Narodopisne stvari.
Postojna.
Med kranjskimi mesti je Postojna posebno slavno mesto. Sicer ne bode po volji Kamniku in Kranju, da Postojno imenujem mesto, ker nima svoboščine mesta, ampak le trga (varoša); al svobodno jo vvrščujemo med mesta, ker to čast si zasluži ne samo po imenit-nosti svoje lege in svojih natornih čudežev, temveč tudi zarad poštenosti in domoljubnosti svojih prebivalcev.
Na letošnji binkoštni pondeljek so Postojnčani se pokazali pravi korenjaki, v kterih bijo poštena slovanska srca in slavnoznana slovanska gostoljubnost.
Zarad razlage imena Postojna so se že večkrat pipali domači naši pisatelji; nekteri trdijo, da je ime dobilo mesto iz tega vzroka, ker je tam bila rimska postaja, drugi trdijo, da po tiču orlu, kteremu se pre na Kranjskem tudi pravi: po stoj na. Tej razlagi se sopet zoperstavljajo iziskovavci jezika, rekoč, danite besede najti ni v kritičnih besednjakih, in da jo je častitljivi pater Markus skoval, kakor na pr.: slavka, die Auster, ker se moravsko-slovansko mesto Au-sterlitz pri Moravljanih veli: Slavkov.
Al vendar beseda postojna v pomenu orel (zato ponemčeno ime A del s- pravilniše: Adlersberg) ni izmišljena. Ivan Belostenec je spisal okoli leta 1730: „Gazophylacium latino-illvricum", kteri je še le po njegovi smrti beli svet zagledal. Besede v tem slovarji so hrvatsko-slovenske, vzete iz onega jezika, kteri se govori v Medžimurji in v hrvatskem Zagorji. Tega učeni Miklošič prišteva k slovenskemu. Govoril se je ta jezik nekdaj do meje gornje Panonije, toraj do Boča in do vrat celjskega mesta, in da se v tej okrajni sedaj govori korotansko narečje, ali ako hočeš kranjsko, tega so krivi duhovniki, kteri so nekdaj večidel iz Kranjskega semkaj za dušne pastirje prihajali in kranjsko narečje razširjevali. Stari ljuaje še pogostoma rabijo oblike hrvatsko-slovenske in glasnik dj se izgovarja kot dž ali ž, zato čuješ govoriti: rižasto vino, rižasti konj, namestu: rijasto, na meži, medži, namestu: meji, nužno, namestu: nujno.
Od Sotle do Vogiajne še najdeš dosti hrvatsko-slovenskih besed, kterih Kranjci in Korošci ne poznajo. Slovka: va, ve se ne skrči v u, kakor pri Kranjcih in Korotancih, tukaj slišiš: d veri ne pa: duri, ne-s k varjen, ne pa: neskrunjen, velnjak, ne pa: u 1 n j a k itd.
Vendar podajmo se sopet k imenu Postojna. Belostenec latinsko besedo: cenchris, dis (str. 260) tolmači: po stoika ptica, Plin. Najboljši latinski slov-ničarji Plinijevo besedo: cenchris razlagajo: genus falconum, Falkenart, sokolov rod, toraj bi menda pravilniše bilo pisati: Postovna = Postolna, kakor pa: Postojna. Gotovo bode bistrim Postonj-čanom ta razlaga ljubša, ko pa od postaje, kajti v njih tiči natura sokolska, imajo bister pogled za vse dobro in lepo in se znajo povzdigniti kakor sokol v svitle višine, v kterih vlada čist, zdrav, svoboden duh. Slava Sokolom Postoj nčanom!
Davorin.
228