Izhaja vsak petek
GLASILO SLOVENSKEGA DELAVSTVA.
Uredništvo upravništvo Kopitarjeva ulica štev. 6.
Naročnina znaša: celoletna . . K — poluletna . . „ 2'— četrtletna . .	„	1*—
Posamezna št. „ 0*10
Št. 38.	V	Ljubljani,	dne	18.	avgusta	1911.	Leto	VI.
Mednarodnost v besedi in dejanju.
Češki socialni demokratje so spoznali, da nemška komanda tudi za delavce ni dobra. Bila je nemška in ne mednarodna, kakor so navidez trdili. Tako kakor pri vseh drugih rečeh je bilo v naši državi tudi med socialnimi demokrati: Nemec na vrhu v vojaštvu, pri vladi, med uradništvom, v šolah, v trgovini, v obrti in nazadnje tudi med delavci. Nemec vodi socialno demokracijo, Nemci si razdele plačane službe največ med se, Nemec spravlja denar, oskrbljuje skupno blagajno. Kamor pogledaš, srečaš Nemca, ki mu delavci drugih narodov nosijo svoje groše, ga časte in se mu klanjajo. Tu-, patam je seveda nastavljen za tajnika ali urednika kak drug, toda prva njegova dolžnost je, da je ponižen služabnik nemške dunajske komande. Taka je avstrijska socialna demokracija. Zato so ji pa Čehi odpovedali pokorščino, češ, če smo socialni demokratje, moramo biti vsi enaki, ne pa da bi eden sedel pri pogrnjeni mizi, drugi pa pod njo drobtine lovil.
Z besedo so pa seveda nemški socialni demokratje, kar jim je sapa dala, kričali v svet, da so mednarodni, da pravi socialni demokrat ne pozna nobene domovine, nobene narodnosti, ki bi ločila človeka od človeka, ali ki bi dajala enemu več pravic, nego drugemu. To je bilo pa samo z besedo. V dejanju je pa .naš delavec opravljal najnižja dela, zaničevan, odiran, izkoriščan tudi od isocialnodemokratične, takoimenovane delavske 'Stranke, medtem ko je bil Nemec vkljub večkrat mnogo slabšim zmožnostim in mnogo manjši sposobnosti nad njim. Naš delavec je bil in je še uboga para in nemški sodrug mu hodi za njegove denarje pridigo-vat, da mora biti tako. Koliko sleparije se r}ared'];0 z besedo mednarodnost. Koliko krivic se je zgodilo in se še godi našim delavcem v imenu takozvanega mednarodnega razrednega boja.
1 oglejmo si, kaj je resnice na mednarodnem načelu. Kapitalizem je res mednaroden. Kapitalu se ne pozna, kje je doma,
V decemberski noči.
Slika iz pijančevega življenja. Spisal Janko Jankovič.
(Konec.)
budiča, moram piti, če sem žejen.«
Stric se je vrnil s pollitersko steklenico rdečega vina.
»V es žalosten del rožnega venca bom zmolil na svoj debeli Paternoster.«
»Glejte, da ne bo drugi paternošt oklenil jutri naših rok. K zornicam pojdem in povem orožnikom, kod se klatite!« ga je podražil Tone.
Zaškripal je z zobmi in ga jezno pogledal.
»Ali misliš res?«
Potolažili smo ga in umirili. Stric mu je natočil poln kozarec; prijel ga je s svojo tolsto, roko in izpraznil v dušku.
»Nalijte še! Hudo sem žejen. Na Dunaju sem bil vojak, pa sem izpil po petnajst vrčkov piva. še nalijte!«
Brada mu je lezla na prsi; za hip je zaprl oči.
»Pijte, Jaka, potem pojdete spat. Molili ne boste z nami, kajneda ne?«
in kakšen jezik govore tisti, kateri ga imajo v svoji lasti. Kapital se hoče zrediti, hoče imeti vedno več mladih na račun delavskega ljudstva, ne glede na to, ali je delavec Lah, ali Slovenec, ali Francoz. Zato bi se morali delavci proti njemu združevati, in sicer tako, da proti združenemu kapitalu drže skupaj med seboj, na podlagi popolne enakosti in vzajemnosti. Socialna demokracija pa zlasti pri nas tega v dejanju ne pozna. Njena enakost pomenja nemško prvenstvo, njena vzajemnost je pravzaprav nemška komanda. Kapitalisti se vežejo med seboj vedno tesneje. Njihovi karteli ise že_ne drže več državnih mej; združena so že mnoga podjetja po več državah. Kako potrebna bi bila delavska edinost, ki smo jo mi vedno zagovarjali in branili. Toda socialnemu demokratu je edinost samo na koncu jezika, v resnici je pa on najliujši razdirač delavske edinosti. To izkuša vsak delavec, vsaka delavka, ki ima količkaj stika s socialnimi demokrati. Ali se ne pravi ubijati vsako edinost, če se od delavca, ki naj se bojuje za svoje pravice, najprej zahteva, naj zataji svojo vero, naj se ne meni ne za svoj dom, ne za svojo narodnost, in naj postane najprej socialni demokrat? Prava delavska stranka je tista, ki pravi: Vsi delavci skupaj, da z združenimi močmi branite svoje pravice. Delavec, delavka si; to je dovolj za to zvezo. Nobeni reči, ki ti je sveta, se ne potrebuješ odpovedati. Držiš se lahko svoje vere, ljubiš lahko svojo domovino in svoj narod, samo v delavskih rečeh moraš mar-širati skupno s svojimi tovariši in tovarišicami, da si izboljšaš svoje razmere in da se ustaviš izkoriščanju. Socialni demokrat pa neče delavca, če ni njegove stranke; sovraži ga, preganja in mu škoduje, kjer le more. Ali ni to največje nasprotstvo vsaki edinosti? Ali je po ti poti vzajemno delovanje mogoče? In če vrh tega pri nas nemški socialni demokrat lioče ostati pri komandi in hoče imeti nad vsem delavstvom vajeti v rokah, kam pridemo po ti poti? Socialno-demokratični stranki je pisana njena obsodba. Razbila se bo še bolj kakor je zdaj in kup pepela bo kmalu tam, kjer je gorel njen navidez neugasljiv ogenj. Mi lahko na
Odprl je naglo dolge trepalnice, namr-šil košate obrvi, pograbil kozarec in izpil kot bi mignil.
