PoStnina plačana v gotovini.
KRALJEVINA
2 7. Vlil. 1931 krat,_____________________________
J U G O S LAV I J A
SLUŽBENI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
49.
kos.
LJUBLJANA, dne 26. avgusta 1931.
Letnik II.
VSEBINA:
309. Zakon o dovoljevanju olajšav gozdni industriji zaradi krize.
310. Zakon o dopolnitvah v zakonu o državnem nadzorstvu nad delom invalidskih društev.
311. Zakon o izpremembah in dopolnitvah številk 30 in 31 uvozne tarife v predlogu zakona o obči carinski tarifi.
312. Naredba ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje o določitvi nevarnostne tabele za zavarovanje zoper nezgode in o postopku pri uvrščanju obratov v nevarnostne razrede in nevarnostne odstotke.
313. Naredba o razlastitvi stavbišč.
314. Naredba ministra za soc. pol. in nar. zdravje o oprostitvi nameščencev društva Rdečega križa od dolžnosti zavarovati se zoper bolezen.
315. Uredba o opravljanju prisege drž. uslužbencev v resortu min. za gradbe.
316. Uredba o besedilu prisege drž. uslužbencev v resortu min. pravde.
317. Pravilnik o prevažanju okuženih bolnikov.
318. Pojasnilo k čl. 9. pravilnika o priročnih lekarnah zdravnikov in živinozdravnikov.
319. Izmenjava not o trg. sporazumu med kraljevinama Jugoslavijo in Rumunijo.
320. Premestitev obmejne veterinarske postaje iz Čakovca v Kotoribo.
321. Razglas o preizkušnji gozdnih čuvajev.
322. Izpremembe v staležu banovinskega osebja.
Zakoni in kraljevske uredbe.
309.
Mi
Aleksander I.,
po milosti božji in narodni volji kralj Jugoslavije, predpisujemo in proglašamo na predlog Našega ministra za šume in rudnike in po zaslišanju predsednika Našega ministrskega sveta
zakon
o dovoljevanju olajšav gozdni industriji zaradi krize,* § i.
Radi pobijanja krize v gozdni industriji se pooblašča minister za šume in rudnike, da sme kljub zakonu o državnem računovodstvu in kljub določbam veljavnih pogodb:
1. odrediti znižbo kakor tudi odgoditev preliminar-jev (proračunov) za sečnjo za leto 1931. in 1932. Odgoditev proračunov za sečnjo v celoti se sme odrediti samo sporazumno z dotičnim gozdnim podjetjem;
2. dovoliti v zvezi z znižbo in odgoditvijo proračuna pri dolgoročnih pogodbah v celoti ali deloma, in sicer sorazmerno, odgoditev plačila kupnine, odnosno pred-jema na kupnino za les iz teh proračunov in
3. prenesti ukoriščanje znižanih in odgodenih proračunov za sečnjo, kjer se to da, na prihodnje proračune, kjer se pa to zaradi kratkega trajanja pogodb ne da, dovoliti sorazmerno podaljšavo dotičnili pogodb.
* >Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 8, avgusta 1931., Št, 179/LVIII/381,
§ 2.
Minister za šume in rudnike se pooblašča, da sme pri kratkoročnih pogodbah ob primernem zavarovanju dovoliti odplačilo kupnine v obrokih.
V takih primerih, kjer je to upravičeno, se pooblašča minister za šnme in rudnike, da sme dovoliti tudi podaljšavo dotičnih pogodb, toda najdalj do preteka roka za dovoljeno obročno odplačevanje.
§ 3.
Minister za šume in rudnike se pooblašča, da sme kljub členu 99. zakona o državnem računovodstvu podaljšati rokove za sečnjo, za izdelovanje in izvoz lesa v primerih, kjer je to upravičeno radi lesne krize, dasi niso nastopile v pogodbah določene elementarne nezgode (po* žari, poplave in podobno).
Tako podaljšavo rokov sme minister za šume in rudnike dovoliti tudi za več kot eno leto.
§ 4.
Minister za šume in rudnike se pooblašča, da sme ob popolnem zavarovanju dovoliti tudi odplačevanje kupnine, odnosno predjemov zanjo v obrokih, toda samo za les iz proračunov za leti 1929. in 1930.
Tako odplačevanje v obrokih ne sme trajati dalj nego tri leta; v tem roku se mora dolg z zamudnimi obrestmi vred v celoti poplačati.
§ 5.
Olajšave po §§ 1. in 4. tega zakona morejo uporabiti v svoj prid samo ona podjetja, ki so popolnoma poravnala vse dospele državne terjatve iz pogodb pred letom
1929.,	zlasti pa vse terjatve iz prejšnjih proračunov (za leta 1928., 1927. itd.).
§ 6.
Minister za šume in rudnike predpiše s pravilnikoma uatančnejše odredbe za izvrševanje tega zakona.
§ 7.
Ta zakon stopi v moč z dnem razglasitve v ^Službenih novinah«.
V Beogradu, dne 23. julija 1931.
Aleksander s. r.
Minister za šume in rudnike dr. Stanko Šibenik s. r.
Videl
in pritisnil državni pečat čuvar državnega pečata, minister pravde:
Dimitrij V. Ljotič s. r.
Predsednik ministrskega sveta in minister za notranje posle, častni adjutant Nj. Vel. kralja, armijski general:
P. It. Živkovič s. r.
310.
Mi
ALEKSANDER I., po milosti božji in narodni volji kralj Jugoslavije,
predpisujemo in proglašamo na predlog Našega ministra za socialno politiko in narodno zdravje in po zaslišanju predsednika Našega ministrskega sveta
zakon
o dopolnitvah v zakonu o državnem nadzorstvu nad delom invalidskih društev.*
§ i
V § 5. zakona o državnem nadzorstvu nad poslovanjem invalidskih društev se dodaja ta-le dva odstavka:
»Minister za socialno politiko in narodno zdravje 6dloči glede na pravila dotičnega društva, kateri organi dotičnega društva so razrešeni dolžnosti in katere funkcije razrešenih organov so prenesene na komisarja, katere pa pridržane njemu.
Po prevzetih funkcijah razrešenih organov opravlja minister za socialno politiko in narodno zdravje, odnosno njegov komisar tako tekoče posle, kakor tudi prej nedovršene posle, ki so spadali v pristojnost razrešenih organov.«
§ 2.
Ta zakon stopi v veljavo, ko ga kralj podpiše, obvezno moč pa dobi, ko se razglasi v »Službenih novinah«.
V Beogradu, dne 30. junija 1931.
Aleksander s. r.
Minister za socialno politiko in narodno zdravje:
M. Kostrcnčič s. r.
Videl
in pritisnil državni pečat čuvar državnega pečata, minister pravde Dimitrije V. L jo tič s. r„
Predsednik ministrskega sveta, minister ra notranje posle, častni adjutant N j. Vel. kralja, armijski general P. R. živkovič s. r.
• »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
15.	julija 1931., št. 158/LII/342. — Upoštevan je tudi popravek »Služb, novine« z dne 8. avgusta 1931. št. 179/ LVIII/389.
Zakon gl. aUradUu list« št. 377/92 iz L, 1929,
311.
Mi
ALEKSANDER L,
po milosti božji in narodni volji kralj Jugoslavije,
piedpisujemo in proglašamo na predlog Našega namestnika ministra za finance, ministra brez portfelja, Našega ministra za trgovino in industrijo in po zaslišanju Našega predsednika ministrskega sveta
zakon
o izpremembah in dopolnitvah številk 30 in 31 uvozne tarife v predlogu zakona o obči carinski tarifi.*
§ i-
Tarifna številka 30 uvozne tarife v predlogu zakona o obči carinski tarifi se izpreininja in se glasi:
Oljnati plodi: repica, kitajska oljnata redkev, bukov žir in drugi oljnati, drugje neimenovani	plodi .	,	,	0-60	040
§ 2.
Tarifna številka 31 uvozne tarife v predlogu zakona o obči carinski tarifi se izpreminja in se glasi:
Oljnato semenje:
1. solnčnično . . .	 ........... 0-60	0-40
2. sezamovo, makovo	in bučje .	.	.	0-60	0-40
3. bombaževo, laneno, konopljeno in
ricinovo „ ,	prosto	prosto
4. ostalo ...» i	.....	.	prosto	prosto
Ta zakon stopi v moč na dan razglasitve v »Službenih novinah«.
Han Pjesak, dne 2. avgusta 1931.
Namestnik ministra za finance, minister brez portfelja: Nik. T. Uzunovič s. r. Minister za trgovino in industrijo:
Dr. K. Kumanudi s. r.
Videl
in pritisnil državni pečat čuvar državnega pečata, minister pravde Dimitrije V. Ljotič s. r.
Aleksander s. r.
Predsednik ministrskega sveta, minister za notranje posle, častni adjutant Njegovega Veličanstva kralja, armijski general:
P. R. Živkovič s. r.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 8, avgusta 193T* »t, 179/L.VI1I/882,
312.
Uredbe osrednje vlade.
Naredba
ministra za socialno politiko in narodno zdravje z dne 15. oktobra 1930., St. št. 28.174, o določitvi nevarnostne tabele za zavarovanje zoper nezgode in o postopku pri uvrščanju obratov v nevarnostne razrede in nevarnostne odstotke."'
Na podstavi tj 30. zakona o zavarovanju delavcev z dne 14. maja 1922.** predpisujem sledečo nevarnostno tabelo in sledeči postopek za uvrščanje obratov v nevarnostne razrede in nevarnostne odstotke.
Ut
§ 1.
Uvrstitev posameznih obratov, v katerih so zaposleni delavci, zavezani zavarovanju, v nevarnostne razrede in nevarnostne odstotke, ki služi po § 29. zakona za eno izmed osnov pri odmerjanju prispevkov za zavarovanje zoper nezgode, se mora izvesti po predpisih te naredbe in na podstavi priložene nevarnostne tabele, ki je sestavljena iz dveh delov.
I. del obsega nevarnostne razrede in nevarnostne odstotke posameznih razredov, II. del pa seznamek obratov, ki so razdeljeni na XXVIII'skupin in 409 postavk z označbo nevarnostnega razreda za vsako postavko.
Zavarovani obrati (poklici) se morajo po tabeli uvrstiti tako, da se določi za vsak obrat najprej skifpina in postavka, po postavki pa nevarnostni razred in nevarnostni odstotek. Pri tem je treba paziti na to, da se nanašajo posamezni razredi te tabele na normalne obrate običajne sestave (glej odstavek 3., § 3.). Pri določanju nevarnostnih odstotkov so se upoštevale v tabeli vse obratne grane in vsa pomožna dela, ki so navadno združena z dotično vrsto obrata.
Posebej spada k obratu: vodstvo in nadzorstvo podjetja (poslovne pisarne), dela, ki se opravljajo v manipulacijskih prostorih in v skladiščih, kakor tudi dela pri zamotavanju (izv. pakovanje), delo v lastni režiji za vzdrževanje zgradb in za ureditev delavnic, delo v lastni režiji za kurjavo, razsvetljavo in čiščenje delavnic, uporabljanje lastnih vozil itd., ako se to delo opravlja samo za namene podjetja z lastnim osebjem in ako ni obseg teh obratov večji od normalnega.
§ 2.
Za »obrate, ki delajo z motorjem«, se ne smatrajo samo oni obrati, ki uporabljajo pogon na elementarno
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
29.	oktobra 1930., štev. 248/LXXXVI/531, ob upoštevanju popravkov v »Službenih novinah« z dne 25. novembra
1930.,	štev. 271/XCIII/581, in z dne 10. decembra 1930., štev. 284/XCVII/606.
** Glej »Uradni list« štev, 1G9/G2 iz leta 1922,
silo vetra, pare, vode, svetilnega plina, razgretega zraka, elektrike in sl., ali pa uporabljajo vretena na živalsko silo ali ki dobivajo potrebno silo po transmisiji, temveč tudi oni, pri katerih se uporabljajo parni kotli ali parni aparati (za destilacijo lesa, kuhanje .cunj, parno sušenje itd.).
Če uporablja podjetje motorno silo tako redko ali če dela s tako majhno motorno silo, da je nevarnost podjetja znatno manjša od običajne v podjetjih z motorno silo in da ni nevarnost znatno večja od nevarnosti v podjetjih, ki delajo samo na roko, se sme tako podjetje uvrstili v razred obratov, ki se opravljajo z ročnim delom.
Isto velja tudi v primeru, ako osebju ne preti nevarnost zbog uporabljanja strojev ali motorjev, ker dela samo delodajalec pri strojili in transmisijah.
§ 3.
Smatra se, da obstoji različna nevarnost c posameznih oddelkih istega obrata v smislu § 31. zakona o zavarovanju delavčev tedaj, če v nevarnostni tabeli ni skupne postavke za vse oddelke tega obrata. Če je torej tako podjetje sestavljeno iz dveh ali več bistveno različnih vrst obratov, ki se dajo točno razlikovati, in če se to podjetje v celoti ne more uvrstiti v nevarnostni razred radi tega, ker v tabeli ni ustrezajoče postavke, se mora vsaka vrsta obrata, za katerega je v nevarnostni tabeli navedena postavka, uvrstiti v poseben razred kot poseben obrat.
Ako je za nameščence, ki so zaposleni v manj nevarnem obratu takega podjetja, nevarnost povečana zaradi drtige vrste obrata, se je ozirati tudi na to in povečati odstotek v nevarnostnem razredu. Delodajalec takega podjetja mora označiti ob vsaki prijavi nameščencev, v kateri vrsti obrata dela prijavljeni nameščenec ter voditi po vrstah obrata ločene mezdne liste.
Na isti način se uvrščajo podjetja, katerih ureditev se ne more smatrati za normalno (navadno), ki jo ima v mislih tabela, ker imajo podjetja pomožne ali stranske obrate, ki po navadi niso združeni z obratom dotične vrste, ali nimajo pomožnih ali stranskih obratov, ki so po navadi združeni z obrati dotične vrste, vendar samo tedaj, ako se izjemoma ureditev podjetja ne more upoštevati ob uvrstitvi obrata v drug nevarnostni odstotek istega razreda.
Ako imajo podjetja, omenjena v prvem in drugem odstavku tega paragrafa, nameščence, ki delajo navadno v več vrstah obratov z različno nevarnostjo ali pri skupnih pomožnih delih za več vrst obratov z različno nevar-* nostjo, je za take nameščence odrediti poseben razred in ustanoviti poseben nevarnostni odstotek na način, ki je odrejen v § 7., 2. do 4. odstavku za »sestavljene obrate«. Tudi za te nameščence je treba voditi ločene mezdne liste in pri prijavah označevati njih zaposlenost v več vrstah obratov,
§ 4.
Za lake obrate, ki niso našteti v IT. delu nevarnostne tabele kot posebne vrste obratov pod posebnim naslovom in ki bi se torej mogli uvrstiti samo med obrate povsem drugega značaja z znatno različno nevarnostjo, na katere pa se ne more uporabljati § 3., odnosno § 7. te naredbe, je treba glede na njih značaj določiti v ne-
varnostni tabeli novo postavko, za katero se mora po njih dejanski nevarnosti odrediti nevarnostni razred.
Odločbe ravnateljstva, odnosno glavne skupščine glede določanja novih vrst obratov, se smatrajo za dopolnitve nevarnostne tabele in dobijo v smislu § 30. zakona moč po odobritvi ministra ra socialno politiko in narodno zdravje.
§ 5.
Cim je za kak obrat odrejen nevarnostni razred, se mu na podstavi 1. dela nevarnostne tabele odredi nevarnostni odstotek. Za normalne obrate, pri katerih je tudi nevarnost normalna, se odredi srednji nevarnostni odstotek dotičnega razreda. Večji, odnosno manjši nevarnostni odstotek se odredi, ako je v dotičnem obratu nevarnost večja ali manjša od običajne.
Večja ali manjša nevarnost se mora upoštevati v vseh primerih, v katerih obstoje znaki, izrečno navedeni v nevarnostni tabeli za posamezne vrste obrata. Uporaba strojev na elektriko, zaradi katere se ne rabijo transmisije ali zaradi katere je zmanjšano njih število, se smatra kot znak za manjšo nevarnost, če se v dotičnem obratu uporablja običajen pogon s transmisijo.
