t Izdala »Zasavski tednik« v Trbovljan. - Urejuj« uredniški odbor. - Odgovorni urednik Stane Šuštar. — Naslov uredništva In uprave: »Zasavski tednik«, Trbovlje l. Trg revolucije is - Telefon 80-iai - Račun pri Komunalni banki Trbovlje MO-714-1-14S - List Izbaja vsako sredo - Letna naročnina 430 dr polletna Z40 din četrtletna 110 din. mesečna 40 din Cena Izvoda • Kolportaž 10 din - Tlaka tiskarna Časopisnega podjetje .Delo. * Ljubljani .. Rokopisi ki moralo biti • uredništvu najkasneje vsak ponedeljek te ne vračajo. DOGODEK TEDNA TEDNIK Štev 3. TRBOVLJE, 13. januarja 1956 PRED NEKATERIMI VAŽNIMI NALOGAMI V PRIHODNJIH TREH MESECIH Cena 10 din - Leto XIII. Troje pomembnih opravil V letošnjih zimskih mesecih •O pred nami nekatere zelo pomembne naloge: pred durmi so občni zbori negospodarskih sindikalnih organizacij, ki jim sledijo občni zbori sindikalnih organizacij gospodarskih podjetij, volitve novih vodstev osnovnih organizacij ZK, in sledni ič še volitve novih članov organov delavskega samoupravljanja. Če k tem nalogam prištejemo še kopico opravil pri obravnavanju 'in sprejemanju družbenih načrtov in proračunov občin ter verjetno še nadomestne volitve zadružnih svetov in V. kongres SZDLJ, potem lahko trdimo, da se nam obetajo važni družbeni! dogodki. Ni dvoma, da bodo vse te naloge terjale od vseh nas nemalo dela in okrepljene dejavnosti, če hočemo, da bomo znova pridobili vse, kar ie potrebno, da se bodo te organizacije 'n organi vnovič še bolj okrepili ter še več doprinašall k razcvetu našega družbenega življenja-Zmotno je mnenje, da n. pr. občni zbori negospodarskih sin- IflEill ZAČETEK DEL PRI ASUANU Predsednik Združene arabske republike Naser Je v soboto, 9. januarja, odprl dela pri gradnji velikega jezu na Nilu pri Asu-anu. To bo največji jez na svetu. Dela so začeli z razstrelitvijo 20 ton ekrazita v granitni steni na mestu, kjer bo čez pet let zgrajen jez, čez deset let pa široko zasnovan kombinat, ki bo s svojimi objekti pospešil razvoj Združene arabske republike. SPREMEMBE V ROMUNSKI VLADI V Bukarešti je bil razrešen svojih dolžnosti podpredsednik vlade in minister za prosveto in kulturo akademik Atanase Joja. Za novega ministra prosvete je bil imenovan akademik Illje Murgulescu. Joja je bil izvoljen za predsednika romunske akademije znanosti. V IZRAELU PROTESTIRAJO V Izraelu so priredili velike protestne manifestacije ob neofašističnih antisemitskih izpadih. Cionlstlčna organizacija predlaga temeljito preiskavo o tem. Tudi v Parizu je bila velika protestna manifestacija tamkajšnjih 2ldov. Protestna zborovanja so nadalje priredili proti valu antisemitizma tudi v Londonu, v Grčiji in že drugod. S ZVEZA AFRIŠKIH DRŽAV Na velikem zborovanju, ki je bilo 8. januarja v Akrlmju; je premier Gane, Kvane Nkrumah izjavil, da bo njihova stranka ■klicala konferenco vseh afrl-žklh političnih strank, ki naj bi predstavljale združenje afriških držav. Podčrtal je, da bodo na tej konferenci zastopane samo tiste stranke, ki so začele borbo za emancipacijo afrlikih držav. GRADITEV LUKE V SIRUI Naše podjetje »Pomgrad« Iz Splita bo zgradilo novo sirsko Inko Tartus. To bo okno južne In srednje Sirije v svet. Dela bodo trajala šest let. SZ PRIPRAVLJA NOVE RAKETE V Sovjetski zvezi pripravljajo nove rakete, s katerimi bodo izstrelili na druge planete sonč- sistema te težje umetne satelite in tako omogočili tudi polete izven našega sončnega »Utema. Te rakete Imenuje mo-tkovska »Pravda« gigante ve- ri tkalnih organizacij niso tako važni kot kasnejši občni zbori gospodarskih sindikalnih organizacij. Ali ne ugotavljamo