»To da vse sveti Duh. Tudi ljubezen da. Ha, tako radi me imajo ljudje, da bi pregrizel kar mizo. Mati, pred pol letom sem spal pri Malkovih na Polju. Tri otroke imajo. Najmanjši je punčika; ta Micika je bila bolna. Že štiri leta je bila stara in ni še hodila. Noge je imela skrivljene. Mati, pravim Markovki, eno besedo vam povem. Puh od kopriv ji bo koristil. No, in je ozdravela.«
»Seveda je ozdravela, ker je šla v nebesa. Pred dobrim mesecem so jo pokopali,« pravi dekla in se smeje Jakovi zadregi.
»Zapojte, zapojte, Jaka! Včasih ste prav lepo peli,« sem mu prigovarjal, da bi ga v dobri volji ohranil.
Zravnal se je pokonci, stopil v sredo kuhinje, odprl široka usta, nagubančil rjavo, počrnelo čelo in zapel:
»Nikol ne bom pozabil očeta svojega, ki zmiraj me je vabil:
Sin, le pit pojva!«
Glas je bil hreščeč in zoprn, da je Tone stopil k njemu, ga prijel za nos, pocuknil
zgledih pokažemo, da je tako. Tovarniško delavstvo med Slovenci smo jeli mi združevati; socialna demokracija je prišla kasneje samo razdirat. Ljubljanska tobačna tovarna se je organizirala po načelih enakosti in vzajemnosti; lepo in z obilimi uspehi je že delovalo podporno društvo, ko je prišel socialni demokrat in jel s svojo strankarijo motiti mirno delo in rušiti edinost. Tako je bilo na Jesenicah in na Savi, tako v naših papirnicah, v tovarni za lep, v predilnicah. Tudi na železnici bi se bilo razvilo mnogo krepkejše življenje, ko bi socialna demokracija ne bila prišla vmes. Zdaj pa imamo v:sled njenega nestrpnega strankarstva srečno razbito železniško delavstvo na vse polno strank: Nemški nacionalci, češki so-cialci, laški nacionalci in socialci, nemški krščanski socialci — toliko in še več različnih organizacij je samo pri železničarjih. To je sad socialne demokracije, ki s tem ubija moč skupnega nastopa in slabi vzajemno obrambo.
Potrebna bi bila mednarodna delavska zveza, ker se kapitalisti vežejo na mednarodni podlagi, toda bridke izkušnje izpričujejo, da ravno socialna demokracija vsled svoje strankarske nestrpnosti, ki meša med delavstvo polno tujih reči, zlasti protiversko gonjo, zavira pravo mednarodno delavsko združevanje. Pri nas je to še hujše, ker pride zraven še nemška komanda. Delavci izpregledujejo in tudi taki, katere je dozdaj imela socialna demokracija na svoji vrvici, izpoznavajo to-le važno reč: Socialna demokracija, ki ima na jeziku mednarodnost, razbija s svojim delovanjem ravno to mednarodno načelo. Vjela se je na laži in godilo se ji bo, kakor zasluži lažnjivec.
Socialna politika v Nemčiji.
/
Ob priliki katoliškega shoda, ki se je ta mesec vršil v Mogunciji na Nemškem, je »Slovenec« priobčil sledeči za delavstvo zelo zanimivi članek.
Moguncija, 8. avgusta.
Nemčija je v srednji Evropi najbolj razbita industrielna država, v kateri je zapos-
za staro suknjo, ki mu je segala do peta in mu zakričal na ušesa:
»Jaka, glas imate kot ubit zvonec.«
»Jaz sem prezident. Veš, fant, kaj se pravi: razžaliti prezidenta?«
Sedel je za mizo in me vprašal po nemško:
»Ali naj mu odpustim? I seveda!«
»Odpuščajte onim, ki nas žalijo,« je s povzdignjenim, slovesnim glasom rekel.
»Na, fant, roko! Odpuščam ti! Prezidenta boš pa shranil, kajne?«
Smejali smo se vsi in mu pritrjevali.
»Mati, ali veste, katere so štiri poslednje reči. Smrt, pekel, vice, nebesa. Le glejte, da pridete v nebesa. Tam ga bomo pili. Meni se je sanjalo, da sem ga cukal tam. Vsi svetniki so me bili veseli.«
Zopet je pomislil nekaj trenotkov. Stric mu je natočil ostalo vino in ponudil.
»Dokler je ta kanec vina. Mati, slišite, ena baba se mi je ponujala, pa sem jo od-podil. Kdo mara vraga! Fej!«
»Kaj pa Francika, Jaka?« ga vpraša dekla, vzame v roko klopčič bombaža in jame plesti nogovico.
Zajokal je tedaj kot mlad otrok in začel tožiti:
lenih na milijone industrijskih delavcev. Popolnoma naravno je torej, da je v Nemčiji butilo z vso silo na dan socialno vprašanje, in največji del zasluge, da je to vprašanje z vsemi svojimi zahtevami našlo odmeva v merodajnih krogih, gre pač možem katoliškega tabora.