Pri obratih, ki so v smislu 2. odstavka § 2. te na-redbe uvrščeni kot »obrati brez motorjev«, se upošteva uporaba motorjev ter se zviša nevarnostni odstotek v razredu.
§ 6.
Sicer pa se Je pri določanju nevarnostnega odstotka zlasti ozirati na stanje (kakovost) zgradb in ureditev delavnic, na varnostne odredbe in zaščitne naprave, kakor tudi na tehnično vodstvo obratov, na sposobnost delavcev za delo, ki ga opravljajo, na izvrševanje nadzorstva in na vzdrževanje reda v delavnicah, končno pa na podatke o prejšnjih nezgodah in njih posledicah v dotičnem obratu, ako je že dovolj podatkov za tako ocenjevanje nevarnosti.
Ce so razlogi, da bi se nevarnostni odstotek zmanjšal ali povečal, je treba oceniti, kateri od njih prevladujejo.
§ 7.
Iz dveh ali več obratov različne nevarnosti sestavljeno podjetje sme osrednji urad, ako za to podjetje v smislu § 4. ni že določena posebna postavka, namesto uvrstitve po § 3. s pristankom delodajalca uvrstiti v skupen razred in nevarnostni odstotek, pri čemer se vzame za osnovo uvrstitve povprečni nevarnostni odstotek celotnega podjetja. Smatra se, da je delodajalec na to molče pristal, če noče ali radi zaposlitve istih nameščencev v raznih obratih ne more predpisno voditi ločenih mezdnih listov in pri prijavi nameščencev ne more označiti obratov, v katerih delajo.
V ta namen se morajo po gornjih predpisih najprej določiti nevarnostni razredi in nevarnostni odstotki ločeno za vsak obrat. Tako dobljeni nevarnostni odstotki posameznih obratov se morajo za vsak posamezni obrat pomnožiti z vsoto zavarovanega zaslužka (§ 22. zakona o zavarovanju delavcev), izplačanega v dotičnem obratu. Vsota teh zmnožkov za vse podjetje, deljena z vsoto zavarovanega zaslužka, daje povprečni nevarnostni odstotek kot prispevno postavko in osnovo za uvrstitev celotnega podjetja. Povprečni odstotek se mora zaokrožiti na cele odstotke. Na podlagi povprečnega odstotka se uvrsti
podjetje v oni nevarnostni razred, čigar srednji odstotek je najbližji izračunjenemu povprečnemu odstotku.
Pri tem izračunanju je treba upoštevati zavarovani zaslužek, izplačan v prejšnjem letu, pri novih podjetjih pa zaslužek, ki se bo verjetno na leto izplačeval v posameznih obratih. Zaslužek onih nameščencev, ki delajo samo v enem obratu, se mora upoštevati pri dotičnem obratu, zaslužek onih nameščencev pa, ki ne delajo samo v enem obratu, se mora razdeliti na posamezne obrate po ocenitvi, in sicer čim točneje. Ako za ocenitev ni boljših stvarnih podatkov, se mora zavarovani zaslužek, skupen vsemu podjetju, razdeliti sorazmerno z zaslužki, izplačanimi v posameznih obratih.
Ako se ne more za preteklost ali za prihodnost točno ugotoviti zavarovani zaslužek, se mora zgoraj navedeni račun opraviti na isti način, le da se vzame za osnovo računa namesto zavarovanega zaslužka število nameščencev v vsakem posameznem obratu in v celokupnem podjetju. Ako se posamezni obrati razlikujejo po trajanju zaposlenosti nameščencev, se je treba ozirati tudi na to.
§ 8.
Poljedelski delavci, ki so na podlagi odst. 4. § 6. zakona o zavarovanju delavcev zavezani zavarovanju samo, kolikor jim preti nevarnost nesreče od kotlov ali pogonov, so zavarovani samo za primer nesreče, in sicer kolektivno brez individualne prijave na podlagi zavarovanega letnega zaslužka 6000 dinarjev (VII. mezdni razred). Za uvrstitev podjetij, ki zaposlujejo take delavce, so določene postavke 6 do 18 II. dela nevarnostne tabele. Za take delavce plačuje prispevke lastnik stroja neglede na število dejanski zaposlenih delavcev v zneskih, navedenih v II. delu tabele, a najmanj 10 Din od stroja na leto. Radi zdravljenja in plačevanja hranarine takim poškodovanim delavcem pripada bolniški grani zavarovanja prve štiri tedne po nezgodi 5% vseh prispevkov. Odstavka 6. in 9. veljata za uvrstitev strojnikov, kurjačev in vlagačev, ki so kot industrijski delavci zavezani zavarovanju zoper bolezen in nezgode ter se prijavljajo poimenski.
Odstavki 4. do 5. veljajo za nameščence, ki izvršujejo v poljedelskih obratih razna režijska dela vključno nadzorstvo in ki so zbog tega zavezani zavarovanju zoper bolezen in nezgode. Odstavki 1. do 3. veljajo za poljedelsko služinčad, če je ta v celoti zavarovana. Delavci pri poljedelskih strojih se uvrščajo v teh primerih po 1. odstavku.
Ce so v poljedelskem obratu zavarovani vsi delavci dotičnega obrata zoper bolezen in zoper nezgode, se uvrščajo v postavke 1. do 3. tudi tedaj, če delajo pri strojih, omenjenih v postavkah 6. do 18,
§9-	,
Obrate je po možnosti uvrščati v nevarnostne razfe-de in nevarnostne odstotke po zaslišanju pristojnega Inšpektorja dela, odnosno rudarskega oblastva, in sicer zlasti tedaj, kadar smatra urad, da je treba obrat uvrstiti v višji nevrnostni razred ali nevarnostni odstotek ali kadar ne smatra delodajalčeve trditve, da je nevarnost manjša, za popolnoma osnovano,
§ 10.
Uvrstitev obratov v nevarnostne razrede In 'določitev) nevarnostnih odstotkov .veljata, doklei; ostane £ vezavi
ista nevarnostna tabela. Periodična izprememba nevarnostne tabele, predvidena z zakonom za vsakih pet let, zahteva novo uvrstitev vseh obratov, le delna izprememba tabele za posamezne obrate ima za posledico novo uvrstitev le onih obratov, na katere se nanaša izprememba.
Ako zazna osrednji urad po uvrstitvi v nevarnostni razred in po določitvi nevarnostnega odstotka za doslej neznane okolnosti, ki vplivajo na uvrstitev dotičnega obrata v nevarnostni razred in nevarnostni odstotek, se sme obrat po zaslišanju delodajalca za preostali čas veljavnosti tabele uvrstiti v drug nevarnostni razred, odnosno določiti nov nevarnostni odstotek. Ta uvrstitev ima, ako se z njo uvrsti obrat v višji nevarnostni odstotek, povratno moč do prvega dne sledečega meseca, ko je večja nevarnost dejanski nastopila, če se pa nevarnostni odstotek zniža, velja od prvega dne onega meseca, ki sledi dnevu, ko je osrednji urad zvedel za zmanjšanje nevarnosti.
§ 11. .
Če delodajalec ne izvrši predpisanih varnostnih odredb ali ne napravi zaščitnih naprav, sme osrednji urad za zavarovanje delavcev nekvarno drugim posledicam uvrstiti njegov obrat v višji nevarnostni razred, če pa je bil dotični obrat že prej uvrščen v najvišji razred, ga sme obremeniti z dvojnim zneskom ustreznega odstotka.
Ta uvrstitev velja od poteka predpisanega roka za izvedbo varnostnih odredb ali zaščitnih naprav vse dotlej, dokler delodajalec ne izvrši predpisanih odredb. Čim delodajalec dokaže, da je izvršil predpisane odredbe, velja od prvega dne prihodnjega meseca stara uvrstitev. Ako je medtem nastopila nova periodična uvrstitev, velja od tistega dne normalna uvrstitev, ki se mora v odloku o novi periodični uvrstitvi določiti vnaprej
§ 12.
Delodajalci so na podlagi § 16. zakona o zavarovanju delavcev dolžni, dajati osrednjemu uradu na njegovo zahtevo razen podatkov, prijavljenih po § 9. zakona, vse one podatke, ki so potrebni za določanje nevarnostnega razreda in nevarnostnega odstotka njih obratov.
§ 13.
Obrate, ki so zavezani prijavi obratov po § y. zakonu o zavarovanju delavcev, uvršča osrednji urad na podlagi prijave. Dokler se ta uvrstitev ne izvrši, pobirajo okrožni uradi predjem na prispevek za primer nezgode, ki se obračuna po uvrstitvi, in sicer na podlagi začasnega od-slptka, katerega odredč okrožni uradi v smislu nevarnostne tabele.
O uvrstitvi obrata mora biti v roku 30 dni od dne, ko se izda odlok, pismeno obveščen delodajalec in pristojni okrožni urad za zavarovanje delavcev s točno navedbo postavke, nevarnostnega razreda in nevarnostnega odstotka, v katerega je obrat uvrščen, odnosno v katerega so uvrščeni posamezni obrati podjetja.
.Ako je podjetje s posameznimi obrati različne nevarnosti uvrščeno v en razred na podlagi povprečnega nevarnostnega odstotka, se mora v odloku navesti račun, izveden po § 1. te naredbe,
Ako je obrat uvrščen v višji razred, odnosno ako je zanj določen višji odstotek v nevarnostnem razredu, se morajo v odloku navesti razlogi za tako uvrstitev.
§ 14.
Za obrate, ki po § 9. zakona o zavarovanju delavcev niso zavezani prijavi, odrede okrožni uradi na prvem plačilnem nalogu odstotek, ki je zanje določen v nevarnostni tabeli in po katerem se v smislu § 33. zakona o zavarovanju delavcev plača prispevek za primer nezgode. Zoper tako odrejeni odstotek je dopustna pritožba na osrednji urad v roku 15 dni po dostavitvi prvega plačilnega naloga. Osrednji urad preizkusi na podlagi pravočasne pritožbe odstotek ter izda odločbo.
Osrednji urad sme tudi v primeru, ko ni pritožbe, znižati ali zvišati odstotek, če ugotovi, da ga je odredil okrožni urad nepravilno; tako popravljeni odstotek pa velja šele od prvega dne v mesecu, ki sledi dnevu vročitve odloka osrednjega urada.
Za hišno služinčad (služkinje) se ne navede na plačilnem nalogu odstotek, temveč velja zanjo v smislu postavke 409. drugega dela tabele vedno odstotek 9. Ravnateljstvo osrednjega urada sme pooblastiti okrožne urade, da sami določajo nevarnostni odstotek na prvem plačilnem nalogu tudi za izvestne vrste obratov, ki so zavezani prijavljanju obratov po § 9. zakona o zavarovanju delavcev, pri katerih ne obstoje večje razlike nevarnosti in ni komplicirane ureditve, kakor so enostavne žage, kmečki mlini, poljedelski stroji, avtotaksi in slično, če dotični delodajalec ne zaposluje navadno več kot 5 nameščencev, ki so zavezani zavarovanju. Za take obrate veljajo tedaj odredbe 1. do 3. odstavka.
§ 15.
Zoper odločbe osrednjega urada je dopustna po § 13. in po § 14. pritožba v roku 15 dni od dne vročitve odloka.
Pritožbe je vlagati pri osrednjem uradu za zavarovanje delavcev, le ta jih pa mora z vsemi spisi, ki se nanašajo na dotični predmet, predložiti s svojim mnenjem v roku 15 dni ministrstvu za soc. politiko in nar. zdravje. Prošnje, da se zaslišijo veščaki iz krogov delodajalcev in nameščencev, upošteva ministrstvo preden izda odločbo o pritožbi, ako se mu zde dovolj osnovane.
Dokler se ne izda odločba na to pritožbo, uvrstitev ni dokončna, vendar pa sme okrožni urad na podstavi osporjene odločbe pobirati prispevke tako, da se pobrani prispevki dokončno obračunajo, ko se izda odločba na pritožbo.
§ 16.
Ta naredba dobi moč z dnem razglasitve v »Službenih novinah kraljevine Jugoslavije«, nevarnostna tabela pa velja od 1. januarja 1931. S tem dnem nehajo veljati naredba ministra za socialno politiko z dne 21. junija
1922., štev. 3159, o določitvi tabele,* z vsemi kesnejšimi dopolnitvami in izpremembami, kakor tudi odredbe § 8. naredbe ministra za socialno politiko z dne 3. junija
1922., štev. 1077. o izvajanju zavarovanja.**
Beograd, dne 15. oktobra 1930.
Minister za socialno politiko in narodno zdravje: Nikola Preka s. r.
* Glej »Uradni list« štev. 281/88 iz leta 1922.
** Glej »Uradni list« štev, 19(3/70 iz leta 1922.
NEVARNOSTNA TABELA
I.	del.
Nevarnostna tabela po razredih z označbo odstotka za vsak razred.
Odstotki
Številka
postavke
Razred	najnižji	srednji	najvišji
I.	1.	2.	3.
II.	3.	4.	5.
III.	4. ' ‘	6.	8.
IV.	7.	9.	11.
V.	10.	12.	14.
VI.	13.	16.	19.
VII.	16.	20.	24.
VIII.	20.	25.	30.
IX.	25.	31.	37.
X.	31.	39.	47.
XI.	39.	48.	58.
XII.	* 48.	60.	72.
XIII.	60.	75.	89.
XIV.	75.	90.	100.
	II. del.		
Razdelitev obratov, zavezanih zavarovanju, na nevarnostne razrede
I.	skupina.
Poljedelstvo.
'A. Obdelovanje zemlje.
Številka postavke 1
NAZIV OBRATA
Nevarnostni
razred
Poljedelski obrati s celokupnim osebjem, vštevši gojenje živali, vrtnarstvo, ribarstvo in lovišča ter poljedelska služinčad, če se uporabljajo stroji na motorni pogon (kakor mlatilnice, priprave za rezanje krme, stroj za žetev, sejalnice, kosilnice, parni plugi itd.) VII.
2. Poljedelski obrati s celokupnim osebjem in poljedelska služinčad z uporabljanjem strojev na živalsko silo (mlatilnica, priprava za rezanje krme, stroji za žetev, sejalnice, kosilnice, priprave za čiščenje žita itd.) .	.	•	•	VI.
3. Poljedelski obrati s celokupnim osebjem in poljedelska služinčad, če se ne uporabljajo stroji, gnani z motorjem ali z živalsko silo, temveč samo poljedelsko orodje, kose, srpi
in plugi............................................ V.
Znak za večjo nevarnost: mlatilnice in priprave za sekanje in čiščenje, gnane s človeško silo.
4- Režijska dela v poljedelstvu za vzdrževanje Inventarja (kakor kovači, kolarji, mizarji, zidarji, strojniki, nadzorstveno osebje itd.),
5e poljedelski delavci niso imenoma zavarovani in če se dela z motorjem.....................VIII.
Znak za večjo nevarnost: večji obseg nevarnejših del in uporaba strojev za obdelovanje lesa.
5.	Režijska dela v poljedelstvu za vzdrževanje inventarja, če poljedelski delavci niso zavarovani imenoma in če se dela brez motorja Vi,
NAZIV OBRATA
B.	Poljedelski stroji.
Nevarnostni
razred
6. Poljedelski stroji na motorni pogon (kakor plugi, priprave za grabljenje zemlje in kopanje plodov, stroji za sejanje in umetno gnojenje, za košnjo trave in žita, za grabljenje in zbiranje sena in slično).........................
Strežnik teh strojev se zavaruje kakor 1 Industrijsko delavstvo.
6.o V primeru pogona na vrv je treba zavarovali tudi še zaposleno poljedelsko delavstvo, za katero se plačuje prispevek Din 1-30 od delovnega dne in stroja.
7. Stroji z živalsko silo za sejanje in umetno gnojenje zemlje, grabljenje in zbiranje sena in slično........................................
Zaposleno delavstvo se smatra kot poljedelsko ter se zanj plača od stroja in delovnega dne 0-30 Din.
