Poštnina plačana v gotovini
MALI OGLASI
Mreže za ograje izdelujem iz nerjavečega materiala. Zaščitno barvanje ni potrebno. Višina mreže in velikost okenc po želji kupca. Obstojne tudi v obmorskih in industrijskih krajih. - Ing. Lojze Kocmur, Podgorje 29, 63230 Šentjur pri Celju.
Prodam odlično ohranjeno lovsko risa-nico Zastava, kal. 7 X 57, z montiranim strelnim daljnogledom. Puška na-streljena, možen preizkus. - Milan Zupanc, Šišenska 2, Ljubljana, tel. 53-167.
Prodam lovski karabin ZG 47, kal. 7 X 66, SE VOM HOFFE, malo rabljen, primeren za streljanje na večje daljave. Stane Jamnik, Na jami 11, 61000 Ljubljana.
Poceni prodam lovski puški petelinki, kal. 12-12 in kal. 16-16. Janko Otoničar, puškar, Preska 26, 61215 Medvode.
Ugodno prodam rusko bokarico 12--12 z vložkom 5,6 mm in risanico CZ (karabin) 8 X 57 JS. - Jože Kogovšek, Vrzdenec 56, 61354 Horjul.
Izgubila se je ali je bila odpeljana -dne 2. 5. 1973 - psička Biba, brak-jazbečarka, črne barve z rjavimi ožigi. Ce bi kdo kaj vedel o njej, prosim, da sporoči proti nagradi na naslov: Rudolf Ažbe, Za preval 4, 64223 Poljane nad Škofjo Loko.
Prodam: novo visoko razantno mavze-rico, kal. 6,5 X 57, z daljnogledom in municijo; odlično brezpetelinko Monte Carlo, kal. 16/16 X 70- Franc Mizori, Labodova 11, 61230 Domžale.
Prodam tri nove stroje za metanje umetnih golobov, novejša izdelava, možno električno sprožanje. Cena 1500 din. Štefan Kmetec, Grad 1, Slovenska Bistrica.
Prodam psico brak-jazbečarko, odličnih staršev in z odlično zasnovo, staro 2 leti. Cena po dogovoru. Franc Bartol, Vinice 12, 61317 Sodražica.
Prodam: nemškega kdl. ptičarja, starega 3 leta, s telesno oceno 4; brak-jazbečarja, starega 3 mesece, odličnih staršev; kdl. istrskega goniča, starega 4 leta. — Ivo Zavrl, Srednje Bitnje 8, 64000 Kranj.
Naprodaj imava:	nemške žimovce,
stare po 2 in pol meseca, nemške kratkodlake ptičarje, resaste istrijance, stare po 2 in pol meseca, kratkodlake istrijance, posavske goniče in 4 leta starega brak-jazbečarja z dobro telesno oceno.
Vsi mladiči so od staršev s prav dobro ali odlično telesno oceno in z odlično lovsko zasnovo. - Ančka in Ivan Udovič, Unec 115, 61381 Rakek.
Prodam šibrenico SUHL, kal. 12/12, za 2800 din. Telefon 310-814, Ljubljana.
Na zalogi imamo propagandne letake VARUJMO NARAVO 15X10 cm (primerni za šolsko mladino)
in plakate VARUJMO NARAVO 47 X 67 cm.
Cena 0,15 oz. 2 din za izvod.
Pošljemo po povzetju.
Na zalogi imamo tudi seme STRŽENASTEGA KRMNEGA OHROVTA,
idealne krmne rastline za vso divjad.
Pošljemo po povzetju skupaj z navodilom. Cena semenu 70 din za kg. Naročite lahko telefonično ali pismeno!
Lovska zveza Slovenije strokovni sekretariat
Kmetovalci!
Jerebica in fazan sta vaša pomočnika. 100 jerebic uniči dnevno okrog 300G0 škodljivih žuželk in pobere skoraj 3 kg plevelnih semen.
Sodelujte z lovci pri zaščiti gnezd!
Ne odnašajte mlade divjadi, ker so samo polja in gozdovi njen pravi dom.
VARUJMO i, NARAVO!
Čuvajmo divjad m ptice pevke!
Gorenjaki tisk, Kranj
TRGOVINA LOVSKEGA OROŽJA
GIAIMNELLA
TRST
Via C. Battisti 8 (blizu Stande)
Via B. Cellini 2 (blizu železniške postaje)
Velika izbira artiklov za lov, ribolov, podvodni šport in podobno Orožje znamk Beretta, Franchi, Breda, Zoli in Bernardelli
Pri nakupu orožja 5%> popust

Foto Rado čenčič: Srna mladica je odskočila, ko je jeknila puška, namerjena na šibkega srnjaka lanščaka. Pričenja se lov na srnjake. Kakšni pridejo predvsem v poštev za odstrel?
Odgovor najdete v tej številki, stran 87, v sestavku »Gojitveni odstrel srnjakov lanšča-
Lovec
Sušilo Lovske zveze Slovenije	LVI. letnik	š
Vsebina
Veljko Varičak	Vrhunske trofeje - naravni spomeniki......................66
Odlok o razglasitvi določenih trofej za naravni spomenik .....................................................66
Miro Prunk	Za enotna načela pri odstrelu srnjadi na Krasu ... 68
Viktor Rijoza	Pogovor s srnjakom........................................71
Bogdan Sežun	Uporabnostna preizkušnja ptičarjev v Prekmurju in
še kaj...............................................72
Ing. Werner Niedereder	Naš divji petelin (nadaljevanje in konec).................76
Ing. Vitomir Mikuletič	Se nekaj o divjem petelinu................................79
Tone Svetina	Lovčeva hči — XV..........................................81
Lovski oprtnik:	Četrtstoletni obračun — S. Mlinar.........................84
Kako se širi človeški dah na lovu - M. S.................85
Avtomobiliziran krivolov - B. Oražem.....................86
Mladi pišejo:	Kako sem ujel divjega petelina — N. Brinjovc .... 86
Vprašanja - odgovori:	Gojitveni odstrel srnjakov lanščakov - Strokovni sekretariat	LZS...........................................87
Lovska organizacija:	LD Lijak-Ozeljan razvila prapor...........................90
LD Veliki Podlog sodeluje s krajevnimi organizacijami
- B. Kerin...........................................91
Jubilanti:	Dr. Fran Brumen - sedemdesetletnik........................91
V spomin	92
Lovska kinologija:	»Klub ptiča ra i spanijela« in DLP	94
Šaljive	96
Ure . A izdaja Lovska zveza Slovenije, Ljubljana, Zupančičeva 9. Uredniški odbor: Tone Svetina, glavni urednik; France Cvenkel, odgovorni ,100:,: pr°f- dr. Stane Valentinčič, dipl. ing. Anton Simonič, Vladimir Pleničar. Vse gradivo za objavo pošiljajte Uredništvu Lovca, Zupančičeva 9, zVe2i iubljana, poštni predal 505, telefon 21-245 in 21-819. — Rokopisov in fotografij ne vračamo. — Letni prispevek področnih lovskih zvez Lovski 85 ^ OVenije, v katerem je vračunana tudi naročnina za Lovca, je po članu 60 din. Za druge naročnike je letna naročnina 70 din; za inozemstvo 13 cj.n’ Posamezna številka 6 din. — Cene malim oglasom za člane lov. organizacij: do 15 besed 8 din, od 15 do 25 besed 10 din, od 25 do 35 besed njje. n' 0<* * 35 do 45 besed 16 din; za vse druge dvojna cena. Male oglase je treba plačati hkrati z naročilom. — Žiro račun Lovske zveze Slove-
• 50101-678-47158. — Tiskala Tiskarna -Jože Moškrič« v Ljubljani.
Vrhunske trofeje - naravni spomeniki
Veljko Varičak
»Zame so vrhunske trofeje prav takšne vrednosti kot nacionalne umetnine, ki jih ne prodajamo in ne smejo iz države.«
Josip Broz Tito
Vrhunske trofeje prosto živeče divjadi so proizvod genetske zasnove in naravnega okolja, v katerem divjad živi. So pa tudi rezultat naših gojitvenih posegov, kot izboljševanja naravnih življenjskih pogojev divjadi, strokovno izvajanega odstrela, zimskega krmljenja itd. Obenem so tudi dokaz pravilne gojitve in zaščite velike divjadi, so dokaz pravilne lovske politike in strokovnega dela naših lovskih organizacij, tako lovskih družin kot ostalih organizacij, ki upravljajo naša lovišča in gospodarijo z divjadjo.
Na lovskih razstavah - krajevnih, nacionalnih in mednarodnih - posredno tudi primerjamo kakovost divjadi in uspešnost gojitvenih ukrepov po posameznih loviščih, področjih in deželah. Torej trofeje lovcem in zlasti lovskim strokovnjakom pomenijo tudi nekaj več, saj dajejo pregled nad tem, kaj imamo in kako smo gospodarili z divjadjo in lovišči, ki nam jih je dala družba v upravljanje.
Izredno močne vrhunske trofeje pa so prav gotovo tudi naravne znamenitosti, ki jih ne moremo več obravnavati samo kot lovske trofeje, saj imajo zaradi svojih značilnih oblik in redkosti poseben kulturni, znanstveni in vzgojni pomen ter morajo zato biti deležne posebne zaščite. V nekaterih evropskih državah so vrhunske trofeje že deležne take zaščite, saj jih ni dovoljeno odnašati iz države, pa čeprav jih je z uplenitvijo pridobil inozemski lovski gost. Tako npr. z Madžarskega inozemski lovec ne more odnesti trofeje, ki pride v poštev za državnega ali svetovnega prvaka. Takšno rogovje shranijo v centralnem lovskem muzeju, uplenitelj pa si lahko
oskrbi odlitek. Podobno je tudi na Poljskem in v Romuniij, kjer odločata centralni lovski organizaciji o tem, katere trofeje inozemski lovec lahko odnese iz države in katerih ne.
Pri nas doslej Zakon o lovstvu ni predpisoval takih omejitev, kar pa ne pomeni, da tudi pri nas nismo želeli ustreznih predpisov, ki bi onemogočili izvoz vrhunskih trofej. Naša stremljenja v tej smeri so nakazana v osnutku bodočega Zakona o varstvu, gojitvi in lovu divjadi ter o upravljanju lovišč, ki bo sprejet še letos. Osnutek predvi-
deva tudi ustrezno zaščito vrhunskih trofej.
Medtem pa je nepredvidena uple-nitev izredno kapitalnega medveda pospešila naša prizadevanja za zaščito vrhunskih trofej. Dne 18. novembra 1972 je bil na Graj-ševki, v lovišču Zavoda za gojitev divjadi Jelen-Snežnik, uplenjen kapitalni medved. Uplenil ga je lovski gost Hans Joachim Schnepp iz ZR Nemčije. 2e na izbirnem ocenjevanju trofej, predvidenih za mednarodno lovsko razstavo v Torinu, ki je bilo januarja letos v Ljubljani, smo vedeli, da je ta
Iz Uradnega lista SRS, št. 14, od 25. 4. 1973
Na podlagi drugega odstavka 2. točke VII. amandmaja k ustavi SR Slovenije je skupščina SR Slovenije na seji republiškega zbora dne 11. aprila 1973 in na seji gospodarskega zbora dne 18. aprila 1973 sprejela
ODLOK
o razglasitvi določenih trofej za naravni spomenik I
Za naravni spomenik posebnega nacionalnega pomena se razglašajo trofeje lovnih živali, uplenjenih v prosti naravi, ki po metodah za ocenjevanje trofej divjadi, določenih v pravilniku o izdajanju trofejnega lista za trofeje divjadi (Uradni list SFRJ, št. 39-467/66) presegajo:
točk
-	jelenje rogovje (Cervus Elaphus L.)..........................220
—	damjakovo rogovje (Dama Dama L.).............................190
-	srnjačje rogovje (Capreolus Capreolus L.)....................170
-	gamsji roglji (Rupicapra Rupicapra L.).......................120
-	rogovi alpskega kozoroga (Ca p ra lbex L.)...................190
—	muflonji rogovi (Ovis Musimom Schreber).....................220
—	merjaščji čekani (Sus Scrofa Scrofa L.)......................135
—	kožuh rjavega medveda (Ursus Arctos L.).....................400
Z naravnim spomenikom iz prejšnje točke upravlja njegov lastnik. Če je naravni spomenik pridobila organizacija združenega dela ali druga družbeno pravna oseba, družbenopolitična organizacija ali društvo, upravlja z naravnim spomenikom Tehniški muzej Slovenije v Bistri; sredstva za financiranje varstva in za vzdrževanje naravnega spomenika zagotovi tehniškemu muzeju SR Slovenija.
III
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 63-23/73
Ljubljana, dne 18. aprila 1973.
Skupščina	Predsednik
Socialistične republike Slovenije	Sergej Kraigher I. r.
Ena izmed šestih trofej — naravnih spomenikov posebnega nacionalnega pomena v Sloveniji: jelenovo rogovje - slovenski prvak, 224,09 točke, težko 10 kg, dolžina leve veje 101 cm, desne 104,5 cm; jelena je uplenil I. 1961 Leopold Maček v gojitvenem lovišču Rog
^edvedov kožuh najresnejši kan-j^dat za novega svetovnega prva-ka- Vendar smo za potrditev naših Predvidevanj morali počakati na odločitev mednarodne komisije za °oenitev trofej v Torinu. Z razstave, 1 i6 bila od 2. do 12. marca letos ^ Torinu, so nas končno obvestili, a je kožuh našega medveda s nežnika novi svetovni prvak, z oceno 419,50 točke. Starega Prvaka, romunskega medveda, ^Plenjenega v Karpatih leta 1969, !e Prekosil kar za 20,95 točke. To le Tak kakovostni skok, da je le ma|o verjetno, da bo našega Prvaka kmalu prekosil kak med-ed. Izvršni odbor Lovske zveze s|?Ve.n'ie je na seji 12. marca 1973 onil podvzeti vse potrebne repe za zavarovanje te izredne rofeje, da namreč ta naša zna-nae.nlTpst ostane doma. Želja je, da , j. bil ta dragoceni medvedov °Zuh trajno razstavljen v lovskem Uzeju v Bistri, kjer mu je prav o ovo tudi edino pravo mesto.
jeCI-P0b,Jdo Lovske zveze Slovenije Sp/avod za spomeniško varstvo i ■ Predlagal Republiškemu sekre-
Tariatu
nemu
za urbanizem kot pristoj-upravnemu in strokovnemu
0r9anu s področja varstva narave,
da na osnovi 9. in 10. čl. Zakona o varstvu narave (Ur. I. SRS, št. 7-21/1970) ukrene vse potrebno, da se kožuh medveda prvaka proglasi za naravni spomenik posebnega nacionalnega pomena. Ta kožuh je namreč nekaj izrednega ne samo v našem državnem, temveč tudi v svetovnem merilu. Zato ne gre več samo za lovsko trofejo, ki naj bi jo obravnavali po Zakonu o lovstvu, ampak za takšno naravno znamenitost, ki po Zakonu o varstvu narave spada pod zaščito. Deveti člen tega zakona med drugim namreč tudi določa, da se kot naravna znamenitost zavarujejo posamezni deli žive ali nežive narave, ki imajo zaradi značilnih oblik ali redkosti poseben kulturni, znanstveni ali vzgojni pomen. Člen 10 istega zakona pa predvi-
deva, da za naravne spomenike posebnega nacionalnega pomena izda akt o zavarovanju Skupščina SR Slovenije.
Izvršni svet SR Slovenije je predlog Republiškega sekretariata za urbanizem vsestransko podprl in razširil tako, da naj bodo zaščitene vrhunske trofeje vseh prosto živečih lovnih živali, ne samo medvedov kožuh. Nato je Skupščina SR Slovenije, 11.4. 1973 na seji republiškega zbora in 18. 4. 1973 na seji gospodarskega zbora, sprejela odlok, s katerim so za naravne spomenike posebnega nacionalnega pomena razglašene trofeje vse divjadi, uplenjene v prosti naravi, ki presegajo določeno število točk. Kaj to pomeni v praksi? Vrhunske trofeje, ki presežejo s tem skupščinskim odlokom določeno število točk, so last uplenitelja (kolikor ni s poslovnikom LD drugače urejeno), vendar jih je dolžan pred prodajo oz. odtujitvijo ponuditi v prednostni nakup Tehniškemu muzeju Slovenije, katerega sestavni del je tudi slovenski lovski muzej v Bistri. Če pa je takšno trofejo pridobila organizacija združenega dela ali druga družbeno pravna oseba, družbenopolitična organi-
zacija ali društvo, upravlja s tem naravnim spomenikom Tehniški muzej Slovenije. Sredstva za financiranje varstva in vzdrževanje vrhunskih trofej - naravnih spomenikov — pa zagotovi Tehniškemu muzeju Socialistična republika Slovenija.
Po določbi 18. čl. Zakona o varstvu narave zavarovanih naravnih spomenikov ni dovoljeno uničiti, prenesti, prodati ali izvoziti v tujino brez dovoljenja Republiškega sekretariata za urbanizem. V tem primeru izvoznega dovoljenja ne more nadomestiti trofejni list, ker ne gre več samo za lovsko trofejo, temveč za naravno znamenitost. Uničenje, prenos, prodaja in izvoz v tujino naravnega spomenika brez predpisanega dovoljenja Republiškega sekretariata za urbanizem so kazniva dejanja, za katera je določena denarna kazen ali zapor do enega leta. Tudi poizkus takih dejanj je kazniv (20. čl. istega zakona). Delovna organizacija ali druga pravna oseba oz. njegova odgovorna oseba, ki brez predpisanega dovoljenja uniči, prenese, proda ali izvozi oz. odnese v tujino naravni spomenik, je za tak prekršek kaznovana s plačilom do 10 000 din (19. čl. cit. zakona). Republiški sekretariat za urbanizem bo moral imenovati še komisijo za ocenjevanje vrhunskih trofej, ki bo pristojna oceniti vsako novo trofejo, ki pride v poštev za zaščito. Ta komisija naj bi tudi odločala o tem, če je trofeja naravni spomenik posebnega pomena ali ne.
Sedaj so v Sloveniji z ozirom na svojo moč in število točk naravni spomeniki posebnega nacionalnega pomena že naslednje trofeje: rogovje jelena, ki ga je uplenil Leopold Maček v gojitvenem lovišču Rog-Kočevje leta 1961 in ki je ocenjeno z 224,09 točke; rogovje srnjaka, ki ga je uplenil Filip Završnik v lovišču LD Polzela leta 1962 in ki je ocenjeno s 170,92 točke;
roglji gamsa, ki ga je uplenil Gregor Krivec v lovišču LD Pogorevc leta 1950 in ki so ocenjeni s 121,50 točke,-
roglji gamsa, ki ga je uplenil Franc Ličof v lovišču Zavoda za gojitev divjadi Triglav — Bled leta 1957 in ki so ocenjeni s 121,10 točke;
čekani merjasca, ki ga je uplenil Edo Herman v lovišču LD Rečica ob Savinji leta 1962 in ki so ocenjeni s 137,20 točke; kožuh medveda, ki ga je uplenil Hans Joachim Schnepp v lovišču Zavoda za gojitev divjadi Jelen-Snežnik leta 1972 in ki je ocenjen s 419,50 točke.
Kako bo torej z medvedovim kožuhom s Snežnika, ki je svetovni prvak in ki je proglašen za naravni spomenik posebnega nacionalnega pomena? Uplenitelj iz ZR Nemčije bo dobil od ZGD Jelen-Snež-nik povrnjeno odstrelno takso 10 240 dolarjev, lovišču pa bo ta denar v celoti vrnjen tako, da ne bo trpelo nobene gmotne škode. Medvedov kožuh bo trajno raz-
Vsak dan bolj spoštovana nova načela o odstrelu srnjadi mi dajejo pogum, da iz večletne skrbno vodene statistike o odstrelu srnjadi podam svoje ugotovitve. K objavi mojih misli me silijo predvsem zelo različna gledanja na odstrel po posameznih LD na Krasu. Kras je lovskogospodarska celota, zato bomo morali z dogovori, če ne tako pa drugače doseči, da bodo lovske družine na Krasu enotneje gospodarile.
Pričakovati je bilo, da bodo to
stavljen v slovenskem lovskem muzeju v Bistri.
V posebno zadoščenje nam je, da je bil odlok o zaščiti vrhunskih trofej sprejet najprej v naši republiki. Prepričani smo, da bodo temu sledile tudi druge republike in da bodo kmalu zaščitene vrhunske trofeje v vsej Jugoslaviji. Razlogi za zaščito vrhunskih trofej v drugih republikah so namreč isti kakor v Sloveniji. Sicer so pa besede predsednika Tita, izrečene ob sprejemu delegacije jugoslovanskih lovcev in navedene kot moto na začetku tega članka, namenjene celotni jugoslovanski lovski organizaciji.
Končamo lahko z ugotovitvijo, da je naša dolgoletna želja za zavarovanje ter prepoved izvoza vrhunskih lovskih trofej zadovoljivo uresničena. Nemalo zaslug za to imajo tudi vsi odgovorni forumi, kot so Skupščina SRS, Izvršni svet SRS, Republiški sekretariat za urbanizem in Zavod za spomeniško varstvo SRS, ki so pripomogli, da je bil omenjeni odlok sprejet po pospešenem postopku.
vprašanje rešili lovskogospodarski načrti, a se to ni zgodilo. Ti načrti na našem področju niso odigrali svoje vloge zato, ker predvsem nismo z vsemi možnostmi poskušali ugotoviti resnične sta leže, resnične izgube, resnične bonitete itd. Šele na podlagi teh podatkov bi lahko sprejeli vse ukrepe za sestavo in izvedbo lovskogospodarskih načrtov.