Sredi preteklega stoletja je vladal v nemški nacionalni ekonomiji nauk tako-zvanega manšesterskega liberalnega gospodarskega in državnega naziranja. Ti nazori so imeli velik vpliv na praktično gospodarsko življenje, osobito na gospodarsko in industrijsko politiko posameznih držav. Cilj, kateri je 1)11 tedanjim nacionalnim ekonomom in gospodarskim politikom pred očmi, je bil popolna svoboda posameznika kjerkoli na vseh poljih trgovine, prometa, pogodb in o hrta. Ali kmalu se je izkazalo, da ima ta absolutna svoboda za državno celoto strašne posledice. Premoč kapitala je dobila prosto pot v izkoriščanju delavskih stanov. Gospodarska beda, suženjska odvisnost, duševno in kulturno siromaštvo' ljudske mase, osobito industrielnega delavstva, to so bile strašne posledice tega gospodarskega naziranja, ki so grozile uničiti tudi nravno-ver-sko življenje. Že škof Ketteler je rekel: egoizem posameznika mora roditi revolucijo. Nastalo je protigibanje, ki je težilo za tem, da se mora gospodarska politika ozirati na slabe j šega in da se morajo koristi posameznika umakniti koristi celote.
Potrebo tega prevrata je prvi spoznal škof Ketteler in ta je bil prvi, ki je imel toliko poguma, da je dvignil v času, ko je mianšesterstvo vso javnost vladalo, zastavo krščanske socialne reforme. Ketteler je zbral okoli sebe celo šolo ljudi, ki so sc zbirali okoli delavskega škofa in skušali po njegovi smrti krščansko-socialni program uresničiti. Največ zaslug na tem polju socialnega vprašanja si je pridobil znani sociolog Hitze. Za te ljudi je veljala parola koristim posameznika nasproti postaviti koristi posameznih stanov, kmeta, obrtnika in delavca. Pričeli so s stanovsko organizacijo. Obrtniki so se organizirali v društvih, obrtnih odborih in zvezah, ki imajo svoje obrtniške zbornice. Kmete so združili v kmečkih zvezah, ki štejejo pol milijona članov. Največjega pomena pa je organizacija industrielnega delavstva, in da ni isto popolnoma v soc. demokraški tabor prešb>, je povzročila okoliščina, da so nemški katoličani ravno pravi čas s svojo organizacijo pričeli. Danes je organizirano katoliško delavstvo v delavskih in krščanskih strokovnih društvih. Istotako imajo trgovci, zasebni in javni uradniki svoje organizacije.
Liberalizem 18. stoletja, ki se je uprl absolutizmu policijske države, je popolnoma prezrl nalogo in vrednost države. Oblast države ičrez posameznika je državi popolnoma odrekel; država naj bi bila samo hlapec meščanstva. Nastala je tedaj potreba, da se državi vrnejo njene pravice in dolžnosti, se ji stavijo pozitivne naloge, ne da bi se pri tem zopet v absolutizem zabredlo. Gospodarske razvaline, ki jih je rodila liberalna doba, so nudile veliko priložnosti. Prišla je doba socialno-politične zakonodaje. Ta ščiti gospodarsko slabe, zatira izrastke gospodarskega egoizma, pospešuje težnje stanovskih organizacij in je dvignila posameznika
»Umrla je, umrla! Rada me je imela, pa sem jo tepel. Zbežala je od .mene. Služit je šla v Trst. In tam je umrla. Bog se usmili njene duše! Tudi bratje so mi pomrli, samo ena sestra je še živa. Ah, kako hitro vse mine! Oče mi je umrl, ko sem bil na Dunaju, mati je legla v grob pred dvemi leti. Še mene čaka smrt. Eh, eno bom rekel, da se vam bodo ježili lasje. Veste, mrtvi hodijo k meni. Oče pride in mati in mi migata, da ne smem piti. Francika pricaplja vsa objokana in me prosi, naj se poboljšam.«
Skrivaj sem se mu smejal in ga obenem obžaloval. Zapazil je moj nasmeh in mi na-migaval:
»Vi nimate vere, vi ste Luteranec. Boste že videli, kaj bo na sodnji dan! Saj pravim,: satanov je devet vrst, glavar je Lucifer.«
»Ali vedno tako vlačite satane iz pekla?«
»Ne smem se jim zameriti. Veste, k meni je že prišel hudič, pa sem ga odpodil. Strguljo sam vrgel vanj. Nakremžil je obraz in zbežal.«
»Zdaj je pa čas, da se spravite v listje,« mu prigovarja stric.
»Pojdem, pojdem! Ob sedmih vstanem.
in stanove. Socialna politika je šele ustvarila moderno državo. In pri tem ogromnem delu so se nemški katoličani v prvi vrsti odlikovali. Ni je nobene socialno-politične postave, pri kateri ne bi nemški katoličani kot prvi sodelovali, in mnoge izmed njih nosijo na sebi pečat njihovega dela. 30 let socialne politike! Ogromno delo, ki je ustvarilo gospodarskemu življenju novi red. Za obrtniški stan so se ustvarili zakoni, ki ščitijo, urejujejo in pospešujejo obrt in dajejo njegovim zvezam javnopravni značaj; trgovce ščitijo zakoni proti umazani konkurenci in oderuštvu in veletrgovini. Za delavske stanove skrbi v prvi vrsti zakon o delavskem zavarovanju in delavskem varstvu. Dasi nalagajo ti zakoni industrijccm velika bremena, vendar industrija na tem ne trpi, ravno nasprotno, plodovi,tosi industrije se je s tem še povečala.
Tako je dala gospodarska in socialna politika zadnjih desetletij gospodarski organizaciji v Nemčiji popolnoma drugo lice, in ta organizem se da prav dobro na stran postaviti gospodarskemu ustroju prejšnjih stoletij.