8. Stroji z živalsko silo za košnjo trave in žita
Zaposleno delavstvo se smatra kot poljedelsko ter se zanj plača od stroja in delovnega dne:
, a) pri strojih za žetev brez avtomatskega vezanja 3-90 Din, b) pri ostalh strojih 2-60 Din.
u.	Mlatilnice z motorno silo v zvezi z ostalimi stroji, ki se uporabljajo pri mlačvi in ki se gonijo z isto pogonsko silo kakor mlatilnice Znak za manjšo nevarnost industrijskega delavstvo: če je mlatilni boben zavarovan z mizo za vlaganje.
Znak za večjo nevarnost industrijskega delavstva: uporaba stiskalnice za slamo.
Strojniki, kurjači in vlagači se zavarujejo kakor industrijsko delavstvo, za zavarovanje zaposlenega poljedelskega delavstva pa se plačuje od delovnega dneva in mlatilnice:
a)	pri običajnih rnlatilnili garniturah z efektivno silo mlatilnice:
a) do 3 HP..........................5-20	Din
b) nad 3—5 IIP...................9-10 Din
c) nad 5—7 HP ...... 13-00 Din
d) nad 7—10 HP ...... 10-90 Din
e) nad 10—15 HP	20-80	Din
I) nad 15-25 IIP. . „ , , 2'?-30Din
g)	nad 25 IIP . . , s * < . 35-10 Din
b)	pri mlatilnih garniturah z avtomatskim vlaganjem ali elevatorjem ali stiskalnico za slamo z efektivno silo mlatilnice:
h) do 3 HP . > ,
i) nad 3—5 HP , j) nad 5—7 IIP t k) nad 7—10 Hp . 1) nad 10—15 Hp.
m) nad 15—25 HP. n) nad 25 HP s s
XIV,
VI.
XIV.
XIV.
3-90 Din 0-50 Din 10-40 Din 14-30 Din 18-20 Din 23-40 Din 31-20 Din
Številka	rsno\rv\	Nevarnostni
postavke	NAZIV	OBRATA	razred
c) pri mlalilnih garniturah z avtomatskim vlaganjem in elevatorjcm ali stiskalnico za slamo z efektivno silo mlatilnice:
o) do 3 HP..............................2-60	Din
p) nad	3—5 HP........................5-20	Din
r) nad	5—7 HP	7-80	Din
s) nad	7—10 HP	11-70	Din
t) nad	10—15 HP	15-60	Din
u) nad	15—25 HP.................... 20-80	Din
v) nad	25 HP....................... 28-60	Din
10. Mlatilnice z živalsko silo.............................XI.
Zaposleno delavstvo se smatra kot poljedelsko ter se plačuje zanj prispevek od stroja in delovnega dne:
a) če se mlatilnica žene z 1 do 3 konji 2-80 Din,
b) če se mlatilnica žene z dvema paroma konj 4-60 Din,
c) če se mlatilnica žene s štirimi pari konj ali več 8-40 Din.
11. Stroji za čiščenje žita in drugih zemeljskih plodov  ...................................................IX,
Zaposleno delavstvo se smatra kot polje- „ delsko ter se plačuje zanj prispevek 0-90 Din od stroja in delovnega dne.
12-	Stroji za robkanje koruze............................XIV.
Zaposleno delavstvo se smatra kot poljedelsko ter se zanj plačuje od stroja in delovnega dne prispevek:
a) pri motorni sili do 3 HP 3-90 Din,
b) pri motorni sili preko 3 HP 6-50 Din,
c) pri živalskem pogonu 2-60 Din.
13	Stiskalnice za slamo in seno......................XIv.
Zaposleno delavstvo se smatra kot poljedelsko ter se plača zanj od stroja in delovnega dne prispevek 3-90 Din.
14. Stroj za rezanje krme, cirkularke in slični stroji v poljedelstvu.....................................XIV.
Zaposleno delavstvo se smatra kot poljedelsko ter se plačuje zanj od stroja in delovnega dne prispevek 2-60 Din.
15.	Mlini za drobljenje zrn, umetnega gnoja in
oljnatih pogač.......................................XJ.
Zaposleno delavstvo se smatra kot poljedelsko ter se plačuje zanj od stroja in delovnega dne prispevek 1-40 Din.
16.	Priprave za parjenje krme (živinske hrane)	VII.
Zaposleno delavstvo se smatra kot poljedelsko ter se plačuje zanj od delovnega dne in stroja prispevek 0-60 Din.
17.	Stroji za predelavo mleka, separatorji . . .	VI.
Zaposleno delavstvo se smatra kot poljedelsko ter se plačuje zanj od delovnega dne in stroja prispevek 0-50 Din.
18.	Stroji za črpanje in brizganje vode ter
slično.............................................. VI.
Zaposleno delavstvo se smatra kot poljedelsko ter so plačuje zanj od delovnega dne in stroja prispevek 0-50 Din.
Pripomba k postavkam 6. do 18.
Če so pri obratih, pri katerih se delavstvo zavaruje samo kakor poljedelsko delavstvo,
Številka	Nevarnostni
postavke	NAZIV	OBRATA	razred
zaposleni delavci, ki so zavarovani kot strokovni delavci, se zniža določeni prispevek za poljedelsko delavstvo po stroju in delovnem dnevu za vsakega zaposlenega strokovnega delavca:
pri postavkah 8., 12., 13. in 14. za 1-30 Din,
pri postavkah 10. in 15. za 0-70 Din,
pri postavki 11. za 0-45 Din,
pri postavki 16. za 0-30 Din,
pri postavkah 17. in 18. za 0-25 Din,
pri postavki 7, za 0-15 Din.
Prispevek za zaposleno poljedelsko delavstvo ne sme biti manjši kot 10 Din od stroja na leto.
C.	Gojenje živine.
19.	Paša in reja rogate živine, pristave . . .	VIII.
20.	Gojenje bikov.....................................XIV.
21.	Gojenje in paša konj, mul, oslov in sl. . .	IX.
Znak za večjo nevarnost: dresiranje in treniranje konj.
22.	Paša in reja svinj, ovc, koz in slične drobnice	V.
23.	Gojenje perutnine.................................III.
24.	Gojenje čebel, sviloprejk in slično ....	II.
Pripomba k postavkam 19. do 24.:
Če goji trgovec kupljeno živino zbog trgovanja, se uvršča reja skupno s trgovino v postavke 303., 364., 365.
D. Vrtnarstvo in slično.
25.	Vrtnarstvo cvetlic, zelenjave, semen, umetno gojenih cvetlic, drevesnice in sadovnjaki skupno s trgovino, urejevanje in vzdrževanje parkov in nasadov na pokopališču . . IV.
26.	Obiranje sliv in drugega sadja ....	IX.
Znak za večjo nevarnost: lasten prevoz.
27.	Vinogradništvo [vzdrževanje vinogradov in trgatev grozdja s teščenjem (prešanjem)],
če ni v zvezi s poljedelstvom....................111-
R. Ribarstvo.
28.	Ribarstvo (gojenje in lovljenje rib) v sladkih vodah	V.
29. Pomorski ribolov......................  .	,	.	.	-Vlil.
II.	skupina
Javni promet.
A.	Železnice.
30.	Železnice za javni promet z vsemi pomožnimi obrati............................................ X.
31.	Cestne železnice..................................VII.
Znak za manjšo nevarnost: brez motornega pogona.
B.	Brodarstvo.
32.	Parniki za daljno plovidbo z vsem osebjem
na parniku  ...................................... X.
33.	Parniki obalne plovidbe z vsem osebjem
na parniku	VIII.
Številka	Nevarnostni
postavke	NAZIV	OBRATA	razred
34.	Parniki za pristaniški promet (vlačilci, mao-
ne, plovni doki, plovni žerjavi).................... X.
35.	Pristaniško, pisarniško in drugo osebje paro-
brodskih podjetij..................................ITI.
36.	Rečni promet, osebje na parobrodih in vla-
čilcih na rekah ter jezerih in pristaniško ter pisarniško osebje...................................IX.
37.	Nadzorstvo, razsvetljava in vzdrževanje teri-
torialnih vod, ki služijo pomorskemu prometu .............................................VIII.
38.	Prevozi, trajekti, brodi, leteči mostovi, vlačenje ladij z živalsko silo	. .	IX.
C. Zračni promet.
39. Podjetja za zračni promet s celokupnim osebjem (hangarji, pristanišča, delavnice, tehnično osebje, spremljanje)	XI.
D. Poštna služba.
40.	Državna poštna služba skupno s prevažanjem
pošte in montiranjem ter vzdrževanjem brzo-javno-telefonske mreže..................VII.
41.	Poštna in brzojavna služba pri pogodbenih poštah $ k » * s s s s * s * * * * III.
III.	skupina.
Zasebna prometna podjetja.
A.	Osebni in blagovni prevoz.
42.	Industrijske železnice z motorno silo kot sa-
mostojni obrati ali če so združeni z industrijo nenormalnega obsega.....................  X.
43.	Žične železnice in železnice na škripčevje
kot samostojni obrati ali če so združeni z industrijo nenormalnega obsega..................XI.
44.	Prevažanje tovorov s težkimi ali lahkimi
vozovi ali z avtomobili......................... X.
45.	Spediterska podjetja s prevozom in skladiščem in s pisarniškim poslom ...... IX.
Znak za večjo nevarnost: manjši obseg pisarniških poslov.
46.	Težki tovorni vozovi z motorjem ali brez
njega
XI.
47. ' Lahki tovorni vozovi z motorjem ali brez
njega	«	»	X.
48.	Prevoz oseb z avtobusi in avtotaksi. t , ,	X.
49.	Zasebna motorna osebna vozila.......................................................... X.
Znak za večjo ali manjšo nevarnost: večja ali manjša jakost motorja.
50.	Prevoz oseb z živalsko silo, omnibusi, izvo-
ščki, prevoz pošte, privatni vozovi in slično	VII.
51.	Izposojevalnice čolnov na vesla in na jadra	VI.
52.	Prevoz s splavi in spuščanje drv po vodi
kot samostojni obrati	t .	XI.
53.	Aeroplani in zrakoplovi . » , „ s , ■, ,	XIV.
B. Pomožni prometni obrati.
54.	Carinska posredništva in špedicija brez prevoza in skladišča	,	<	IV.
55.	Skladiščna podjetja	t • g	VI,
Številka
postavke
NAZIV OBRATA
Nevarnostni
razred
Znak za večjo nevarnost: uporaba motorjev in lasten prevoz.
56. Natovarjanje in raztovarjanje blaga kot samostojen obrat........................................XIII.
57. Prenašanje tovorov brez motorne ali živalske sile...............................................  V.
-Znak za večjo nevarnost: uporaba koles, nosilci in vodniki v planinah.
58. Shrambe (garaže) za avtomobile kot samostojen obrat, v zvezi Z delavnicami za popravljanje in prodajanje avtomobilskih sestavnih delov, bencina, olja	itd...............VIII,
Znak za večjo nevarnost: delavnice za popravila, vožnja z avtomobili in pouk šoferjev.
IV.	skupina.
Rudarstvo.
59. Premogovniki	(	,	s	s	{
60. Ostali rudniki
61. Pridobivanje soli	,
62.	Iskanje nafte in rude......................
63. Proizvajanje briketov in stisnjenega oglja
X. IX. III.
X.
XI.
V., skupina.
Industrija kamenja in zemlje.
A. Lomljenje k a m e n o v in kopanje zemlje.
64. Lomljenje kamenov, cementnega laporja, mramorja, mavca, alabastra, apnenca, kremena, granita, vštevši transportne naprave kakor žične železnice itd...........................XIV,
Znak za manjšo nevarnost: rušenje velikih skladov na amerikanski način (s pomočjo žične žage, helikoidalne žice), lomljenje združeno z obdelovanjem, s tolčenjem gramoza, z napravljanjem tlakovalnega kamenja in kamenoseškega blaga, z žganjem sadre in apna, z žaganjem materiala (lomljenje kamenja brez uporabe razstreliva).
Znak za večjo nevarnost: krhek material, navpične (strme) stene, delo v rovih, nepo-voljne razmere za spravljanje, uporaba dinamita, uporaba nekvalificiranih paznikov.
65.	Drobljenje gramoza s stroji kot samostojen
obrat........................................... X.
66.	Drobljenje gramoza z rokami, proizvajanje in tolčenje najdenega kamena (najdenca)
kot samostojen obrat..........................XIII,
67.	Kopanje peska, kršja in gramoza ....	XIV.
68.	Kopanje gline in ilovice, kaolina in druge
zemlje brez nadaljnje predelave.................XI.
Znak za manjšo nevarnost: pranje kaolina, ilovice in zemlje za barve ter naprav-ljanje zmesi.
B. Predelovanje in obdelovanje kamenja.
69.	Kiparstvo (ornamentalno in figuralno okraševanje)	Vl<
Zpak za manjšo, odnosno večjo nevarnost: način in obseg del na zgradbah.
S	»AZIV OBRATA	"™‘
70. Kamenoseki: (kamenorezci, skupaj z delom na zgradbah, izdelovanje nagrobnih spomenikov, predmetov iz granita in mramorja ter struženje, tolčenje, brušenje in glajenje kamenov, tudi v zvezi s kiparstvom) . . . VIII.
Znak za	manjšo nevarnost:	izdelovanje
brušenih predmetov in kiparstvo.
Znak za	večjo nevarnost,	odnosno za
manjšo nevarnost: način in obseg del na zgradbah.
71.	Izdelovanje	mlinskega kamena	in brusov .	IX.
72. Brušenje in tolčenje kamenja kot samostojni obrti.............................................IV.
Znak za manjšo nevarnost: brušenje dragocenega kamenja.
73.	Izdelovanje	blaga iz skrilavca .	.' . . . .	VI.
Znak za večjo nevarnost: obdelovanje lesa z motorji.
Znak za	manjšo nevarnost: delo brez
motorja.
74. Proizvajanje eternita, ksilolita, umetnega in azbestnega skrilavca...................................VIII.
75. Proizvajanje cementa z lomljenjem cementnega laporja in apnenca ter z dovažanjem in odvažanjem materiala in z vsemi pomožnimi obrati (izdelovanje vreč, sodov itd.) XI.
Znak za manjšo nevarnost: lomljenje velikih skladov na ameriški način, uporabljanje rotacijskih peči, mehanično izpraznjevanje peči.
Znak za večjo nevarnost: krhek material, navpične stene, nepovoljne razmere za spravljanje, uporaba dinamita, uporaba nezadostno kvalificiranega paznika v kameno-lomu.
76. Proizvajanje cementa brez lomljenja apnenca in cementnega laporja................................. X.
Znak za manjšo nevarnost: uporaba rotacijskih peči, mehanično izpraznjevanje peči.
77. Proizvajanje cementnega blaga in umetnega kamenja........................................... VII.
Znak za manjšo nevarnost: če se ne uporablja motorna sila.
78. Mlenje in žganje kamenja in zemlje (žganje apna, sadre, magnezita, mlenje sadre, kremena i. dr.) kot samostojni obrati vštevši
prevoz
IX.
C.	Predelovanje zemlje.
79.	Proizvajanje Samotnega blaga in predmetov
za izoliranje toplote............................VI.
Znak za večjo nevarnost: stroji za stiskanje in rezanje.
BO. Proizvajanje z motorjem glinastega blaga, majolike, lošča, kamenine, porcelanastega blaga, teralita, terakote in kamenitih posod IV.
Znak za večjo nevarnost: stroj za stiskanje in rezanje.
81.	Proizvajanje brez motorjev glinastega blaga in slično, lončarji, pečarji, postavljanje peči in ognjišč ,>••,..<> i	.	IV.
Znak za večjo nevarnost: delo na zgradbah, stance in stiskalnice,
Številka
postavke
NAZIV OBRATA
Nevarnostni
razred
82. Proizvajanje opeke s stroji iz gline in apnenega peska s pridobivanjem gline in peska ter žganje.........................................XI.
Znak za manjšo nevarnost: ako se ne koplje glina.
Znak za večjo nevarnost: večji obseg dela pri strojih za stiskanje, nepovoljne razmere pri pridobivanju materiala.
83.	Proizvajanje opeke na roko . . * . s .	VI.
84.	Proizvajanje opeke s stroji in z roko, kjer
se proizvaja manj kakor polovica strojne opeke....................................  VIII.