Svojih misli nočem nikomur vsiljevati, niti nočem trditi, da je odstrel srnjadi oziroma način odstrela v
Za enotna načela pri odstrelu srnjadi na Krasu
Miro Prunk
Pomlad na Ljubljanskem barju	Foto Sonja Zalar
nošem lovišču najprimernejši zc Vsako lovišče. Prikazati hočem Ič naša opažanja, ki so dokumentira na s statistiko in so vzrok večlet j^e9a takega odstrela. Opozorit šk>Cern' 50 v *ov- družinah kra e9a bazena oziroma v lov. dru 2|nah občine Sežana, ki praktične ° S|®9a vse kraško področje, zelc ,. 'čna gledanja na odstrel srnja-b zato bi jih bilo nujno trebe
uskladiti.
2redna razširitev srnjadi na Krasu, 1 Je .^°se9lci primeren stalež (vsaj oviščih okrog državne meje) že r°9 leta 1960 ter nadaljnje ve-vanie staležev do pretiranih, je bil erietno glavni vzrok, da so se naj-rel v lovišču LD Tabor-Sežana, asneje pa še v drugih loviščih, ^aceli pojavljati slabi srnjaki-gum-I ^ sodelovanju s strokovnjaki (predavanja ing. Simoniča) ter Podporo LZ Postojna smo popol-
noma spremenili klasičen način odstrela.
Kljub kritikam v lastni LD in velikim kritikam sosednjih LD smo pri takem odstrelu vztrajali in planirali za odstrel tudi mladiče, kar je bilo prej greh, preko 60 °/o enoletnih slabih srnjakov (lanščakov) in poudarili tudi odstrel slabih mladic. Sicer pa smo močno zvišali celotni odstrel, ki je po letih nepretrgoma naraščal. Ustavil se je šele zadnja leta. Ugotavljamo namreč, da se stalež ne veča več in da je zadnje leto rahlo upadel. Toda ob tem nas ni strah, saj je še vedno na zgornji meji (8-10 srnjadi na 100 ha).
Kljub velikemu odstrelu pa še vedno opažamo slabe enoletne srnjake (gumbarje), za kar menim, da je vzrok še vedno preveliko število srn. V to prepričanje me sili podatek, da smo od leta 1965 do 1970 uplenili in našli mrtvih 78 več srnja-
kov kakor srn. Slabi mladiči in slaba enoletna srnjad se pojavlja predvsem v bližini naselij, v vznemirjanih staniščih in predelih, ki za srnjad sploh niso bonitirani. Kdor pozna Kras, bo potrdil, da je tu štetje srnjadi nemogoče. Sta-leži v posameznih loviščih so takšni, da upravičujejo velik odstrel. Odstrel je pa tudi odvisen od vztrajnih predlogov posameznikov ali celotnega članstva, ki je nekje takšno, drugod drugačno. Nekje so celo izbrali najenostavnejšo rešitev: vsakemu lovcu šesteraka in srno - pa konec besedi! Prav, da je odstrel velik, toda važno je, kaj je treba odstreliti. Če pa planiraš odstrel, moraš v prvi vrsti vedeti, koliko in kaj imaš v lovišču. Začel sem razmišljati, kako bi ugotovili najverjetnejši stalež, brez zamotanih formul, čim enostavneje. Poskusimo! Ta račun seveda teme-
Iji na predpostavki, da je ob rojstvu pri srnjadi spolno razmerje 1 :1.
Leta 1970 smo uplenili 7 mladičev srnjačkov, naslednje leto 35 enoletnih srnjakov (lanščakov), leta 1971 smo našli še 5 enoletnih srnjakov povoženih ali drugače poginulih. Pustimo druge vmesne izgube in povprašajmo največjega skeptika, ki bo dejal, da je v letu 1971 ostalo v lovišču gotovo še 25 lanščakov. Na osnovi navedenega lahko ugotovimo, da je bilo v letu 1970 v lovišču 72 srnjačkov (7 + 35 + 5 + 25). In koliko je bilo srnic? Če upoštevamo, da se srnji mladiči rodijo v spolnem razmerju 1:1, potem je bilo v letu 1970 tudi 72 srnic. Skupaj torej 144 mladičev.
Toliko mladičev je poleglo ustrezno število srn. Če upoštevamo, da poprečno ena srna da enega mladiča (po Lovskem priročniku celo 70 do 150% na rodno srno), potem je bilo leta 1970 v lovišču tudi 144 srn. In koliko srnjakov? Omenil sem že, da smo v 5 letih pred letom 1970 uplenili ali našli poginulih 78 srnjakov več kot srn. Zato predpostavljam, da je bilo v lovišču leta 1970 66 srnjakov (144 — 78). Leta 1970 je bil stalež srnjadi v lovišču LD Ta-bor-Sežana torej preko 350 (72 + + 72 + 144 + 66). To lovišče pa v celoti meri 6000 ha, od tega je bonitirano za srnjad samo 4500 ha.
Če se zamislimo ob teh podatkih, je nesmiselno pričakovati srnjad »zlate« kvalitete, kar imajo neka-
teri za vrhunec gospodarjenja z divjadjo. Odločimo se pa lahko, da z zmanjšanjem staleža popravimo kvaliteto. Nesmiselno pa bi bilo na račun morebitnih »zlatih« pretirano manjšati stalež, saj vemo, da je naše lovišče preveč prepleteno s cestami in preveč moteno od turistov. Naše načelo naj bo: zdrava srnjad, brez iskanja nemogočega!
Z večletnim vztrajnim odstrelom slabe mlade srnjadi smo dosegli, da se je naglo padanje poprečne teže te divjadi do leta 1968 umirilo oziroma da se je poprečna teža celo nekoliko popravila. Prav tako se vidno popravlja kvaliteta rogovja. Težko je že dobiti večletnega srnjaka s slabim rogovjem.
Odstrel srnjadi v loviščih LD Slovenije v letu 1971	Iz statistike LZS
	Stalež	Odstrel	%					Fnnlftt.	Srne		Mladiči	Srnjaki	Srne	Razmerje odstr.	
zveza				1 a	1 b	II a	II b	ne srne			ž. sp.	in srnjački	in	% j	% $
Bela krajina	1144	94	8,2	i	13	i	20		36	16	7	51	43	54,1	45,9
Celje	6800	1645	24,4	137	366	100	243	178	324	48	249	894	751	54,6	45,4
Gorenjska	4955	750	15,1	54	226	64	85	84	152	26	59	455	295	60,6	39,4
Gorica	8020	2073	25,5	76	377	61	308	268	564	171	245	996	1077	48,3	51,7
Gor. Radgona	595	146	24,4	—	12	12	41	12	57	5	7	70	76	48,0	52,0
Idrija	1605	335	20,5	10	51	1	57	32	103	31	50	150	185	44,7	55,3
Kočevje	2332	383	16,4	29	83	10	49	30	112	19	51	190	193	49,7	50,3
Koper	2173	383	17,6	19	43	30	91	29	132	13	26	196	187	51,2	48,8
Ljubljana	7701	1384	17,9	164	339	44	132	149	292	108	180	774	610	56,0	44,0
Ljutomer	215	145	62,1	1	11	5	22	29	50	3	24	42	103	71,0	29,0
Maribor	9885	2185	21,4	136	404	60	216	372	382	178	392	1039	1146	47,4	52,6
Notranjska	1619	247	15,4	32	55	7	21	32	64	12	24	127	120	51,5	48,5
Novo mesto	2264	271	11,9	8	52	1	98	18	48	19	27	178	93	65,6	34,4
Postojna	2086	296	14,7	108	130	33	140	98	305	49	80	167	129	56,5	43,5
Posavje	4363	943	21,6	27	57	23	48	8	109	12	12	460	483	48,9	51,1
Ptuj	1851	558	30,1	15	66	30	107	59	168	44	69	262	296	46,8	53,2
Prekmurje	2145	715	33,5	33	112	26	111	78	226	61	78	343	382	47,4	52,6
Zasavje	1804	303	16,4	22	74	10	47	19	108	9	14	162	141	53,6	46,4
SKUPAJ 1971	61557	12866	20,5	872	2471	521	1836	1495	3232	824	1594	6556	6310	51,0	49,0
1970	57503	10631	18,4	656	2090	454	1802	942	2764	672	1251	5674	4959	53,0	47,0
1969	57388	11700	20,4	661	2170	559	1986	1031	3190	823	1280	6211	5489	53,2	46,8
Pečina nas je že prepričanih, da bi ?'ari način odstrela (stari srnjaki ln »jalove« srne) pripeljal do neuspeha.
Iz statističnih podatkov in računanj ugotavljamo, da na 4500 ha ustreznega lovišča za srnjad ne smemo upleniti več ko 25 večletnih srnjakov. Nekaterim ne gre v račun in stolno ponavljajo, da iz vsakega mladega srnjaka zraste šesterak, ne poskušajo pa ugotoviti, kolikšen ul moral biti stalež npr. za odstrel u0 poprečno 5 let starih srnjakov. V Jem primeru bi moralo biti v lo-V|šču, upoštevajoč izgube, preko
600 srnjadi, ta pa bi potrebovala prostor 7500 ha, ne pa 4500! Gornje ugotovitve nas silijo, da planiramo odstrel srnjadi okrog 30% pomladanskega staleža, polovico starih in polovico mladih, predvsem mladičev-srnic in lanšča-kov. Dejansko pa odstrelimo nad polovico mlade srnjadi. Visok odstotek odstrela in večji poudarek odstrelu mlade srnjadi gre predvsem na račun izredno slabih mladičev in enoletne srnjadi, ki bi v slabih življenjskih pogojih (zima) poginila. Tudi s tega vidika lahko zagovarjamo tako velik odstrel.
Iz razlage strokovnega sekretariata LZS k podatkom o staležu in odstrelu srnjadi v Sloveniji
. 1973)
12 800 srnjadi in ugotovljenih Izgub kar 4850, tj. 38% odstrela, skupno torej 17 650. V letu 1971 bi moral biti stalež najmanj 67 000, po podatkih lovskih organizacij pa je bil le 61 800. Ali so izgube še višje, kot menimo, ali pa se znaten del prirastka nekontrolirano izgublja. Na vprašanje o tolikšnih izgubah (pogin) je delno odgovor tudi v številkah spodaj.
Triletnih in štiriletnih srn še ne moremo šteti med starejše ali ostarele srne. Priporočljivi odstrel bi moral postati dejanski odstrel, če želimo doseči gojitveni cilj - zdrav in biotopu primeren stalež.
Dejanski (lavljeni) odstrel 1. 1971 :	Srnjad	Priporočljivi odstrel:
12,6%	mladiči-srnjački	10 do 25%
28,0 %	lanščaki — letniki II b	45%
8,0%	lanščaki — letniki II a	
38,0 %	srnjaki 1 b 1	35	%
13,4%	srnjaki 1 a j	
25,2%	mladiči-srnice	40 do 50 %
23,6 %	enoletne srne-mladice	5 do 10%
51,2%	starejše in ostarele srne	45 do 50%
(Iz gradiva za občni zbor LZS, 20.
Primerjava staleža in odstrela nas sooča z dejstvom, da so ti podatki v tako nelogičnih odnosih, da z upravičenostjo dvomimo vanje oz. aa se velik del prirastka nekontro-urano izgublja. Menimo tudi_, da so staleži srnjadi ponekod višji od navedenih. V prakso tudi prepo-ca?j prodirajo načela o strokov-nejšem gospodarjenju, zlasti glede yisine in strukture odstrela. Tako le bil pomladanski stalež srnjadi v Sloveniji leta 1970 62 600 (od tega v loviščih LD 57 503). Pri spolnem razmerju 1 :1,4 bi lahko računali p Prirastkom 35% oz. 22 000 glav. o podatkih pa je bilo uplenjene
Pogovor s srnjakom
Viktor Rijoza
V grmovju skrit ga čakam in pride res srnjak prelep.
Pahlja z uhlji, nadležne muhe
si otepa,
naravnost proti meni gleda, ne vem, me vidi ali sluti.
Jaz puško v roki držim, vprašujem se, kaj naj storim.
Naj sprožim?
Srce odločno mi pravi: »Ne!«
Le kdo mi dal pravico je, da vzamem ti življenje tvoje, prelep ti moj srnjak!
Neki človek — človek kakor jaz — mi rekel je, da smem te ustreliti.
A narava mi nikjer ne pravi, da za to imam pravico.
Zato le pojdi svojo pot,
prelepi moj srnjak, in drugič se prikaži!
Še in še prišel te čakat bom, in ko drugič prideš, ne pridi sam, družico pripelji in naraščaj!
Ko drugič prišel boš z družico svojo
in mladičem,
tedaj zares bom sprožil,
zares bom sprožil - svoj fotoaparat!
Za prelep spomin vas bom imel -
tebe, družico tvojo in mladiča!
Vest očitala ne bo mi, da jaz sem
ti življenje vzel;
z rogovjem, ki ljudje mu pravimo
trofeja,
pred družico svojo se ponašal boš,
jo branil, če bo treba.
Uporabnostna preizkušnja ptičarjev v Prekmurju in še kaj
Bogdan Sežun
Avtor je bil na tej preizkušnji oz. tekmi glavni sodnik.	_ yr
Lovska zveza Prekmurje je v počastitev 50-letnice prekmurskega lovstva priredila 15., 16., in 17. septembra 1972 uporabnostno preizkušnjo ptičarjev v gojitvenem lovišču »Fazan« v Beltincih.
S to prireditvijo je LZ Prekmurje prekinila 18-letni premor, ko v Sloveniji take preizkušnje ni bilo. S tem je — poleg drugih uspelih prireditev — najlepše počastila svoj zlati jubilej, saj je hotela poudariti, da je pravičen lov mogoč le z vsestransko šolanim, uporabnim psom. Taka preizkušnja je ena najzahtevnejših, saj se na njej izkaže znanje lovskih psov na lovu v gozdu, na polju in v vodi, pred strelom, predvsem pa po strelu, s poiska-njem male in velike zastreljene divjadi. Brez psa ali s psom, ki temu ni kos, pravičen lov ni mogoč, ampak je mrharstvo brez etike, če obstreljene divjadi v lovišču ne poiščemo. Na preizkušnji seveda improvizirajo sledi obstreljene divjadi — lisice, zajca, fazana ali jerebice - z vlekami, pes pa mora od nastrela do plena razmeroma dolgo sled samostojno izdelati ter plen brez pomoči vodnika, ki čaka na nastrelu, kot je pri pravem lovu, pobrati in mu ga prinesti. Pes tako preizkušnjo uspešno opravi, če je ustrezno šolan, predvsem v prinašanju, med drugim tudi lisice. Površnost šolanja se je pokazala v Beltincih posebno pri prinašanju lisice čez zapreko. Lisico mora pes zagrabiti - ne samo s sekalci in podočniki — temveč z vsem zobovjem, sicer mu pri preskoku čez zapreko pade iz ust. Tako klavrne prizore smo videli še in še. Sedem tekmujočih psov pa lisice sploh ni pobralo, zato so bili od nadaljnje preizkušnje izključeni.
Lisica je težka, mrtva pa večini psov zoprna, saj je končno tudi lisica pes — canis volpes.
Pri šolanju pa ne smem nikdar od psa zahtevati dvojnega hkrati,
da bo pobral in nesel zoprno in težko lisico. Lahko pa ga prisilim, da bo pobral in nesel zoprno in lahko lisico, to pa je s slamo nagačen lisičji kožuh. Šele ko bo pes zanesljivo pobiral in prinašal to »lahko lisico«, oblečem z lisičjo kožo primerno s slamo nabasano vrečo. V vrečo pa med slamo postopno dajem vedno več peska in tako navajam psa pobirati in nositi tudi vedno težjo lisico. Vse, kar od psa zahtevam, ga moram na njemu razumljiv način naučiti, pri tem pa moram biti potrpežljiv in vztrajen ter dosleden. Marsikatero psu neprijetno vajo lahko s pohvalo in nagrado v obliki dobrega grižljaja spremenim v prijetno. Šele, če vidim, da pes razume, kar od njega zahtevam, a noče storiti, sem upravičen uporabiti silo, vendar mirno, brez žolčno-sti. S tem si ga podredim, kot »vodja krdela« uveljavim svojo avtoriteto in mu pokažem, da mora napraviti, kar od njega zahtevam. Raba sile mora biti logična in energična, a kratka, slediti pa ji mora takoj pohvala, če vidim, da pes le poskuša napraviti, kar od njega zahtevam. Na ta način bom dosegel, da pes v končnem delu šolanja neke vaje to napravi zanesljivo in sproščeno, z mahajočim repom in ne s stisnjenim med nogama, kot sem to videl na tej preizkušnji pri več psih. Psa namreč šolamo »z glavo« in ne »z roko«. Samo tako ustvarimo s psom potreben psihični kontakt, ki je predvsem nujen pri iskanju zastreljene parkljaste divjadi, kjer morava biti ena, skupna »vprega«, če hočem, da bova pri večkrat zahtevnem in težkem delu uspela, rešila obstreljeno divjad trpljenja - družinsko blagajno pa — no ja — izgube.
Na preizkušnji po krvnem sledu »obstreljene« parkljaste divjadi na taki tekmi je sled narejen z omejeno količino krvi. Na 400 m dolgem sledu je označeno eno ležišče ranjene divjadi, na koncu pa je položena. Pes mora vodniku neznano
sled izdelati na najmanj 6 m dolgem jermenu od označenega »nastrela« do položene divjadi. Ta sled za psa ni zahteven. Položen čez dan in star največ pet ur navadno ni prehojen od neranjene divjadi, torej brez zapeljevalnih sledov, zato pa se za prvo nagrado zahteva, da ga pes izdela s prav dobrim uspehom. Pri preizkušnji se vidi, če ima pes zanimanje in voljo iskati kri in če vodnik obvlada vsaj osnovo tehnike iskanja zastreljene divjadi s psom na jermenu.
Seveda pa mora biti pes tudi za to razmeroma malo zahtevno delo na preizkušnji te vrste ustrezno šolan. Psa pa ne šolam za preizkušnjo, ampak za lov. Pes zgolj pokaže, kakšno prirojeno zasnovo za to delo ima in če je sploh vajen izdelovati sled na dolgem jermenu, vztrajno, zbrano in z nizkim nosom. Volja za delo po sledu z nizkim nosom je tudi ptičarju, ki naj sicer išče z visokim nosom, prirojena. Pri uvajanju v to delo ne smem nikdar uporabiti sile, niti ostre besede. Vsako izdelovanje sledu naj bo za psa prijetno doživetje. To voljo pa zbudim v mladem psu s tem, da mu dam priložnost izdelovati svežo sled neranje-nega zajca, za katerega vem, kje in kam je šel. Ta sled - star 3 do 5 minut - izdelujeva na slednem jermenu. Na takem sledu, ki je za vsakega psa zanimiv, se pes in vodnik privadiva izdelovati sled na dolgem jermenu, tako da naju ta pri sledenju ne ovira. Tudi ptičar se nauči izdelovati tak sled mirno, vztrajno in zbrano, ves čas z nizkim nosom, tako da mu vodnik lahko sledi korakoma. Čas za to šolanje pa je omejen.
Ko je kultura na polju za tako vajo previsoka, navadno že maja, ga začnem učiti po umetnem krvnem sledu. Sledi polagam z govejo krvjo, ki mi je največkrat na voljo. Obut v gumijaste škornje označim z večjimi kapljami krvi »nastrel«, nato pa polagam s piklanjem (na
Palici pritrjena 4 cm2 velika goba ~ guma, katero v začetku pritisnem °b vsakem koraku na tla in na de-set korakov zopet pomočim v kri ter jo rahlo odcedim na robu posode s krvjo, ki jo nosim med polaganjem sledu s seboj). Sled vidno označim, na njegovem koncu pa Položim kožo srnjadi kot iskani »plen«. Sled polagam vedno v sme-r' vetra. V začetku šolanja polagam krajše sledove (100-500 korakov) z več krvi, nato daljše in sta-rejše (dolge do 2 km in stare do 10 ur) z vedno manjšo količino kr-v' in več kljukami. Prve sledove izdelujem s psom, ko so stari vsaj P° dve uri. Po tem času namreč sled polagalca, obutega v gumijaste škornje, psa navadno več ne Pritegne; do »plena« pride le, če 'šče in izdeluje s piklanjem označeni krvavi tir — umetni sled. Nato (zdelujem sledove, ki leže čez noč ln na terenu, kjer prehaja v mraku, Ponoči ali v zgodnjih jutranjih urah lelenjad, srnjad ali vsaj zajci. Na ^ način so narejeni zapeljevalni 3 edovi. Pri izdelovanju krvnega s eda, ležečega čez noč, čigar tir Pa rnora biti zame seveda točno Pznačen in poznan, bom videl, ka-0 se pes obnaša, če pride na tak ZaPeljevalni sled, to je od neranje-n? divjadi prehojen krvni sled. Če V|dim, da hoče pes preiti z umetne-^,a krvnega sleda na zapeljevalni s 6d in temu slediti, poprimem jer-111 en/ da pridem v bližino psa in ga rn)rnim »ne« opozorim, da z nje-9°vim delom nisem zadovoljen. S Pr,držanim jermenom mu onemo-9°eim nezaželeno izdelovanje za-^jevclnega sleda, s spodbudo C| kri« pa bo verjetno sam s kro-en|em poiskal nadaljevanje krvne-® s eda, za kar ga v tem primeru Pet spustim na primerno dolžino rmena. Brž ko pes sled najde, »prime« in mu začne slediti, ga ° valim. V nasprotnem primeru n z ZaPeljevalnega sleda poteg-i rn' Peljem na umetni krvni sled . spodbudim, da nadaljuje z izde-anjem le-tega sleda. Z izdelova-
njem umetnih krvnih sledov na terenu, kjer prehaja neranjena divjad, naučim psa izdelovati samo krvni sled in preiti zapeljevalne sledove zdrave divjadi. Iz izkušenj spozna pes, da pride le z izdelovanjem krvnega sleda do plena — pri šolanju do kože srnjadi, za kar ga prav posebno pohvalim in nagradim. Šele po tem temeljitem teoretičnem šolanju, za kar je potrebnih kakih 50 umetnih sledov, lahko začnem ptičarja uvajati v praktično delo, kadar se mi nudi priložnost izdelovati na jermenu naravni krvni sled obstreljene parkljaste divjadi.