Ali je soc. politika svojo nalogo izpolnila? Središče liberalnega gospodarstva je bilo preje denar in kar največ mogoče plodovita produkcija brez ozira na človeka. Temu evangeliju je postavila socialna politika v središče narodnega gopodarstva zopet človeka! Socialna politika je postavila v ospredje človeka z vzemi njegovimi telesnimi in duševnimi potrebami. Odpomogla je materielni bedi, posebno onim, ki žive s svojimi rokami. Danes je v Nemčiji zavarovanih proti bolezni in starosti, in sicer prisilno zavorovanih 15 milijonov ljudi; proti nezgodam pa 27 milijonov. Vsako' leto dobi
130.000 ljudi, ki so se ponesrečili, odškodnino in pomoč, ki bi drugače s svojimi družinami padli v bedo in siromaštvo. Na podlagi zakonov o delavskem zavarovanju so dobili nemški delavci od leta 1880. sem 10 tisoč milijonov mark, in več kakor polovico te vsote so dali delodajalci in država. Vsako leto pride 1 tisoč milijonov mark zavarovalnih doneskov in po novem zakonu so zavarovani tudi delavski otroci in udove. Zavarovanje je vpeljano tudi za manj premožne samostojne in pa zasebne nastavljence.
Nadalje je skrbela nemška socialna politika za gospodarsko neodvisnost delavskih stanov. Liberalna manšesterska teorija ni poznala druge skupne vezi med posameznimi sloji kakor trg, kjer naj bi se posamezniki pobotali. Ta trg je imenoval že Ketteler »trg sužnjev«, kjer je gospodarsko slabcjši delavec vedno kapitalu podlegel. Danes to več ne velja! Organizacije posameznih stanov so to gospodarsko odvisnost deloma odpravile. Tri milijone industrijskega delavstva je organiziranega v strokovnih društvih. V letu 1909. je štel državni urad 6578 tari fov za 137.000 industrijskih obratov z
1.100.000 delavci. Rokodelcev je organiziranih v 12.000 društvih okoli pol milijona. Kmečkih gospodarskih zadrug pa je 24.407. Roko v roki z organizacijo gre tudi strokovna izobrazba in umevanje gospodarskih m socialnih potreb.
Tako v Nemčiji. Kdaj pridemo v Avstriji tako daleč? Odgovor: Če se bo delavstvo tudi pri nas trdno organiziralo!
Mati, če pridejo orožniki, le povejte jim, da je Jaka v listju. Bukvic pa nimam. Ali sem vam že dal podobo?«
»Svetega Florijana?«
»Da, da.«
»Že.«
Vzdignil se je, si popravil suknjo, ki mu je zlezla z rame — imel je namreč samo ogrnjeno — padlo je nekaj listja na tla in zašumelo pod njegovimi nogami.
»Kod ste se pa valjali?«
»Pri Janezu na Komu sem bil, pa je rekel, da me bo zavalil po vasi. Nu, tam sem zlezel v listje. Kajne, če umrjem po noči, mi vsi odpustite? V treh krajih sem prosil prenočišča, povsod bi me radi imeli. No, rekel sem: Pri teh ljudeh me imajo najrajši, in sem prišel k vam. Lahko noč! Hvaljen bodi Jezus Kristus!«
Podal je roko vsem. Tone mu je šel svetit.
»Če umrem nocoj, mi odpustite! Fant, odeje mi boš tudi dal!«
Ni umrl tisto noč, a ne dolgo potem ga je zadela pijančeva usoda — zmrznil je.
Iz Idrije.
Pred nekaj tedni je »Slovenski Narod« na dolgo in široko poročal, kaj so liberalci v teku let za mestno občino storili in oblastno napovedal večno sovraštvo S. L. S. ker jih je pri njihovem delu ovirala, jim delala prizive, skrbela za, »persekucije« od strani deželnega odbora, omejevala občinsko avtonomijo in podobno. Trdil je tudi, da se prej v Idriji ni nič storilo in da je mesto> šele pod liberalnim vodstvom nepričakovano uspevalo. Da se izve, koliko je na tem resnice, napišemo tudi mi nekaj vrstic O' idrijski preteklosti.
Idrijsko mestno starešinstvo, dokler ni postalo liberalno, je bilo sestavljeno iz resnih, mirnih mož, ki so skušali delati v prid občine kolikor je bilo v tistih časih narodnih bojev mogoče, kajti kakor drugi kraji, je morala tudi Idrija sebi šele priboriti slovensko lice, in ta hoj je zavzel vse moči, da na drugo še misliti ni bilo. Izven teera pa so se takratni rudniški predstojniki za občinske in okrajne razmere nekoliko bolj brigali kakor njihovi poznejši nasledniki, ki se po-največ niso' za, drugo zanimali kakor za avanzma in bodočo pokojnino, v,se drugo je šlo mirno svojo pot. Pri taki brezbrižnosti so imeli liberalci lahko delo! Kljub temu pa je prejšnji neliberalni občinski zastop pripravil pot novi mestni hiši, dozidal klavnico, reguliral pokopališče, skrbel za vodovode in prihranil ter naložil lepo vsoto za določena dela, medtem ko soi liberalci pričeta dela samo izvršili, prihranjeni denar zapravili in dalje delali na puf toliko časa, da je bilo mesto do grla zadolženo, rudniško ravnateljstvo jo pa mirno gledalo, kako so sc doklade višale in pustilo čez erar dan na dan zabavljati kakor bi si zadnji pastir ne dopustil, ker je bilo starešinstvo' liberalno in uradništvo s sladkim Svobodom na čelu enako liberalno.
Da bi se prikupili ljudstvu in »narodnemu delavstvu«, kakor so vedno naglašali, so* v občini dovoljevali celo vrsto podpor, rc-muneracij, nagrad in enakih dobrot, za prazen nič in prazno dek> ter za »reveže« dovoljevali take vsote, kakoršnih občinski proračun, od vestnih ljudi sestavljen, nikdar ne lu bil zmogel in so popolnoma po nepotrebnem zadolžili občino in ubožni zaklad, dasi sta preje oba imela znatne prihranke, neglcde na to da v Idriji že erar sam, kakor tudi ostalo prebivalstvo za te namene toliko izda kakor nobena druga občina na Kranjskem. Kot svoje delo smejo liberalci edino realko šteti, ta zavod pa j,e ustanovljen s takimi žrtvami, da jih mesto še v tridesetih letih ne bo prebolelo, medtem ko je S. L. S. nameravala tudi podoben zavod, a znatno ceneje ustanoviti. Za Idrijo je bila prava pasja sreča, da se je zavod pred dvemi leti podržavil, ker hi bila sicer mestna občina izkrvavela in sicer tem zanesljiveje, ako bi rudniški dohodki tudi pozneje delali take skoke kakor leta 1904, 1905 in 1906. Smelo trdimo, da so poklicani faktorji pri raznih občinskih sklepih tako brezbrižno postopali, da niso zaslužili ljudskega zaupanja in to sc je pokazalo posebno leta 1904 ,ko je S. L. S. v »Slovencu« v tozadevnih člankih vse postopanje pojasnila in je naš pristaš to' tudi v mestnem zastopu povdarjal ter se mu je previdni Tone Kristan, ki je kot računski pregledovalec svoje delo samo po* našem kopiral, vseoblastno pridružil.