vedno znova, da sindikalne organizacije v nekaterih ustanovah še zdaleč niiso tako aktivne, kot, denimo v podjetj th? četudi razpolagajo z razmeroma dobrim kadrom, ter Imajo kopico nerešenih vprašanj in problemov. Od dobrega dela zdravstvenih ustanov, pa oblastvenih forumov sl lahko obetamo izboljšanje družbenega standarda, dobrih medsebojnih odnosov in temu podobno, zato je prav. da občni zbori v teh ustanovah potekajo prav tako kvalitetno kot kjer koli drugod. Občinski sindikalni sveti morajo tem organizacijam prav tako pomagati in jiih opozoriti na vse tisto, kar po njihovem mnenju ne velja in o čemer je treba odločno spregovoriti v razpravah na letnih konferencah. Volitve novih vodstev osnovnih organizacij ZK so vsako leto poseben politični dogodek. Letos pa bodo verjetno še prav posebno v osnovnih organizacijah imeli na voljo kopico stvari in zadev, okrog katerih bi bilo treiba precej govoriti. Predvsem pa naj bi veljala osnovna skrb pred volitvami v nova vodstva vseh osnonih organizacij obravnavi nedavnega plenuma CK ZKJ in zelo važnemu napotku, da morajo namreč osnovne organizacije ZK postat! nositeljl-ce in usmerjevalke vsega druž-beno-polltičnega življenja v krajih ali podjetjih, ker delujejo. Ta naloga oziroma napotilo, kt ga e sprejelo plenarno zasedanje CK ZKJ, velja še prav posebej za osnovne organizacije ZK v zasavskih občinah. Kljub temu, da so osnovne organizacije ZK v podjetjih, pa tudi na terenu že pokazale, da se zavedajo svoje vloge, je v njihovi dejavnosti še vse polno slabosti in pomankljivosti. ki jih bo treba energično odpraviti, da ne bo treba ugotavljati, da capljamo za časom. Skoro bi lahko trdli, da je le od žive, vsakdanje in ustvarjalne, s po- litičnimi stališči pogojene dejavnosti osnovnih organizacij ZK odvisno, kako bomo v prihodnje urejevali oziroma bomo v sredini našega bujnega socialističnega razvoja. Le če bodo znale osnovne organizacije pravilno oceniti to dogajanje in svoj prispevek, ki ga morajo dati v prid temu razvoju, smemo pričakovati povečano dejavnost in okrepljeno delo v vrstah komunistov. Dane je sleherna osnovna organizacija ZK, ki ne zna samostojno reševati številna, včasih celo zapletena vprašanja našega razvoja, obsojena na životarjenje, životarjenje pa utegne postati najhujša slabost v dejavnosti komunistov. In naposled bližnje volitve novih delavskih svetov. Letos poteka deset let. odkar smo sprejeli revolucionaren ukrep o uvajanju delavskega samoupravljanja v naših delovnih kolektivih. Ta jubilej, ki nam daje nešteto možnosti, da poskušamo oceniti delo delavskih svetov, nam nudi prav tako obilo prilik, da pripravimo volitve delavskih svetov še kvali-tetneje kot kdaj koli doslej- Pa ne samo volitve. Se bolj važno bo. da bomo na oredvollmih se- stankih znali izluščiti iz desetletnega delovanja organov delavskega samoupravljanja tisto najpozitlvnejše, da namreč naša podjetja predvsem zaradi poglobljenega odločanja in skrbi delavskih svetov iz dneva v dan rastejo, zvišujejo proizvodnjo, dajejo več dobrin ln s tem neposredno ustvarjajo boljše pogoje za celotno družbeno življenje. Če bomo znali odbrati iz bogate zakladnice dela delavskih svetov vse to in še marsikaj drugega, potem bodo volitve novih Organov delavskega samoupravljanja praznik, delavsko slovesnost, ki bo presegla običajen pomen volitev. Tu so še priprave za V. kongres Socialistične zveze delovnih ljudi Jugoslavije. Nedvomno pomemben dogodek, ki mu moramo posvetiti vso potrebno pozornost in s okrepljenim delom v osnovnih organizacijah in vseh drugih političnih, družbenih in društvenih