Prvi najprimernejši čas za uvajanje v to praktično delo ptičarja je jeseni, ob odstrelu ženske srnjadi in mladičev, ko je v tleh dovolj vlage, temperatura zraka pa med + 4 in + 16° ter je zaradi tega zaznavnost za mladega psa najdaljša, četudi leži sled čez noč. Brez »muje« se še čevelj ne obuje, pravijo.
Preden pa pes na sledu zastreljene parkljaste divjadi kaj zna, je potrebno precej »muje« in priložnosti. Šele po tem, v skopih besedah opisanem šolanju, lahko pričakujem, da bo pes na jermenu na takšni preizkušnji po krvnem sledu par-
Sodnik Ljubon Zadnik (v sredi) ocenjuje prinašanje fazana
kljaste divjadi dosegel prav dobro oceno.
Med predmete dela v gozdu se poleg izdelovanja krvnega sledu parkljaste divjadi, prinašanja lisice in zajca na 300 m dolgi vleki preizkuša tudi šarjenje in grmarjenje kot način iskanja divjadi pred strelom. Pod šarjenjem razumemo prosto iskanje psa po gosto zaraščenem gozdu, kjer lovec psu ne more slediti. Tak teren, zaraščene poseke, kulture, jarke in goščave mora pes sistematično preiskati, najdeno divjad dvigniti in kratko pognati, dlakasto vidoglasno ali sledoglasno.
S takim načinom preiskave zaraščenega terena mi nadomesti gonjače. Na najdeno divjad pri tem ptičar ne sme stati, uplenjeno pa mora brez povelja prinesti. Zahtevno delo za psa, za kar mora imeti potrebne izkušnje; lovišče pa ne sme biti prazno, brez divjadi. Nasprotno takšnemu prostemu iskanju je grmarjenje, iskanje divjadi »pod puško« po logih z ne-pregosto podrastjo, od polj obdanih gozdičkih, preglednih posekah, nizkih kulturah in podobnem. Pes mora iskati na kratko, sistematično in ne prehitro, tako da ga lovec
Prinašanje race iz vode
vedno vidi in da tudi na divjad, katere mu pes sicer ni nakazal s stojo, lahko strelja. Vodenje mora biti tiho, brez glasnih povelj, ker pride lovec sicer težko do strela, zlasti na fazane, ki pri glasnem gr-marjenju radi »bezljajo«. Pri takem načinu lova mora pes na najdeno divjad stati, na premikajočo natezati, biti vzdržen na odbeglo in prinesti uplenjeno le na povelje. Če med lovcem in psom ni tihega sodelovanja, je grmarjenje malo uspešno. Ta način lova s ptičarjem postaja vse bolj splošen in ustrezen, ker psa s temperamentnim iskanjem na daleč po odprtem polju, ob upadanju staleža prepelic in jerebic, kmalu ne bomo več potrebovali. Vzrok temu je dandanes gotovo mehanizirani način obdelovanja polj, raba kemičnih sredstev, vedno več monokultur, zraven pa tudi pretiran komercializem — lovski turizem. Zato so nižinska lovišča vedno bolj prazna, vedno več je pa »lovskih vil«.
Pri poljskem delu na taki preizkušnji se od ptičarja zahteva popolno znanje. Pes mora znati rabiti nos, sam poiskati ugoden veter in kritje divjadi, najdeno divjad nakazati s trdno in prepričljivo stojo. Če pa se divjad premika, mirno z visokim nosom natezati in pripeljati vodnika do strela. Na odbeglo ali odletelo divjad mora pes ostati miren, prav tako ob strelu. Prinašati sme samo na povelje, obstreljeno divjad pa mora smotrno in vztrajno iskati in poiskati ter pravilno prinesti - ranjeno perjad živo - brez stiskanja in mečkanja. Mirnosti pred zajcem ni mogel v Beltincih pokazati noben pes, ker nobeden ni prišel na zajca. Morda je bila to sreča, ker po pravilniku sodniki takega psa, ki ponovno pokaže, da ni vzdržen pred zajcem, od tekmovanja izključijo. Obnašanje pred divjadjo, natezanje in stoja psa ptičarja so za lovca tudi estetski užitek.
Vodno delo na taki tekmi je precej zahtevno. Pes mora imeti iz-
kušnje pri lovu na race, sicer preizkušnji, ki je kakor praktičen lov, ni kos. Za preizkušnjo mora biti tudi primerna stoječa voda, s površino nekaj tisoč m2, takoj pri bregu globoka in pretežno zaraščena z ločkom. Najprej se preizkuša šarjenje v vodi brez race. Od psa se zahteva, da gre na tiho povelje v vodo in plavajoč preišče sistematično zarasli del vodne površine. Pes, ki na povelje samo izplava in se Vrne, ne da bi prešaril loček, ne more biti v tem predmetu pozitivno ocenjen. Pri preizkušnji šarjenja v j očku in vodi z raco mora pes. Priveden na bregu na sled race, ki je zaplavala v loček, to v njem najti, ujeti in prinesti vodniku, ali Pa jo iz ločka pognati na odprto v°do, kjer jo vodnik lahko upleni. Pas mora biti pri delu vztrajen in Pokazati voljo do iskanja ter se tudi v vodi ne sme bati strela, sicer le od preizkušnje izključen. Pri prinašanju iz globoke vode mora pes, orez otresanja ali popravljanja pri-jerna, raco oddati na suhem vodni-ku po predpisu. Prijema ne sme popravljati zato, ker obperutena raca Psu lahko uide nazaj v vodo, se Potopi in je navadno izgubljena, oleg opisanih predmetov preizkušnje se ocenjuje pri lovu na po-|U/ v gozdu in vodi uboglivost psa nP__ klic, žvižg in gib z roko. Na te sl|sne in vidne znake mora pes Ustrezno in hitro reagirati, pred-vsem pa vedno ostati v vodnikovi Oolasti. Uplenjeno divjad mora pri-nesti samo na povelje. Na lovu na P.ol|u in pri grmarjenju pa mora ^ 'ti tudi zdržen na odbeglo in odle-
■ e P divjad (zajca, srnjad in period).
Obnašanje na stojišču se preizkusi ••?vP°9°nu z gonjači, strelci na sto-Psdh pa so vodniki s psi. Pes, na rvia ali prost, naj mirno leži poleg onika ali za njim, na vodnikove ! s°sednjih vodnikov strele ir "llmo bežečo ter letečo divjad J1 °stati miren.
°ia ob nogi in odložitev se 'zkusata tako, da pes
m na
mo-
pre-oprčen
Predsednik LZ Prekmurje Janez Drvarič čestita Petru Pečniku, lastniku in vodniku
psice Bibe, ki je bila na preizkušnji najboljša
spremlja vodnika ob levi nogi kot na zalazu, mirno, sigurno — brez ponavljanja povelja — in se pusti na tiho povelje ali znak z roko odložiti, npr. ob nahrbniku ali prosto brez predmeta. Nato se vodnik odstrani, se skrije in odda dva strela v presledku. Pes mora ostati miren na mestu odložitve. Pri hoji skozi kulturo ali goščo se pes na vrvici ne sme zapletati in ovirati vodnika, če gre pri obhodu lovišča po takem terenu.
Zahtevna preizkušnja za oba — za
vodnika in psa. Med obema mora biti psihična povezava, brez katere ni sodelovanja na lovu. Pes mora biti pogumen, vztrajen in neobčutljiv, če je teren težak (gošča, loček, z robido zaraščen gozd), poštenega značaja, primernega temperamenta, sproščen pri delu, ustrezno šolan in pravilno uvajan v praktičen lov. Zato naj bo v prvem letu lovskega udejstvovanja mladega psa lov za psa, šele v drugem letu - pes za lov. Pes, ki je uporabnost-no preizkušnjo ptičarjev uspešno
opravil, nudi lovcu, ki ga zna pravilno voditi in rabiti, uspešen pravičen lov.
Preizkušnja je pokazala, da manjka znanja pri šolanju, vodstvu in rabi ptičarja. Nihče ne pade učen z neba! Zato bo potreben temeljit teoretičen in praktičen tečaj o šolanju in vodenju — morda ne samo ptičarja. Pse z ustrezno zasnovo imamo, manjka pa lovcev, ki bi jih znali šolati, voditi in uporabljati. Namen mojega članka je oceniti pokazano znanje in neznanje tekmujočih psov, s skromnimi napotki vodnikom za šolanje v predmetih, kjer je bilo največ »spodrsljajev«. Od 14 tekmujočih psov so preizkušnjo z uspehom opravili samo trije, ne štirje, kakor je bilo objavljeno pri razglasitvi ocen in objavljeno tudi v Lovcu, št. 8/1972.
Pri končni ocenitvi in uvrščanju psov smo namreč spregledali, da se za dosego lil. ocene v prinašanju poleg predpisanega števila točk zahteva tudi pozitivna ocena v prinašanju lisice, zajca in perjadi.
Poročilo o uporabnostni preizkušnji, njenem »rojstvu«, predpripravah, poteku, uspehih in neuspehih psov je bilo objavljeno v Lovcu, št. 8/1972.
Preizkušnjo so uspešno opravili naslednji psi in dosegli tele ocene:
lil a z 257 točkami nem. kratkodla-karica Biba, JRPki 4462, poležena 7. 3. 1966 (Aras Cavenski, JRPki 3148 — Čara Bakovska, JRPki 3530), telesna ocena prav dobro, lastnik in vodnik Peter Pečnik, Ljubljana. III b z 233 točkami je dosegla nem. žimavka Dina Polenška, JRPos 2714, poležena 23. 2. 1969 (Daks v. Dusseltal, JRPos 1202 - Čeda Polenška, JRPos 868), telesna ocena prav dobro, lastnik in vodnik Franc Feuš, Ljutomer.
III c z 223 točkami je dosegel nem. žimavec Aksel Barjanski, JRPos 2718, poležen 31. 1. 1969 (Daks v. Dusseltal, 1202 - Bora v. Wildbar-ren, JRPos 1602), telesna ocena odlično, lastnik in vodnik Blaž Krže, Ljubljana.
Nemška kratkodlakarica Bora, lastnik in vodnik Aladar Vaš, je odpovedala na zajčji vleki in tudi pri prostem prinašanju zajca. Tako ni izpolnila dodatne zahteve za dosego III. ocene. Zmotiti se je človeško! Tovariša Vaša prosim, da oprosti temu neprijetnemu spregledu, katerega sem opazil pri ponovnem preverjanju vseh ocen ob pisanju tega članka.
Te vrste preizkušnja pa ni zahtevna samo za vodnike psov, ampak tudi za prireditelja. Za izvedbo take preizkušnje ni potreben samo denar, ampak tudi veliko idealizma. To oboje je velikodušno prispevala Lovska zveza Prekmurje, s predsednikom Janezom Drvaričem na čelu. Spiritus agens prireditve pa je bil pogumni Vladimir Pfeifer.
Naš divji petelin
Ing. Werner Niedereder (Nadaljevanje in konec)
Velika divja kurjad živi v zmernem in mrzlem podnebju in je izrazit prebivalec mešanih, mirnih gozdov z bogatim podrastom jagodičja in goščami gozdnega mladja. V hribih se drži v mešanih starih gozdih s košatim nizkovejnatim drevjem in s tlemi, poraslimi s slečem, z brusnicami in 'kjer so peščene struge in drče, da se v peščeni sipi ali prhlini lahko kopa, prepeli.
Koklje iščejo za svoje kebčke široko krošnjate stare in svetle gozde z neprebujnim podrastom, da se mladiči lahko dobro gibljejo in se z roso preveč ne zmočijo. Seveda so mravljišča, žuželke in jagode za življenje nepogrešljivi. Spomladi se s svežim rastlinjem, bubami in vseh vrst žuželkami jedilni list močno obogati. Tudi mrhovine in zlasti v nji živečih ličink in črvov se ne branijo. Pre-
Preizkušnjo je požrtvovalno vodil ing. Aleksander Gergar, direktor gojitvenega lovišča »Fazan« v Beltincih, ki je tudi poskrbel, da ni manjkalo krvi in uplenjene srnjadi za delo na krvnem sledu, divjadi za vleke in prinašanje ter živih rac za vodno delo. Tem pa je pri izvedbi pomagal delavni team, v katerem so bili: Hajduk, Poredoš, dr. Vučak, Berden, Gregur, Veren in prizadevno lovsko osebje gojitvenega lovišča »Fazan« v Beltincih. Vsem iskrena lovska hvala za uspelo oranje 18 let stare ledine ter priznanje in pohvala! Tudi neimenovanim prekmurskim lovcem se iskreno zahvaljujem za izkazano pozornost, ki se je odražala tudi v tradicionalni prekmurski gostoljubnosti.
hrana kebčkov je pretežno živalskega izvora, predvsem iz ličink in mravljinčjih bub.
Za dobro uspevanje odrasle kur-jadi je posebno važno zimsko sončenje, ki pri živalih in rastlinah ugodno vpliva na tvorbo vitaminov. Zgodno zelenje je dobra hrana za obogatitev z vitamini in beljakovinami, zlasti za sledečo rastitev oz. oplajanje jajc, kakor so dognali raziskovalci. Ločena po spolu prebije velika kurjad zimo v majhnih jatah v gostih zavetnih sončnih gozdih in rebreh. Prenočuje na drevju, pritisnjena ob deblo, pase se na iglavcih, zlasti na borovcih.
Spomladi, kakor je vreme, se najprej izločijo stari petelini in si poiščejo svoja stara rastišča, za njimi pridejo še preostali petelini in kokoši, ki potem, če so pogoji pri-
merni, tudi gnezdijo. Če leglo zgube, se vrnejo na rastišče, toda drugo gnezdo je z manj jajci. Ko le spomladno petje končano, petelini odlete v goste mirne gozdove, kjer se od začetka junija do konca septembra golijo. V lepem novem Perju se petelini v septembru in oktobru znova oglase, poskušajo svoje napeve, vendar to gluho petje nima z rastitvijo nič skupnega. To je kakor petje ptičev pevcev Poleti izven paritvenega časa. Bergmanovo pravilo je, da se pri Ptičih enoženstvo ali mnogoženstvo pozna po obarvanosti perja. Če je obarvanost spolov enaka ali * majhno razliko, vrsta živi v eno-ženstvu (jereb, jerebica, divji golob). Pri razmerjih v mnogoženstvu le perje samcev krasno obarvano. Perje samic pa neznatne, varoval-ne barve (divji petelin, ruševec, fa-zani, race in drugi). Toda pri divjem Petelinu je poligamija le navidez-na/ kar je vodilo k hudo napač-nemu sklepanju, ki je bilo gotovo tudi vzrok za nazadovanje peteli-nie populacije. Spolno razmerje namreč dejansko ni 1 :3 ali 1 :4-6 mi celo 1:10, kakor so nekateri raziskovalci menili, temveč je po najnovejših raziskavah okoli 1:1. akladno so dognali, da sta števili Petelinov in kokoši na rastišču Pbbližno enaki, včasih celo z majhno prevlado petelinov. rav posebno važna so najnovejša °9nanja o biološkem razmnože-vanju in prav tukaj je jedro vpra-Sanja glede dosedanjega odstrela Petelinov. Kakor pri jelenjadi dognanje A. Bubenika), tako mo-el° tudi le spolno povsem zreli Pstelini uspešno kopčati kokoši ves j-as rastitve. Tako more npr. eno-6 en Petelin od legla šestih jajc le ®no uspešno oploditi, dveleten dve, n ®^en največ štiri in šele spolno 2rel, dorasel petelin vse in še kaj Vec.
dejstvo nam jasno predočuje moto, ko smo vedno skušali čim-rei odstreliti glavnega petelina, 2r|ačenega kot pretepača, ki je
nedvomno obvladoval rastišče. In prav ta naš račun, da bo glavnega petelina takoj nadomestil njegov tekmec, je bil napačen. Seveda, tekmec se pojavi, če je petelinov sploh zadosti, toda tu se reši uganka, ki je velik sokrivec za pojemanje petelinov — kokoši se namreč novemu petelinu ne puste kopčati! Sicer se smešno sliši, vendar je res, da se morajo kokoši novemu petelinu šele privaditi. To pa traja nekaj časa, toliko da so znesena jajca neoplojena. Peteli-narji pravijo: Če odstreliš petelina pred sv. Jurijem, moraš kokoši kopčati sam. - Sicer je pa potenca petelinov tudi v glavni rastitveni dobi manjša, kakor so na splošno mislili. Petelin začne peti že zgodaj spomladi; konec februarja, v začetku marca star petelin preskuša svoj glas še v zimskem stanišču. Toda kakor se sonce dviga više, tako se petelini polagoma pomikajo proti glavnim rastiščem v prostornih starih sestojih ali na robovih posek. Zvečer gredo v gredi, oprezajo, klepljejo, krehajo, stari odpoje tudi kako kitico in potem vtaknejo glavo pod perut. Mnogo
pred dnevom se petelini zbude in se vpojo. Srdita obračunavanja se vnamejo za stara rastišča, mnogi udarci in odrgnine pričajo o bojih. Ko so rastitveni okoliši izbojevani in so se petelini tako rekoč navadili na svoje sosede, se rastišč redno drže. Večkrat eno in isto drevo z močnimi vodoravnimi vejami petelin stalno zaseda. Jedro rastišča obvladujejo stari petelini, na robovih so mlajši, ki boječe poskušajo svoj glas in ki so pogojno tudi že spolno zreli. Tudi kokoši se največkrat že zvečer neslišno pritihotapijo na rastišče. Njihova navzočnost in oglašanje burita peteline. Ze z odpevom kitic se dviga razpoloženje, tembolj čim več petelinov je na rastišču. Kokoši potem odlete najprej na prostore pritalnega petja, ki so večkrat kar precej oddaljeni. Ti prostori imajo skromno podrast, da ne ovira razgleda in sploh rastitvenega dogajanja. Na začetku petelin petje na drevesu zavleče, medtem ko se ob glavnem petju že zgodaj zjutraj spusti na tla h kokošim, kjer neutrudljivo in dolgo v predpoldne poje in se razkazuje v vseh mogo-
čih rastitvenih držah in gibih. Tukaj se pojavijo kokoši, ki vabijo s hrepenečim klokanjem (ang-ang-ang ali z mehkim va-va-va) in vijejo z vratom na vse strani, kar zbuja razpoloženje za kopčanje. Petelin pojoč obkroža kokoš, medtem ko s kremplji brenka po letalnih peresih, dokler mu kokoš ne zastavi poti, se vdano pritisne k tlom in narahlo privzdigne peruti. Kopčanje samo se da le zelo redko opazovati.
Med petjem na tleh stopi petelin večkrat na kak griček ali štor ali zleti na nižje drevo k sončnemu petju, od koder razveseljuje kokoši s svojim petjem. Da je petje v hribih in gorah časovno za tedne narazen, je utemeljeno v razmerah okolja. Na strmih gorskih rebrih lahko spremljamo to zaporedje, ko se petelinje petje stalno pomika navzgor.
Divja kurjad je vezana na določeno populacijsko gostoto. Čim manjša je, tem bolj pojema veselje do petja. Tudi nesnost kokoši upade in s tem število kebčkov v kitah; mnogo kokoši sploh ne osnuje legel. Zopet dokaz več, kako važna je ohranitev starih, močnih petelinov za stalež. Od petelinov se jih le del udejstvuje pri razmnoževanju, medtem ko se kokoši domala vse. Od kokoši zopet starejše prve začno z valjenjem polnih legel. Gnezda so skromne jamice na tleh pod vrhači iglavcev ali nizko vejnatim mladjem. Jajca nese kokoš v presledkih enega do dveh dni, vsega dva do deset jajc, ki so približno 60 mm dolga in 40 mm debela, čebulno bela, rjavo marogasta in pikčasta. Valjenje traja 26—30 dni in izvaljeni kebčki zapuste gnezdo takoj. Kokoš vali sama, gnezdo zapušča redko in zavarovana s svojo varovalno barvo sedi zelo trdno, kar je zanjo večkrat zaradi zalezovalcev ali vetrolomov usodno. Zavoljo skromne hrane med valjenjem zgubi domala svoj telesni dah, iz česar
si moremo razlagati, da mesojedi dlakarji ne uničijo še več gnezd.