Liberalcem pa vse to še ni bilo dovolj; četudi so si namreč že preje na občinske stroške postavili Čitalnico, so stavbo brez pravega povoda, podrli in jeli novo graditi, ne da bi počakali, da poteče v to določena prizivna doba. In takrat je nastopil deželni odbor z »nesrečnim« Oswaldom, ki je samo to delal kar mu je stranka naročila in je povod pritožbi prišel od liberalne g a pristaša, ki s svojimi somišljeniki vred ni mogel liberalnega postopanja odobravati.
Nadaljni dogodki so znani: Liberalci so toliko časa trobili v svoj rog, dokler jim ni, kakor je »Slovenec« že svoj čas uovdarjal, gerentstvo tal izpod neslo. Takrat je bilo od mestne občine vsem prizadetim uradom predloženo utemeljeno, s številkami podprto poročilo, ki je dokazalo na kaki opolzki poti je mestno gospodarstvo. Temu poročilu se je pridružilo rudarsko ravnateljstvo s svojim na ministrstvo za javna dela in posledica je bila ukaz, po katerem morajo vsa ravnateljstva v krajih, kjer je erar pretežni davkoplačevalec (Most, Pfibram, Idrija), skrbeti za pravo ravnotežje v občinskih bremenih, in ki je s tem razsipnosti idrijskih
liberalcev enkrat za vselej pot zaprl. Stvar S. L. S. p a bo, da se na ta ukaz v teku časa ne pozabi. Liberalci pa še niso mirovali; naščuvani od raznih »juristov«, so- še enkrat volili stari odbor in še enkrat potrdili stare sklepe ter gnali vso stvar do upravnega sodišča, kjer so od pričetka do konca pogoreli. Na razvalinah tega pogorišča sedi v prvi vrsti Pegan s svojimi § in Gangl s svojimi frazami, ker so idrijski liberalci po svoji stari navadi, porinili ta dva. v ospredje, da se pred javnostjo lažje zavarujejo. Liberalno, v Idrijo došlo uradništvo, je bilo namreč našim liberalnim lisjakom vedno dobro došlo za razne eksperimente; v novejšem času bi posebno Babler in Pleskovič lahko veliko povedala, iz prejšnjih let pa imamo celo vrsto slučajev, in večkrat smo se sramovali, videč kako idrijski liberalci nevedne uranike stanu v škodo in sramoto vlečejo.
V tem boju so najbolj nezanesljivo ulo-go igrali soc. demokrati; naši Ijuidje so se držali kakor skala, liberalci so pihali, lagali in obrekovali, sociji so pa kimali enkrat na desno, drugič na levo*. Kristan jim je obljubo val zlate gradove, pa kar so dosegli bi bili tudi brez demokratov dobili. Zato je naredil naš Janez Kavčič izborno potezo, ko je svojim tovarišem svetoval voliti 'socija za župana. Vedno so z liberalci ljubimkali, naj pa še sedaj njih ostanke pobe-ro; novega storiti niso sposobni in radi obi-Jih dolgov tudi ne zmožni. Naši možje naj pa gredo svojo pot kakor vedno, kajti med tem ko so sociji s svojo stranko v deželi osamljeni, liberalci v znatni manjšini, je pomoč in bodočnost le v S. L. S., in od nje ima tudi Idrija kaj pričakovati, ako bo njen nastop to zaslužil, od drugih gotovo nič. Prvi in glavni pogoj mirnega poslovanja pa je: nepristransko in varčno delo v prid vseh občincev brez razsipnih načrtov za razne čitalnice, klavnice, knjižnice in podobne stvari.
Tobačno delavstvo.
STARE PENZIJONISTINJE IN TOBAČNA UPRAVA.
Tobačna uprava zahteva, da morajo na delo vsi začasno vpokojeni delavci. Pri tem pa se oizira le na izrek enega zdravnika. Vsled tega se silijo v delo tudi delavke ki res niso spombne za delo. Poslanec Gostinčar je bil vsled tega dne 3. t. m. pri generalnem ravnatelju na Dunaju, kateri jo Gostinčarju zatrdil, da nobene delavke ne bodo silili v delo*. Ako se čuti katera bolna in za delo nesposobna, naj se, ko je vstopila v delo, zglasi pri tovarniškem zdravniku in ako jo ta spozna za bolno, je nihče ne bo silil delati. Taka delavka naj potem napravi prošnjo za provizijoniranje. Torej je odvisno od spoznanja tovarniških zdravnikov, kdo je sposoben za delo, kdo ne. Gospodje tovarniški zdravniki pa bodo imeli brez dvojbe toliko samostojnosti, da bodo po svoji vesti in znanju razsojali o zmožnosti samostojno ne glode na kakega dr. Preglja. Toliko v pojasnilo. — j. g.
XXX
Smrtna kosa. Minuli teden je prominul naš vrli somišljenik Jernej V e 1 k a v r h. Bil je član vseh naših organizacij. — V soboto je umrla članica J. S. Z. Mozetič. R. 1. P.!