Znak za večjo nevarnost: večje število strojne opeke, stroj za stiskanje, nepovoljne razmere pri pridobivanju materiala.
85. Žganje zidne in strešne opeke kot samostojen obrat......................................IX.
86. Proizvajanje stekla, kristalnega, votlega in v ■ ploščah (za okna), vštevši rafinerijo stekla,
kakor slikarstvo, graviranje, tiskanje, brušenje in poliranje na steklu................VII,
Znak za večjo nevarnost: proizvajanje litega in valjanega stekla, če ni pnevmatičnega pihanja.
Znak za manjšo nevarnost: mehaniziranje prenosa, avtomatske peči.
87.	Rafinerija stekla, slikarstvo na steklu, obla-
ganje stekla z zmesjo za ogledala, jedkanje stekla z jedko vodo, graviranje in tiskanje na steklu kot samostojen obrat, izdelava steklenih gumbov in steklenih biserov . . .	III.
88.	Proizvajanje brušenega stekla in brušenih
ogledal, brusilnice in fasetiranje vsakovrstnega stekla........................................VI.
Znak za večjo nevarnost: obdelovanje lesa, uporaba večjega števila brusov.
Znak za manjšo nevarnost: uporaba avtomatskih in polavtomatskih priprav za bru-
šenje.
VI.	skupina.
A.	Kovinska industrija.
89.	Topilnice in valjarne železa...................... X.
90.	Topilnice in valjarne bakra in drugih kovin	IX.
9t.	Livarne železa in kovin kot samostojen obrat	VI.
Znak za manjšo nevarnost: če se ne lije železo, če prevladujejo manjši kosi in če obstoje priprave za dviganje.
Znak za večjo nevarnost: večja uporab* strojev za obdelovanje lesa v mizarni za modele.
92.	Proizvajanje železnega litega blaga ....	IX,
Znak za manjšo nevarnost: če se lijeta bron in baker, če prevladujejo manjši kosi in če obstoje priprave za dviganje.
93.	Proizvajanje litega blaga iz brona in bakra
ter slično	 VI.
Znak za manjšo nevarnost: če prevladujejo manjši kosi in če obstoje priprave za dviganje.
Znak za večjo nevarnost: če se lije tudi železo v manjši količini,
Številka
postavke
NAZIV OBRATA
Nevarnostni
razred
95.
90.
97.
98.
99.
100.
101.
102.
103.
VII.
VII.
VI.
VIII.
V.
S'
III.
VI.
IX.
X.
94. Proizvajanje in popravljanje linih' armatur aparatov, instrumentov za merjenje vode, pare itd.............................................
Znak za večjo nevarnost: litje.
Znak za manjšo nevarnost: popravljanje v večji količini.
Kovačnice za orožje in orodje, za srpe, za kose, za lopate in slično, z motorjem . . .
Proizvajanje pil...............................
Znak za manjšo nevarnost: če se pile samo sekajo.
Proizvajanje vijakov, zakovic, klinčkov, kovanih žebljev, verig in drugega sličnega kovanega blaga, z motorjem.......................
Proizvajanje kovanih klinčkov, verig in podobnega kovanega blaga, brez motorja . . Proizvajanje drugega kovanega železnega blaga (kakor okovi in slično), z motorjem . Kovači in kolarji za podkovanje konj in
popravljanje vSz...............................
Znak za večjo nevarnost: uporaba motorjev. Izdelovalci bakrenih kotlov, kovačnice bakra VIII. Zavodi za kovanje, tiskanje in stiskanje kovin (drobiža, kolajn, ornamentov in slično), obrat z motorjem...........................
Znak za manjšo nevarnost: galvaniziranje. Izdelovanje ključavničarskega blaga z uporabo motorne sile (kovinskih ograj, rolojev, pokrovov, vrat, opreme, izdelkov gradbenega ključavničarstva z deli na zgradbah) . . .
Znak za večjo nevarnost: uporaba strojev za obdelovanje lesa.
Znak za manjšo nevarnost: če ni gradbenih del.
104. Ključavničarji brez uporabljanja motorne sile...................................................
Znak za manjšo nevarnost: če ni gradbenih del.
105. Podjetje za instalacijo centralne kurjave, zdravstvenih naprav, vodovodov, plina, dvigal in slično .  .......................................VIII.
Znak za večjo nevarnost: delo z motorjem in večja uporaba aparatov za avtogensko varenje.
106. Predelovanje pločevine z motorji, izdelava kuhinjskega pribora (loncev, vedric), lestencev, škatel večjih obsegov, železnih sodov, pločevinastih peči in potrebščin gradbenega kleparstva itd........................................
Znak za večjo nevarnost: večji obseg del na zgradbah.
107. Predelovanje pločevine s pocinkanjem in emajliranjem............................................  VI.
108. Predelovanje pločevine v majhne galanterijske predmete z avtomati, kakor razni jedilni pribor, majhni pribor za razsvetljavo, gumbi l. t. d. «..f.s.4.iit»
Znak za manjšo nevarnost pri postavkah 106., 107. in 108.: večji obseg pomožnih obratov, dalje litografija in barvanje, manjša uporaba stiskalnic, avtomatizirana strežba strojev, novodobne priprave za zaščito
X.
VIII.
V.
Številka
postavke
NAZIV OBRATA
Nevarnostni
razred
109.
110.
Ul.
112.
113.
114.
115.
116.
117.
118.
119.
120. 121.
122.
123.
124.
Kleparji (izdelovanje kleparskega blaga) brez motorjev in ki ne delajo na zgradbah . VI. Gradbeni kleparji skupaj z delavnico in v zvezi z instalacijo vodovodov in plina ... X.
Znak za večjo nevarnost: večji obseg dela na zgradbah.
Predelovanje žice (v mreže, vrvice, žebljičke,
igle in slično blago)............................VII.
Znak za večjo nevarnost: pocinkovalnica. Izdelovanje kablov in izoliranje žice z vsemi pomožnimi obrati, v manjšem obsegu pa
tudi izdelovanje vrvice iz žice.................VIII.
Izdelovanje blaga iz kovinaste zmesi iz svinca, cina, kositra, tombaka, pakfonga in sličnih kovin, z motorno silo.......................VIII.
Izdelovanje blaga iz kovinaste zmesi, brez
motorne sile...................................... V.
Znak za večjo nevarnost: pri postavkah 113., 114., če se predeluje svinec v večjem obsegu.
Galvanoplastični zavodi in graverji kot samostojni obrati in v zvezi s trgovino .... V. Izdelovanje zlatega in srebrnega blaga ter blaga iz drugih plemenitih kovin, juvelirji
brez trgovine...............................  .	IV.
Znak za večjo nevarnost: uporaba motorne sile.
Znak za manjšo nevarnost: če se pretežno predeluje zlato.
B. Stroji in železne konstrukcije.
Tovarne za stroje vobče, izdelovanje in popravljanje strojev z motorji.....................IX.
Izdelovanje in montiranje železnih konstrukcij, kotlov, rezervoarjev, dvigal, žičnih železnic i, t. d......................................XIII.
Znak za večjo nevarnost: če se vrši zako-vičenje z roko, večji obseg del pri montiranju in pomanjkanje priprav za dviganje.
Montaža in demontaža železnih konstrukcij, kotlov, težkih strojev in aparatov kot samostojen obrat......................................XIV.
Montiranje in demontiranje manjših strojev
kot samostojen obrat.............................VIII.
Izdelovanje poljedelskih strojev, strojev za mlinsko industrijo, lesenih tkalnih miz, dvigal, tehtnic, kletarskih strojev in naprav, z
motorji............................................IX.
Znak za večjo nevarnost: večja uporaba strojev za obdelovanje lesa.
C. Strelno orožje.
Izdelovanje in popravljanje vojaških pušk,
topov in torpedov.................................. X.
Izdelovanje in popravljanje lovskih pušk . V, Znak za manjšo nevarnost: delo brez motorjev.
Znak za večjo nevarnost: prodajanje razstreliv in preizkušanje orožja.
D. Fizikalni in kirurški instrumenti. Izdelovanje in popravljanje fizikalnih, optičnih, geodetskih, matematičnih, kirurških.
KS?,	»AZ.V OBRATA
iekarnarskih in podobnih instrumentov ter aparatov, z brušenjem nožev, /. motorno silo	IV.
125. Izdelovanje in popravljanje fizikalnih in podobnih instrumentov ter aparatov brez motorne sile.......................:.....................III.
126. Izdelovanje in popravljanje električnih strojev za pogon in razsvetljavo, naprav za prenos sile s priborom in aparati z monterskimi deli in instalacijo	v manjšem	obsegu, z
motorno silo....................................VIII.
127. Izdelovanje drobnega elektrotehničnega, telefonskega in telegrafskega instalacijskega materiala, baterij in radio-potrebščin .... VII.
Znak za manjšo	nevarnost:	delo brez
•	motorjev.
128.	Izdelovanje električnih žarnic..................... V.
129.	Koncesionirani inštalaterji za	instalacijo
električne razsvetljave, telegrafa, telefona, signalov, strelovodov in naprav za prenos
sile ter radio-aparature.......................... X.
Znak za večjo nevarnost: delo pri visoki napetosti.
130. Preciznostni mehaniki (izdelovanje in popravljanje z motorno silo).............................. V.
131.	Preciznostni mehaniki brez motorne sile .	IV.
E.	Glasbeni instrumenti.
132. Izdelovanje in popravljanje klavirjev, harmonijev, orgel, cimbalov in avtomatskih godbenih priprav z motorno silo .... VII.
133. Izdelovanje in popravljanje klavirjev in podobnih instrumentov brez motorne sile . . IV.
134. Izdelovanje gramofonskih plošč in gramofonov .................................................VII.
135. Izdelovanje tamburic, gosli, gitar, citer in podobnih instrumentov................................. III.
Znak za večjo nevarnost: uporaba motorne sile.
VII.	skupina.
Gradnja prevoznih sredstev.
136.	Gradnja in popravljanje ladij z vsemi pomožnimi deli...........................................XII.
Znak za večjo nevarnost: nedostajanje dvigalnih naprav, delo na vodi in večja uporaba strojev za obdelovanje lesa.
137.	Gradnja in popravljanje lesenih čolnov brez
motorjev z zasmoljevanjein......................VIII.
138.	Izdelovanje in popravljanje lokomotiv in
vagonov .......................................... X.
Znak za večjo nevarnost: gradnja lokomotiv samih, nedostajanje dvigalnih naprav ter večja uporaba strojev za obdelovanje lesa.
139.	Izdelovanje in popravljanje avtomobilov,
aeroplanov in koles..............................VII.
Znak za večjo nevarnost: izdelovanje motorjev in poizkusne vožnje ter poleti, nedostajanje dvigalnih naprav, večja uporaba strojev za obdelovanje lesa.
Številka	Nevarnostni
postavke	NAZIV OB11A1A	razred
140. Izdelovanje in popravljanje vozov in karoserij, z motorno silo....................................VIII.
Znak za večjo nevarnost: večja uporaba strojev za obdelovanje lesa.
141. Izdelovanje in popravljanje vozov in karoserij brez motorne sile.................................. V.
VIII.	skupina.
Kemična industrija.
A.	Kemični proizvodi in farmacevtski preparati.
142. Proizvajanje kemičnih produktov skupno s pomožnimi obrati.........................................IX.
Znak za večjo nevarnost: proizvajanje žveplovega etra.
Znak za manjšo nevarnost: avtomatizirana strežba peči.
143. Proizvajanje karbida, apnovega dušika (azo-tovega apna) in drugih produktov na elektrokemični način z vsemi pomožnimi obrati
brez lomljenja kamena............................VIII.
Znak za večjo nevarnost: Uporaba električnega toka visoke napetosti pri instalacijskih delih, večji obseg del s stroji za obdelovanje lesa, uporaba odprtih peči, izpraznje-vanje električnih peči brez elektrod.
Znak za manjšo nevarnost: proizvajanje azotovega apna (cianamida) na Polzeniusov način.
144.	Proizvajanje kristalne in jedke sode, amoniaka, klorovega apna in ostalih produktov,
ki so s temi v zvezi..............................VII.
145.	Proizvajanje kleja, mizarskega kleja, želatine, predelovanje kosti, proizvajanje spo-
dija	,	.	. . IX.
146.	Proizvajanje farmacevtskega, kosmetičnega,
parfimerijskega blaga in eterskih olj, proizvajanje serumov.............................. VI,
147.	Kemični in fizikalni laboratoriji kot samostojni obrati...................................... V.
B.	Izdelovanje barv.
148.	Izdelovanje zemeljskih, kemičnih In mine-
ralnih barv (svinčenih in cinkovih barv, ultramarina itd.) in krede...................... v.
Znak za manjšo nevarnost: delo brez motorjev.
149.	Izdelovanje	katranovih barv . . .	.	. .VII!.
150.	Izdelovanje	lakov in firnežev, barv za	laki-
ranje in oljnatih barv ter zamazka (kita)
brez proizvajanja olja.............................VIL
151.	Izdelovanje barv za lakiranje, oljnatih in
tiskarskih barv brez proizvajanja lakov in firnežev ...................................... IV>
152.	Izdelovanje	voščila ža čevlje................. v.
Znak za večjo nevarnost: izdelovanje škatel.
153.	Izdelovanje	svinčnikov, črnil,	krede,	rdeCe-
ga (pečatnega) voska, lepiva in podobnega pisalnega pribora s s	s s s , , , , VI.
NAZIV OBRATA
razred
Nevarnostni
Številka
postavke
C. Predelovanje katrana in smole.
154. Izdelovanje asfalta, bitumenov in asfaltnega
mastika (razen asfaltiranja).....................VIII.
Znak za manjšo nevarnost: delo brez motorjev.
165. Destilacija drv, pridobivanje oglja, lesnega kisa in lesnega katrana, umetne svile in stranskih proizvodov......................................IX.
156.	Izdelovanje tanina in drugih ekstraktov, za
luženje............................................IX.
Znak za večjo nevarnost: večja uporaba strojev za obdelovanje lesa.
157.	Tvornice za katranove proizvode, karbolove
kisline, naftalina, karbolinea, strešne lepenke (papirnate), rafiniranega	katrana itd. . IX.
D. Razstreliva in vžigalice.
158.	Proizvajanje razstreliv z vsemi stranskimi
obrati, z izdelovanjem nabojev, krogel in vžigalnih vrvic...................................VII.
159.	Izdelovanje črnega strelnega in raznesilnega
smodnika tudi v zvezi s predelovanjem smodnika........................................... X.
160.	Izdelovanje nitroceluloznih fabrikatov (celu-
loida, kolodija, nitrocelulozne svile) tudi v zvezi s predelavo..................................XI.
161.	Izdelovanje in uporabljanje umetnih ognje-
metnih predmetov (pirotehnika) skupno z izdelovanjem nabojev..............................XIV.
162.	Izdelovanje vžigalic skupno s proizvajanjem
klinčkov za vžigalice in drugimi stranskimi obrati...........................................VIII.
E. Olje in maščobe.
163.	Predelovanje nafte v petrolej, bencin, para-
finsko olje, asfalt, mineralno olje, parafin, maščobo za mazanje koles	itd................ IX.
164.	Predelovanje in sortiranje mineralnih olj,
pridobivanje olja za stroje, maščobe za avtomobile, kolomaza in sl. brez destilacijskih aparatov kot samostojen obrat...............VII.
Znak za manjšo nevarnost: delo brez motorjev.
165.	Proizvajanje mastil brez destilacije kot
samostojen obrat............................. V.
Znak za manjšo nevarnost: delo brez motorjev.
166.	Izdelovanje in rafiniranje rastlinskih (vege-
tabilnih) olj z motorjem, tudi v zvezi z izdelovanjem lakov, firnežev in barv	....	X.
167.	Izdelovanje rastlinskih (vegetabilnih) olj
brez motorjev (mlini, stiskanje).............IX.
168.	Topilnice za maščobe in loj, izdelovanje in
rafiniranje margarina in cerezina in umetne masti, izdelovanje stearina in glicerina z motorji ali s pomočjo parnih kotlov kot samostojni obrali..............................IX.
Znak za večjo nevarnost: če se uporabljajo aparati za izločanje ali destilacijo maščobne kisline in glicerina.