Ko se kebčki rešijo lupin, so prvi dnevi zanje najnevarnejši, saj je prvi teden največ poginov. Za mraz in mokroto so izredno občutljivi, a tudi pomanjkanje hrane živalskega izvora povzroča večkrat izgube. Tudi v najugodnejših letih se komaj kdaj zredijo več ko 3 ali 4 kebčki, navzlic največji kokljini skrbi. Razvoj 'kebčkov napreduje razmeroma hitro, po osmih dneh že lahko frče, s tremi tedni si iščejo hrane že sami in jim tudi ogrevanje pod kokljo ni več potrebno. Do konca septembra se drže koklje in tudi zimo navadno prebijejo skupno. Glede razmerja spolov v posameznih leglih so še nejasnosti, vendar so se našla legla enakega spola ali taka pretežno s petelinčki. Glede oglašanja je omeniti kreha-nje, ki se nelepo sliši zvečer po vpadu na gredi. Krokanje je znak izrazite jeze, ob vodoravno iztegnjenem in nasršenem vratu. Tudi ta glas ni prav nič melodičen, kakor je sicer petje. Kitica se začne z mehkim klepanjem (tleskanjem), nadaljuje s trljanjem (drobljenjem) in trilčkom pred glavnim udarcem (tok), konča pa z brušenjem (škripanjem). V glavnem petju se kitice vrste skoraj nepretrgano. Zanimivo je morebiti, da pri severnih in vzhodnih petelinih glavnega udarca v napevu ni. Začetno trdo klepanje zjutraj (tak-tak) je bolj izraz suma zaradi kake motnje, za razliko od mehkega (dege-dege ali teleg) med napevom. Skrivnost tega čudovitega petja pa povečuje še tihotnost glasu v razmerju z močjo in velikostjo ptice, saj ga izurjeno uho komaj dlje sliši kakor na kakih 150 metrov. Postranski glas petja je šumenje, plazenje letalnih peres pri petju po tleh, brenkanje po njih, ploskanje s perutmi kot izzivanje, kateremu sledi ropot, če se nasprotnika udarita s perutmi. Kokoš ima poleg glasov, ki smo jih že omenili, še več klo-kajočih glasov, s katerimi se pogo-
varja s kebčki, ko jih vodi na pašo. Način natančne ocenitve starosti še ni izdelan. Siva barva kljuna pri mladičih in svetlo rumena pri starih je le površen oslon glede starosti. Tudi žleb na kljunu, ki ga dveletniki še nimajo in se pri desetletnih vleče od nosnic do konice kljuna, ni zagotovo razpoznava, saj ta žlebič pri mnogih starejših sploh manjka. Prav tako je širina kljuna različna. Po golitvi v septembru je kljun normalno širok in z obrab-Ijanjem ob trdi zimski hrani postaja ožji. Za razpoznavo starosti so tudi peresa pahljače po širini in barvi. Široka, črna, ravno zarobljena repna peresa imajo stari petelini. Znak starosti je tudi velikost najmanjših letalnih peres na palcu. Čim večja so, tem starejši je petelin. Petelinova velikost oziroma moč pa ne povesta veliko. Približno s petimi leti doseže petelin svojo največjo težo, zatem je ne pridobiva več, nasprotno jo polagoma zgublja. Raziskovalci prisojajo petelinu v prosti naravi življenjsko starost 12 do 14 let. V ujetništvu je doživel celo 18 let. Pred desetletji poskušane naselitve petelinov v prej od njega naseljenih pokrajinah Evrope so se po-največ ponesrečile, razen na Škotskem. Vendar so neuspeli poskusi dali tudi važna spoznanja, med drugim, da je za naseljevanje primerna le mlada kurjad v zadostnem številu. Seveda morajo biti življenjski pogoji v predelih, od koder so petelini, skladni s pogoji v predelih, kamor jih naseljujemo. Ustrezen čas za naseljevanje naj bi bila pomlad ali zima. Upoštevati je tudi geološko podlago, zaradi trdih želodčnih kamenčkov, ki so za kurjad nepogrešljivi.
Najboljši način za ponovno naselitev je ohranitev še obstoječega staleža in vzdrževanje potrebnega biotopa, da se omogoči poznejše širjenje na ustrezna sosedna področja.
Vzroki za upadanje populacije velikega petelina še niso dokočno
raziskani. Med drugim je morebiti tudi vzrok v spremembi podnebja z mrzlimi zimami in vročimi poletji v podnebje z milimi zimami in hladnimi poletji, ko so vlažni meseci maj, junij, julij neugodni za kebčke. Sokrivo je tudi moderno gozdno gospodarjenje, ki z motorizacijo gozdnih del prinaša nemir v zatišja petelinjih stanišč. Ob premeni sestojev zginja tudi podrast z jagodičjem in mravljišča. K zgi-nianju petelina pa pripomore še neustrezen način lova, preran za-
četek in prevelik odstrel. Za obstoj ni odločilno število pojočih petelinov, temveč število naraščaja, predvsem mladičev, preostalih po štirih mesecih življenja, štetje preživelih legel dd torej pravo sliko staleža.
Predpogoj za ohranitev in razmno-žitev te edinstvene kurjadi naših hribskih gozdov pa je skrajna omejitev odstrela oziroma začasna ustavitev vsakršnega odstrela. Prav ob tem se bo izkazalo, kolikšna je etična vrednost našega lovca.
Še nekaj o divjem petelinu
Ing. Vitomir Mikuletič
O stanju divjega petelina v Slo-veniji so razpravljali delegati na letošnjem občnem zboru LZS. Komisija za sklepe je predlagala popolno dveletno zaščito petelina, osnova za ta predlog so bili po-oatki, ki jih je zbrala LZS z anketo.
Stanje divjega petelina ni porazno samo pri nas v Sloveniji, temveč Judi drugod po Evropi. Tokrat 'mamo na voljo poročilo o divjem Pete|inu v Sovjetski zvezi, ki ga je pojavil v reviji VVild und Hund, st. 24/1973, dr. Peter Krott. Zaradi Zanimivosti ga navajam v izvlečku, er menim, da bo delno uporabno uai za naše razmere, divjega petelina v Sovjetski zvezi Pastevajo med nekoč pomembne gospodarske vrste divjadi, saj je 'I letni odstrel gozdnih kur (divji Petelin, ruševec, gozdni jereb, elka) v začetku tega stoletja v severnih predelih evropskega dela g okrog 12 milijonov (!) kljunov, p Po prvi svetovni vojni se je . pd strel te divjadi med 8 in milijoni letno, I. 1945 pa komaj r°g enega milijona. Danes znaša q odstrel le še okrog pol milijona. e divjega petelina pri odstrelu
gozdnih kur pa ne dosega niti 1 ‘Vole ugotovitve izhajajo iz zapisnika zasedanja, ki so ga pred kratkim imeli raziskovalci gozdnih kur v Moskvi.
Karelija ima najbrž največ divjih petelinov v SZ. Tu računajo z gostoto 5,8 kljuna na 1000 ha. Najgo-
steje naseljuje divji petelin svetle borove gozdove, ki jih porašča razno jagodičje (33 %); kjer rastejo lišaji, je petelinjih rastišč manj (17%); v borovih-smrekovih gozdovih pa le 13%. V prvem gozdnem tipu računajo z gostoto od 9 do 18 kljunov na 1000 ha, medtem ko je v karelijskih gozdovih iglavcev in listavcev le malo petelinov. Na rastitev izredno močno vplivajo vremenske razmere, lahko jo pospešijo ali zavrejo za cel mesec. Število jajc v gnezdu je poprečno 7-8 in je neposredno odvisno od začetka pomladi (kopnine z zeleno hrano!). Če kokoš zgubi prvo gnezdo, napravi v 30% primerov drugo, ki pa ima eno do tri jajca manj kot prvo. Poprečno propade 40% gnezd (10% več kot pri ruševcu ali gozdnem jerebu) in 2 do 5% jajc je neoplojenih. Vzrok, da se kebčki ne izvalijo, so v enaki meri pozne pozebe kakor živali, ki se prehranjujejo tudi z jajci. Izguba kebčkov v prvih treh mesecih njihovega življenja je izredno velika in znaša poprečno 40% (pri ruševcih je ta % višji, pri gozdnih jerebih nižji).
Ruševec je priletel na klic, a predaleč za fotografiranje	Foto R. Marenčič
Ruševec - sorodnik divjega petelina -
Za kokoši je izrednega pomena spomladanska zelena hrana. Pri tehtanju kokoši iz pozne-hladne in zgodnje-tople pomladi so ugotovili 7% razlike v teži. Ko je bilo dovolj zelene hrane, so bile kokoši težje.
Tudi sprememba okolja izredno močno vpliva na stalež divjih petelinov. Tako navaja pisec primer iz okolice Moskve. Tu je bil stalež divjih petelinov v 18. stoletju dokaj velik. Gozdnatost (42%) se do danes ni prav nič spremenila, pač pa struktura gozdov. Namesto starih in svetlih so danes tu mladi in gosti sestoji. Zginili pa so tudi divji petelini v starih borovih sestojih in v zamočvirjenih predelih. Vpliv ujed in zveri na stalež divjih petelinov je pokazal poskus v okraju Kirovskaja. Na površini približno 20 000 ha, kjer je bilo jeseni razmerje med mladimi in starimi petelini 1 :2, so odlovili 100 kljunov za naselitev drugod. Ta odlov je povzročil, da se drugo leto stalež sploh ni povečal oz. je bil prirastek enak 0. Če se torej zmanjša stalež divjih petelinov umetno ali po naravni poti — včasih to opravijo številne roparice -prirastek močno pade.
Po ugotovljenem dolgoletnem poprečju sestavljajo jeseni kito kokoš in štirje mladiči. Delež mladih ptičev jeseni (spet v dolgoletnem poprečju) se giblje med 52% in 80% od celotnega staleža. Jeseni je vedno več kokoši kakor petelinov

pristaja na rastišču
(2/3 kokoši, 1/3 petelinov), spomladi pa je približno razmerje 1:1.
Zelo nevarna za gnezda je paša živine. Mnogo gnezd živina potepta. Tako navaja pisec, da gre v gorskih loviščih sovjetske armade zaradi tega po zlu polovico gnezd. Za divjega petelina je usodna tudi taka oblika gospodarjenja z gozdovi, ki pospešuje čiste in goste sestoje iglavcev, posebno smreke. Divji petelin se izogiba gostih enoličnih sestojev, kajti kot mnogi drugi ptiči, ki živijo na tleh, je petelin »razanten starter«, ki potrebuje za vzlet mnogo prostega prostora. Tako dr. Peter Krott. Seveda je to le del vzrokov, zaradi katerih zgineva rod divjega petelina. Pri drugih avtorjih bi našli še celo vrsto takšnih, podobnih ali še pomembnejših vzrokov, ki močno vplivajo na upadanje staleža. Bavarska ima v Zah. Nemčiji najmočnejši stalež divjega petelina. Podobno kot drugod pa so tudi tu zaskrbljeni, ker število petelinov vsako leto pada. L. 1971 so zato
Divji petelini na Bavarskem
vsem, ki imajo v lovišču to divjad, razposlali vprašalne pole. Odgovorili naj bi na naslednja tri vprašanja:
1.	število pojočih petelinov v letih 1966 do 1971,
2.	število v teh letih odstreljenih petelinov,
3.	število kokoši v loviščih?
Morda je slučaj, toda prvi dve vprašanji sta enaki kot v naši lanski anketi o divjem petelinu. Seštevek podatkov, ki so jih dobili, prikazuje tabela spodaj.
Zanimivo je, da so vprašalne pole izpolnili prav vsi, ki imajo pete-line. Žal se pri zbiranju podatkov za našo anketo ne moremo pohvaliti s tako resnostjo.
Tudi vzroki, zaradi katerih pada stalež petelinov na Bavarskem, so podobni našim:
—	Sprememba okolja, ki jo največ povzroča gozdno gospodarjenje z goloseki, smrekovimi monokulturami in uporabo najrazličnejših herbicidov.
-	Uničevanje pokrajine z gradnjo cest, napačno speljanih sprehajalnih poti in stez, ki vodijo v predele, kjer živijo gozdne kure. Vznemirjanje gozdnih kur, ki ga povzročajo turisti, izletniki in drugi oddiha željni ljudje.
-	Naravni sovražniki, predvsem kuna zlatica in drugi plenilci gnezd ter valečih kur.
—	Vremenske razmere (klimatski faktorji). Zaradi izredne občutljivosti kebčkov je predvsem mesec junij odločilen za njihovo uspeva-vanje ali propad. Mraz in vlaga pogosto uničita kebčke.
Leto	1966	1967	1968	1969	1970	1971	Poprečje
pojoči petelini	1342	1299	1282	1241	1212	1183	1260
odstrel	85	67	73	59	64	91	73
%	6,34	5,16	5,69	4,76	5,28	7,68	5,79
- Ograje v gozdu. Ponekod ograjujejo mlade gozdne kulture pred objedanjem sadik od srnjadi in jelenjadi. Te ograje pomenijo precejšnjo nevarnost za gozdne kure, ki jih pri preletavanju ne opazijo in se lahko pri zaletu vanje ubijejo. Kjer brez ograj ne gre, jih je treba z obešanjem kosmatih vej nanje napraviti vidne gozdnim kuram.
~ Napačen, prezgoden in pretiran odstrel. Kot največjo napako šte-lejo odstrel glavnega, najmočnejšega petelina na rastišču. Raziskovanja so pokazala, da edino ta oplodi kokoši. Teorija o petelinih-Pretepačih, ki jo tako zvesto ponavljajo že več kot osemdeset let, se je pokazala kot glavna lovska napaka. Rastitev se vrši večinoma med 20. aprilom in 5. majem, zato naj ne bi bil odstrel, kolikor sploh Pride v poštev, pred 5. majem, še bolje, ne pred 10. majem. Prav tako je znanstveno ugotovljeno, da le biološko popolnoma nevzdržen odstrel na rastiščih, kjer poje manj bot 5 do 10 (!) petelinov.
Seveda imajo tudi predloge, kako naj bi zboljšali stalež divjega petelina. Eden glavnih je:
~ Prepoved odstrela za tri leta in skrajšanje lovne dobe na čas od maja do 31. maja. V treh letih Popolne zaščite naj se znanstveno Proučijo vsi vzroki, ki vplivajo na slalež petelinov.
gozdne kure so silno neprilagod-llve živalske vrste, usodna pa je tudi izredno velika smrtnost kebč-k°v. V mokrih in hladnih poznih Pomladih ali zgodnjih poletjih sko-ral da ni prirastka. Jazbec stika lajci, kuna, lisica in ujede pa za bebčki ter odraslo kurjadjo. Če na koncu dodamo še prodiranje teh-mbe v gozdove, vznemirjanje rostišč in napačen ter pretiran 0ostrel, potem mislim, da smo popravili skoraj vse, da dokončno j^gubimo petelina.
Nekatere lovske družine in ustano-Ve 50 ob spoznanju, da petelinu ne kaže nič dobrega, na svojem °brnočju same ustavile ves odstrel
in petelina zaščitile. Toda še vedno je precej takih članov LD, ki jim ni mar za tako žalostno stanje in v svojem pohlepu za trofejami počenjajo vse, da zadostijo svoji sebičnosti. Trmasto vztrajanje na tem, da naj ima petelin še vedno lovno dobo in da naj ga ne bi zaščitili, kaže samo na skrajno sebičnost, neznanje, kratkovidnost, neodgovornost in koristoljubnost posameznikov.
Prav bi bilo, da bi vse lovske družine in zavodi za gojitev divjadi podprli LZS pri njenih prizadevanjih za ohranitev in izboljšanje
XV.
Boštjan je pasel v planini na Slemenu. Dan za dnem je odhajal na zelene vesi pod pečmi. Volkun mu je spet zavračal in budno čuval čredo. Boštjan Minke ni pozabil, a prišel je do preprostega zaključka: Kaj boš, pastir in drvar, proti gospodu! Dekle si želi lagodnega življenja. Kaj ji bo nudil on in kaj ji lahko nudiš ti? Pastir je zanjo premalo!
Tej misli pa je oporekal Nek, ki je trdil: »Mlada je! Pravzaprav še sama ne ve, kaj hoče. Ne sodi je preostro, Boštjan! Bolj je namenjena tebi kot komur koli. Pa naj govore, kar hočejo!«
Najraje pa je pasel pod Odlomom. Tam so gnezdili orli. Dan za dnem jih je gledal. Gnezdo je bilo sredi stene pod ogromnim previsom, ki se je bočil kot ogaben trebuh. Prav nad prepadom je čepelo. Boštjan je iz sredine pečevja večkrat opazoval dva lačna kljuna. Prav dobro je vedel, da ju je težko nahraniti. Zato se ni čudil, da sta bila stara dva vedno bolj predrzna. Zaga-
staleža divjega petelina, ne pa z nasprotovanjem rušili ugled sebi in vsemu našemu lovstvu.
Naš novi lovski zakon naj bi imel zveneč naslov »Zakon o varstvu, gojitvi in lovu divjadi«. Temu naslovu mora ustrezati tudi njegova vsebina. Varstvo je torej na prvem mestu. In kaj je primerneje za tak zakon kot to, da zavaruje ogrožene živalske vrste, med katere spada tudi divji petelin! Pričakujem, da bo ta zakon vseboval daljnovidna določila in da bo narejen za bodočnost, ne pa za sedanjost in preteklost.
njala sta se v gamse in tudi Boštjanovi čredi nista prizanašala. Vse je izginjalo v nenasitnih kljunih. Ruševec se je samo preletel in že je padla nanj temna senca.
Tudi Jozelj je vedel za gnezdo. Preveč je bilo orlov, pa se je namenil, da jih nekaj postreli. In tako sta se nekega jutra pod pečmi srečala z Boštjanom. Boštjan ga je prvi ugledal, a časa, da bi se mu ognil, ni bilo več. Naredil se je, kakor da lovca ni videl. Ko ga je Jozelj zagledal, se je potuhnil za skalo in tuhtal, kaj naj ukrene. Ko pa je videl, kako je Boštjan zamaknjen v peči, je prav tiho šel proti njemu. Prepričan je bil, da je prilezel za orli s puško. Nekaj korakov za hrbtom mu je že bil, ko je zavpil:
»Hej, Boštjan, kaj pa imaš v pečeh?«
Boštjan se je ravnodušno obrnil. »O, pozdravljeni! Tako se znajdete, 'kakor bi zrasli iz tal!«
Jozelj je povesil puško, stopil še nekaj korakov proti Boštjanu in se čudil njegovi ravnodušnosti. Hitro je ugotovil, da je brez puške. Fan-
Lovčeva hči
Tone Svetina - ilustriral Štefan Planinc
tove odkrite in nasmejane oči so ga presenetile; težko bi ga obdolžil, da se ukvarja s čim drugim kot s čredo.
»Orle gledam. Ali ste že opazili, kje imata gnezdo? Poglejte, tamle pod tistole steno,« mu je kazal z roko v pečevje.
»Veste, Jozelj, jezen sem nanje. Več kozličev sta mi že odnesla in tudi gamsom ne prizanašata.« Jozelj je sedel k Boštjanu in si nabasal pipo. Ko sta obdelala orle, je dejal:
»Si videl, kako je bilo v gostilni!« Ošinil je brazgotino, ki se je fantu vlekla preko čela.
»A takrat? Tisto je bilo zaradi vaše Minke, toda niso se lotili pravega! Saj jim pastir pri dekletu, kot je vaša Minka, ne more biti nevaren, ali ne?«
Oba sta nekaj časa molčala, potem pa je Jozelj rekel:
»Ne govoriva o tem! Saj sam veš, kako je. Pusti lov in loti se poštenega dela! Kaj boš pasel v planini, lahko bi se lotil česa drugega. Za lovca bi se proglasil, saj bi se ti posrečilo.
»Dobre nasvete mi dajete,« se je nasmejal Boštjan. »Kar pa se lova tiče, mi za zdaj nihče ne more ničesar dokazati.«
»Tistemu fantu, ki je ustrelil gamsa pred prazniki, drob pa vrgel čez steno, je delala polica velike preglavice. Toliko časa se je motovilil, da bi ga desetkrat lahko upihnil.« »A, tako? Ste ga mar videli?«
»O, da! Prav blizu sva si bila. Čudni so dandanes ljudje, okoli koč se potikajo in skozi okna oprezajo. Moja koča je vsakomur, ki je v sili, vedno odprta.«
Boštjan je nekaj časa molčal in zvijal travo. Ni vedel, kaj naj odgovori. Jozelj pa je užival, ker ga je zadel.
»Po svoje imate prav. Težko je z ljudmi, to okušam že od rane mladosti.« Potem je za hip premolknil, obraz pa se mu je zmračil in poteze poostrile, kot bi ga misel, ki jo je hotel izreči, težila.
»Ali ste mojega očeta poznali, Jozelj? Tisto leto, ko ste prišli v te kraje, je izginil.« Nenadoma je dvignil glavo in vprašujoč zrl v Jozlja, ko da išče odgovor tudi na nekaj, česar ni vprašal.
Starca je vprašanje presenetilo. Zakašljal je in jel basati pipo. Boštjan pa je dodal:
»Slišal sem, da ga je zmanjkalo prav v tem revirju. Črednik Matija je z njim zadnji govoril.«
»Poznal sem ga in spominjam se ga, čeprav sva se videla le nekajkrat. Močan mož je bil, nekaj mlajši od mene.«
Boštjan pa ga je prekinil z nenavadnim vprašanjem:
»Ali si morete misliti, kdo je očeta ubil?«
»Kako praviš?« Jozlju se je glas skoraj tresel. »Misliš, da je bil ustreljen?«
»To je težko reči, saj veste, kako je v gorah. Človeku se marsikaj lahko pripeti. - Toda ne, ne! Oče je bil ustreljen!« je Boštjan stopnjeval in opazoval, kako bodo učinkovale njegove besede.
»Ne vem, kdo bi ga mogel ubiti. Če bi se spopadel z lovci, bi se razvedelo. Tega ne verjamem.« »Prepričan sem, da so ga ubili. Vse peči, stene, konte in plazove sem že prehodil in pregledal, pa niti sledu o očetu. Tisti, ki ga je ubil, ga je tudi pospravil. Toda kam? Ne vem, kako gledate name. Prav dobro me nimate zapisanega, toda očeta sem imel rad in zaklel sem se, da ga poiščem in da poiščem tudi tistega, ki ga je ubil.«
Ko je videl vročični ogenj, ki je fantu gorel v očeh, je Jozlju postalo tesno. Besede so bile trde, padale so kakor kamenje.