♦ *T=nje,T.krščanske0a tobačnega delavstva na Sv. Višarje sc je izvršilo v naj lepšem ledu. Ljudje so bili zelo zadovoljni. Vodil ga je frančiškan pater Teodor z Viča. I prava dižavnih železnic se s seistavo posebnega vlaka ni izkazala, ker je dala živinske vozove i omarjem, kar ni prav.
Prva zdravnica v tobačnih tvornicah. Sredi meseca julija je pričela poslovati v tobačnih tvornicah prva ženska zdravnica, gospa dr. Holzl. Nastavljena je začasno zn dobo enega leta. Posluje v dunajskih tobačnih tvornicah.
Dopisi.
Vič—Glince. Kar smo željno pričakovali, se je vendar enkrat vresničilo. Minuli teti en — 10. a vgusta — smo o tvorili v Društvenem domu zavetišče, kamor se bodo zatekali otročiči delavskih starišev, kateri so podnevu zaposleni po tovarnah. Skrajni čas je bil, da se je kaj ukrenilo za te samim sebi
prepuščenim revčkom delavskih starišev, ki so čez dan, zlasti ako ni šole, izpostavljeni premnogim dušnim in telesnim nevarnostim. Zavetišče vodijo tri sestre-tretjeredni-ce, katere nam je poslala iz šiške iz zavoda »Angelja variha« voditeljica ondotnega zavoda. in velika dobrotnica mladine, prelila,-gorodna grofica Gabrijela pl. Auersperg. V zavetišče se bodo sprejemali otroci, neglede kakšne stranke da so njihovi stariši. To omenimo zato, ker demokrati že napadajo zavod, češ, da je pristransk. Vso materijel-no skrb za zavetišče je prevzela tukajšnja konferenca sv. Antona, katere delavni člani so se, ne strašeč se nemalih stroškov, pogumno lotili prepotrebnega zavoda, zaupajoč pri tem ljudomilem podjetju na podporo od strani prijateljev delavske mladine, katerim tudi tem potom najtopleje priporočamo naše male. Da se delavstvo, ki se zlasti letos v tej hudi vročini pari po tovarnah nekoliko navžije svežega, zdravega zraka in da se seznanimo zopet z enim lepim kosom mile domovine, je tukajšnje katoliško slovensko izobraževalno društvo sklenilo dne 3. septembra prirediti skupni izlet, in sicer v romantični Bohinj do izvira Savice. Posebni vlak je že zagotovljen. Vožnja bo stala tja in nazaj 3 K 80 vin. Za ta izlet je zavladalo med delavstvom; veliko zanimanje in upamo, da se bo nabralo zadostno število izletnikov. Kdor se želi nam pridružiti, naj blagovoli si priskrbeti vožni listek, ki se dobi v tukajšnjem župnišču ali pri tajniku društva pri g. Fran Gorjupu, delovodji v tobačni tovarni.
O razmerah na 1 ubljanskem južnem kolodvora prinaša glasilo Prometne zveze »Osterr. Eisenbahner-Zeitung« v svoji zadnji številki dopis sledeče vsebine: »Pri nas v Ljubljani je šel med železničarji socialno-demokratični plevel v klasje in se je opasno razširil. Na južnem kolodvoru v Ljubljani je tako in nič drugače. Prav lepe stvari se slišijo med uslužbenci tako o predstojnikih kakor o uslužbencih. Soci ima besedo. Par magacinskih delavcev rdeče barve vlada ne samo nad delavstvom, ampak tudi nad Šefom magacina in kolodvora in so še tako predrzni, da to očitno priznavajo. V majga-cinu vlada med rdečkarji načelo: »Ta ni naš, stran z njim!« In mora iti, če ne prostovoljno, pa s silo, zakaj sodrugi so tako sklenili, predstojnik se mora udati in ga spoditi, čeprav je bil morebiti najboljši delavec. Treba se je le vprašati, kam bo to privedlo, če se kmalu ne pojavi energična moč, ki bo rdečim nadljudem porezala pe-roti in jezike in z vsemi delavci ravnala enako. V nobeni instrukciji ni zapisano, da 'se morajo za desinfekcijo voz in druga grda opravila porabljati ravno nerdeči delavci. Če pa rdečkar vsled svoje svoji organizaciji primerne lenobe in površnosti ni za to po-rabljiv, pa zopet ni zapisano, da bi se ga moralo devati le na taka mesta, ki nekaj nesejo. Da naša organizacija ne more tukaj vmes tako intenzivno poseči, kakor bi rada, temu je vzrok to, da rdeči denuncijanti uganjajo nepopisen terorizem in ker so jim predstojniki popolnoma podvrženi. Kako pa hočeš doseči pravico, če te sodelavci preganjajo, obrekujejo in denuncirajo, predstojnik pa te niti ne posluša ali se ti celo roga, ker nisi rdeč. Kje pa ostane pri tem tisto neobhodno potrebno zaupanje, ki ima vladati med predstojništvom in podložnikom? Sociji seveda vse lumparije, ki jih sami naredijo, našim podtikajo, kar je zelo lahko, ker jim predstojniki vse verjamejo. V Ljubljani je bilo svoj čas drugače, ko so bili na čelu postaje ljudje, ki se niso dali od so-cijev voditi, ampak so svojo službo opravljali po obstoječih predpisih. Da bi pa svet preslepili, pustijo sociji v svojem glasilu semtertja kakšno čisto po njihovi maniri prikrojeno notico o svojih predstojnikih objaviti in lahko se trdi, da so to dogovorjene stvari, kajti če ne, bi se pač morali zgoraj kdaj zganiti in vprašati, ka je v' Ljubljani novega.« — Res čedne razmere morajo na ljubljanskem južnem kolodvoru vladati. To je nezaslišano, da se dajo šefi, ki nimajo poznati med uslužbenci nobene stranke, ampak se ravnati izključno le po predpisih, na katere so zapriseženi, voditi od »očijev. Mi bomo v rdeči brlog na južnem kolodvoru še večkrat posvetili.