organizacijah dati svojevrsten pomen in pečat. Če bi samo na kratko ocenili dslo Socialistične zveze od njenega IV. do sedanjega oziroma bližnjega kongresa, sem nam nudi tolikšno obilje dragocenega gradiva, da ga ni moč izraziti na nekaj sestan- kih ali rozgovorih- Znati bomo mo morali Iz te bogate dejavnosti spet Izluščit1 vse tisto, kar jo najbolj prispevalo k našemu razvoju in je pripomoglo, da sme prišli v obdobje, ko lahko vedro ln z zaupanjem gledamo v bližnjo in daljnjo prihodnost. M. V. DOLGO SO ČAKALI NA ZIMSKO VESELJE NAJMLAJSl IN KONČNO SE JIM JE VSAJ MALO NASMEHNILA TA SREČA. VESELO DRVE SANKE V DOLINO KONFERENCA LMS OBČINE TRBOVLJE Storjeno ogromno delo NOVA GENERACIJA SPOSOBNA PREVZETI NAJODGOVORNEJŠE NALOGE V VSAKODNEVNEM DRUŽBENEM ŽIVLJENJU KOMUNE V soboto, 9. januarja, je bila v Trbovljah občinska konferenca Ljudske mladine Slovenije, bogata Po gradivu, obravnavanem v poročilih in razpravi. Konferenci so prisostvovali zastopniki občinskih in drugih družbenih in političnih organizacij, med katerimi so bili predsednik Centralnega komiteja Ljudske mladine Slovenije tovariš Stane Kranjc, predsednik Okrajnega komiteja Ljud- Pred obračunom dela V polnem teku so priprave na občne zbore sindikalnih podružnic. V zadevi je imel ObSS vrsto posvetovanj s predsedniki in blagajniki sindikalnih podružnic, s katerimi se je pogovoril o vsebinskih in organizacijskih pripravah za čimprejšnjo izvedbo občnih zborov kakor tudi glede finančnih vprašanj. * Ob teh občnih zborih bodo izvedli določeno reorganizacijo sindikalnih podružnic, predvsem tam, kjer je bilo več manjših podjetij v eni podružnici. Sporedno bodo ustanovljene nove sindikalne podružnice za delavce, zaposlene v zasebnih obratih, za gospodinjske pomočnice itd. Tako bo predvideno v občini v prihodnje 46 sindikalnih podružnic namesto sedanjih 31. Z novo 'organizacijsko shemo teh po- družnic bo uveljavljeno načelo, da bo v 'vsakem podjetju ali ustanovi z nad 15 uslužbenci samostojna sindikalna podružnica, ki bo laže, uspešneje in konkretneje obravnavala probleme v svojem delovnem področju. Glede na to, da bodo v naslednjih mesecih tudi volitve v DS in UO gospodarskih organizacij, so se v občinskem sindikalnem svetu še posebej pogovorili s predsedniki podružnic o nalogah sindikalnih podružnic v pripravah na te volitve, predvsem sodijo, da je treba opozoriti na pravilno kadrovsko politiko s tem, da bi izvršili tudi potrebno razmejitev funkcij posameznih tovarišev. Prav posebno skrb posvečajo v občinskem sindikalnem svetu tudi kadrovskemu sestavu vodstev sindikalnih podružnic glede na njihove odgovorne naloge. ■.•A\v.\v.v.v.*.v.w.v.*.:.v.;.>^V.y.v.v.v.x»X»Mv> x* ijijij •X\ ( :::x •&: vX \v. v.;. •XX •X\ \\\ | Xv Xv e\V ::x: v:-: •*»*•* Xv | VOLITVE V NOVA VODSTVA SZDL V HRASTNIŠKI OBČINI Priznanje vodstvu socialistične zveze VOLIVCI HRASTNIŠKE OBČINE IN RADEČ SO VOLILI 99.3% — V TEKMOVANJU OSNOVNIH ORGANIZACIJ NAJBOLJŠA ORGANIZACIJA SZDL KAL — VOLIŠČA ODPRTA ŽE OB 4. URI ZJUTRAJ — KLJUB SLABEMU VREMENU DOSLEJ NAJBOLJŠA UDELEŽBA — NA RADEŠKEM SEKTORJU SO DOSLEJ NAJBOLJE IZVRŠUJ VOLITVE S 98.5% Ne sneg, ne slabo vreme, nista zadržala volivcev Socialistične zveze de. lovnega ljudstva hrastniške občine, da ne bi v nedeljo, 10. januarja, stoodstotno izvršili svoje državljanske dolžnosti in dali z volitvami polno zaupanje ln veliko priznanje vodstvu Socialistične zveze delovnega ljudstva in Titovi Jugoslaviji. Lepo okrašena volišča so pričakovala volivce že ob štirih zjutraj, za veselo razpoloženje pa so poskrbeli z budnico godbeniki Svobode II—Hrastnik, tako