169.	Topilnice za maščobe in loj brez motorjev
ali parnih kotlov kot samostojni obrati	,	«	VI.
Številka
postavke
NAZIV OBRATA
Nevarnostni
razred
170. Izdelovanje sveč in mila s stranskimi produkti (glicerin itd.) in kosmetičnimi proizvodi v manjšem obsegu, z motorjem . .	VIL
171. Izdelovanje sveč in mila s stranskimi produkti, brez motorjev....................................... V.
172.	Voščarska in voščarsko-medičarska dela . . III.
Znak za večjo nevarnost: delo z motorjem.
IX. skupina.
Centrale za proizvajanje sile in za preskrbo z vodo.
173.	Proizvajanje plina za razsvetljavo in kur7
javo (plinarna) kakor tudi vodnega, aceti-lenskega in oljnega plina skupno z instalacijo ............................................VII.
Znak za manjšo nevarnost: proizvajanje brez instalacije.
174.	Električne centrale za razsvetljavo, pogon in
prenos sile skupno z instalacijami na električnem omrežju, radio-oddajne postaje . .	X.
Znak za manjšo nevarnost: uporabljanje toka do 250 voltov, če ni instalacije.
Znak za večjo nevarnost: uporabljanje toka preko 10.000 voltov, večji obseg instalacijskih del.
175.	Oddajanje električne energije (brez lastnega
proizvajanja električne energije) ....	VII.
Znak za nevarnost: glej postavko 174.
176.	Vodovodna dela skupno z instaliranjem, iz-
vzemši kopanje vodovodnih kanalov in. polaganje cevi....................................... IV.
Znak za manjšo ali večjo nevarnost: manjši ali večji obseg instalacijskih del.
X. skupina.
Tekstilna industrija.
177.	Kupovanje, sortiranje in parjenje svilenih
bub kot samostojen obrat...........................III.
178.	Svilama (odvijanje bub in proizvajanje svilene preje z motorji).....................................III.
179.	Predilnice in tkalnice za svilo in baržun, za
tkanine in sukanec z apretiranjem ....	II.
Znak za večjo nevarnost: delo z motorji.
180.	Varjenje in predenje konjske žime ....	IX.
181.	Tkalnice in pletilnice za konjsko žimo (sita rji) .................................................. IV.
182.	Sortiranje in pripravljanje krp, dlake, krzna,	,
tudi v zvezi z zbiranjem............................ V.
183. Vlačilnice za volno	,	.	XIV.
184.	Proizvajanje vate	XI.
185.	Predilnice za bombaž................................VI.
186.	Proizvajanje sukanca in preje za pletenje
brez predenja...................................... IV.
187.	Tkalnice: za platno in blago iz bombaža, z
motorjem brez predenja.............................. V.
, Znak za večjo nevarnost: apretiranje, tiskanje.
188. Izdelovanje platna iz lanu in bombaža, predenje, tkanje, apretiranje.
A. V območju okrožnih uradov: Beograd in
Niš	 VIII.
Številka
postavke
NAZIV OBRATA
Nevarnostni
razred
189.
190.
191.
192.
193.
194.
B.	V območju okrožnih uradov: vseh ostalih Znak za večjo nevarnost: odprti (nepokriti) stroji za trganje bombaža in volne. Izdelovanje kocev in pogrinjal, volnenih odej, izdelovanje in predelovanje klobuče-
vine
VI.
VI.
Tvornice za sukno (predilnice, tkalnice in apretiranje) ............	IX.
Tvornice za preproge z motorji kot samostojni obrati............................. >	<	IV.
Izdelovanje preprog brez motorja	,	,	,	,	II.
Tkalci brez motorjev..................s	»	,	II.
Obrati za pripravljanje lanu in konoplje (namakanje, lomljenje, trenje, sukanje, sekanje in drugo apretiranje lanu in konopelj, izdelovanje povesem in konopnine).....................XI.
Znak za večjo nevarnost: uporabljanje odprtih strojev za lomljenje in sekanje, ki nimajo varnostnih valjarjev in varnostnih lijakov.
195. Predilnice za prejo iz konoplje, lanu in hodnika s pripravljanjem lanu in konoplje in izdelovanjem vrvarskega	blaga................XI.
196. Izdelovanje vrvarskega blaga (vrvi, mrež, vreč) z motorjem kot samostojen obrat . . X.
197. Vrvarji, izdelovanje vrvarskega blaga, brez motorja  .........................................IV.
198. Izdelovanje posteljnih predmetov (posteljnega blaga, blazin in prešitih odej, žimnic), izdelovalci prešitih odej................................IV.
Znak za večjo nevarnost: delo z motorji.
199. Zavodi za pripravljanje tkanin in preje z motorji, apretiranje, beljenje, barvanje, tiskanje, čiščenje in sl. kot samostojen obrat	VI.
200	Zavodi za pripravljanje tkanine, brez motorjev ..................................... ? •	•	IH’
201	Izdelovanje pletenega in klekljanega blaga z
motorjem brez predenja, tudi v zvezi z izdelovanjem vezenin in pozamentnega blaga	III.
202	Izdelovanje pletenega in klekljanega blaga,
brez motorjev.................................... II.
203.	Izdelovanje vezenin in čipk, umetnih, pisanih in belih, z motorjem................................III.
204.	Izdelovanje pozamentnega blaga z motorji, (trakov, pramenov, pasov, okraskov, obšivov
in gumbov iz sukanca)............................ II.
205.	Izdelovanje vezenin, čipk in pozamentnega
blaga, brez motorjev............................. II.
206.	Izdelovanje umetnega cvetja in listja ...	II.
Znak za večjo nevarnost: delo z motorji.
XI.	skupina.
Industrija papirja.
A.	Proizvajanje papirja in kartona.
207.	Tvornice za karton (lepenko, lesovino, lesne
izdelke) iz lesa, papirnih odpadkov, krp ali slame............................................. X.
Znak za večjo nevarnost: odprti brusi, uporabljanje strojev ža rezanje lesa.
ptuvt	naziv	obrata n~’
208. Tvornice za celulozo (vštevši brusilnice lesa)
kot samostojen obrat.................  ,	X.
Znaik za večjo nevarnost: odprti brusi.
209.	Tvornice za papir in lepenko z vsemi po-
možnimi obrati, kakor sortiranje krp in slično ..............	IX.
Znak za večjo nevarnost: če je brusilnica in proizvajanje celuloze.
210.	Tvornice za stisnjen papir (papirščino s primesmi in temu sorodnih proizvodov), ksl-
lolit itd. .............	VII.
B.	Predelovanje papirja.
211. Predelovanje papirja v tapete, v pisani, preparirani, gladki, voščeni, pergamentni in fotografski papir  ...............................VII.
212. Konfekcija cigaretnega papirja in stročnic za cigarete .......................................  V.
213.	Konfekcija papirja (izdelovanje kuvert, papirnatih vreč in tulcev), z motorji ....	V.
214.	Izdelovanje kartonažnega blaga z motorji in
v zvezi s konfekcijo	papirja....................IX.
Znak za večjo, odnosno manjšo nevarnost: večje, odnosno manjše uporabljanje strojev za stiskanje, sekanje (stance) in rezanje.
215.	Konfekcija papirja in kartonažnega blaga,
' brez motorjev . . .........	III.
XII.	skupina.
Industrija kože in gume.
A.	Proizvajanje kože.
216.	Obdelovanje kože z motorji z vsemi pomož-
nimi obrati vštevši drobljenje drevesne skorje ter proizvajanje jermenja za pogon strojev	VIII.
Znak za nevarnost: nepovoljne zaščitne naprave pri strojih za lomljenje skorje in pri ostrih valjarjih.
lrharske delavnice jn luženje (strojenje) kože, brez motorjev...........................VI.
Drobljenje in mlini za drevesno skorjo kot
samostojen obrat  .........................XI.
Znak za večjo nevarnost: če se uporabljajo odprti stroji za drobljenje.
B.	Proizvajanje blaga iz gume in njenih surogatov.
219.	Proizvajanje blaga iz gume, kavčuka, guta-
perhe, impregniranega gumijastega platna, umetne kože, linoleja, azbesta itd. z motorjem Jbrez tkanja...............................VII.
Znak za večjo nevarnost: predelovanje sirove gume.
220.	Proizvajanje blaga iz gume in slično, brez
motorjev.......................................III.
221.	Popravljanje in vulkaniziranje izdelkov iz
gume, kavčuka, gutaperhe itd...............VI.
222.	Proizvajanje tkanine iz gume, elastičnih tkanin, gumijevih pasov in trakov s tkanjem
brez predelave gume .  ....................IV.
217.
218.
Številka
postavke
NAZIV OBRATA
Nevarnostni
razred
223.
224.
225.
226.
227.
228.
229.
230. A.
230. B 230. C.
231.
282.
233.
m
235.
236.
XIII. skupina.
Predelovanje kože in njenih surogatov.
Izdelovanje čevljev z motorji, čevljarji z motorji ........................................... VIII.
Znak za manjšo nevarnost: če se ne uporabljajo stroji za sekanje (stance).
Čevljarji brez motorjev, izdelovalci opank,
izdelovalci copat, krpači..........................III.
Znak za večjo nevarnost: uporabljanje električnih motorjev za pogon šivalnega stroja, luženje kož za opanke.
Proizvajanje jermenskega in sedlarskega blaga z motorji, barvanje in lakiranje usnja V. Jermenarji in sedlarji brez motorjev, barvanje in lakiranje usnja.............................III.
Izdelovanje torbarskega in usnjenega galanterijskega blaga z motorji iz usnja, usnjatih
imitacij in tekstilnih tvarin......................III.
' Znak za večjo nevarnost: obdelovanje lesa s stroji.
Torbarji brez motorjev..............................II.
Tapetniki in dekoraterji kot samostojna obrati	IV,
XIV. skupina.
Gozdno-planinska industrija.
Gozdni posli, sečnja (podiranje dreves), napravljanje (goriva, dog, pragov in sl., žganje oglja) in zlaganje drv z odvažanjem.
V območju okrožnih uradov: Beograd, Ljubljana, Mostar, Niš, Sarajevo, Skoplje, Travnik, Tuzla, Varaždin, Zagreb, Zemun . .
. V območju okrožnih uradov: Banja Luka,
Brod, Karlovac, Osijek, Split, Sušak ....
V območju okrožnih uradov: BelovaT, Novi Sad, Sombor, Subotica, Veliki Bečkerek,
Vršac .................................XI.
Znak za manjšo nevarnost: če se ne podirajo drevesa, ampak se samo predelujejo posekana debla.
Žagarski obrati z vsemi deli na kraju obrata v zvezi s stranskimi obrati lesne industrije ....i.,......*1 XII
Znak za večjo nevarnost: večje število cir-kulark.
Znak za manjšo nevarnost: izdelovanje parketov, deščic za furnir, zabojčkov.
Žage za deske s krožnimi žagami skupno s
sečnjo lesa in prevozom................XIV
Znak za manjšo nevarnost: sečnja lesa.
Žage za deske brez krožnih žag skupno s sečnjo lesa in prevozom
Znak za večjo nevarnost: sečnja lesa.
Žage za deske s krožnimi žagami skupno z
mlinom . , , .  .....................
Žage za deske brez krožnih žag skupno z mlinom ...i..*?..!««. Tesarji brez motorjev, tesarsko delo na skladišču in na gradnjah, izdelovanje dog, pra-
XIII.
XII.
XI.
xm.
•XI.
postavke	NAZIV	OBRATA	razred*'11
gov, koritov in podobnih grobih lesnih predmetov kot samostojen obrat.......................XII.
237.
238.
239.
240.
241.
242.
243.
244.
245.
246.
247.
248.
249.
250.
251.
252.
253.
254.
255.
256.
257.
Impregniranje lesa kot samostojen obrat . X. Žganje lesnega oglja skupno s sečnjo vej brez podiranja dreves kot samostojen obrat . IX. Žaganje drv s krožnimi žagami skupno s cepljenjem drv za kurivo kot samostojen obrat, cepljenje drv z motorjem kot samostojen obrat  .......................................XIV.
Znak za večjo nevarnost: cepljenje drv z motorjem.
Žaganje drv s tračnimi žagami skupno z ročnim cepljenjem drv kot samostojen obrat XI. Žaganje in cepljenje drv za kurjavo z roko
kot samostojni obrati..............................XI.
Proizvajanje lesne volne kot samostojen obrat  ...........................................XII.
XV. skupina.
Industrija za predelovanje lesa in rezbarstvo.
A. Predelovanje lesa.
Izdelovanje čebrov in čebrskih dog z motorji ............... XI,
Znak za manjšo nevarnost: če se doge ne izdelujejo z motorjem.
Izdelovalci čebrov, brez motorjev .... VI. Izdelovanje parketov kot samostojen obrat . XI. Tvornice za roloje in lesene oknice (žaluzije) X. Izdelovanje čepov za čebre, s krožnimi žagami ............................ XII.
Izdelovanje čepov za čebre, z motorji brez
krožnih žag..............................VIII.
Tvornice za palice in držaje dežnikov, z motorjem in s krožnimi žagami  ...........VIII.
Tvornice za palice in držaje dežnikov z motorjem brez krožnih žag................... V.
Tvornice za kopita in podpetnike čevljev in podobnih predmetov, z motorjem .... X.
Struženje lesa z motorjem, izdelovanje drobnega in galanterijskega lesenega blaga, igračk, deščic za ščetke, pripremljanje stru-garskega lesa, rezbarske delavnice in slično XI. Struženje lesa brez motorja, izdelovanje drobnega in galanterijskega lesenega blaga, igračk, palic in podobnih predmetov . . . IV. Izdelovanje lesenih klinčkov (zobotrebcev), z motorjem ............ XI.
Kolarska dela in izdelovanje voznih sestavnih delov  ................................ X.
Znak za manjšo nevarnost: če ni krožnih žag in strojev za skobljanje.
Kolarji brez motorja	VL
Mizarska dela z motorji za zgradbe in pohištvo, za modele in sl. z vsemi pripadajočimi obrati, v katerih so popolnoma ločeni prostori za strojno in za ročno delo........... X.
Znak za večjo ali manjšo nevarnost: večji ali manjši obseg strojnega dela.
NAZIV OBRATA
Nevarnostni
razred
XII.
Predelovanje kosti, celuloida in sl.
263.
264.
265.
266.
267.
268. 269.
270
271.
272.
273.
274.
VII.
Številka postavke
258. Mizarska dela z motorji za zgradbe in pohištvo, za modele in sl. z vsemi pripadajočimi obrati, v katerih niso popolnoma ločeni prostori za ročno in za strojno delo..................
Znak za večjo ali manjšo nevarnost: večji ali manjši obseg strojnega dela.
Mizarska dela brez motorjev.................
Znak za večjo nevarnost: delo na gradnjah. Izdelovanje predmetov iz plutovine, rezanje plutovine......................................III.
B. Izdelovanje ščetk in pletenega blaga.
Izdelovanje ščetk iz kovin z motorji skupno
s predelovanjem lesa........................
Jerbasarska in pletarska dela, pletenje blaga iz lesa, slame, rogoza in sličnega blaga. Ščetarska dela brez motorja.................
251'
260.
261.
262.
VII.
II
rogov,
Izdelovanje glavnikov in drugega blaga iz celuloida in v zvezi z izdelovanjem predmetov iz rogov in kosti . . .•........................IX.
Znak za večjo nevarnost: delo z motorji. Izdelovanje blaga iz rogov, kosti, galatita,
jantarja, in slična dela z motorji............ V.
Izdelovanje blaga iz rogov, kosti	in	slično
brez motorjev	,	,	,	,	II.
XVI. skupina Industrija hrane in pijače.
A. Hrana in jestvine.
Mlini (navadni in umetni, luščilnice ječmena
in riža, mlini na debelo mlenje)..............XI.
Znak za večjo nevarnost: mlini, ki nimajo priprave za avtomatsko polnjenje.
Znak za manjšo nevarnost: luščilnice riža.
Mlini na veter....................................  IX.
Mlini na ladjah.............................. .	XI.
Pekarne in izdelovanje biskvitov, keksov in
sl. z motorjem...............................VJI.