Tedaj je njun pogovor zmotil orel. »Poglej ga!«
Izza skalovja se je pripeljala velika, mogočna rjava ptica. V krempljih je nesla gamsjega kozlička. Utonila je nad previsom sredi stene. Zastirala sta si oči in strmela. »Ko bi mogel dobiti mladiča,« je rekel lovec.
»Če hočete, Jozelj, vam ga poskusim dobiti!«
»Beži no! Kdo le bi prilezel do gnezda? Čeprav dobro plezaš, tega ne zmoreš.«
Boštjan pa je gledal steno in iskal, kje bi se prelisičil do gnezda. Rad bi dobil mladiča. Pred Jozljem bi se rad izkazal. Vedel je, da je v njem in Jozlju nekaj, kar ju zbližuje. Vedel je, da ga Jozelj ne sovraži, čeprav mu dela nevšečnosti. Lovec mu je bil všeč, čeprav se ga je moral ogibati in bati. Na tihem, globoko nekje, mu je še vedno tlela iskrica upanja, da se bo zanj in za Minko le dobro končalo. Tako je rastel v Boštjanu drzen sklep, ki sta ga razpihovala samoljubje in ponos.
Kdo more k orlovemu gnezdu? Boštjan bo priplezal do orlovih mladičev!
»H gnezdu se povzpnem, če vam je prav, resno sem premislil!« »Kaj, v to steno! Še enkrat ti pravim, ne bodi neumen! Ne bom odgovarjal za tvoje življenje!«
»Saj ne boste, zase odgovarjam sam!« Potem se je posmejal: »Kakšna škoda pa bi bila, če se ubijem, Jozelj? Slab človek sem, ali ne, marsikomu bi prav prišla moja smrt. V steno grem, odločil sem se.«
»Ne tvegaj, Boštjan! Pomisli, kaj bo, če prideta orla!«
»Tudi orel se boji človeka!«
»Boji se ga že, druga pa je, če mu hočeš vzeti mladiča. Saj se še kura požene v mačko. Slišal sem pa že tudi, da se je orel spustil na človeka.«
»Jaz pa se ne bojim, posebno ne, če ste vi pod menoj s puško!« Boštjan je odložil suknjič in klobuk ter gologlav splezal v peč; le lovski nož mu je tičal za pasom.
»To ti je trma,« je pomislil Jozelj, »z glavo hoče skozi zid!« Opazoval ga je, kako se meter za metrom vzpenja više in više. Vedno manjši je bil. »To bi bil lovec! Res škoda, da se ukvarja z ovcami,« je premišljal in oprezal proti gnezdu.
Boštjan se je vzpel na poševno polico, ki je vodila h kaminu.
Ob kaminu se je bočila gladka stena, obeljena z iztrebki. Boštjan je počival in preudarjal. Ali bi tvegal? Premagal je tesnobo, zbral vse moči, premislil vsak prijem in se podal v kamin. Sinje nebo, po katerem se je ozrl, je bilo prazno. »Danes ali nikoli! Konec koncev pa me stari spodaj varuje!«
»Saj to ni človek,« je sopel Jozelj, ko je videl Boštjana, kako se vzpenja v previsno poč. Samega sebe je preklinjal. Čemu se je le podal z njim v pogovor in šel nad orle! Ko pa se je obrnil, ga je stresel mraz. Od sivega gorovja je plaval orel! S hripavim glasom je zavpil Pod steno: »Boštjan, Boooštjaaan, orel prihaja, orel, ooreel!«
Boštjan je slišal krik in spoznal v glasu veliko nevarnost. Pravkar se je vzdignil v kamin. Ko je obrnil glavo, je le malo manjkalo, da ni Padel. Orel se je bližal kot zla slutnja! Vsak hip je bila pošastna senca vse večja. V gnezdu sta klicala mladiča. Obupno sta vreščala in velika ptica je takoj spoznala, da jima grozi nevarnost. Boštjan ie sestopil in se skušal potuhniti ob skalo, toda še preden je dobro stopil, se je orel že spustil. Še preden je izvlekel nož, so završale Perutnice. Ostri kremplji so se mu zajedli v hrbet in mogočna ptica 9a je udarila s težkim kljunom. Boštjan se je stisnil pod skalnati Pomol in končno le izvlekel nož. Ko je orel spet napadel, je udaril P° njem in ga z roko odbil. Vse se je zgodilo tako hitro, da Jozelj ni vedel, kaj naj ukrene. Ko [o Pripravil puško, ni upal streljati; bal se je, da bi zadel tudi fanta. Bpet so završala krila, Boštjan pa le sekal, da se je usipalo rjavo Perje in končno le dobro zadel, ^elika perut se je nagnila in orel le zaplaval vse niže in niže.
Jozelj ga je lovil na muho in ko I6 jeknil strel, je ptici omahnila drobljena perut. Plahutajoč je Padla nedaleč od lovca.
Spet so završala krila, Boštjan pa je
Precej časa je minilo, preden je Boštjan splezal iz pečevja. Krvav je prilezel k lovcu - brez mladičev. »Kaj takega pa še ne, kar se dajem v teh gorah! Dobro si se držal, Boštjan! Kako te je zdelal!« Jozelj je brž izvlekel stekleničko žganja, Boštjan pa si je odtrgal kos srajce in z njim mu je Jozelj očistil rane. Ko sta vse uredila, kakor sta vedela in znala, sta se spustila pod peči, kjer sta našla mrtvega orla. Nesla sta ga na planino. Tam so se zbrali pastirji in dekleta, ki so prišle v planino. Jozelj je položil orla na tla in mu razprostrl peruti. Širše so bile kakor raztegnjene roke krepkega moža.
Boštjanu so se rane hitro zacelile. Neko jutro je spet sedel na pa-robku in gledal proti gnezdu, ki ga je neutrudljivo oskrboval preostali orel.
Z mrakom pa je bil Boštjan na
sekal, da se je usipalo rjavo perje..
spodnji planini. Šel je k največjemu stanu, iz katerega sta se slišala smeh in petje. Vstopil je.
»Dober večer!«
»Glej ga, Boštjana! Mislili smo že, da te je odnesel orel!« so se oglasili pastirji in ga z veseljem sprejeli. V zakajenem prostoru, ki ga je razsvetljeval ogenj na ognjišču, so sedeli z nekaj dekleti.
»Hej, Matija, vam pa ni dolgčas, ko imate toliko lepih deklet,« je Boštjan veselo pozdravil črednika Matijo, ki se je z veliko kuhalnico sukal okoli črnega kotla. Kuhal je skuto in se zakrohotal: »Kaj bom z dekleti, Boštjan? Kaj bodo moje stare kosti! Tebe manjka, tebe!« Boštjan je sedel k Rezki, ki je vzela citre in z zvonkim glasom zapela o pastirju, pastirici in ovcah. Še drugi so pritegnili in pesem se je razlegala po stanu.
(Se nadaljuje)
Lovski
oprtnik
Četrtstolefni obračun
O doslej edinstveni lanskoletni lovski razstavi v Mariboru smo v našem glasilu brali marsikaj. Oglasili so se predvsem lovski strokovnjaki, iniciatorji in organizatorji razstave. Menim pa, da ne bo odveč, če se oglasi še kak lovec, ki si je razstavo samo ogledal. Kdor si je želel razstavo le do neke mere ogledati, ji je moral nameniti vsaj nekaj ur. To sem storil tudi jaz. Poleg skrbnega opazovanja sem tudi prisluškoval izjavam so-gledalcev, vmes tudi avstrijskim, ki so na splošno razstavo občudovali in hvalili. Seveda tudi ni manjkalo ljudi v lepih lovskih krojih, ki pa so o lovu dajali dokaj laične
izjave. Tudi takšni so bili, ki so na razstavnem prostoru iskali le svoje trofeje in kako so le-te ocenjene. Nedvomno pa so bili v večini takšni, ki so si preudarno ogledovali trofejo za trofejo. Presenečen sem bil predvsem v prostoru z jelenjim rogovjem; mislil sem si predvsem, ali je sploh mogoče, da tako veličastna divjad v današnjih pogojih še najde zatočišče v naših gozdovih.
V zvezi z razstavljenim srnjačjim rogovjem pa si dovolim dati skromno razlago o srnjadi v lovišču naše lovske družine.
Po vojni je bila pri nas redka srnjad. To nam je seveda narekovalo, da ji posvetimo vso pozornost in zaščito. Prvi srnjak je bil odstreljen šele I. 1948. Ob tem dogodku smo priredili pravo slavje. Zbralo se nas je namreč vseh takratnih 18 članov pri poklicnem mesarju, ki je srnjaka raztelesil na 18 kosov, od česar je tudi družinska blagajna dobila svoj
delež. (Odkupa divjadi takrat še ni bilo.)
Odstrel po enega srnjaka letno smo imeli še nekaj let. Leta 1954, po razdružitvi komasiranih lovskih družin, je bil prvič planiran odstrel 4 srnjakov. Toda tedaj smo delali tudi napake, ker nismo odstreljevali srn. Kljub temu pa so naša prizadevanja rodila sadove; sedaj odstrelimo letno po 70 srnjadi, poleg tega jih pa še 15-18 pokonča razna mehanizacija, v glavnem promet. Tako so na splošno glede gojitve in odstrela srnjadi napredovale tudi druge LD v Sloveniji. Razstava je bila veren prikaz dela, ki ga je štirinajst tisoč ljubiteljev narave opravilo brez hrupa in dostojno izstopilo pred širšo javnostjo. Posebno priznanje in zahvala pa gre našim lovskim strokovnjakom in organizatorjem, med katerimi so tudi mlajši, ki so si lovsko znanje pridobili v novejši dobi.
Stane Mlinar, Velenje
Rogovje srnjakov LD Grosuplje na Slovenski lovski razstavi Maribor 1972 Foto D. Škofič
Neverjetno, a resnično
Dne 3. avgusta 1972 sem šel zjutraj s svojim lovskim tovarišem v lovišče LD Dekani pri Kopru. Namenila sva se, da po možnosti upleniva srnjaka gumbarja. 2e dalj časa sem ga namreč zalezoval ter točno vedel, kje izstopa. Tako sva tudi to jutro navsezgodaj čakala na tem kraju. Ker srnjaka ni bilo od nikoder, sva se odločila, da greva na zalaz. Premaknila sva se dobrih petsto metrov, pa sva ga opazila, kako se mirno pase na posejani remizi. Veter sva imela ugoden. Približala sva se mu na slabih petdeset metrov. Ko sem se prepričal, da je pravi, sem dejal tovarišu, naj strelja. Čudil sem se, zakaj ne strelja. Povedati namreč moram, da je bil moj spremljevalec prvič na lovu na srnjaka. Ker sva se preveč obotavljala, naju je opazil, dvignil glavo, ter z nekaj skoki izginil v grmičevje. Šele takrat sem vprašal, zakaj ni streljal, čeprav sem že vedel za njegov odgovor. Prijela ga je takšna lovska mrzlica, da puške ni mogel dvigniti.
S tem se je naš jutranji pohod končal. Preden sva se razšla, me je tovariš prosil, da bi proti večeru zopet šla pogledat za srnjakom. Obljubil sem mu, da se dobiva. Ob 17. uri je bil s svojim avtomobilom že pri meni. Preden sva se odpeljala, se nama je pridružil še tretji lovec naše družine in vsi smo se nato odpravili v lovišče. Da ne bi hodili skupaj, smo se dogovorili, kje in kdaj se snidemo. Odšli smo vsak na svoje čakališče. Čakanje je bilo dolgo, vendar za vse tri brezuspešno. Ob pol osmih smo se sešli in krenili proti avtomobilu, oddaljenem dobrih 15 minut hoje. Vidljivost je bila še dobra, pa smo se odločili, da bomo spotoma vsak zase zalezovali. Komaj smo napravili nekaj korakov, sem iz smeri, kamor je šel mlajši solovec, slišal strel. Ker sva bila narazen borih petdeset metrov, sem ga vprašal, kaj je streljal in če je obležalo. Odgovoril je, da je streljal na srnjaka, ki sva ga zjutraj videla, in da je v ognju obležal. Dejal sem mu, naj trenutek počaka, da bova skupaj šla na nastrel.
Ko smo vsi trije prišli na na-strel (pridružil se je tudi tretji tovariš), smo imeli kaj videti. Na mestu sta ležala dva sr-njaka-gumbarja. Pričeli smo ugotavljati, kako se je to moglo zgoditi, in ugotovili, da je krogla pri izstopu iz prvega srnjaka podrla še drugega. Ta je stal natančno za prvim slaba dva metra. Prvi srnjak je bil bočno obrnjen proti strelcu in je s svojim telesom zakrival drugega. Ko sem se prepričal, da sta oba srnjaka II b, sem strelcu čestital k nenavadni uplenitvi ter mu podal zeleno vejico, srnjakoma pa še pred tom zadnji grižljaj. Gospodar lovišča skoraj ni mogel ver-leti takemu naključju.
Ta dogodek zato objavljam v našem glasilu, ker se kaj takega ne zgodi vsake nedelje. Za mlajšega lovskega tovariša je bil lovski krst »okrepljen«, da se bo »toplo« spominjal izrednega plena.
J. A.,
LD Dekani pri Kopru
Beg v okovih
Podkrimski lovec Alojzij Ma-vec si je pri vsakdanjem opravilu na kmetiji nesrečno zlomil nogo in mu je mavec Preprečil priljubljen lov na lisice ob mesečini.
Toda kljub nezgodi je uple-nil nenavadno, edinstveno »trofejo«.
Pilo je popoldne konec februarja letos, že bolj proti večeru, ko je njegov sin rav-C0 krmil živino. Nenadoma 1® le-ta pritekel v hišo in Zdramil očeta ob krušni peči,
F°to T. Zidar
rekoč:	»Lisica je zunaj!«
Mavcu je bila puška takoj pri roki, hitro nabita in že je odskakljal bolj po en! nogi k svojemu kozolcu, kjer je sin videl lisico. Toda o lisici ne duha ne sluha. Sinu, ki je z dvorišča spremljal očeta z očmi, se je čudno zdelo, da oče še ni spodil lisice izpod kozolca, saj je sosedov pes tako nenavadno lajal. Zato je hitro stekel okoli sosedovega poslopja in že zagledal lisico ter jo pregnal naravnost pred očeta, ki je z rezkim strelom ustavil njen beg.
Sin je ves zasopel pritekel k plenu, presenečeno zaklical in na verigi, dolgi tri četrt metra, dvignil velikega lisjaka. Okoli vratu je imel tesno zategnjen ovratnik, širok 30 mm, debel 4 mm, na katerega je bila pritrjena močna železna veriga iz členov, debelih po 5 mm. Veriga je bila na koncu, ki je drsal in opletal po tleh, močno izrabljena, tako da zadnji člen ni bil debelejši od milimetra. Sicer pa je bil lisjak nadpoprečno krepak, z zelo lepim kožuhom, le okoli vratu je bil do kože oguljen od ovratnice. Vse kaže, da je bil lisjak dolgo na verigi, sicer je ne bi tako zelo obrabil, da jo je lahko odtrgal in ušel.
Takšno ravnanje z ujeto lisico je vse graje vredno. Kljub vsemu pa prosim tiste, ki o tem primeru kaj vedo, da to sporoče naši reviji. Kajti zanimivo bi bilo poznati lisjakov »življenjepis«.
Jože Zadnikar, LD Tomišelj
Šesto poglavje o krogli ABC
Peto poročilo o krogli ABC v Lovcu št. 9. 1972, stran 281, mi daje pobudo, da opišem svoj primer s kroglo ABC in TIG kroglo.
Lovske naboje DWM s kroglo TIG 10,5 in 11,5 g uporabljam že več desetletij. Ti naboji me še niso razočarali, kolikor nisem sam napravil napake, recimo pri merjenju.
Ko je nastala nad vse hvaljena ABC krogla, sem se tudi jaz navdušil zanjo.
Na lovski razstavi v Riedu in Mariboru je bila precejšnja reklama za ABC kroglo. Tudi v Borovljah je nekaj reklame pri dveh puškarjih, vendar s pripombo, da bomo še videli, kaj bo. Nihče pa ne ve, kje dobiti to čudežno kroglo.
Vendar sem dobil povsem po naključju od znanca lovca iz boljših krogov nekaj nabojev z vstavljeno ABC kroglo. Na nedeljski brakadi smo imeli v pogonu prašiča. Diana mi je bila naklonjena, prašič se je pomikal proti mojemu stojišču. Jaz junak z ABC kroglo v cevi, načitan o njenem sigurnem smrtnem učinku, pomerim, sprožim in glej razočaranje; prašič se malo strese in teče s pospeškom naprej. Vstavim drug naboj s TIG kroglo 10,5 g. Ker je prašič zavil malo na desno, je bil še v strelni razdalji. Zadnji trenutek sem ga še ujel na muho. Potegnem in prašič pade po ca. 20 metrih in se kmalu umiri. Z lovci smo ugotovili, da je prva krogla — to je bila ABC - prašiča samo oplazila pod trebuhom. Druga krogla TIG je zadela prašiča v zadnji del prsi. Vstopna rana je bila izsekana v premeru debeline krogle, izstopna pa ca. 3 cm velika in na vsaki strani je bilo po eno rebro zlomljeno. Prašič je tehtal 110 kg.
Oglejmo si oba primera: Ce bi moja ABC krogla zadela tja, kamor je zadela TIG krogla, bi prašič prav tako padel, torej ni kriva ABC krogla, ampak sam, ker nisem dobro pomeril.
Zato pa tudi ni nujno, da hvalim TIG kroglo, kakor strelec na medveda, ker obstaja veliko in različnih krogel, ki bi enako opravile na tem občutljivem mestu. (Balistične tabele nam povedo njihovo zmogljivost!) Zato ne bodimo preveč naivni v tem pogledu.
Strelec na medveda (peto poročilo o krogli ABC) pa previdno molči, ko je poslal TIG kroglo mimo medveda. Če se je medved res stresel ob strelu, se je zato, ker je bil prestrašen in ranjen od strela prejšnjega dne. Če bi pa TIG krogla zadela v prsi, kamor je zadela ABC, bi medved tudi padel.
Veliko je bilo že napisanega o krogli ABC, ne samo v lovski reviji, tudi v dnevnem časopisu je bil članek o ABC z zelo smešno vsebino. ABC krogla ima vse naprej določeno, kaj mora storiti, ima postavljene zapovedi, deset glavnih, in te so razdeljene še na člene.
Lovci radi beremo take zanimivosti, samo bojim se, da ne bo ABC krogla kmalu preveč napihnjena, tako da ne bo mogla več skozi cev.
Stane Jamnik
Podobno mu je
V Lovcu, št. 6/1972, je Alfonz Koser, član LD Rogatec, objavil sestavek »Eden najgor-ših«, ki je zbudil moj spomin. Poiskal sem fotografijo, posneto leta 1913. Na njej je vidna deformacija srnjakovega rogovja, ki je do pičice podobno tistemu, ki ga opisuje A. Koser. Srnjak je bil uplenjen v revirju Kačiče, ob cesti Kozina-Divača, zdrav in telesno dobro razvit. Levi rog je bil še v kožo zavit (slab vilar) in navzdol obrnjen. Kako je okvara nastala, ni bilo ugotovljeno.
Peter Dobrila
Kako se širi človeški dah na lovu
obravnava J. Giebel v W. u H. 20-1971, str. 483. Ker je znanje o tem za lovce koristno in za uspeh pri lovu nemalokrat odločujoče, podajam vsebino tega članka:
S poskusi in z računi se namreč da ugotoviti, kako se z vetrom onesnaženje zraka in vonjavne snovi v zračnih plasteh redčijo. Računsko je razširjanje vonjavnih snovi težko zajeti, ker vonje v neki koncentraciji že dojamemo, če trajajo le sekundo. Račun o širjenju pa odpove, če vlada (vetrno) zatišje.
Od človeka izvirajoči dah, ki ga divjad pri določeni zgoščenosti dojame, veter odnaša v obliki obrnjenega stožca. Razredčenje daha je odvisno od širine razširjajočega se stožca in hitrosti vetra. Čim hitreje se dah redči, čim prej upade na mejo, pri kateri more divjad človeka še zavohati, tem bolj se lovec divjadi lahko približa, tem nižja je lahko visoka preža. Širina širitvenega stožca pa nima pomena zgolj pri redčenju, temveč tudi tedaj, če lovec zalezuje v polvetru, še bolj v četrtvetru.
Če je lovec na tleh, se redčenje v smeri vetra z oddaljenostjo veča; če je na visoki preži, spočetka z oddaljenostjo gostota daha pojema in doseže v neki oddaljenosti, ko je pred sončnim vzhodom in po zahodu največja, najmanjšo vrednost, potem pa z večanjem oddaljenosti zopet raste.
Širitveni stožec daha se tem bolj odpira, čim večje je valovanje vetrovne smeri ter toplotno in mehanično vrtinčenje zraka, to je, čim bolj ga sončno žarčenje in raska-vost tal (porast) mešata. Najmanjša razredčenja nastajajo pred sončnim vzhodom in po sončnem zahodu pri hitrosti vetra pod 3 m/s. Širitveni stožec je tedaj najožji. Največjo širino ima širitveni stožec podnevi ob sončnem žarčenju in vetrni hitrosti pod 5 m/s. Ob majhni širini stožca upade koncentracija daha na razdalji 150 m na polovico vrednosti že kakih 10 m od osi širitvenega stožca, pri večji širini na 30 m. Iz tega sledi, da po pravilu podnevi z vetrom pridemo morebiti kakih 50 m bliže k divjadi kakor pred sončnim vzhodom in po sončnem zahodu. Po drugi strani pa pred sončnim vzhodom in po sončnem zahodu zavoljo tedaj ožjega širstve-nega stožca v polvetru in četrtvetru varneje zalezujemo
kakor podnevi, tem bolj, če je dnevna hitrost vetra nad
5	m/s.
