz lož ljubljanskega gledišča, ako se namreč nemškemu gledišču odtegne dosedanja denarna podpora iz domestikalnega zaklada; tudi on je proti gle-diški učilnici. Govor dr. Tomanov, podpirajo predlog dr. Zamikov, je še posebno poslanca Kromerja zarad tega zavračal, ker je trdil, da Slovenci nimamo nobene 317 povestnice, in da bodo stroški za glediško učilnico brez koristi za slovenski narod. Dr. To man je našteval povestnične knjige, ki jih že imamo. — Iz govora dr. Bleiweisa smo izvedeli, kedaj in kako se je začelo ljubljansko gledišče in s kterimi pripomočki, da po takem imamo že od leta 1773. poseben gle-diški zaklad, o kterem je ces. sklep od 1842. leta odločil, da se ti dohodki ne mešajo z drugimi deželnimi dohodki, kajti ti dohodki, ki se vsako leto — brez vštetih stroškov — morejo ceniti na 3627 gold., se ne za krajcar ne nabirajo iz davkov siromašnega naroda, ampak so dohodki posebnega glediškega premoženja; dostavil je pa tudi, da se je že 1. 1790. igrala v ljubljanskem gledišču „Zupanova Micika", kar tem očitnejše kaže, da takrat gospoda v Ljubljani ni bila nemškutarska, ker so gospodje in gospe prvih stanov sami kot igralci in igralke na oder stopili. — Ko je še dr. pl. Kaltenegger govoril in nasvetoval, naj se predlog deželnega odbora po nasvetu poslancev Dežmana in Kromerja izroči finančnemu odseku v prevdarek, — ko je dr. Toman dokazal, da Kromerjev predlog za-rad darila za povestnico je samostojin predlog, ki se po opravilnem redu samostojno obravnati mora, — ko je dr. Bleiweis odgovoril Dežmanu, da glediški zaklad ni domišlija, in je dr. Zarnik šibal, kakor jih je imenoval „predpotopnea pojme Kromerjeve in Dež-manove o tem, kako se gledišča začenjajo, ome-nivši, da tudi dr. K lun in Dež man sta 1848. leta komedijo slovensko igrala itd., je dr. Costa kot poročevalec poslednji govoril. Povdarjal je, da tudi iz govorov nasprotne stranke se je razvideio, da v obče niso proti temu, da se slovenskemu gledišču podpore d&; po takem pa ni treba, da bi predlog še enkrat romal pred finančni odsek. Koliko naj se d& in za kaj naj se da, o tem se brž lahko sklepa, drugo pa naj se prepusti deželnemu odboru. Ako se o darilu za povestnico slovensko predlogi stavijo po drugi poti, gotovo bo zbor temu predlogu pritrdil. Tudi on ne nasprotuje dr. Zarnikovim številkam; glavna stvar je, da dobimo narodno-slovensko-gledišče. — Pri glasovanji so z veliko večino obveljali dr. Zarnikovi predlogi. In tako je bilo živahne debate konec. — Po tem je prišla na vrsto 5) postava zastran jezika, v kterem naj bi se za Vojvodino Kranjsko postave izdelovale in razglašale. Osnova te postave se je po razodetih nekterih pomislikih c. k. deželnega predsednika izročila ustavnemu odseku v posvet. Na to je bila volitev namestnika deželnega odbornika mesto umrlega prosta Kosa. Izvoljen je bil po poslancih mest in zbornice kupčijske dr. Razlag; dobil je 5 glasov (živio!), dr.pl. Kaltenegger 3, poslanec Janez Kozler pa 1. Naposled je dovolil deželni zbor, da se sme v vasčh mokronoške županije za občinske potrebe in za zidanje farne šole v Trebelnem poberati 76 odstotkov priklade k pravim davkom leta 1869.; in v vaseh Brezje in Ce-rovec v županiji Mirna peč 66 odstotkov priklade k pravim davkom leta 1869. za zidanje farne šole v Trebelnem. Predlogi 6. seje deželnega zbora so bili, razun enega samega, vsi doticnim odsekom v prevdarek izročeni, toraj pridejo še enkrat na dnevni red v končno obravnavo, sklepalo se je danes le po nasvetu deželnega odbora o slovensko-nemškem delu