Znak za manjšo, odnosno večjo nevarnost: manjša ali večja intenzivnost dela pri strojih za rezanje, gnetenje in valjanje testa. Izdelovanje testenin (makaronov in sličnega
blaga iz testa) z motorjem.....................XI.
Pekarne in izdelovanje biskvitov ter testenin brez motorja in v zvezi s slaščičarno .	.	IV.
Slaščičarne, napravljenje kolačev, alve in boze, kuhanje marmelade in drugega sadja	IV.
Znak za večjo nevarnost: delo z motorjem, ulična prodaja sladoleda in slično.
Tvomice za sladkor . .  ............................ X.
Znak za manjšo nevarnost: izdelovanje sirovega sladkorja brez rafinerije.
Proizvajanje škroba, deketrina in sage	v
zvezi s proizvajanjem grozdnega sladkorja
in sirupov.........................................  X.
Izdelovanje čokolade, kakava, kanditov in sladkornega blaga, , , , , , , • . ,	,	KV,
Številka
postavke
NAZIV OBRATA
Nevarnostni
razred
Znak za večjo nevarnost: pridobivanje grozdnega sladkorja in sirupa.
276. Dela za sušenje in etivažo sliv in drugega sadja v zvezi s sušenjem sadja, s stiskanjem sadja, s kuhanjem marmelade in v manjšem obsegu s kuhanjem žganja; dela z motorji . VIII.
Znak za večjo nevarnost: obiranje sliv in sadja v proizvajalne namene.
277.	Sušenje in etivaža sliv brez motorja	(iz-	*
vzemši obiranje sliv).........................III.
278. Izdelovanje kavnih nadomestkov, kave iz divje salate, cikorije, fig in podobno .	.	.	VI.
Znak za manjšo nevarnost: delo brez motorjev.
279. Mlini začimbe, papriko, sol in podobno,
če niso v zvezi s trgovino.....................IX.
280.	Izdelovanje ribjih in mesnih konzerv .	.	.	VI.
Znak za večjo nevarnost: lasten ribolov.
Znak za manjšo nevarnost: če se ne izdelujejo škatle.
281.	Izdelovanje rastlinskih konzerv v zvezi z
mesnimi ......................................VII.
Znali za manjšo nevarnost: brez izdelovanja škatel.
282.	Predelovanje mesa z motorjem, s klavnico,
izdelovanje klobas, salam in mesnih proizvodov skupno z gojenjem živine za klanje	.	.	h.
283.	Predelovanje mesa z motorjem brez klavnice ............... X.
284.	Mesarji in klobasarji brez uporabljanja motorjev ..............................................VII.
Znak za manjšo nevarnost: brez lastnega prevažanja.
285.	Čiščenje črev	IV.
286.	Predelovanje mleka, izdelovanje sira in
masla brez gojenja rogate živine . , .	.	,	VI.
B. Pijače.
287.	Kuhanje žganja kot samostojen obrat .	.	.	VIII.
288.	Izdelovanje likerjev, sokov, esenc in drugih
spirituoz razen proizvajanja špirita .	.	.	VI.
Znak za večjo nevarnost: dela z motorji in uporaba kotlov z večjim pritiskom.
289.	Pivovarne in tvomice za slad z vsemi pomožnimi obrati................................IX.
290.	Izdelovanje špirita v zvezi z izdelovanjem žganja, stisnjenega kvasa in drugih stranskih proizvodov, rafinerija špirita .... VIII.
Znak za večjo nevarnost: izdelovanje kvasa kot glavni proizvod ogljikove kisline, proizvajanje kvasa in špirita iz žita in krompirja.
Znak za manjšo nevarnost: kuhanje žganja in likerjev.
291.	Mineralne in termalne	vode, polnjenje steklenic in razpošiljanje	........	Vi.
Znak za manjšo nevarnost: brez lastnega prevoza.
292.	Proizvajanje sodavice,	brezalkoholnih pijač
(šabeza, sinalka in sl.) ter umetnih mineralnih vod * ■ a ■ i	« iii«i*i	i
Številka
postavke
NAZIV OBRATA
Nevarnostni
razred
293.
^294.
295.
296.
297.
298.
299.
300.
301.
302.
303.
304.
305.
30G.
307.
308.
309.
310.
Znak za manjšo nevarnost: brez lastnega prevoza in če se poleg izdelovanja sodavice in umetne mineralne vode napravlja in polni mineralna voda.
Pridobivanje kisa in ocetne kisline iz vina
ali špirita kot samostojen obrat................
Znak za večjo nevarnost: delo z motorjem, pridobivanje kisa iz kemikalij. Izdelovanje in pridobivanje ledu kot samostojen obrat, hladilnice........................
Znak za večjo nevarnost: pridobivanje naravnega ledu, prevažanje v večjih količinah.
XVII. skupina. Industrija tobaka.
Tobačne tvornice z vsemi pomožnimi deli . Monopolska skladišča (tobaka, soli in dr.) ter kupovanje tobaka, kakor tudi skladišča predelanega tobaka skupno s trgovino , .
XVIII. skupina. Gostilne, kavarne in krčme.
Hoteli, krčme in prenočevalnice tudi v zvezi s kavarno in restavracijo....................
Znak za večjo nevarnost: uporaba motorne sile, dvigala in lasten prevoz.
Gostilne,' mehane, kavarne (dajanje jedil
in pijače brez prenočišča)......................
Kavarne (dajanje kave, čaja in drugih pijač) Izkuhi, kuhinje, menze (dajanje jedil brez
pijače)..............................
Gostilne skupno z mesarijo......................
Znak za večjo nevarnost: lasten prevoz.
XIX. skupina. Oblačilna industrija in čiščenje.
Izdelovanje perila, korzetov ovratnic in podobno z motorji............................
Izdelovanje perila brez motorjev .... Konfekcija oblek, krojači (abadžije, terzije) Znak za večjo nevarnost: uporaba motorjev.
Izdelovanje in popravljanje solčnikov in dežnikov brez izdelovanja palic, tudi v zvezi
s trgovino...................................  ■
Znak za večjo nevarnost: uporaba motorne sile.
Tvornice za klobuke, izdelovanje modelov za klobuke in fese z motorji, z apretiranjem in barvanjem ter vsemi pripadajočimi obrati Delavnice za klobuke z motorjem, pripravljanje apretur, barvanje klobukov, fesov in slamnikov brez izdelovanja modelov, tudi v
zvezi s trgovino . . ■  ........................
Delavnice za klobuke ter slamnike brez motorja s trgovino ,  ...................  ,	.	.
Konfekcija čepic	.
Znak za večjo nevarnost: delo z motorjem. Modis Linje, okraševanje ženskih klehnkog ,
VI.
XI.
III.
IV.
III.
II.
II.
V.
V.
II.
II.
IV.
IV.
III.
II.
IL
U.
Številka
postavke
NAZIV OBRATA
Nevarnostni
razred
311.	Izdelovanje slamnikov	^	.	III,
Znak za večjo nevarnost:	če se uporablja
hidravlična stiskalnica.
Znak za manjšo nevarnost: delo brez motorjev.
312.	Izdejovanje rokavic.......................... II.
Znak za manjšo nevarnost: delo brez motorjev.
313.	Krznarji (čurčije), shranjevanje in	barvanje
krzna, prepariranje ptic in	živali	. . . .	III.
314. Kemično čiščenje in barvanje perila in obleke.............................................VII.
Znak za manjšo nevarnost: delo brez motorjev.
315.	Pralnice (snaženje perila) z motorno	silo	VIII.
Znak za večjo nevarnost:: uporaba centrifug in kalandrov na motorni pogon.
316.	Pralnice brez motorne sile....................VI.
Znak za večjo nevarnost: uporaba stroja za likanje in kalandrov (strojev za glajenje).
317.	Zavodi za snaženje stanovanj in pohištva od
prahu, za čuvanje preprog in pohištva, za izposojevanje predmetov , , s a s	, ,	III.
XX. skupina.
Gradnja železnic, cest in vodnih zgradb.
318.	Gradnja mostov kot samostojen obrat	brez
montaže železnih konstrukcij in brez dela s kesoni......................................XII.
319.	Gradnja mostov z montažo železnih konstrukcij ali s pomočjo kesonov.....................XIV.
320.	Gradnja in vzdrževanje železnic, vštevši
gradnjo predorov, izvzemši pridobivanje kamenja zunaj trase in dovoza............... XIII.
Znak za večjo nevarnost: zidanje umetnih gradb, posebno če se postavljajo zidovi iz neobsekanega kamena.
Znak za manjšo nevarnost: brez uporabe razstrelil, majhna globina presekov in majhna višina nasipov, prevoz izkopnine na samokolnicah, odnosno prenašanje z roko, popravila in vzdrževanje.
321.	Gradnja in popravljanje cest (ulic in nasipov) kot samostojen obrat........................... X.
Znak za manjšo nevarnost: popravila brez uporabe parnega valjarja.
322. Tlakarji.....................................  .	.	VIII.
323.	Asfaltarji tudi v zvezi z izdelovanjem ka-
menov za cestni tlak . . ( < ( • « « «	X.
324.	Vzdrževanje cest, cestarji . . . * , , ,	VII,
325.	Gradnja pristanišč (pristaniška dela) , , .	X,
326.	Vodne gradnje (izvzemši pridobivanje in do-
važanje kamenja) gradnje vodotokov (kanalov), gradnja naprav za vodno gospodarstvo, urejanje rek, potokov, hudournikov, gradnje za izkoriščanje vodnih sil, trebljenje strug (bagri)  	  .	VII*
Znak za manjšo nevarnost: če se uporabljajo stroji za trebljenje struge in vagončki, dela v mehkem terenu brez nevarnosti za-
Slltm
Številka
postavk«
NAZIV OBRATA
Nevarnostni
razred
Znak za večjo nevarnost: dela pri zapiranju dolin, dela s kesoni, trebljenje strug raz ladij.
327. Dela za izsuševanje zemljišč (drenaža) kot samostojen obrat.......................................... V.
328. Gradnja cestnih kanalov, vodovodnih kanalov, skupno s polaganjem	vodovodnih cevi	X.
Znak za večjo nevarnost: dela v veliki globini, nevarnost zasutja, razstreljevanje v večjem obsegu, lomljenje kamena, kakor v rudnikih, delo pod zemljo.
Znak za manjšo nevarnost: dela v manjši globini, če se izkopani material ne odvaža v vagončkih.
329. Planiranje zemlje in dela nad zemljo vobče
kot samostojen obrat............................... X.
Znak za večjo nevarnost: razstreljevanje, uporabljanje' vagončkov.
XXI. skupina.
Gradnje nad zemljo (visoke gradnje).
330. Gradbena podjetja za gradnjo nad zemljo, kakor so visoke gradnje, betonske visoke gradnje itd...............................................IX.
Znak za večjo nevarnost: gradnja tovarniških dimnikov, stolpov in dela pri rušenju.
331.	Zidarski in zidarsko-tesarski mojstri, gradnja pritličnih hiš v lastni režiji.....................VIII.
Znak za manjšo nevarnost: gradnja kmetskih hiš iz nežgane opeke in druge kmetske gradnje v lastni režiji.
Znak za večjo nevarnost: tesarsko delo.
332	Dela pri rušenju kot samostojen obrat . .	XIV.
333.	Vrtanje in kopanje vodnjakov in kapnic,
vodnjakarji kot samostojen obrat ....	XIV.
334.	Pokrivanje streh kot samostojen obrat . .	XIII.
Znak za manjšo nevarnost: če se krijejo nizke ali ravne strehe s ploščami iz katra-novih proizvodov.
335.	Izdelovanje poda iz desk (iz parketov) kot
samostojen obrat..................................VII.
336.	Popločevanje poda in oblaganje zidov z
umetnimi ploščicami, ploščami za tlakovanje, granita, betona in podobnega kot samostojen obrat....................................... V.
337.	Sobni slikarji in	ličarji........................VII.
Znak za manjšo nevarnost: če ni ličarskega dela.
338.	Slikarji napisov . .	. s « . . s	V.
339.	Civilni inženjerji in arhitekti, kulturni in-
ženjerji, geometri, tehniki za drenažo, ki ne izvršujejo gradenj v lastni režiji, geodetsko merjenje in hidrometrično posnemanje . .	VI.
340.	Vzdrževanje zgradb, oskrbovanje centralne
kurjave, dvigala in sl. kot samostojen obrat	V.
Znak za večjo nevarnost: oskrbovanje dvigal.
Znak za manjšo nevarnost: delo brez motorjev.
341.	Podjetja za snaženje oken, vrat itd. t , ,	XI.
Številka
postavke
Nevarnostni
razred
NAZIV OBRATA
XXII. skupina.
Gtafična industrija.
342. Tiskarne z motorji ter litografska dela z vsemi pripadajočimi obrati v zvezi s knjigo-veštvom................................................... V.
343. Tiskarne brez motorjev tudi v zvezi s knji-goveštvom............................................... II,
344. Izdelovanje fotografij, fototipija, fotokemi-grafični zavodi.......................................... II,
345. Risarji, slikarji, lepopisci in ostali grafični obrati................................................... II.
346. Izdelovanje klišejev, pečatov in tiskarskih plošč kot samostojen obrat, izrezovanje črk in izdelovanje slik v lesu, cinkografija ter izdelovanje tiskarskih plošč, razmnoževanje kamenopisov in slik, jeklorezov, bakrorezov
tudi z barvami, izdelovalci pečatov ....	IV,
347.	Knjigoveznice tudi v zvezi s konfekcijo papirja in kartonaže v manjšem obsegu . . .	IV.
Znak za večjo nevarnost: delo z motorjem.
XXIII. skupina.
Higiena.
348.	Zdravilišča, kopališča, sanatoriji, bolnišnice,
porodišnice, zavodi za utnobolne, anibulan-ce, instituti za zobno tehniko ter zdravniška služba vobče...................................... IV.
Znak za večjo nevarnost: uporaba rentgena.
349.	Kopalne naprave....................................VI.
350.	Brivci, zavodi za negovanje zdravja in snage, napravljanje umetnih las............................. II.
Znak za večjo nevarnost: uporaba motorjev.
XXIV. skupina.
Občinski obrati.
351.	Občinska služba,vsi občinski obrati (izvzem-ši občinska podjetja kakor elektrarne, plinarne, vodovod, tramvaj, pogrebna podjetja
itd.)...............................................V.
Ce je občinska služba deljena na razne administrativno ločene grane, tedaj se te grane razvrščajo v postavke 352. — 361.
352.	Občinska uprava, pisarniško osebje in slu-
žitelji z dostavljanjem, bobnarji..................IV.
353.	Stražarji in čuvaji, nočni čuvaji, poljski čuvaji, gozdni in lovski čuvaji...........................VIII.
354.	Tržno nadzorstvo, merjenje in tehtanje blaga	IH.
355.	Javne klavnice in veterinarska služba . .	IV.
356.	Snaženje in vzdrževanje ulic........................IV.
357.	Urejevanje in vzdrževanje parkov in pokopališč .	.  ....................................iv.
358.	Odstranjevanje smeti, snaženje kanalov, rovov in stranišč. Konjederci	IX.
359. Dimnikarji	g	.	.	V.
360.	Ognjogasci  .......................................IX.
361.	Desinlekcija stanovanj, pohištva in obleke	IX.
Številka
postavke
NAZIV OBRATA
Nevarnostni
razred
362. Pogrebni zavodi, oprema in prevoz mrličev, kopanje grobov tudi v zvezi s trgovino pogrebnih potrebščin .  .................................  VI.
Znak za večjo nevarnost: večji obseg gro-bokopskih del.
XXV.	skupina.
Trgovina.
Trgovina z rogato živino in konji ....	IX.
Trgovina z drobnico (svinjami, kozami itd.)	V.
Izvoz perutnine v zvezi s trgovino živine .	VII.
Trgovina z zemeljskimi pridelki, z žitom, semenjem, ovsom, gnojem itd. z lastnim
prevozom........................................... V.
Trgovina z zemeljskimi pridelki brez prevoza ............................................ II.
Trgovina z rudarskimi in ostalimi sirovin-
skimi produkti.....................................IX.
Trgovina z gradbenim materialom (bruna, deske, zelezo, apno, opeka, kamen, pesek
itd.), dela z deskami in železom..................VII.