Izhlapevanje daha je sorazmerno s hitrostjo vetra, to je, da je npr. pri vetrni bistrosti 4 m/s navadno dvakrat tolikšna kakor pri vetrni hitrosti 2 m/s.
Pri 2 m/s hitrosti vetra se listje na drevju od časa do časa giblje, pri 4 m/s se precej neprestano giblje, pri kakih
6	m/s pa se majejo šibkejše brezlistne veje.
Manjša razredčenost pri šibkejših vetrnih hitrostih ima pomen, če lovec s travnikov in polja stopi v gozd, kajti v gozdu upade hitrost vetra na 10 do 20% od hitrosti na planem. Zaradi utišanja vetrne hitrosti se poveča razdalja, na katero divjad v gozdu zavoha človeka, in sicer od 50 do 100 metrov in celo več. Hitrost vetra ima letno in dnevno menjavo. V ravninah je ponoči manjša, s sončnim vzhodom se veter okrepi in je najmočnejši proti poldnevu. Po zahodu sonca upade hitrost vetra pod dnevno poprečje. V gorah je hitrost vetra ponoči največja, najmanjša podnevi. Razumljivo je, da skupina ljudi razširja močnejši, zgo-ščenejši dah kakor en sam človek, čeprav se zgoščenost daha ne veča sorazmerno s številom ljudi. Zato se posamezen lovec lahko bolj približa divjadi kakor več lovcev skupaj. S tem v zvezi mora biti npr. visoka preža višja, če jo uporablja več lovcev hkrati.
Če računamo, da srnjad človeka zavoha na kakih 150 m, jelenjad pa na 250 m, mora biti preža za srnjad najmanj pet metrov visoko, za jelenjad pa sedem metrov. Če naj bo na preži hkrati še ena oseba, je treba zanjo na višini pridjati en do dva metra. Na podlagi omenjenih razdalj 150 oz. 250 m lahko izračunamo, da jelenjad človeški dah zavoha v skoraj dvakrat večji razredčenosti kakor srnjad, to je, da jelenjad skoraj dvakrat bolje voha od srnjadi.
M. Š.



Koča LD Strojna, Ravne na Koroškem	Foto F. Svetec
Pred lovsko kočo
V gozdu je hišica mala, tu lovčev pravi je raj, pred njo najraje poseda in se spominja nazaj.
Pred hišico raste macesen, v njem vrezani črki sta dve, ptički pa pojejo pesem, ki lovcu znana je že.
Na jasi pase se srna, gleda nemirno okrog, v dolini se čuje zvonjenje, a gozd se zavija v molk.
Anka Medja
Avtomobiliziran krivolov
Dne 7. aprila 1973 je član LD Mirna peč Alojz Fabjan, roj. leta 1925, stanujoč v Ljubljani, Trg Prekomorskih brigad 8, iz avtomobila, ki ga je vozil Slavko Soltič, ustrelil divjo zajkljo v lovišču Ljubljansko polje. Oba imenovana sta dejanje priznala in priznanje podpisala na postaji milice Ljubljana-5i-ška.
Vsak komentar je odveč in menimo, da takemu človeku ni mesta v lovski organizaciji niti danes niti v bodoče. Lovni pripomoček - lovska puška - mu je bil odvzet. Toda ali ni bil tudi avto lovni pripomoček? Kdaj se bo nehal avtomobiliziran divji lov, ki se vedno bolj širi? Tega načina divjega lova bi bilo hitro konec z zaplembo orožja in avtomobila, saj sta oba skupaj lovni pripomoček. Tihotapcu blc.ga z avto-
mobilom čez mejo zaplenijo poleg robe tudi avtomobil. Ali ni pri avtomobiliziranem divjem lovu enako ali vsaj zelo podobno?
B. Oražem
Mladi pišejo
Kako sem ujel divjega petelina
Oče mi je večkrat pripovedoval o veličastnem divjem petelinu. Aprilskega petka mi je rekel, da ga gremo zjutraj zasliševat. Ponoči sem komaj čakal, da se je kazalec na uri pomaknil na štiri. Sedla sva v fička in se za-
Peljala po asfaltu proti Ze-kovcu. Grede sva se oglasila tudi pri očetovem lovskem tovarišu Jožetu, ki se je z ženo odpeljal z nama. Po nekaj trenutkih smo bili že y Trnavčah, kjer smo pobrali še mojega prijatelja Andreja. Se nekaj časa smo drveli po lepi cesti in prišli do odcepa za Šmihel. Po makadamski cesti smo prispeli do Verbu-čev, kjer smo pustili avto in se otovorjeni odpravili po sončnem travniku na Golte. Hodili smo še po gozdni stezi, ko je nenadoma začelo na gosto snežiti. Očetu in Jožetu je upadlo upanje, a smo vseeno šli dalje. Neurje, ki je prineslo snežni metež, pa se je oddaljilo in postajalo je jasno in mrzlo. Stopili smo hitreje in se greli s hojo. Hitro smo prišli do lovske koče, kjer pa se nismo ustavili, ampak smo nadaljevali Ppt, razdeljeni v dve skupini. Tiho smo prišli na pete-linje rastišče. Čakali smo na cstrem mrazu in pozorno poslušali, a petelin ni vpadel v gredi. Proti večeru me je začelo zebsti in stisnil sem se k očetu. Takrat naju je Andrej opozoril, da se je pe-tolin preletel. Toda ni se ho-tol oglasiti, zato smo se vrnili proti zavetni brunarici, nnišla sta tudi Jože in njegova žena. Pogovarjali smo Sev o petelinih, se okrepčali s čajem iz snežnice in s hra-n°, ki smo jo prinesli s seboj, ter legli spat.
Zjutraj nas je zbudila budilka. Jože je odšel prvi, a se le pa naše začudenje kmalu yrnil. Povedal je, da petelin ze poje. Kot bi nas spodbo-°el, . smo bili pripravljeni, topili smo pred kočo in za-shšali vzburljivo petje. Strme-1 smo v poslavljajočo se te-.rn°'v iz katere se je počasi 'zluščila na tleh mogočna, Puranu podobna postava. Petelin je pel neprenehoma T1 drsal z močnimi perutmi.
ctoudeno smo ga gledali S °zi daljnogled, ko se je vedno bolj približeval in pel °J obseden. Vsi smo strmeli ko je bil že ob dvo-jscni ograji. Prvi se je za-edel oče in rekel, da bo tre-Ij? Petelina pregnati in od-1 Zasliševat druge mogotce Golteh. Stopil sem prek
i.	in ostrmel, ko je pete-s'n š® vedno pel. Bližal sem e mu previdno in ga z za-
čudenjem ogledoval. Ko sem se mu približal na korak, se je prestopil, ne da bi spremenil svojo mogočno držo. Nekaj časa sem ga nepremično gledal, potem pa me je Jožetova žena dregnila s klicem: »Ujemi ga!« Sklonil sem se in ga prijel kot domačo kokoš.
Vsi smo si ga ogledovali od vseh strani ter se čudili petelinu, ki me je počakal. Od veselja smo skoraj pozabili na zasliševanje drugih pevcev. Petelin je bil zelo lep. Barve na njem so se čudovito lesketale in prelivale. Oče nas je opozoril, da moramo zaslišati še drugega petelina. Spet smo se razdelili. Jože in njegova žena sta se s petelinom takoj odpravila v dolino. Oče, Andrej in jaz pa smo se odpravili v macesnovo goščo. Zaradi velikega doživetja smo se skoraj na glas pogovarjali ter se zavedli šele, ko je nad nami udarila močna perut divjega petelina. Nekaj časa smo strmeli za mogočnim ptičem, potem pa ugotovili, da danes z zasliševanjem ne bo uspeha. V živahnem pogovo-
Divji petelin čaka na prostost
ru smo pregnali še trop gamsov in dohiteli Joža ter njegovo ženo. Po polurni hoji smo prispeli do Verbučev, kjer so se zelo čudili živemu divjemu petelinu. Sedli smo v avto in se odpeljali k Andrejevemu očetu v Trnavče. Tudi tu so ga z začudenjem ogledovali in fotografirali. Petelina, ki se je tako nepričakovano znašel v ujetništvu, smo pri nas doma hranili teden dni. Dajali smo mu predvsem bukovo popje in mravljinčja jajčeca. Poleg tega je imel tudi dovolj sveže vode ter brstičje bora, macesna in jelke. Po dveh dneh je prvič začel obirati popje, a ne ob naši navzočnosti. Pozneje pa je jedel že takoj, ko smo mu ponudili vejo, polno popja. Najrajši je imel mravljinčja jajčeca. U ujetništvu se je obnašal povsem normalno, le pel ni nikdar.
Po tednu dni so ga lovci LD Mozirje prodali nekemu lovskemu gostu iz Avstrije. Zjutraj smo petelina posadili v zaboj, ki smo ga prekrili s temnim platnom ter dobro povezali. Avstrijski gost, ki
je petelina odpeljal, je obljubil, da ga bo izpustil v lovišču v Avstriji.
Leto dni je že minilo od tega nenavadnega dogodka.
Nani Brin j ovc, 8. r. osnovne šole, Mozirje
Vprašanja -odgovori
Gojitveni odstrel srnjakov lanščakov
Vprašanje:
Z ozirom na vse pogostejši pojav srnjakov gumbarjev v našem lovišču v zadnjih nekaj letih vas prosimo za strokovno mnenje, ali so bili vsi srnjaki, katerih rogovje vam pošiljamo na vpogled, pravilno gojitveno odstreljeni. Iz priloženega seznama
V Storžičevem kraljestvu	Foto J. Meglič
je razvidno, kdaj in kje so bili uplenjeni in njihova teža. Prosimo, da nam odgovorite neposredno ali pa preko glasila Lovec.
LD Slovenske Konjice Odgovor:
Na vprašanje o gumbarjih in gojitvenem odstrelu mladih srnjakov vam odgovarjamo nekoliko obširneje. Začenjamo kar z razvojem rogovja. Takoj, ko sta srnica in srnjaček poležena, ni med njunima lobanjama nobene razlike. Nekako avgusta ali septembra, ko je srnjaček star okoli treh mesecev, pa
mu praviloma začneta rasti iz lobanje rožnici. Pri krepkih in dobro zasnovanih srnjač-kih sta do novembra docela oblikovani, 5-10 mm debeli in 20-30 mm visoki. Na rož-nicah zrastejo rožički-pr-venci, ki so podobni gumbom ali storžkom in ki so pri dobro razvitih in zasnovanih srnjačkih lahko tudi 2 cm visoki. Ta rožička srnjaček oguli praviloma januarja, odpadeta mu po februarju. Srnjačk! (v prvem letu življenja) s tem, še nepravim rogovjem — tudi rogovičje Imenovanim -, so normalno razviti.
Nekaterim srnjačkom pa ro-žički prvenci ne poženejo,
ampak jim čez zimo zrastejo le rožnice. Točni vzroki za to niso znani.
Ko srnjaček (v prvem letu življenja) nekako v februarju zgubi rožička (rogovičje), mu prične rasti pravo rogovje. Isto se dogaja pri srnjačkih, katerim rožički-prvenci niso zrasli.
Rogovje dobro zasnovanega srnjaka lanščaka (v drugem letu življenja) so praviloma šila, visoka do višine uhljev, izjemno pa je tak srnjak lahko tudi vilar ali šesterak, kar je odvisno od njegove zasnove, kondicije in predvsem hrane, ki mu jo nudi okolje. Rogovje srnjaka lanščaka je brez vencev ali rož. Možno je, da so na začetku
tudi srnjake, katerih rogovje, ne upoštevaje rožnice, (oguljeno ali še kosmato) ne dosega 6 cm višine ter vse gumbarje, to je srnjake, ki imajo namesto šil gumbe (1-2 cm visoke).
Takšni lanščaki (enoletni) imajo tako tanko rožnico, da na njih ne bo nikoli zraslo močno rogovje. Neenaka dolžina rogov ob zadostni skupni dolžini (skupna dolžina obeh vsaj 12 cm) kakor tudi beta sta, dobro grbičava rogova niso razlog za odstrel srnjaka. Masa, telesnina rogovja je torej odločilna, če naj žival odstrelimo ali ne. Srnjak s skromno, majhno maso rogovja nima bodočnosti.
Srnjaki starostnih kategorij I in II ter kakovostnih skupin »a« in »b«
II a srnjak je v drugem letu starosti (do izpolnjenih dveh let, prejšnje leto oz. lani povržen, zato lanščak) in ima vsaj 6 cm visoka šila.
II b srnjak je enako kakor II a v drugem letu starosti, lanščak, s slabimi šili, visokimi izpod 6 cm, ali gumbar. I a srnjak je v tretjem letu (izpolnjeni dve leti) pa do izpolnjenih 6 let starosti; starejši preide v I b. Ima idealno razvito rogovje določenega področja.
I b srnjak je enake starosti kakor I a ali starejši, rogovje pa ima podpoprečno ali poprečno za določeno področje.
Srnjačku poganjata rožička	Foto R. Marenčič
roga grbice, vendar le-te ne tvorijo strnjenega venca. Lanščaku rogovje praviloma do ra ste aprila-maja, oguli pa ga konec maja—junija ali celo šele v začetku julija. Zato kosmato, mahasto rogovje srnjaka lanščaka v juniju ali celo v prvi polovici julija še ni znak, da je takega srnjaka treba odstreliti. Nasprotno, lanščaki z najmočnejšim rogovjem (vilar, šesterak) le-to zelo kasno ugulijo, kajti veliko oziroma močno rogovje je za svojo rast potrebovalo daljši čas. Postavlja se torej vprašanje, kakšne lanščake naj odstrelimo. Vse bolne in kržljave, ki so sredi junija še nepre-barvani. Odstreliti je treba tudi vse srnjake, ki imajo zaradi driske umazano okence in sploh vse telesno slabe srnjake. Odstreliti je treba
Prav tako je treba odstreliti vsakega srnjaka, ki ima kosmato rogovje še v drugi polovici julija in kasneje, kar je skoraj gotovo znak bolezni ali posledica zajedavcev.
2e dolgo se govori in razpravlja o vzrejni vrednosti gumbarjev. Nekateri avtorji navajajo, da je gumbar lahko v naslednjih letih dober ali celo prav dober srnjak. Te trditve so dokazovali s proučevanjem primerov iz obor, kjer pa srnjak živi v popolnoma drugačnih pogojih kakor prosto v naravi. Po novejših raziskavah je v večini primerov vzrok slabemu rogovju lanščakov, prostih v naravi, zapozneli telesni razvoj in zlasti tudi zapozneli razvoj rožnic. Rast rožnic je podvržena gotovim zakonitostim, podobno kakor telesna teža. Rožnici pri-
bližno do nekaj več kot polovico največje debeline zra-steta do dokončanega prvega leta starosti. Srnjak torej kasneje težko popravi, kar ie bilo zamujenega v prvem letu življenja. Zato gumbar-lanščak s slabima rožnicama v kasnejših letih praviloma nikoli ne postane srnjak z dobrim rogovjem.
Dolgoletna opazovanja in raziskave so pokazale, da število gumbarjev med lan-ščaki v številčno preveliki Populaciji hitro narašča. Torej so gumbarji značilni za lovišča s prevelikim številom srnjadi, kjer posamezne ži-
1
2
Srnjaki lanščaki
Uplenjen 6. 8. 1972, pre-rner rožnic po 6 mm, višina desnega gumba 10 mm, le-^ega 6 mm, iztrebljen srnjak ° kg. gumbar - II b, pravilen gojitveni odstrel.
2-	Uplenjen 13. 6. 1972, premer desne rožnice 7,5 mm, e.Ve 8 mm, višina še maha-
gumbov po 1,5 cm, iztrebljen srnjak 10 kg, gum-bar — II b, pravilen gojitveni odstrel.
3-	Uplenjen 12. 6. 1972, pre-b'er rožnic po 9 mm, višina desnega šila 3,7 cm, levega 'S cm, iztrebljen srnjak 10 kg, slab Šilar — II b, pravilen gojitveni odstrel.
4-	Uplenjen 8. 6. 1972, pre-rner desne rožnice 7 mm, ,?ye 9 mm, višina desnega
snar- || b, pravilen gojitveni odstrel.
5' Uplenjen 25. 6. 1972, pre-ITler desne rožnice 10 mm, -®Ve 9 mm višina desnega q J3 5,5 cm, levega gumba ' cm, skupna višina torej crn, iztrebljen srnjak ‘‘kg. slab Šilar - II b, pra-1 en gojitveni odstrel.
^ UPlenjen 8. 7. 1972, pre-leer desne rožnice 10 mm, ši|Ve ^ mrn' v'šina desnega mo • ^'2 cm, levega 7 cm, sivna, nekoliko zvita šila 0^^nimi grbicami in delno 12 l lena< iztrebljen srnjak __ ..S' razmeroma dober Šilar a. napačen odstrel.
. a 2,5 cm, levega 3,8 cm, 'ztrebljen srnjak 12 kg, slab
vali nimajo pogojev za potreben razvoj.
Eden izmed bistvenih vzrokov za pojav gumbarjev je tudi nepravilno spolno razmerje. Gumbi pa lahko zrastejo srnjakom tudi zaradi bolezni, pomanjkanja hrane ali kakšne organske motnje. S splošnim odstrelom gumbarjev pa posledice odstranimo samo delno. Če hočemo gumbarje povsem iztrebiti v lovišču, moramo v primeru prevelike gostote srnjadi zmanjšati število te divjadi, če pa gostota ni prevelika, moramo odstreliti vse gumbarje in njih matere.
Edino opravičilo, da temu ali onemu gumbarju, ki je telesno normalno razvit, prizanesemo, je huda zima. Po takih zimah mora biti namreč načelo pri izbiri za odstrel predvsem pri lanščakih milejše.
Literatura: Bogan Sežun -To in ono o srnjadi (Lovec, 1957-58); dr. ing. Josef Ne-čas - Srnči zver (1963); Bruns, Sartorius, Lotze - Das Ansprechen des Rehvvildes (1970).
Strokovni sekretariat LZS
Lovska
organizacija
Veleslalom lovcev
Smučarski klub Črna na Koroškem je priredil 18. marca 1973 veleslalom za lovske družine na območju Črne. Tekmovanja se je udeležilo 18 lovcev. Na 800 m dolgi progi s 25 vratci so bili najuspešnejši lovci-tekmovalci LD Bistra.
Rezultati:
1.	Karel Dretnik, LD Bistra, 0:58,2;
2.	Jakob Čarf, LD Koprivna, 0:59,8;
3.	Maks Kočan, LD Pogorevc, 1:02,1;
4.	Jože Plesec, LD Bistra, 1:04,2.
M. P.
LD Lijak - Ozeljan razvila prapor
Ta LD je ena izmed tistih lovskih organizacij, ki je lahko zaživela šele po osvoboditvi primorske zemlje. Jeseni I. 1947 so nekateri navdušeni lovci, kot Miha iz Ozeljana, Cvetko iz Prvačine in drugi, osnovali LD Lijak. Težki so bili prvi koraki. A lovske vrste so se pomladile in vzgajale ob starem jedru. Mnogo je bilo narejenega, čeprav so bile tudi napake.
LD Lijak je podala obračun svojega 25-letnega dela in življenja 13. avgusta 1972, ko je v nepozabnem vzdušju v znan! partizanski vasici Vitovljah razvila svoj lovski prapor. S tem je proslavila 25-letnico svojega obstoja in priključitve Primorske k Titovi Jugoslaviji. Ob navzočnosti domačih lovcev in drugega občinstva je prapor razvil podpredsednik LZ Slovenije Tine Remškar. Prapor krasi 21 spominskih trakov in 73 spominskih žebljičkov, ki so jih darovale družbeno-poli-tične in gospodarske organizacije ter posamezniki. Lovcem ustanoviteljem so bila slovesno izročena priznanja v obliki knjig iz živalo-slovja in lovstva.
Prireditvi so prisostvovali tudi najuglednejši gostje, kakor Janko Smole, Milan Vi-
žintin, Rudi Šimac, predstavniki sosednjih lovskih družin in inozemski gostje.
Po lovskem kosilu se je ob zvokih godbe na pihala razvilo prijetno družabno popoldne.
Za uspelo slavje gre zasluga vsem udeležencem, posebej upravnemu odboru in vsem članom LD Lijak, še prav posebno pa gospodarju LD, ki je vodil priprave in izvedbo.
P. - G. B.
Obalno društvo za varstvo in vzgojo ptic
Dne 4. marca 1973 je bil v Izoli pred hotelom Riviera sestanek, ki ga je sklical tovariš Zonta Guerino. Udeleženci so med drugim razpravljali tudi o staležu, varstvu in gojenju ptic. Društvo med drugim predlaga: sodelovanje pri zaščiti ptic pevk z lovskimi družinami Izola, Koper, Piran; včla-njenje vseh ljubiteljev ptic v to društvo; organizirati pouk in praktično delo z mladino; organizirati razstave vseh vrst ptic pevk; podvzeti vse potrebno za varstvo narave; najboljše gojitelje ptic nagraditi.
Marjan Rener, Izola
LD Ormož ima dober zajčji stalež
Občni zbor te lovske družine 10. 3. t. I. je v celoti uspel. Iz poročila predsednika LD Vinka Topolovca je bilo razvidno, da ta, ena najmanjših LD v občini, dobro gospodari. Pri 1200 ha lovne površine je v letu 1972 ustvarila 160 530 din bruto dohodka. Iz poročila o odstrelu je bilo razvidno, da je ta LD menda edina, ki v njenem lovišču stalež zajca ni upadel. Leta 1970 je bilo uplenjenih 260 zajcev, leta 1971 278, leta 1972 pa 230. Kljub slabi lanski letini, saj je bilo lovišče dvakrat delno poplavljeno, je stalež divjadi na splošno dober. Srnjadi je še preveč. V letu 1972 je bilo uplenjenih 23 srn in 19 srnjakov. Toda za tako velik stalež je to še premalo. Da bi ublažili slabo, mokro lansko leto, so pred kratkim izpustili v lovišče 200 starih fazank in fazanov.