Wolf-ovega slovarja. Poročevalec je bil dr. Bleiweis. Jedro temu poročilu bilo je pismo svetlega knezoškofa, ki ga je o tej zadevi pisal deželnemu odboru. Pismo knezo - škofovo poroča, da za izdavanje slovensko-nemškega slovarja je bil izvoljen poseben odbor, ki je gosp. Fr. Levsteku izročil vredništvo slovarja. Pri- pravili so se vredniku ti-Ie pripomočki: a) Zalokarjer rokopis, ki na 1100 polah obsega vredjeni slovar slo-vensko-nemški in ki ]e bil v ta namen iz zapuščine Wolfove kupljen za 2000 gid. v gotovem denarji in za vsakoletnih 200 gld.; ki jih g. Žalokar dobiva do svoje smrti; b) Cafova zbirka besedi, ki je jako velika; c) Miklošičev rokopis v 4velicih zvezkih na287 polah ; d) zbirka besedi v abecednem redu, poslana po gosp. K očevarju; e) rokopis slovarja brez imena pisateljevega. To je zaklad, ki je vredniku pripravljen. Pretekla so 3 leta, ko se je vredovanje začelo, in stroškov v ta namen je Alojzjevišču narastlo ta čas že 1190 gold. a vendar ni še nobena pola za tisek pripravljena. — Vidi se iz njega, da je gospod knezoškof vse storil, da bi se bil začel tisek željno pričakovanega slovarja. — Ker pa je potreba obširnega slovensko-nemškega slovarja živo pripoznana, to je, obširnega saj toliko, kakor jenemško-slovenski del, in ker svetli knezoškof v dopisu od 12. junija t. 1. poživlja deželni odbor, naj on najde pot, da se dovrši delo, tedaj misli odbor, naj bi se prijazni klic svetlega knezoškofa v nemar ne puščal, da se z združeno močjo — pa brez stroškov deželnih — dožene tisek slovarja. V tem smislu nasvetuje tedaj deželni odbor: Slavni zbor naj sklene: Deželnemu odboru daje se nalog, da na poziv gospoda knezoškofa in vzajemno ž njim prevzame skrb za to, da se kar najbrže izgotovi rokopis za tisek slovarjev, ter se v ta cilj in konec dogovori s svetlim knezom. Ko je bil ta predmet rešen, vpraša dr. Toman c. kr. deželnega predsednika: kaj je z važno postavo o razdelitvi sopašnikov in menjalnih zemljišč, ki jo je deželni zbor kranjski lansko leto sklenil, a še ni duha ne sluha o njej? C. k. deželni predsednik odgovori, da ta postava od presvitlega cesarja ni potrjena, a da bode ministra poljedelstva brzo vprašal: ali ne pride ta osnova že temu zboru v novo posve-svetovanje. V 7. seji je izročil c. kr* deželni predsednik zbornici osnovo vladne postave o vodnih pravicah in obljubil postavo za ribštvo; — na vprašanje poslanca Lipolda in več druzih poslancev je odgovoril, da postava za varstvo koristnih tic in pokončavanja škodljivega mrčesa pride še v tem zborovanji na vrsto. Deželni glavar naznanja, da je dr. Klunu dal za 8 dni vakance, — da mu je dr. Costa izročil pritožbo mnogih posestnikov iz Razdrtega o gozdnih servitutnih zadevah, — in da mu je po c. k. predsedstvu došlo pismo, v kterem minister dr. Giskra ukazuje, da zapisniki dež. zbora ne smejo biti samo slovenski, nego morajo biti vselej tudi nemški. Ukaz ta izbudil je veliko ne-voljo od strani narodnih poslancev, in po viharni debati, ktere so se vdeležili dr. Toman, dr. Zarnik in dr. Costa, obveljal je sklep, da se d& ministrov ukaz v natis ter stavi na dnevni red prihodnje seje, da pa se zapisniki pišejo tako kakor dozdaj slovenski, dokler zbor v tej njega zadevajoči notranji zadevi ne sklene drugače. — Predlogi današnjega dnevnega reda so se izročili doticnim odsekom; predlog deželnega odbora, naj se Flachenfeld-Volčičevo korarstvo podeli dr. pl. Paukarju, je bil ovržen, kajti z 19 glasovi proti 7 je v skrivni seji bilo podeljeno pl. Fr. Premersteinu, kaplanu v Trebnem.