Iz Tržiča. Ne zamerite, gospod urednik, da Vas zopet nadlegujem, s svojim dopisom. Saj bi Vas gotovo ne, ko bi bilo pri nas vse v Tedu, ali ker ni, se pa mora malo pobe-zati, to včasih tudi pomaga. Moj namen go-
tovo ni, da bi napadal osebnosti v našem listu. Naš list je strogo delavsko glasilo. V našem listu so zastopane koristi vseh delavcev in tako mora tudi ostati, če hočemo, da bo list vreden lepega imena »Naša moč«. Vse drugače pa pri listu naših mokračev, ki se imenuje »Zarja«, ki je pa pač vse kaj drugega prej kakor »Zarja«. Ta list bi se po pravici smel imenovati »opravljiva cunja«, ker ta cunja gleda delavce samo v praznični obleki, kako se pa godi delavcem ob delavnikih pri delu, koliko trpijo, koliko zaslužijo, kako bi se dalo delavcem pomagati, to pa ti cunji še od daleč ne pride na misel. V strojarski tovarni gospoda Mallyja . trpijo strojarji in ti so večinoma vsi rdeči, če prav niso organizirani, ker teh je prav malo, ali trobijo pa večinoma vsi v rdeči rog in ti reveži trpijo, da je grozno. Nimajo nobene gotove ure, vse praznike morajo v tovarni biti, ker imajo delo na akord In vendar pri tem zaslužijo jako malo. V čevljarski tovarni zgoraj omenjenega gospoda je ravno tako. V tej tovarni imajo pa veliko besedo in komando taki, ki prav nič niso,, seveda so tudi trobentači na rdečo trobento. In tega »Zarja« nič ne vidi. O tej reči mokraški dopisniki nečejo pisati, to se jim ne zdi vredno, to ni delavska stvar. Pač pa je delavska stvar, da se ob nedeljah pogleda, kam je šel kak naš kaplan na izpre-hod. Seveda, to se mora zapisati, ker to je delavska korist in pa kam so šli naši cerkveni pevci, seveda, to je tudi delavska stvar in kam kak čevljarski mojster da svoj krajcer, ja to mora zvedeti ves rdeči svet. Mi Vam pa pravimo, dragi rdeči bratci, ko bi bila Vam res mar delavska korist, bi v&e drugo pustili v miru, pa raje malo pogledali, kako se godi Vašim bratcem po tovarnah, pa bi pisali v Vašo cunjo in ta bi bila lahko vsak teden polna samo novic iz Tržiča. Bogajte nas, pa boste videli, da bo prav. — »Naša moč« se bo dobila od zdaj naprej vsak teden v trgovini gospoda Gregorca, tako, da bo vstreženo vsem, kateri jo žele brati, posebno pa tistim, kateri pravijo, da je list »Naša moč« en skriven zakoten list. — Ta teden je nesreča padla na Mihe. Miha Zibler se je hotel peljati s kolesom na obisk v Kamnik, ali nesreča je hotela, da je priletel s kolesom v kamen in pri tem tako nesrečno padel, da si je zlomil roko. — Miha Nadišar, hlapec pri g. Rihard Mallyju, je na skednju padel tako nesrečno, da si je zdrobil roko. Morali so ga peljati v deželno bolnico.
Iz senožeške pivovarne. Jud vlada, kot bi bilo vse njegovo. Pivovar zmerja, vpije in pretepa delavce domačine. Na vsak način hoče počasi odstraniti vse delavce domačine in poklicati delavce Čehe. Tako grozi domačim delavcem huda nesreča, ker bodo na ta način ob kruh in delo. V tem podpira delodajalca in pivovarja tudi naš župan Garzarolli. Liberalec in j ud držita skupaj. Govori se, da ima podjetnik nekaj delavcev brez knjižic in da delajo po noči nekatera dekleta. Opozarjamo delodajalca na postave obrtnega reda (§ 95. in 96b), v katerih se prepoveduje ponočno delo žensk in sprejemanje delavcev brez knjižic. Vrhu-tega je. naš »priljubljeni« mož tudi samo-silnik, ko delavcem ne pusti niti prostosti, da se vpišejo v kako družbo. Zgodovina ve povedati več slučajev. Delavci, berite to ln spoznajte, da je le v združenju vaša rešitev!
Ne pozabite, da je treba delati na vso moč za Vaše glasilo „Našo moč“. Cim več naročnikov, tem večji vpliv bo imelo Vaše glasilo.
m
" A. ŽIBERT !
II
II
11
II
II
II
IB
II
II
II
-- LJUBLJANA -
PREŠERNOVA ULICA
II
II
II
PRIPOROČA SVOJO VELIKO g]
ZALOGO ČEVLJEV |
DOMAČEGA IZDELKA. |
E®!]®®®S®SS®S[![!i]l][g[|
mm, naisigurnejšn prijjjM zn šteflenje!
Denarniuroinet 1.1000 eez 83iilijonov H.
Stanje i| in 21 milijonov l
Lastna glavnica K 503.575*98.
Ljudsko
posojilnica
resistr. zadrugo z neomejeno zavezo
Miklošičeva cesta 8
pritličje v luštni hiši nasproti hotela .Union' za (ranč. cerkvijo
prejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do l.ure pop.
ter jih	O/	brez
obrestuje	/o	/f| kakega
p0	■	I*	/U	odbitka,
tako da prejme vložnik od vsakih 100 kron čistih 4*50 na leto«
Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštno-branilnične položnice na razpolago.
Dr. Ivan Šušteršič, predsednik; Josip Šiška, Stolni kanonik, podpred.; Odborniki;
Anton Belec, posest., podj. in trg. v Št. Vidu n. Lj.; Fran potfše, vodja, graščak, drž. in dež. posl.; Anton Kobl, posest, in trg., Breg pri Borovn.; Karol KatlSChegg, veleposest, v Ljubljani; Matija Kolar, stolni dekan v v Ljubljani; Ivan Kregar, svetnik trg. in obrt. zborn. in hišni posest, v Ljubljani; pran LeskOViC, hišni posestnik in blag. „Ljudske posojil.”; Ivan Pollak ml., tov.; Karol Pollak, tovarnar in posestnik v Ljubljani; Gregor Šlibar, župnik na Rudniku.