Največ pozornosti LD posveča zajcu. Ze pred leti je sprejela ustrezne ukrepe pri lovu na zajca. V vsakem predelu lovišča lovijo na leto samo enkrat, lovci-gonjači na zajca ne streljajo, vsako pomlad uničijo potepuške mačke, v zimskih nočeh pa lisice, saj jih je zadnjo zimo padlo 12. Turisti smejo loviti
le v določenem delu lovišča. S tem je preprečeno šarjenje Po vsem lovišču.
Na občnem zboru navzoči zastopnik ZID Ptuj Gustek Janežič je pohvalil gospodarjenje LD Ormož.
S takim gospodarjenjem je uspeh zagotovljen in — priporočljiv tudi sosednjim LD. Družina šteje 48 članov. Kljub majhni površini lovišča je vstop v LD možen brez yelikih pristojbin vsakemu, ki želi postati dober, pošten član lov. organizacije.
Ivan Kukec
l-D Veliki Podlog sodeluje s krajevnimi organizacijami
V nedeljo, 8. 4. t. L, je ta LD 'mela svoj redni občni zbor, nP katerem je kritično oce-P1 a dosedanje delo in spre-lela gospodarski načrt za naslednje obdobje. Gospodarjenje v lovišču je v skladu s splošnimi stabilizacijskimi ukrepi. Ze pred . leti so člani s prostovolj-nimi prispevki in prostovolj-[Urn delom zgradili lovsko °čo, v kateri si večkrat s SVojimi družinami privoščijo nedeljski oddih. Ob koči so kupili tudi del gozda, kjer Prirejajo lovske veselice. S ako ustvarjenim dobičkom s° s 1000 din podprli domače 9asilsko društvo pri obnovi dvorane, ki služi za družbeni0; Politično in kulturno e|avnost vseh krajevnih or-9Qnizacij in tudi lovske dru-?!ne' LD je gasilskemu dru-fVu tudi sklenila dodeliti n r^Zo^>restno posojilo za ebavo gasilskega avtomo-1 .?• Tudi domače društvo Prilateljev mladine, ki je n° Ipmed najbolj aktivnih f; 0°plni, je večkrat deležno t^čne pomoči LD. Lovci te 'J1'50 Pozabili na gradi-v doma v Kumrovcu. V ta 0rnen so iz svoje blagajne penili 300 din. Vsa ta dn "itva ^aie ID iz svoje , s vene blagajne, medtem .s^stva iz lovišča vrača drn0 V i°višče oziroma za |_Q Potrebe lovstva. ls.ce meri 2484 ha, od tega okoli 1000 ha polja, kjer fa^ožno gojiti jerebice in
Pon nt:L *3rec* leti so zaradi po9ostih nalivov fazani tod
skoraj izginili. Družina se je odločila za nabavo večjih količin mladih fazanov. Leta 1972 jih je kupila 300, letos pa jih je že naročila 500 in 50 jerebic. Za tuje lovske goste je namenila 200 fazanov, 8 srn in 20 zajcev. Z lovskim turizmom, največkrat na račun odrekanja lastnemu plenu, je LD Vel. Podlog lani prigospodarila 35 000 deviznih din.
Lovci pa niso zadovoljni z lovsko mejo. Menijo, da ni lovskogospodarska. Poteka namreč ob robu gozda in deli vasi Jelše in Gorica, ki sta dejansko v središču lovišča. Rob gozda, ki je zelo primeren za gojitev fazanov, je v upravljanju LD Vel. Podlog, polje ob robu gozda, pa je že del lovišča sosednje LD, ki odstreljuje fazane, katere goji oz. nabavlja LD Vel. Podlog.
Branko Kerin, Veliki Podlog pri Krškem
Jubilanti
Dr. Fran Brumen -sedemdesetletnik
Sredi Slovenskih goric, na Kogu, od koder se razprostira krasen razgled po Ljutomerskih goricah do Goričkega in Medjimurskega gričevja, kjer spomladi opojno dehti vinska rozga in jeseni veselo doni pesem ob trgatvi, mu je 5. 1. 1903 stekla zibelka. Ko so mu rojenice predle nit življenja, so pridale mnogo zelene barve.
Že kot otrok je napenjal ušesa in prisluškoval šaljivim in resnim razgovorom središ-kih lovcev, ki so se zbirali v očetovi hiši. Sosed pa ga je zvabil, da sta skupaj hodila čakat lisice. Na takih pohodih je marsikaj zvedel o lovu, divjadi in vzljubil prirodo. Pritegnili so ga fazani, ki jih je bilo tedaj toliko, da so bila tla, kjer so nočevali, kar pokrita z iztrebki. Že
Dr. Fran Brumen
študent se je priključil lovski bratovščini in ji ostal zvest do danes. Med okupacijo pa je bilo konec z lovom. Saj ga je okupator med prvimi zaprl kot zavednega Slovenca, ga mučil in pretepal do nezavesti ter ga izgnal v Srbijo. Posrečilo pa se mu je pribežati na Dolenjsko, kjer je bil zdravnik tudi v partizanski bolnišnici.
Član LD Ptuj je že nad dvajset let. V tej dobi je bil član UO, NO in družinskega razsodišča. Se danes, čeravno ga zdravstveno stanje ovira, se redno javlja na posvetih, obč. zborih in lovih.
Za svoje vestno in požrtvovalno delo med okupacijo in po osvoboditvi ga je predsednik Tito odlikoval z orde-nom zasluge za narod s srebrnimi žarki.
Dragi Fran, ob tvojem jubileju ti iskreno čestitamo, želeč ti še mnogo, mnogo lovskih pohodov v ljubljeno naravo ter dober pogled, zlasti na tiste tvoje lepe »tiče«.
Člani LD Ptuj
IZ LD Tomišelj
V okviru praznovanja 25-let-nice obstoja naše LD so praznovali svoje življenjske jubileje tudi naši zaslužni člani:
Karlo Pohleven, dolgoletni lovski funkcionar in član naše LD 22 let, član ZK in drugih političnih organizacij, doma iz Martinje vasi pri Trebnjem, je novembra 1972 dopolnil 50 let.
Franc Makovec
Franci Strajnar, 19 let član in večletni funkcionar naše LD, član ZK in drugih organizacij, odlikovan z znakom za lovske zasluge, doma iz Martinje vasi pri Trebnjem, bo letos oktobra star 50 let. Janez Kramar iz Črne vasi pri Ljubljani, član naše LD od ustanovitve, lovski funkcionar, odlikovan z znakom za lovske zasluge, član raznih družbenopolitičnih organizacij, je septembra 1972 dočakal 60 let.
Jakob Škraba iz Črne vasi pri Ljubljani, član naše LD od ustanovitve, odlikovan z znakom za lovske zasluge, junija letos dopolnjuje svojih 75 let.
Vsem jubilantom še posebej čestitamo preko našega glasila in jim želimo mnogo let - dober pogled!
LD Tomišelj V. S.
Franc Makovec s Ftriba, je 6. oktobra 1972 praznoval svoj 70. rojstni dan. Bil je med ustanovitelji LD Bela cerkev-Smarjeta in njen prvi starešina. Ta LD se je pozneje združila z LD Otočec. Član zelene bratovščine je že nad 45 let. Jubilant je bil borec za severno mejo in udeleženec NOB od leta 1941. Med člani je znan in priljubljen zaradi svojih mnogih veselih lovskih doživetij. Člani LD mu k jubileju čestitajo in želijo, da bi jih še dolgo zabaval s svojimi veselimi zgodbami, na lovu pa še nadalje - dober pogled!
LD Otočec ob Krki
V spomin
Anton Cvenkel, kmetovalec iz Ljubnega na Gorenjskem, lovec od mladih nog, večletni član bivše LD Radovljica in predsednik nadzornega odbora LD Kovor, odlikovan z znakom za lovske zasluge, je v svojem 61. letu 10. aprila 1973 odšel v večna lovišča za svojima bratoma — tudi lovcema — Jančkom in Jožem, ki sta padla kot partizana v domačih gozdovih. Ustavilo se je srce, ki je ljubilo zelene gozdove, cvetoča polja, sočloveka in sleherno žival. Nadvse pa sta mu bila pri srcu pes in konj. Njegovi roki sta večkrat polnili solnice in natresali hrano divjadi po krmiščih, kakor pa dvignili puško k licu. Toda kadar je počilo na njegovem stojišču, so goniči skoraj gotovo utihnili, kajti Tone je bil pri vojakih odlikovan z medaljo odličnega strelca. Kot vaškemu živino-zdravniku-samouku pa so ljudje pri zdravljenju živine enako zaupali kakor poklicnemu veterinarju.
LD Kovor mu je priredila lep lovski pogreb. Poleg krajevnih organizacij je bilo zastopanih tudi pet okoliških lovskih družin in štirje govorniki so orisali lik pokojnega Toneta, človeka plemenitega značaja. Ko mu je v poslednji pozdrav zadonel lovski rog, se sklonili prapori ter jeknile lovske puške v oblačno nebo, smo lovci spustili brsteče smrekove vejice v njegov prerani grob. Hvala Ti, dragi prijatelj! Naj Ti bo lahka rodna gruda, ki si jo srčno ljubil!
Prijatelji lovci
Franc Graji se je v starosti 67 let 22. 2. 1973 za vedno poslovil. Na njegovi zadnji poti so ga spremljali tudi številni lovci od blizu in daleč, saj je bil dober lovski tovariš in splošno priljubljen. Ob odprtem grobu se je v imenu lovcev in krajevnih organi-
zacij poslovil od njega starešina L. Pantar. Orisal je njegovo trdo življenjsko pot delavca in cestarja na Milanovem vrhu do začetka druge svet. vojne, ko se je kot zaveden Slovenec vključil v OF in že aprila 1942 odšel v partizane. Po vojni je bil kot navdušen lovec med ustanovnimi člani naše LD in vseskozi njen član.
Ob preranem grobu so mu lovski tovariši iz Sodražice zapeli v slovo »Gozdič je že zelen«, nakar smo se poslovili od pokojnika po lovskem običaju. Naj ti bo, dragi Franc, lahka domača gruda in časten spomin I
LD Draga-Trava - F. K.
Iz LD Prebold
Albin Završnik se je na pragu pretekle jeseni za vedno poslovil, star 58 let. Nad 25 let lovec, partizanski borec, dolgoletni gasilec, sicer pa delavec od rane mladosti do invalidske upokojitve - to so osnovni mejniki moža, od katerega smo se morali mnogo prezgodaj posloviti. Hvala ti, dragi Bine, za vse, kar si dobrega storil kot lovec, partizan, gasilec in delavec-sa-moupravljavec.
Miha Javornik je za vedno zapustil naše vrste v zadnjem decembru. Od svojih 65 let, ki mu jih je bilo namenjenih, je bil nad 25 let discipliniran član naše lovske družine in zelo požrtvovalen gojitelj divjadi, za kar je tudi prejel lovsko odličje. Kolikokrat si, dragi Miha, v ostrih zimah, v visokem snegu gazil od krmišča do krmišča na pomoč divjadi v stiski! Naj ti veljajo besede zahvale zlasti za tvoje požrtvovalno delo pri gojitvi divjadi!
LD Prebold - E. A.
Jakob Plaznik nas je 9. novembra 1972, star komaj 58 let, za zmeraj zapustil. Rodil se je v rudarski družini pod Peco, kjer je v okrilju gozdov brezskrbno preživljal otroštvo. Kot fant se je zaposlil v gradbeništvu, pozneje pa pri Rudniku Mežica,
kjer je delal vse do invalidske upokojitve.
Vseskozi je bil ljubitelj narave in divjadi. Toda njegova dolgoletna želja, da postane lovec, se mu je izpolnila šele I. 1958, ko se je vključil v LD Bistra. Po upokojitvi I. 1964 pa je vstopil v LD Peca. Lovski rog je otožno zadonel in streli lovskih pušk so odmevali med gozdovi, ko smo se poslednjič poslovili od vedrega, vselej nasmejanega tovariša, ki se ga bomo vedno spominjali.
Mežiški lovci
Jože Zrim
LD Murska Sobota se je 3. marca 1973 poslovila od dolgoletnega člana Jožeta Zrima-Pepija, ki je 26. januarja letos praznoval svojo 60-letnico.
Franc Cimperman
Kot vesten lovec je deloval že pred vojno, po njej pa se je ponovno vključil v vrste slovenskih lovcev. Deloval je v organih Lovske zveze Pomurje in pozneje LZ Prekmurje. Vseskozi je bil član komisije za lovske izpite in večkratni reprezentant prekmurske oziroma slovenske ekipe v streljanju na umetne golobe.
S svojim delom je mnogo doprinesel za dobrobit lovstva v Prekmurju, za kar je bil odlikovan z znakom za zasluge in redom za lovske zasluge II. stopnje.
Dobrega lovskega tovariša bomo ohranili v trajnem spominu.
Lovci LD Murska Sobota
Ludvik Grafenauer, rojen pred 71 leti v Bločah na Žili na Koroškem, nas je 25. 3.
Ludvik Grafenauer
Ivan Škofič
1973 za vedno zapustil. Poznalo ga je mlado in staro °d blizu in daleč.
Kljub težavni življenjski poti, ki ga je po prvi svetovni vojni prizadela kot zavednega koroškega Slovenca, ni klonil. Prvo službeno mesto mu je bilo na šoli v Libeličah, nato pa v Št. Danijelu (sedaj Jamnica). Tukaj se je začel Judi njegov vzpon. Sodeloval je z vsemi naprednimi organizacijami v Mežiški dolini. Leta 1939 je bil premeščen kot šolski upravitelj v Fram. Takoj se je vključil v življenjski tok kraja in uspel razdrte Politične sile združiti proti Porajajočemu se Kulturbun-du. Začne se vojna in 19. aprila 1941 je bil kot prvi krajan izseljen v Srbijo, kjer se je takoj vključil v NOB in ai[ kasneje na sremski fronti težko ranjen.
osvoboditvi se je vrnil v nram in s polno energijo nadaljeval svoje nadvse plodno delo. Bil je soustanovitelj Mnogih društev, med njimi tudi naše LD. Že kot mlad učitelj v Št. Danijelu se je namreč vneto bavil z lovom. Prijetno se je bilo srečati z njirn in pokramljati s tako ''elikim ljubiteljem narave in Mudi.
Nemogoče je opisati vse Ludvikove zasluge, marsikaj Pa povedo njegova odlikovanja: red zasluge za narod • stop., medalja za vojne zasluge, red za hrabrost, diploma in medalja Zveznega odbora RK, plaketa OF Slovenije ter častno članstvo v raznih društvih in organizacijah.
^ tako velikem številu smo 9a spremili na njegovi zad-nl' Poti, kakor gre samo člo-leku' kot je bil Ludvik rafenauer. Lovska organi-zacija pa je izgubila vzor-e9a lovca. Naš dolgoletni a|nik, blagajnik, učitelj pri-Fravnikov za lovski izpit in °nčno častni član naše LD Qm bo kot svetel zgled in v.Zor ostal v trajnem, spo-
štov
'anja polnem spominu.
Člani LD Fram
k,.anc Cimperman - Iškar.
le9ov oče, logar in lovec, rosvetijen občinski mož, je preskrbel službo pri
grofu. France je ljubil pesem in rože, bil je veder človek, predvsem pa izreden lovec. Sicer je bil pa vedno za pravico vnet in že kot avstrijski vojak v prvi svetovni vojni med uporniki, kasneje pa Maistrov koroški borec. Narodnoosvobodilni boj ga je zatekel kot logarja v Iški, kjer je sicer preživel večji del svojega življenja. Tu je že leta 1941 začel pot partizana in njegov dom je bil s pomočjo žene varno zatočišče prvih borcev za svobodo. Iškarjev sin, tudi partizan, je padel nedaleč od doma. Kako izredne so bile Iškar-jeve lovske izkušnje in znanje, pa ve vsak, kdor je z njim lovil.
Umrl je 15. 11. 1972 v svojem 75. letu.
Lovca, gozdarja in partizana, ki je pokopan v Robu na Dolenjskem, se bomo dolgo hvaležno spominjali.
Lovski tovariši - R. S.
Ivan Škofič iz Kamnika nas je zapustil 29. 11. 1972, ko bi moral obhajati 70-letnico rojstva in 45-letnico lovskega udejstvovanja.Pred vojno je bil zakupnik lovišča v Kamniku, po vojni pa se je z novim entuziazmom vključil v lovstvo. S svojimi moralno-etičnimi kvalitetami je bil vzor mlajši pa tudi starejši generaciji. Z njim smo izgubili vzor človeka in lovca.
LD Kamnik
Matija Belšak iz Koračic pri Tomažu, ustanovni član LD Tomaž pri Ormožu, večletni čuvaj in lovec 52 let, je umrl januarja 1973, v 76. letu starosti. Pokojni je bil tudi dober gojitelj lovskih psov in zavzet varuh divjadi. Priljubljenega lovskega tovariša so poznale tudi sosedne lovske družine. Bil je vzor nam vsem, posebno pa mladi generaciji.
Na zadnji poti so ga spremili njegovi številni znanci in prijatelji, lovci in nelovci. V slovo so mu bile izrečene ganljive besede, zadonele so žalne pesmi in jeknile lovske puške s Tomaževskega griča.
Matija Belšak
Naj mu bo lahka slovenska zemlja in miren počitek sredi našega lovišča!
LD Kostanj, lovci Tomaža pri Ormožu
Janez Slokan, častni član in soustanovitelj LD Hrastnik, je umrl 19. 11. 1972 v 90. letu starosti. Kljub težkemu rudarskemu poklicu, kasneje je bil še mali kmet, je našel čas za naloge v lovišču. Bil je velik ljubitelj narave, vesten gojitelj divjadi in dober lovski tovariš. Imel je mnogo lovskih izkušenj, ki jih je rad posredoval mlajšim lovcem. Med prvimi se je pridružil NOB kot terenski delavec OF in kot tak z veliko požrtvovalnostjo sodeloval do konca vojne. Iskrenega tovariša, polnega humorja in vedno dobro razpoloženega, bomo hrastniški lovci ohranili v trajnem spominu. Naj Ti bo lahka domača zemlja, saj si za njeno svobodo mnogo žrtvoval I
Lovci LD Hrastnik
Franc Hermonko, član LD Peca, nas je 2. 1. 1973 v sedemdesetem letu starosti za vedno zapustil.
Že s sedemnajstim letom je postal rudar. Preizkusil je vso trdoto jamskega delavca -od vozača, kopača, strelca, tesarja, nadzornika in nazadnje vodje globinskih vrtalcev. Leta 1958 je bil upokojen.
Kot predvojni lovec se je takoj leta 1945 zopet vključil
Janez Slokan
Franc Hermonko
v lov. organizacijo. Vrsto let je požrtvovalno deloval v upravnem odboru LD, najdlje kot gospodar in lovovodja. Brez njega in njegovih brak-jazbečarjev si je bilo težko zamišljati uspelo brakado. Tudi nobena akcija v lovišču ni bila brez njega. Še lansko jesen je sam obnovil 4 km lovskih steza v našem najtežjem gamsjem revirju. Za svoje dolgoletno nesebično delo je bil odlikovan z znakom za lovske zasluge. Dragega pokojnika bomo kot dobrega lovca ohranili v trajnem spominu. Drugače tudi ni mogoče, saj je za njim v lovišču, od sive Pece pa tja do zelene Poljane, ostala vrsta spomenikov v obliki lovskih objektov, ki nas bodo še vrsto let spominjali nanj.
Naj mu bo lahka rodna koroška gruda!
Mežiški lovci
Lovska
kinologija
»Klub ptičara i spanijela« in DLP
Ob 25-letnici »Kluba ptičara i spanijela« je bil 7. 3. 1973 v Zagrebu slavnostni občni zbor tega hrvatskega kluba. Poleg članstva in uglednih kinologov je bilo povabljeno tudi Društvo ljubiteljev ptičarjev iz Ljubljane. Slavnostni govor je imel predsednik Kluba Stjepan Mikulek, ki je med drugim povedal, da so tudi Slovenci - doktor Ivan Lovrenčič, Teodor Drenig in drugi — sodelovali pri ustanovitvi njihovega kluba, ki združuje ljubitelje pasemskih ptičarjev in špa-njelov, prireja preglede, preizkušnje in tekme teh vrst psov. Ob koncu govora je po sklepu upravnega odbora Kluba podelil priznanja in zlate klubske znake zaslužnim sodelavcem in članom ter pasemskim organizacijam, med njimi tudi Društvu ljubiteljev ptičarjev, Teodoru Drenigu, Juliju Kodru, Jožetu Škofiču, Ivanu Cafu in Vla-dimiru Pleničarju. Predsednik DLP VI. Pleničar pa je »Klubu ptičara i spanijela« izročil zlato društveno plaketo, predsedniku Mikuleku in tajniku Novaku pa zlati
društveni znak DLP. Po poročilih tajnice, blagajnika in predsednika nadzornega odbora je predsednik Mikulek prejel v znak priznanja za 20-letno predsedovanje zlato zapestno uro s posvetilom. Pozdrave in čestitke so izrazile tudi lovske in športne kinološke organizacije.
Občni zbor je bil zaključen z razpravo o nadaljnjem skupnem delu pasemskih organizacij in o tesnejšem sodelovanju hrvatskega »Kluba ptičara i spanijela« ter slovenskega Društva ljubiteljev ptičarjev.