Prodajanje drv in oglja z motornim žaganjem in cepljenjem drv............................XI.
Znak za manjšo nevarnost: brez lastnega prevoza.
Prodajanje drv in oglja brez motornega žaganja in cepljenja drv..........................  IX.
Znak za manjšo nevarnost: brez lastnega prevoza.
Trgovina s steklom in porcelanom ter kuhinjskim, namiznim in jedilnim priborom (iz stekla, kamena, kovin itd.), steklorezci	Il.r
Znak za večjo nevarnost: večji obseg dela na gradnjah.
Trgovina z železom in proizvodi kovinske in
strojne industrije................................. V.
Znak za večjo nevarnost: opravek s težjimi predmeti.
Trgovina s proizvodi elektrotehnične in strojne industrije in zastopstva za instalacijo, montažo in delavnice brez izdelovanja .	VII.
Znak za večjo ali manjšo nevarnost: večji ali manjši obseg instalacij in delavnice.
Trgovine z majhnimi elektrotehničnimi predmeti, z majhnimi aparati, s stroji in instrumenti in potrebščinami strojne, elektrotehnične in radio industrije......................III.
Znak za večjo nevarnost: instalacija in delavnice za popravila v manjšem obsegu.
376. Trgovine z lovskimi in vojaškimi potrebščinami z razstrelilnimi snovmi in pirotehničnimi proizvodi, tudi v zvezi s popravljanjem	VI.
Znak za manjšo nevarnost: če se ne prodajajo razstrelilne snovi.
377. Trgovine z urami in plemenitimi kovinami, z dragimi kameni, koralami in z bižuterijo
y zvezi s popravljanjem ....... .	II.
Znak za večjo nevarnost; uporabljanje motorjev.
363.
364.
365.
366.
367.
368.
369.
370.
371.
372.
373.
374.
375.
Številka	Nevarnostni
postavke	NAZIV	0BRATA	,	razred
378.	Trgovine s pohištvom in večjimi glasbenimi
instrumenti, hišno opravo, s potrebščinami za notranjo dekoracijo ter s pogrebnimi potrebščinami, kakor tudi popravljanje v manjšem obsegu.................................. V.
379.	Trgovine z usnjem ter prodajanje črevljev,
prodajanje izdelkov iz kože in gume ter črevljarskih, sedlarskih in torbarskih potrebščin, prodajanje črevljarskega, sedlarskega in torbarskega blaga in popravljanje	III,
380. Trgovine z manufakturnim blagom in konfekcije oblek in perila na debelo in drobno, prodajanje prediva, platna, tkanin, čepic, klobukov, fesov in slično.............................IV.
381.	Trgovina z manufakturnim blagom na drobno brez razvažanja  .................................III.
382.	Trgovina z galanterijskim, nirnberškim in
ostalim drobnim blagom, z majhnimi glasbenimi instrumenti, bazarji...................... II.
383.	Knjižnice (z izposojevanjem) in trgovine s
papirjem, z drobnimi monopolskimi izdelki, prodajanje pisalnega, risalnega in knjigo-veškega pribora, artističnih proizvodov in sl.	IT.
384.	Trgovine z lekarnarskimi, drogerijskimi in
ostalimi kemičnimi proizvodi ......	VI.
Znak za večjo nevarnost: opravek z razstrelilno, jedko in strupeno snovjo v večji količini.
38h.	Trgovine z voskom, svečami, z milom, bar-
vami, parfumi, maščobnim blagom in kozmetičnimi proizvodi............................III.
386.	Trgovine z življenskimi potrebščinami, s ko-
lonialnim blagom na debelo in drobno in samo na debelo.............................  .	VI.
387. Trgovine z življenskimi potrebščinami in kolonialnim blagom na drobno z razvažanjem	V.
388. Trgovine z življenskimi potrebščinami in kolonialnim blagom na drobno brez razvažanja ................................................IV.
389.	Trgovine s pijačami na debelo z razvaža-
njem, zaloge vina, piva in sl. v zvezi s kletarstvom .......................................IX.
Znak za manjšo nevarnost: polnjenje steklenic, proizvajanje šampanjca brez razvažanja.
390.	Trgovina s pijačami, pivom, žganjem, likerji, sodavico, bozo in ledom ter sl. na drobno in brez razvažanja, izvzemši razvažanje ledu
in sodavice ............	II.
Znak za večjo nevarnost: razvažanje ledu in sodavice.
391.	Trgovina z mešanim blagom z razvažanjem,
tudi v zvezi z gostilno......................... V.
392.	Trgovina z mešanim blagom na drobno brez
razvažanja......................................IV.
393.	Premična trgovina, prodajanje in zbiranje
od hiše do hiše (z razvažanjem).................VIL
394.	Premična trgovina (prodajanje in zbiranjo
od hiše do hiše) brez razvažanja ....	III.
395.	Trgovski potniki, zastopstva s potniki kot
samostojni obrati g t t , , » » , » „	IV*
Številka	„	Nevarnostni
postavke	*AZIV 0BRATA	razred
396 Zastopstva, agenture, komisijska dela, informacijske in posredovalne pisarne brez lokala, skladišča ali delavnice..............................IU.
Zastopstva s skladiščem blaga, z delavnico ali z lokali se morajo uvrstiti kakor trgovine. odnosno delavnice/
XXVI.	skupina.
Denarni in zavarovalni zavodi ter samostojne pisarne.
397.	Denarni, kreditni in zavarovalni zavodi,	zastavljalnice  	  III.
Znak za večjo nevarnost: dvigala in uporabljanje motorne sile, večji obseg del zunaj pisarne.
398.	Osrednje pisarne industrijskih podjetij,	ki
niso v zvezi s proizvajanjem............... II.
399.	Osrednje pisarne trgovskih podjetij, ki niso
v zvezi s trgovino.............................	Ul.
XXVII.	skupina.
A. Gledališča.
400.	Gledališka podjetja................................VI.
401	Kinematograf....................................... V.
402.	Razpečevanje in snemanje filmov ....	V.
Znak za večjo nevarnost: večje skladišče filmov.
403.	Cirkusi, menažerije, podjetja za produkcije	IX.
404.	Godbene, kapele in pevski zbori kot samostojni poklici............................................IV.
B.	Svobodni poklici in razno.
405	Odvetniki, novinarji in svobodni poklici . .	IV.
406.	šole, zavodi za vzgajanje ter azili ....	II.
407	Cerkveni uslužbenci, cerkovniki................ IJI.
408.	Vsi ostali obrati, za katere ni določen nevarnostni odstotek, ako nimajo motorjev in
ako ne zaposlujejo več ko 5 nameščencev .	IV.
XXVIII. skupina. Hišna služinčad.
409.	Hišna služinčad, služkinje in sluge.za gospodinjstvo sft& saaas**S8s	IV.
313.
Naredba
o razlastitvi stavbišč.*
Je nekaj dobrovoljcev kolonistov in kolonistov z oo-čimi pogoji, ki so bili kolonizirani pred 10 leti, pa do danes niso dobili stavbišč, dasi so jih zahtevali. Vzrok temu je ali v nesistematičnem poslovanju mteni podrejenih agrarnih oblastev ali v pogrešili uporabi zakonskih predpisov, ki veljajo za to postopanje. Nesistematično poslovanje je največ v tem, da niso prvOstopna agrarna oblastva vedno zadosti upoštevala vseh agrarnih interesentov bodisi domačih bodisi kolonistov, niti v že ustanovljenih naseljih, niti podnebnih in zdravštvenh razmer teh naselij, niti ne novih naselij, ki naj se šele osnujejo, ampak so poslovala brez premišljenega načrta in po zahtevah poedinih agrarnih interesentov.
Pogrešilo pa so se uporabljali zakonski predpisi točke 2. § 3. zakona z dne 4. junija 1922. o izvedbi delne razlastitve veleposestev,** in sicer tako. da sb še prezrli agrarni odbori, sedaj poljedelski odbori, ki šo edini aktivno legitimirani za uvedbo postopanja za razlastitev stavbišč v korist agrarnih interesentov. Zakonodavčev namen je očitno ta, da naj bodo ti odbori, ki poznajo število in potrebe reflektantov za stavbišča, edini poklicani, zahtevati za vse te to postopanje. Če pa ne zadosle svoji dolžnosti ob pravem Času. jih morajo agrarna oblastva prisiliti, da zahtevajo pravočasno tako postopanje, najsi bi jim morala ob tem zagroziti z izmeno oseb v teh odborih.
Če pa je v tem že zaprosil poedini agrarni interesent ali njih večji del za uvedbo tega postopanja mimo poljedelskega odbora, je moralo prvostopno oblastvo, preden je vzelo te prošnje v pretres, vročiti to vlogo po pristojnem občinskem poglavarstvu poljedelskemu odboru do-tične občine ali sola, da se odbor izjavi. ali,us.va.ja te prošnje poedinih agrarnih interesentov za stavbišča ali ne, in če jih usvoji, ali je še kaj agrarnih interesentov, ki potrebujejo stavbišč, in ali zahteva istočasno razlastitve tuai zanje.
Ce pa poljedelski odbor teh poedinih prošenj ne usvoji, mora navesti razloge za to svoje stališče in podati obenem drug primeren predlog.
Pripominja se tudi, da niso poedina nižjestopna agrarna oblastva zadosti upoštevala Činjenice, da agrarni interesenti že dobivajo ali da dobe stavbno gradivo, da pa za te interesente niso dovršila razlastitvenega postopanja, ali če je postopanje morda že izvedeno, da dotič-nih interesentov niso uvedla v posest že razlaščenih stavbišč. Da se izognejo tej anomaliji, morajo postopati nižjestopna oblastva sporazumno z zvezami agrarnih zajed n ic, ta zveza pa mora doznačati gradivo za hiše samo' tistim agrarnim interesentom v širšem smislu, ki že imajo pravnomočno razlaščena stavbišča.
Nadalje uporabljajo banske uprave napačno poslednji odstavek člena 8. zgoraj pozvanega zakona, če izgubi pridobitelj stavbišča svojino razlaščenega stavbišča po izvršni odločbi prvostopnega oblastva, in banske uprave ob tem izdajo nove razlastitvene rešitve, kar nasprotuje predpisu tega odstavka. Banske uprave smejo izdajati
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
17.	junija 1981., št. 134/XLIII/302.
** »Uradni list« št. 60/9 iz 1. 1923.
nove rešitve samo, če izpremene prve razlastitvene odločbe in če dodele izpraznjeno stavbišče novemu prido-bitelju v last, ker so že razlaščena stavbišča prestala biti last veleposestnika, pa radi tega v tej smeri ni treba izdajati nove razlastitvene odločbe.
Na podstavi obrazloženega in po § 3. zakona z dne
4.	junija 1922. o izvedbi delne razlastitve veleposestev* odrejam:
Naj prvostopna agrarna oblastva takoj pozovejo pristojne poljedelske odbore, da vlože najkesneje do konca meseca junija tega leta prošnjo za razlastitev stavbišča za vse agrarne interesente poedinega sela ali poedine kolonije, ki so potrebni takega stavbišča, ki pa doslej te razlastitve niso zahtevali.
Če pa tako postopanje že teče, in to po iniciativi poedinih agrarnih interesentov brez soglasnosti pristojnega poljedelskega odbora, morajo prvostopna agrarna oblastva od njih to soglasnost izposlovati ali pa zahtevati, da podaj poljedelski odbor primerne predloge, in morajo potem nadalje po zakonu postopati.
Agrarna oblastva morajo dovršiti ta razlastitvena postopanja kar najhitreje in najkesneje do polovice meseca avgusta tega leta izdati prvostopne razlastitvene odločbe.
V Beogradu, dne 30. maja 1931.; št. 34.810/VI. a.
Minister za poljedelstvo: Dr. Šibenik s. r.
814.
Naredba
ministra za socialno politiko in nar. zdravje z dne 3. julija 1931., St. br. 31.355. o oprostitvi nameščencev društva Rdečega križa kralie-vine Jugoslavije od dolžnosti, zavarovati sc zoper bolezen.**
Na podstavi § 7. zakona o zavarovanju delavcev z dne 14. maja 1922. in sporazumno z gospodom ministrom za vojsko in mornarico
odrejam;
§ 1.
Uslužbenci društva Rdečega križa kraljevine Jugoslavije se opraščajo dolžnosti zavarovati se zoper bolezen, in to na podstavi uredbe o bolovanju in zdravljenju službenega osebja društva Rdečega križa kraljevine Jugoslavije, predpisane po glavnem odboru društva na seji z dne 25. II. 1931., št. 1.781.
§2.
Ta oprostitev velja za vse nameščence društva Rdečega križa kraljevine Jugoslavije, ki imajo stalno mesečno plačo in so zavezani služiti najmanj šest mesecev.
* Gl. »Uradni list< št. 60/9 iz 1. 1923.
** »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 10. julija 1931., št, 154/LI/337,-
Oboleli ali po nesrečnem slučaju poškodovani uslužbenec ima pri društvu pravico do brezplačne zdravniške pomoči, do zdravil in bolniškega zdravljenja. Do vsega tega imajo pravico ob bolezni tudi rodbinski člani društvenih uslužbencev, če sami nič ne pridobivajo in če niso pri drugi ustanovi zoper bolezen zavarovani, a žive z uslužbencem v skupnem gospodinjstvu. Med bolo-vanjem gre uslužbencu plača z vsemi prejemki za čas 26 tednov od dne, ko se 'je bolovanje pričelo.
Ostalo najemno delavsko osebje društva ostane še naprej zavezano zavarovanju po predpisih zakona o zavarovanju delavcev.*
§ 3.
Ta naredba stopi v moč z dnem razglasitve v »Službenih novinah«.
Minister za socialno politiko in narodno zdravje:
M. Kostrcnčič s. r.
315.
Na podstavi člena 1. zakona o prisegah in obljubah z dne 15. februarja 1929. predpisujem to-le
uredbo
o opravljanju prisege drž. uslužbencev v resortu ministrstva za gradbe.**
Člen 1.
Vsak državni uslužbenec v resortu ministrstva za gradbe mora opraviti to-le prisego:
»Jaz, N. N., prisegam na vsegamogočnega Boga, da bom kralju in domovini zvest, da bom vršil svojo dolžnost po zakonih in zakonskih naredbah vestno, marljivo in nepristransko in imel pri tem edino obče javne interese na umu ter se izogibal vsemu, kar bi bilo meni poverjeni službi v škodo. Tako mi Bog pomagaj.«
Člen 2.
Prisego opravljajo:
a) pomočnik ministra pred ministrom;
b) načelniki oddelkov v ministrstvu pred pomočnikom;
c) vsi ostali uslužbenci v ministrstvu pred načelnikom oddelka, v katerem službujejo;
č) načelniki tehničnih oddelkov banskih uprav pred banom, vsi ostali tehnični uslužbenci v tehničnem oddelku pred načelnikom tehničnega oddelka;
d) šefi tehničnih oddelkov pred sreskim načelnikom, vsi ostali tehnični uslužbenci v tehničnih oddelkih pred šefom tehničnega odelka.
” * »Uradni list« št. 169/62 iz 1. 1922.
** »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 17, junija 1931., št, 134/XLI11/300,
Člen 3.
Prisego morajo opraviti vsi uslužbenci v resortu ministrstva za gradbe, raz^en kontraktualnili in honorarnih uslužbencev in dnevničarjev. Prisego opravi vsak uslužbenec posamez, ko stopi prvikrat v službo ali ko se vrne iz pokoja ali po ostavki v aktivno službo.
Clen 4.
O opravljeni prisegi se sestavi zapisnik, ki ga podpiše uslužbenec, ki je opravil prisego, in ki ga overovi starešina, pred katerim se je opravila prisega. Obrazec za ta zapisnik se glasi tako-le:
Sestavljeno ................ 193..—
y (naziv naprave) .................
ZAPISNIK
o opravljanju prisege ........................ (priimek in
ime) ____________________________   (zvanje	in naprava, pri
kateri služi) ..................  (položajna	skupina) ------
Na poziv je imenovani danes pristopil in je opravil po predpisu člena 1. uredbe o opravljanju prisege državnih uslužbencev v resortu ministrstva za gradbe to-le prisego:
 __________________________     (besedilo	prisege iz
člena 1. te uredbe) -----------------------------------    «
(Podpis uslužbenčev) —......— --------------
(zvanje)  ..................................