Spominjajte se pri vseh prireditvah, pri vseh vseh veselih in žalostnih dogodkih „Slovenske Straže“!
I
Bogata zaloga ženskih ročnih del in zraven spadajočih potrebščin.
I
F. MERSOL
LJUBLJANA, Mestni trg št. 13.
Trgovina z modnim in drobnim blagom.
Velika izber vezenin, čipk, rokavic, nogavic, otroške obleke in perila, pasov, predpasnikov, žepnih robcev, ovratnikov, zavratnic, volne, bombaža, sukanca itd.
išr J*
Ljubljana
Pred škofijo 19.
Predtiskanje In vezenje monogramov In vsakovrstnih drugih risb.
i:
^rrmrjTTTTTirinriiiTJiiilllTiimnr
Gričar 4 Mejač
Ljubljana
PreSernooa ulica št. 9
priporočata suojo najoečjo zalogo izgotovljenih oblek za gospode, dečke in otroke.
llDUDSfi
o konfiekciii za dame.
J 111»mn m TTtnrTrjrrrDcijjjrrCj.
“ ML PL BOHI
v Ljubljani, na vogalu Bloiweisove in Rjmshe cesto
priporoča sledeča zdravila:
Balzam proti želodčnim bole* činam, steklenica 20 vin., 6 steklenic l krono.
Kapljice za želodec, izvrstno, krepilno in slast do jedi pospešujoče sredstvo, steklenica 40 vin., 6 steklenic 2 kroni.
Kapljice zoper želodčni krč, steklenica 40 vin., 6 steklenic 2 kroni 50 vin.
Kapljice proti zobobolu, stoklenica 20 vin.
,,Sladin“ za otroke.
Obliž za kurja očesa, bradavice in trdo kožo, mala škat-Ijica 00 vin., večja 1 K 2u vin.
Odvajalne krogljice, škatljica 3u vin.
Posipalnl prašek, proti ognji-vanju otrok in proti potenju
nog, škatljica 50 vin., 6 škatljlc 2 kroni 50 vin.
Protinskl cvet, proti trganju po udih, steklenica 1 krono.
Ribje olje, steklenica l krono.
Salicilni kolodij za odstranitev kurjih očes, bradavic in trde kože, steklenica 70 vin.
Tinktura za želodec, odvajalno, krepilno in slast pospešujoče sredstvo, steklenica 20 vin., ^ steklenic 1 krono.
Tinkturazalase,steklenical K.
Trpotčev sok, izvrsten pripomoček proti kašlju steki. 1 K.
Železnato vino, steklenicam kr. fcO vin., in 4 kr. 80 vin.
Žeie/.natekrogljice,proti bledici (Bleichsucht) mala škatljica 70 vin., velika l krono 60 vin.
Ceniki s koledarjem zastonj in poštnine prosti.
POZOR!
Kdor želi imeti dobro uro,
naj zahteva z znamko
ker te ure so najbolj trpežne in natančne, dobe se pri
Fr. Čudno
urarju in trgovcu v Ljubljani
delničar in zastopnik švicarskih tovarn „Uni-on“ v Bielu in Genovi.
?oo Uhani, prstani, briljanti. 1
Stfetovnoznano najfinejše blago po najnižjih cenah. rtfu Tirvn_r—'V* n 1 r“' ■	^
1
□□□□□□□□□C
Dežnike in solnčnike
domačega izdelka
najboljše kakovosti, priporoča po najnižji ceni slavnemu občinstvu ■
sem
jo SL 19. Stari trn SL 4. Prešerna ulica št. 4.
Popravila se izvršujejo točno in ceno.
Usojam si naznaniti častitim odjemalcem, da odprl na Tržaški cesti št. 1
• II V	*
Agitirajte za naše glasilo „Naša Moč“!____________________
Pozor slov. delavska^društvaj
Kupujte svoje potrebščine pri znani in priporočljivi domači manufakturni trgovini
JANKO ČESNIK
** LJUBIŠ* -
Lingarjeva ulica - Stritarjeva ulica
v kateri dobite vedno v veliki izberi naj-novejše blago za ženske in moška oblačila
Postrežba poštena in zanesljiva.
Cene najnižje. -----
moje trgovine z železnino, hišnega in kuhinjskega orodja.
Blagovolite mi tudi nadalje ohraniti cenjeno naklonjenost.
Z odličnim spoštovanjem
Edina in naJkrajSa črta d Ameriko!
Samo 6 dni!
Samo 6 dni!
UMRE NEW-YORK
francoska prekomorska družba
Veljavne vožne liste (Sifkarte) za francosko lin jo čez Havre, ter liste za povratek iz Amerike v domovino in brezplačna pojasnila, daje samo
___________ED. ŠMARIJ A ---------------------
oblastveno potrjena potovalna p isarna v Ljubljani Dunajska cesta št. 18 v novi hiši »KMETSKE POSOJILNICE" nasproti gostilne pri .FIGOVCU".
&cUni/rč tv %/Arru?riJco yfateri telijo jitubrv, po ceni in x<u^ritxsl/iiny- potovali na/ se obme/e
rSi/7ion<Z“z/{rnetetXa
v jSju/jfruni yfb/t><5i>orsAe uJice2&. 'b$u/nMJrsfnuC/r,i.ytsxnilci Ayb s* breyduČrU}\
Izdajatelj in odgovorni urednik Mihae' Moškerc
IUHN JHX ih SIN
o Ljubljani, Dunajska cesta št. 17
priporočata soojo bogato zalogo raznoorstnih
nožnih koles in šiualnih strofeu
MM za rodbino fln obrt. Bil
Tisk Katoliške Tiskarno.