V. P.
Prijavljene paritve
Vsi navedeni psi plemenjaki in plemenjakinje so uspešno opravili preizkušnjo.
Posavski goniči (JRGp):
Azor, 10078 — Hitra Negoj-niška, 10085, leglo 20. 6. Rejec Jože Šimenc, Poljane 14, Rečica ob Savinji.
Bes, 6308 - Dijana, 10075, leglo 3. 6. Rejec Peter Kovač, Marija Gradec 7, 63270 Laško.
Don, 10048 - Cujka, 10012, leglo 17. 5. Rejec Jože Pajk, M. Češnjice 15, Šentvid pri Stični.
Resasti istr. goniči (JRGri):
Atoš, 1171 — Beba, 1346, leglo 17. 6. Rejec Jože Šte-fanič, Leskovec 168, Leskovec pri Krškem.
Azor Izvirski, 2074 - Tara (Bistra), 2057, leglo 6. 6. Rejec Jože Kresel, Trebnje 16, Trebnje.
Aro, 2077 — Bara, 1497, leglo
16.	6. Rejec Aldo Sedej, Sre-brničeva 47, Idrija.
Aris,	JRGri	2019	—	Brina,
JRGri	1496,	leglo	7. 5. Rejec
Jože Oblak, Cerkno.
Tigo,	JRGri	2072	-	Čajka,
JRGri	2039,	leglo	27.	3. Re-
jec Ančka Udovič, Unec 115, Rakek.
Kdl. istr. goniči (JRGki):
Bor, 7428 - Tara Blegoška, 7429, leglo 20. 5. Rejec Alojz Koritnik, Orehovica 11, Podnanos.
Agič, 7449 - Djana, 7163, leglo 12. 6. Rejec Jože Colarič, Globočice 24, Kostanjevica.
Lisko, 5818 — Tira, 7119, leglo 24. 6. Rejec Vinko Razpet, Idrija 119, Spodnja Idrija. Goran, 7195 — Hani, 7005, leglo 10. 6. Rejec Karel Prelesnik, Stahovica 3, Stahovica
Hajduk, 7148 — Bistra, 5226, leglo 12. 6. Rejec Karel Tr-žan, Zg. Bistrica n. h.. Slovenska Bistrica.
Heri, 7202 - Daida, 7336, leglo 14. 6. Rejec Jakob Rupnik, Idrijska Bela 16, Idrija. Emir, 7088 - Cita, 7476, leglo 6. 6. Rejec Stanko Karel c, Gorenja vas 4, Dobrnič.
Haro Travnogorski, 7197 — Hajka Javorniška, 7189, leglo
17.	5. Rejec LD Sodražica, Leopold Marolt, Jelovec 2, Sodražica.
Brzan, 7129 - Bistra, 7251, leglo 24. 5. Rejec Alojz Zrin-šek, Krka 28, Krka.
Bister, 5049 - Cita Dešna Puštalska, 7300, leglo 27. 5. Rejec Franc Heberle, Selo pri Bledu 56.
Bister Ojstrški, 5759 - Jaga, 7180, leglo 4. 6. Rejec Anton Tonšek, Primož 35, Šentjur. Etos Mehovski, JRGki 7454
-	Bistra, JRGki 7479, leglo 31. 5. Rejec Franc Koprivec, Mlačevo 7.
Heri Javorniški, JRGki 7202
-	Ara, JRGki 6923, leglo 25.
5.	Rejec Ančka Udovič, Unec 115, Rakek.
Aco, JRGki 7386 — Ara Ribniška, JRGki 7439, leglo 17.
4.	Rejec Oto Pavel, Črneška gora 12, Libeliče.
Lesi, JRGki 7266 - Alka,
JRGki 5436, leglo 7. 5. Rejec Franci Lešnjak, Kristanova 57, Novo mesto.
Goran, JRGki 7195 - Kaja, JRGki 7367, leglo 16. 4. Rejec Ivan Poje, Lapinje 2, Mo-zelj.
Brak-jazbečarji (JRBj):
Muri, 3261 - Dika Velikola-ška, 3257, leglo 13. 6. Rejec Janez Grča, Jamska 3, Postojna.
As (Byli), 3093 - Ajda, 3240, leglo 15. 6. Rejec Peter Zaplotnik, Pristava 38, Tržič. Cero, 3199 — Blanka, 3087, leglo 6. 6. Rejec Štefan Zaplotnik, Pristava 61, Tržič.
Tik Vojniški, 3297 - Mira Re-seniška, 3283, leglo 7. 6. Rejec Franc Strašek, Kristan vrh, Podplat.
Muri, 3261 - Ajka Črnojam-ska, 3144, leglo 1. 4. Rejec Franc Derenčin, Šercerjeva 1, II. Bistrica.
Ego Meninski, 2036 — Vesna, 3326, leglo 29. 5. Rejec Ciril Potočnik, Gornji grad, Nova Štifta.
Lovski terierji (JRLT):
Riko, 5685 - Ara, 5575, leglo 25. 6. Rejec Franc Pipan, Zbilje 32 a, Medvode.
Ali, 5606 - Ringica, 5608, leglo 22. 5. Rejec Karel Grm, Št. lij 96, v Slov. goricah. Azor Dobrenjski, 5529	-
Gora Janinska, 5635, leglo 23. 6. Rejec Vinko Cverle, Nova vas 24, Šentjur pri Celju.
Alf. v. d. Saurauschen, 5784
-	Kora Janinska, 5834, leglo
15.	6. Rejec Franc Kodušek, Zahenberc, Rogatec.
Alf. v. d. Saurauschen, 5784
-	Centa Janinska, 3183, leglo 11. 6. Rejec Anton Mlakar, Tekačevo, Rogaška Slatina. Egan v. Spadenberg, 5643 -Drina Bolpenška, 3543, leglo
16.	6. Rejec Feliks Bruser, Lackova - Hrastje 51, Limbuš.
Jasso v. Grimbart, OHZB 2058 — Asta, 2866, leglo 2.
6.	Rejec Ivan Caf, Ob Dravi 1, Maribor.
Basso v. der Solitude, 6682
-	Senta, 5726, leglo 25. 4. Rejec Ivan Caf, Ob Dravi 1, Maribor.
Boj, 3659 - Divna, 3216, leglo 11. 6. Rejec Franc Babič, Videm 66, Videm-Dobrepolje.
Foksterierji (JRFos):
Blef, JRFos 1417 - Sela, JRFos 1415, leglo 10. 5. Rejec Jože Povše, Vreskovo 32, Trbovlje.
Nemški kdl. ptičarji (JRPki):
Bilj, 7004 - Aca, 7182, leglo
17.	5. Rejec Lado Alčon, Aržoni 9, Renža.
Beno, 7184- Lida, 7183, leglo 31. 3. Rejec Miloš Rustija, Prešernova 5, Ajdovščina. Arno, 5233 - Anka, 5093, leglo 17. 5. Rejec Martin Vo-čajnk, Sela 102, Dobova. Brest Škedenjski, 7064 - Diva 'z Daminega vrta, 5314, leglo 2. 6. Rejec Ivan Udovič, Unec 115, Rakek.
Bor, 7083 - Aka, 7327, leglo IB. 5. Rejec Slavko Ure k, Kapela 3.
Atoš Veleniški, 6937 - Diana, 2029, leglo 1. 5. Rejec Janko Nardin, Grinska pot 19, Ajdovščina.
Springer španjeli (JRŠS):
Carmac v. Tachernsee, 602 ~ Ajka, 168, leglo 14. 6. Rejec Franc Flere, Pusto polje 5, Šmartno ob Dreti, pgo, 615 - Belinka, 644, eglo 10. 6. Rejec Ivan Po-K°rny, Šmartno ob Paki. Mungo (Trih) Schloss Schleis-sheim, JRŠŠ 1933 - Asta, JRSš 151, leglo 18. 4. Rejec Franc Bračič, Videm 4 pri Ptuju.
Eko Skalski, JRŠŠ 166- Cuka, JRSš 607, leglo 3. 5. Rejec Karlo Šrumpf, Log 2, Ruše.
K°ker španjeli (JRŠK):
Lord, 1361 - Diana, 1420, ®gl° 15. 5. Rejec Martin Groznik, Vrhpolje 113, Vipava.
Rili, 734 — Fefa Uskovniška, 366, leglo 1. 6. Rejec Urban ermastia, Pegamova 1, Hubljana.
f-inc (Ar°)' 1328 - A9ica, 305, leglo 24. 5. Rejec Jože
urk, Tovarniška 3, Krško, ili, 734 - Xenia v. Dystel-ach, 1423, leglo 1. 6. Rejec °že Kogelnik, Podklanc 5, Dravograd.
1 Ti'n ^34 — Asta Podklanška, j, leglo 19. 5. Rejec Jože °gelnik, Podklanc 5, Dravograd.
- Beba Kokrška, rs18' leglo 30. 3. Rejec Milko Ij^n aVeC' ^ev'nska 6, Ljub-
C"rt' ^338 - Dijana, 1301, leg-
10	25. 4. Rejec Mirko Dolinšek, Lovrenc na Pohorju. Vincent v. Maunagetta, 1425
-	Aga (Pika), 1424, leglo 30. 5. Rejec Breda Mihelič, Miklošičeva 8, Ljubljana. Karo, 1054 - Ajka, 745, leglo
18.	5. Rejec Fedor Senkovič, Belokranjska 10, Maribor. Cin, JRKŠ 1345 — Bianka, JRKŠ 632, leglo 17. 5. Rejec Janko Divna, Vrtna 25, Ruše.
Nemški prepeličarji (JRPr):
Lord v. d. Brehenrausche, 12
-	Hajka Celjska, 15, leglo
9.	6. Rejec Andrej Hafner, Briskelj 15, Škofja Loka.
Kuno v. Gerovveiher, 7 -Čara z Boča, 188, leglo 16.
5.	Rejec Štefan Kovačič, Zg. Polskava.
As z Grmade, JRPr 172 -Bora z Boča, JRPr 176, leglo
18.	5. Rejec Franc Makuc, Dol. Logatec 103.
Bambi (Brek) Poljčanski, JRPr 130 — Musehi v. d, Mo-orvviese, JRPr 158, leglo 10. 5. Rejec Jože Škoflek, Klanc 83, Dobrna.
Kuno v. Geroweiher, JRPr
11	— Biba z Boča, JRPr 174, leglo 18. 5. Maks Pehar, Dravski dvor 11, Orehova vas.
Cay v. Branden, JRPr 167 -Bara z Boča, JRPr 153, leglo 21. 5. Rejec Janez Tri bar, Ljubljana-Polje, C. XX. št. 2. Iro v. Horzendorfensee, ZBDW 491/66 - Edo Poljčanski, JRPr 166, leglo 14. 5. Rejec Božo Suhadolnik, Borovnica 8.
Alon Poljčanski, JRPr 122 — Kyro v. Hollntal, JRPr 146, leglo 4. 4. Rejec Stanko Va-land, Sp. Poljčane 77, Poljčane.
Lord v. d. Buchenzausche, JRPr 12 — Heka Šmohorska, JRPr 9, leglo 6. 5. Rejec Alojz Vezjak, Sp. Poljčane, Poljčane.
Hero v. Hollntal, ZBDW 483/66 — Kala Celjska, JRPr 194, leglo 6. 4. Rejec Jože Obreht, Pot na okope 66, Maribor.
Elan Poljčanski, JRPr 182 -Zeli Pekelska, JRPr 178, leglo
10.	5. Rejec Jurij Muhič, Cesta C. Stuparja 27, Črnuče.
Resasti foksterierji (JRFos):
Domherr vd. Friedensau, 655 - Ajša Podhomska, 1404, leglo 27. 5. Rejec Tone Štajer, Goričane 13, Medvode.
Psarna Blegoška, lastnik Gorenja vas
Resasti jazbečarji (JRJri):
Lump Reseniški, 1235 - Ajda, 1230, leglo 18. 6. Rejec Jenko Franc, Pristava 74.
Ago, 1226 - Ara, 370, leglo
6.	5. Rejec Anton Sever, Žice 47, Zg. Ščavnica.
Ago, 1226 - Resa, 1220, leglo 8. 4. Rejec Anton De-berka. Cesta v Rošpoh 55, Kamnica.
Car, JRJri 1266 — Aša, JRJri 386, leglo 24. 5. Rejec Rajko Marenčič, Križe 24, Tržič.
Mo Janinski, JRJri 1233 — Učka Reseniška, JRJri 381, leglo 2. 5. Rejec Ivan Koš-tanj, Gorica 14, Dobrna.
Dolgodlaki jazbečarji:
Mirko, JRG 1715 - Lia, JRCi 4173, leglo 4. 5. Rejec Jože Zebernik, Vrtojba 12, Šempeter pri N. Gorici.
Kratkodlaki jazbečarji (J RJki):
Riko, 1225 — Eta Gomilška, 1228, leglo 25. 6. Rejec Drago Štukl, Sele 14, Podčetrtek. Riko, 1225 - Asa, 1237, leglo 31. 5. Rejec Jože Novak, Preloge 2, Zg. Ložnica.
Cuno v. d. Kleinen Furth, 1202 - Aga, 320, leglo 20. 5.
Zdravko Kosmač, Hotavlje -
Rejec Ivan Pintar, Grajska vas 49, Gomilška.
Cuno v. d. Kleinen Furth, 1202 - Besa, 1235, leglo 4. 4. Rejec Stane Planinc, Stoperce 13, Stoperce.
Kinološka zveza Slovenije
Novi sodniški pripravniki
Za ocenjevanje zunanjosti in dela brak-jazbečarjev:
Alojz Poje, Medvedjek 1, Draga;
Ludvik Brence, Malahorna 30, 62317 Oplotnica;
za ocenjevanje zunanjosti in dela šarivcev:
Štefan Hanžek, Borovnica 8; Slavko Pocajt, Skale, p. Velenje;
Bernard Podojsteršek, lovski dom Rače, p. Orehova vas -Slivnica;
za ocenjevanje zunanjosti in dela jamarjev:
Silva Caf, Ob Dravi 1, Maribor;
Vinko Foršček, Ljubljana, Le-podvorska 2;
za ocenjevanje dela vseh vrst jamarjev:
Stanislav Gobec, dipl. vet., Martjanci pri Murski Soboti;
za ocenjevanje zunanjosti in dela nemških ptičarjev: dr. Franc Dolinšek, Poljanska 79, Ljubljana;
Ciril Pogačar, Prijateljeva 19, Ljubljana;
Boris Leskovic, Ilirska 14, Ljubljana;
Vladimir Kveder, Prevoje 42, Ljubljana;
Janez Juvančič, Zavetiška 1, Ljubljana;
Ivan Kopušar, Apače 36, Lovrenc na Dravskem polju; Vojko Pirher, Ormoška 21, Ljutomer;
Miloš Kelih, Dacarjeva 47, Lesce;
za ocenjevanje zunanjosti in dela vseh vrst goničev: ing. Franc Lešnjak, Kristanova 57, 68002 Novo mesto;
za ocenjevanje zunanjosti in dela barvarjev: Jože Vester, Tržič, Cankarjeva 19.
Kinološka zveza Slovenije
Prijavljene in zaščitene psarne
»FRTINSKA« za jamarje, lastnik Anton Žigon, Grčarevec 12, Planina.
»STUDENŠKA« za goniče, lastnik Maks Šarman, Jenkova 78, Maribor.
»TRAŠKA« za nemške boksarje, lastnik Emil Berginc, Fran. naselje 2, Škofja Loka. »ŽOTEŠKA« za res. jazbečarje, lastnik Ivan Perko, Pragersko 161.
»BRAMDEN« za nemške pre-peličarje, lastnik Janez Tibor, Ljubljana-Polje, C. XX. št. 2. »CERŠAŠKA« za jamarje, lastnik Alojz Nikelj, Selnica ob Muri.
»DOBRČA« za jamarje, lastnik Jože Vester, Tržič, Cankarjeva 19.
»KUKOVN1CA« za brak-jaz-bečarje, lastnik Janez Kralj, C. JLA 5, Tržič.
»OB SAVI« za nemške prepe-ličarje, lastnik Jurij Muhič, Ceneta Stuparja 27, Črnuče. »PREŽIHOV VRH« za brak-jazbečarje, lastnik Alojz Go-renšek, Brdinje 46.
»ROGLA« za jamarje, lastnik Karel Kraihbaum, Oplotnica 55.
Kinološka zveza Slovenije
Šaljive
Ta pa kure strelja
Bilo je pred leti. Znanec v podjetju me je povabil na lov. Za mladega hribovskega lovca je povabilo v ravninsko lovišče izjemna priložnost, torej sem ga z navdušenjem sprejel.
Jutro, kot vsa jutra na bra-kadah. Značilno razpoloženje na zbirališču: novice, šale, predstavljanje, nemirni psi, rahla nervoza pri lovcih. Nato zbor, plan lova in že korakam na odkazano stojišče, eno najboljših v prvem pogonu. Ves drhtim v napetem pričakovanju. Kmalu sem na mestu. Ustavim se, pripravim puško, jo po stari navadi pomerim k licu — za vajo. Ja, gromska strela, kje so pa očala? Nerodna reč! Zajca bi še ločil od goniča, toda danes lovimo fazane. Le kako se mi je moglo to zgoditi? Bolje bi bilo puško pozabiti! Pa časa za razmišljanje ni veliko. V bližnji remizi zaslišim gonjače. Naraščajoča nervoza mi vid samo še
slabša. Že slišim klice fazanov in v moji smeri se dvigne cela jata. Buljim v nejasne silhuete. Je kura, je petelin? Odločim se: po največjem streljam! Tresk! Zadel! Bum! Drugi fazan pade v podrast! Oho, danes mi pa gre, si čestitam. Hribovski lovci smo manj vajeni na perjad, naše globače in strmače pač ne ugajajo tem elegantnim ptičem. Zmoti me glas iz soseščine:
»Heej, ta pa kure strelja!« Sveta nebesa, to sem pa jaz! Toliko da mi puška ne zdrkne iz rok in znoj me oblije. »Poberi ju!« me prebode ostro povelje. Poslušno odkorakam v podrast, površno pogledujem naokoli. Samo plena ne najti!
»Ne najdem,« kličem olajšano nazaj, »sem slabo streljal!«
»Ne skrbi, pes ti bo pomagal!« ...
Kmalu sta kokoški v zankah, name pa se je podrl svet. Dodelili so mi spremljevalca »inštruktorja«, a puške nisem več dvignil. Takšna smola! Končno se dobimo k malici. Grenka južina, nesrečnik! Ne upam dvigniti pogleda. Ma-lodušno izvlečem malico iz torbe, a glej: z dna se porogljivo zaleskečejo — očala. Toda ne očala, ne razlaga,
niti lep fazan petelin, ki se je po malici pridružil kurama, niso vrnili zaupanja. Po pogonu me je lovovodja hladno potolažil, češ da se tu in tam kakšna kura še prenese.
Domov sem se odpravil - s kuro.
P. A.
Na postaji milice
»Vi ste torej po .zadnjem pogonu' v gostilni ,Pod krivo brezo' ukradli tovarišu pelerino.«
»Samo izposodil sem si jo, ker je močno deževalo.«
»A tako! Zakaj pa potem niste ukradli dežnika?«
— Špula
Vedno je kriv dim
Saj lovci nekoč zajcev niso toliko postrelili. V dimu črnega smodnika so se zaletavali v drevesa in lovci so mrtve pobirali...
Danes se pa zaradi dima iz avtomobilskih izpušnih cevi zaletavajo v avtomobile in šoferji mrtve pobirajo ...
Urhov
Lovski običaj zahteva svoje ...
E X P O RT IMPORT
Semenarski kombinat
Semenarna
Ljubljana, Gosposvetska 5
s svojimi poslovnimi enotami v Celju in Mariboru
ter trgovinami širom po Sloveniji
in Jugoslaviji
nudi
Priznana kvalitetna semena vseh vrst
za polje in vrt.
Lovske družine in zavodi za gojitev divjadi,
za ureditev krmnih njiv se poslužite naših priznanih semen strženastega krmnega ohrovta, raznih sort koruze, •ucerne in švedske detelje ter drugih
semen!
Maše seme — vaš uspeh!
Vse člane
Foto-kino kluba DIANA
in druge ljubitelje foto lova vabimo na strokovno predavanje
Osnove fotografiranja
Predavanje bo v četrtek, 14. junija 1973, ob 17. uri v Klubu poslancev, Ljubljana, Puharjeva 7.
UPRAVA GOJITVENIH LOVIŠČ LOVSKE ZVEZE SLOVENIJE
razpisuje delovno mesto
revirnega lovskega čuvaja v lovišču
z veliko divjadjo (jelenjad, divji prašiči, srnjad,
medvedi)
Vabimo mlajše lovce, z urejeno vojaško obveznostjo, ki imajo veselje do poklicne gojitve divjadi. Prednost imajo kandidati z lovskočuvajskim ali lovskim izpitom in lastnim prevoznim sredstvom. Zaenkrat je zagotovljeno samsko stanovanje.
Osebni dohodek po pravilniku. Pričetek zaposlitve po dogovoru, vendar v letošnjem letu.
Prijave pošljite do 30. junija t. I. uredništvu Lovca.
Društvo brak-jazbečar
iskreno vabi vse svoje člane in druge ljubitelje psov te pasme na
občni zbor
z običajnim dnevnim redom
ki bo v soboto, 9. junija 1973, ob 9. uri v kmečki sobi restavracije Slavijo (bivši Slamič), Ljubljana, Gosposvetska c. 6.
Foto V. Dariš: Trenta - dom znamenitega lovca Antona Tožbarja-Špika, ki mu je ranjen medved 23. 4. 1871 odtrgal spodnjo čeljust