Pred menoj:
(Podpis starešine) ................................
(okrogli uradni pečat.................. -...—
(zvanje) _________________ -................
Zapisnik o opravljeni prisegi se shrani v ministrstvu pri uslužbenskem listu v spisu uslužbenca, ki je opravil prisego.
Člen 5.
Ta uredba stopi v moč izza dne razglasitve v Službenih novinah«.
.V Beogradu, dne 13. junija 1931.; št. 22.250.
Minister za gradbe: dr. K. Kuinanudi s. r,
Tj | IIP	.l.U_lJ-
;£'.O.v
316.
Na podstavi člena 1. zakona o prisegah in obljubah z dne 15. februarja 1929. predpisujem to-le
uredbo
o besedilu prisege v resortu ministrstva pravde.*
Člen 1.
Za sodnike rednih sodišč in za šerijatske sodnike velja besedilo prisege, predpisano v § 7. zakona o sodnikih rednih sodišč z dne 8. januarja 1929.** (§§ 283. in 291. zakona o uradnikih), za državne tožilce pa besedilo prisege, predpisano v § 8. zakona o državnem tožilstvu z dne 21. marca 1929.***
Člen 2.
Ostale osebe, razen onih, navedenih v členu 1., morajo opraviti, ko stopajo prvikrat v državno službo ali ko se vračajo iz pokoja ali ostavke v aktivno službo (§ 68. zakona o uradnikih), pred neposrednim starešino to-le prisego:
»Jaz, N. N., prisegam na vsegamogočnega Boga, da bom vladajočemu kralju in domovini zvest; da bom vršil svojo dolžnost po zakonih in zakonskih naredbah vestno, marljivo in nepristransko, imel pri tem edino obče javne interese na umu in se izogibal vsemu, kar bi moglo meni poverjeni službi biti v škodo; da bom varoval svoj ugled in ugled svojih starešin; da bom varoval uradno tajnost in se vobče izogibal vsemu, kar bi moglo škoditi zaupanju v moj položaj.
Tako mi Bog pomagaj!«
člen 3.
O opravljeni prisegi je sestaviti zapisnik v dveh izvodih, ki ga podpiše uslužbenec, ki je opravil prisego, in ki ga overovi starešina, pred katerim se je prisega opravila, po tem-le obrazcu:
»Zapisnik, sestavljen dne (označba dneva, meseča in leta) pri (označba urada) o opravljanju prisege (označba priimka in imena in zvanja osebe, ki opravlja prisego).
Na poziv je imenovani danes pristopil in je opravil po predpisu § 7. zakona o sodnikih (ali: § 30. zakona o ureditvi šerijatskih sodišč in o šerijatskih sodnikih ali: člena 2. uredbe o besedilu prisege v resortu ministrstva pravde) to-le prisego: (označba besedila prisege)
(Podpis uslužbenca z označbo zvanja.)
Uradni starešina:
(Njegov podpis in zvanje.)
(Uradni pečat.)
Clen 4.
En izvod zapisnika se preda uslužbencu, ki je opravil prisego, drugi izvod se hrani v ministrstvu pravde pri uslužbenskem listu dotičnega uslužbenca.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
26.	junija 1931., št. 142/XLVII/314.
** Gl. »Uradni list« št. 16/5 iz 1. 1929.
♦** Gl. »Uradni list« it, 138/38 iz 1, 1929,
Člen 5.
Ta uredba stopi v veljavo in dobi obvezno moč izza dne, ko se razglasi v »Službenih novinah«.
V Beogradu, dne 20. junija 1931.; št. 73.450 U 556.
Minister pravde: Dimitrije V. Ljotič s. r.
317.
Na podstavi § 59. zakona o zatiranju nalezljivih bolezni in sporazumno z ministrom za promet M. S. br. 8112/31. ter v soglasnosti s predsednikom ministrskega sveta III. br. 39.077 z dne 4. julija 1931. predpisujem
Pravilnik
o prevažanju okuženih bolnikov po železnici.* § i.
S kugo, osepnicami, kolero ali pegavico okužene osebe se vobče ne smejo prevažati. Ce bi se pa pojavili pri potniku med vožnjo jasni ali sumljivi znaki katerekoli zgoraj navedenih bolezni, se mora potnik takoj osamiti in namestiti v posebnem oddelku. Vlakovodja mora prijaviti primer na prvi postaji, kjer vlak obstane, postajnemu načelniku, odnosno prometnemu uradniku, ki mora kar najhitreje obvestiti najbližnjo postajo v smeri vožnje, kjer je zdravnik in kjer je moči bolnika izolirati.
Vožnja takega bolnika v posebnem oddelku je dopustna samo do te postaje. Vlakovodja je dolžan predati na tej postaji postajnemu načelniku, odnosno prometnemu uradniku seznamek vseh oseb, ki so potovale z bolnikom do njegove osamitve v istem vagonu, in sicer s podatki, v kateri občini žive in kam potujejo.
Postajni načelnik, odnosno prometni uradnik, ki je prejel obvestilo, da prihaja okužen bolnik, mora o tem po najhitrejši poti obvestiti občeupravno oblastvo prve stopnje. Ko vlak dospe, preda prejeti seznamek sopotnikov starešini občega upravnega oblastva in postopa povsem po njegovih navodilih.
Starešina občega upravnega oblastva prve stopnje obvesti takoj občine stalnega bivališča bolnikovih sopotnikov, kakor tudi občeupravna oblastva prve stopnje onega kraja, kamor potujejo.
§ 2.
Osebe, ki so bolne za legarjem (trebušnim legarjem, paratifuzom), davico, grižo (disenterijo), škrlatinko, ošpicami, oslovskim kašljem ali vnetjem ušesnih žlez, rumeno mrzlico ali gobavostjo (lepro), se morajo prevažati samo v zaprtih posebnih oddelkih tretjega razreda s posebnim straniščem in morajo imeti spremljevalca.
§ 3.
Posebne oddelke je treba opremiti z nadpisii »Naročeno za prevoz bolnika«, stranišča pa, ki so določena za te bolnike, z nadpisom: »Zakuženo«.
V posebnih oddelkih smejo potovati z bolniki samo njih spremljevalci.
Pregled voznih listin bolnikovih, kakor tudi onih njegovih spremljevalcev se vrši na odhodni postaji, in sicer neposredno pred vstopom v vagon.
Osebe, ki bolujejo za katero boleznijo, navedeno v tem pravilniku, ali pri kateri obstoji sum. da so okužene s tako boleznijo, se ne smejo voditi ali nositj v postajne prostore (čakalnice, restavracije, vestibile itd.), temveč neposredno v posebni oddelek.
§ 4 -.
Če se ugotovi nalezljiva bolezen med prevozom, so morajo vsi oni potniki, ki so potovali skupaj z osebo, pri kateri je ugotovljena nalezljiva bolezen, ali pri katerih obstoji nevarnost, da so se mogli okužiti, držati na-redb sreskega zdravnika ali njegovega namestnika. Prav to velja tudi za vse one železniške uslužbence, za katerp je nevarnost, da so se mogli okužiti.
§ 5.
Vagon, v katerem so se prevažale osebe, ki so obolele za katero boleznijo, navedeno v §§ 1. in 2. tega pravilnika. ali za katere je nastal sum, da so obolele za tako boleznijo, se morajo takoj, ko te osebe izstopijo, zapreti in izločiti iz nadaljnjega prometa ter takoj po sanitetnih predpisih desinficirati.
Če se mora poslati vagon na drugo postajo zaradi desinfekcije, se mora plombirati in označiti z nadpisom: »Desinficirati po sanitetnih predpisih«.
§ 6.
Kadarkoli se pojavi pri potnikih nalezljiva bolezen ali sum o njej, se morajo železniški uslužbenci pokoravati naredbam pristojnega službenega zdravnika ali krajevnih policijskih oblastev, kolikor je to glede na vršenje službe mogoče, in jim morajo brez posebnega zahtevka dati vse podatke, ki so jim v ta namen potrebni.
§ 7.
Ta pravilnik stopi v moč z dnem razglasitve v »Službenih novinah«.
V Beogradu, dne 16. julija 1931.; S. br. 13.542.
Minister za socialno politiko in narodno zxlravje M. Kostrenčič s, r,
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z due
18.	julija 1931., žt. 161/LIII/356,
318.
Pojasnilo
k členu 9. pravilnika o priročnih lekarnah zdravnikov in živinozdravnikov.*
Gospod minister za socialno politiko in narodno zdravje je izdal z odločbo z dne 30. junija 1931,, S. br. 12.482, to-le
pojasnilo :
»Smisel člena 9. pravilnika o priročnih lekarnah zdravnikov in živinozdravnikov** in v zvezi § 7. pravilnika o prometu in kontroli narkotičnih drog in strupov*** in člena 13. pravil o lekarnarskih pristojbinah, je ta, da morajo zdravniki in živinozdravniki, lastniki priročnih lekarn, jemati njim potrebna zdravila in obvezilni material iz najbližje javne lekarne; samo če lekarnar iz kateregakoli razloga odkloni, da bi oddal zdravniku ali živinozdravniku zdravila in obvezilni material iz svoje lekarne, sme jemati zdravnik, odnosno živinozdravnik, razen opojnih drog, ostala zdravila in obvezilni material iz zavodov, tvornic in trgovin na debelo.
Odrejam, da se postopaj po tem pojasnilu in da se zdravniki in živinozdravniki, ki imajo priročne lekarne, pojasnila strogo drže.«
Iz pisarne sanitetnega oddelka ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje v Beogradu.
319.
Izmenjava not
o podaljšavi trgovinskega sporazuma z dvema zapisnikoma z dne 4. avgusta 1930. med kraljevino Jugoslavijo in kraljevino Rumunijo.t
Dne 22. junija 1931. se je izvršila izmenjava not med našim kraljevskim poslaništvom v Bukarešti in rumunskim kraljevskim ministrstvom za zunanje posle o podaljšavi do dne 1. januarja 1932. trgovinskega sporazuma z dvema zapisnikoma, sklenjenega in podpisanega v Bukarešti dne 4. avgusta 1930. med kraljevino Jugoslavijo in kraljevino Rumunijo.
Iz pisarno ministrstva za zunanje posle; pov. br.
12.G38.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 10. julija 1931., št. 154/LI/338.
** »Službeni list« št. 201/35 iz 1. 1931.
*** »Službeni list« št. 191/81 iz 1. 1930. t »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
1.	julija 1931., št. 146/XLVIII/319.
Trgovinski sporazum gl. »Službeni list« št, 152/25 iz I. 1930.
320.
Premestitev
obmejne veterinarske postaje iz Čakovca v Kotoribo.*
Minister za poljedelstvo je izdal to-le rešitev.
Na predlog generalne direkcije državnih železnic G. D. br. 9294 z dne 7. februarja 1931. in veterinarskega oddelka meni podrejenega ministrstva ter v soglasnosti z madjarskim ministrstvom za poljedelstvo v Budimpešti št. 25506-III z dne 29. aprila 1931.
rešuje m,
da se zaradi čim lažjega in čim hitrejšega mednarodnega prometa z živino državna obmejna veterinarska postaja v Čakovcu premesti v Kotoribo.
Postaja v Kotoribi prične poslovati takoj, ko nastopi obmejni veterinar iz Čakovca svojo službo v Kotoribi.
Iz pisarne ministrstva za poljedelstvo, veterinarskega oddelka; v Beogradu, dne 23. julija 1931.; št. 46634/1V.
Banove uredbe.
321.
III.	No. 10.967/1.
Razglas
o preizkušnji gozdnih čuvajev.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine objavlja na podlagi § 135. zakona o gozdih in čl. 12. pravilnika za opravljanje preizkušnje za gozdarsko-čuvajsko osebje (Službeni list z dne 6. novembra 1930. št. 216/35), da se bodo preizkušnje vršile koncem 1. 1931.
Pogoji za pripustitev k preizkušnji so tile:
1. kandidat mora biti podanik kraljevine Jugoslavije;
2. dovršiti je moral 21. leto in odslužiti rok pri vojakih;
3. biti mora duševno in telesno zdrav in sposoben za službo gozdnega čuvaja;
4. dovršiti je moral osnovno šolo;
5. moral je služiti najmanj 2 leti v gozdarski službi kot čuvaj (logar).
Svojeročno pisane in pravilno kolkovane prošnje je vložiti do 15. oktobra 1931. na kraljevsko bansko upravo v Ljubljani.
Prošnji je priložiti domovnico, rojstni list, dokazilo o odsluženem vojaškem roku, zdravniško izpričevalo, zadnje šolsko izpričevalo in dokazilo dvoletnega službovanja kot čuvaj (logar).
Kandidati bodo pismeno obveščeni ali so pripuščeni k preizkušnji in kje in kdaj se iste vrše.
Opozarja se, da se morajo javiti k preizkušnji vsi čuvaji, ki na dan 1. julija 1930., ko je stopil v veljavo novi zakon o gozdih, še niso imeli 2 leti službe, starejši
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
8, avgusta 1931., št, 179/LVIII/388,
uslužbenci pa le tedaj, ako službodajalec zahteva, da opravijo preizkušnjo.
Kdor je uspešno dovršil logarsko šolo (n. pr. prvi letnik državne nižje gozdarske šole v Mariboru ali drugod v kraljevini), je te preizkušnje oproščen.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 19. avgusta 1931.
322.
Izpremembe
v staležu banovinskega osebja na področju banske uprave Dravske banovine.
Z odlokom kraljevske banske uprave v Ljubljani z dne 29. julija 1931., 1. No. 7424/1, je bil postavljen dr. Puc Franc, sekundarni zdravnik bolnice za ženske bolezni v Ljubljani, za banovinskega zdravnika združene zdravstvene občine Dobrova s sedežem v Dobrovi z mesečno plačo Din 1550.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani z dne 6. avgusta 1931., I. No. 7196/1, je bil postavljen Pungartnik Avgust, uradniški pripravnik pri finančnem oddelku te banske uprave, za banovinskega pomožnega knjigovodjo v IX. položajni skupini z odgovarjajočimi prejemki.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani z dne 6. avgusta 1931., No. 7465/1, sta premeščena inž. Wenko Benedikt, banovinski višji kmetijski pristav v .VII. položajni skupini pri sres-
kem načelstvu v Murski Soboti, h kmetijskemu oddelku kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani in inž. Skubic Jožef, banovinski kmetijski pristav v VIII. položajni skupini od kmetijskega oddelka kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani, k sreskemu načelstvu v Mursko Soboto. Ob4a po službeni potrebi.
Z odlokom kraljevske banske uprave v Ljubljani z dne 13. avgusta 1931., I. No. 1920/4, je bil postavljen ing. Vrečko Karol, bivši suplent na srednji kmetijski šoli v Valjevu, za banovinskega uradniškega pripravnika pri banovinski mlekarski šoli v Škofji Loki.
*
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 29. julija 1931., I. No. 5005/1, je postavljena za banovinsko zvaničnico v III. položajni skupini pri kraljevski banski upravi Dravske banovine v Ljubljani Meze Fanči, banovinska dnevničarka istotam.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani z dne 29. julija 1931., I. No. 7501/1, je bila postavljena Toroš Mara, banovinska pogodbena uradnica pri tej banski upravi, za banovinsko zvaničnico v III. položajni skupini istotam.
#
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani z dne 29. julija 1931., I. No. 6539/1, je bil postavljen Golja Franc za banovinskega slu-žitelja-vršilca dolžnosti cestnega nadzornika pri sreskem cestnem odboru v Laškem.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani z dne 29. julija 1931., I. No. 5840/1, je bil postavljen KnificAlojz, banovinski dnevničar-služitelj te banske uprave, za banovinskega služitelja v II. položajni skupini na posedanjem službenem mestu.
Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine; njen predstavnik in odgovorni urednik: Pohar Robert v Ljubljani, Stiska in zalaga; Jiak&rna »Merku« M Ljubljani njen predstavnik; pUnar MildUek s Ljubljani,