da Je bilo že v zgodnjih Jutranjih urah vse prebivalstvo dobre volje. Kljub delu na rudniku so rudarji po večini volili že zgodaj ajutraj, pred odhodom na delo, zato so tudi lahko na večini volišč zaključili volitve že v dopoldanskih urah. Posebno značilno je, da so prihajali na volišča med prvimi starejši ljudje, ki so prvi hoteli opraviti svojo dolžnost. Tako je na primer na Kalu volila prva najstarejša članica Socialistične zveze delovnega ljudstva že ob 6. uri zjutraj— Lukačeva mama. Na terenu II v Hrastniku je bil že ob 4. url zjutraj na volišču 15 letni Franc Zaletel. V Podkraju je prišel prvi na volitve tudi 75-letni Majes, V Pra- pretnem Je 60-letna Marija Rotar volila že ob 5. uri zjutraj. Takih in podobnih primerov je bilo še več. Vse to pa dokazuje, da so se v hrastniški občini dobro pripravili na volitve in Je lep uspeh pripisati prav skrbnim pripravam nanje. Od vseh 9.787 volilnih upravičencev Je glasovalo 9.402 volivcev. Upravičeno odsotnih Je bilo 306 In samo 49 neupravičeno odsotnih. Udeležba v odstotkih je znašala 99,3 odstotka, brez upravičeno odsotnih pa 98,9 odstotka. Tako prvi kot drugi uspeh nam potrjujeta veliko zavest članov Socialistične zveze v hrastniški občini. Kakor že poudarjeno, je večina volišč končala volitve že v dopoldanskih urah. Tako so na Kalu zaključili volitve že ob 6. url zjutraj 100-odstotno. Tudi predvolilni sestanek je bil na Kalu najboljši saj Je znašala udeležba 53 odstotkov. Tako je osnovna organizacija Ka1 odnesla prvo mesto v tekmovanju osnovnih organizacij ter prejela pagrado. V Turju so volitve končali ob 11. uri dopoldne 100-odstotno, na Kovku že ob 9. uri 100-odstotno, prav tako sto- odstotno v Krnicah ob 12. uri. — V Hrastniku je na terenu II volilo 98 odstotkov volivcev. Najboljša volišča so bila: na Gradu, kjer so volitve zaključili ob 12. uri, v gasilskem domu ob 12,30, najboljše volišče Hrastnik-Center je končalo volitve ob 11,30 stoodstotno, na Dolu pri Hrastniku so volili z 99,7 odstotka, v Zidanem mostu je bila udeležba 98,5-odstotna, z upravičeno odsotnim pa 99,5-odstotna. Veliko Slrje je volilo z 98 odstotki, volitve pa so zaključili ob 12. uri. Radeče so to pot volile najbqlje, odkar so bile tu kakšne volitve. Udeležili so se volitev s 94 odstotki, z upravičeno odsotnimi pa znaša udeležba 98,5 odstotka. Najboljši na radeškem sektorju so bili na Gorelcah, kjer so volitve opravili že ob 7. uri zjutraj stoodstotno. Volivci, člani Socialistične zveze na področju hrastniške občine, so s tako udeležbo opravičili zaupanje ln potrdili program vodstva Socialistične zveze delovnega ljudstva, zaupajoč mu, da jih bo tudi v bodoče pravilno vodilo in usmerjalo v Izgradnji socialistične domovine. ske mladine tovariš Stane Bernik, komandant okrajnega štaba mladinskih delovnih brigad, predsednik delavske komisije Okrajnega komiteja Ljudske mladine, sekretar občinskega komiteja Zveze komunistov Trbovlje tovariš Janez 2eleznik, podpredsednik Socialistične zveze delovnega ljudstva Trbovlje tovariš Slavko Borštnar, predsednik Občinskega sindikalnega sveta Trbovlje tovariš Pavle Kovač. Uvodoma so konferenco pozdravili tudi zastopniki pionirskih organizacij, ki so mladini zaželeli še nadaljnjih uspehov v njenem delu. Razprave gostov so opozorile udeležence konference še na nekatere probleme, katerim ima mladina posvetiti vso skrb. V prvi vrsti je bila zelo bogata razprava sekretarja občinskega komiteja Zveze komunistov tovariša Janeza 2eleznika, ki je poudaril, da je perspektiva komune čvrsto nakazana glede na bogato konferenco, ki zagotavlja, da bo imela komuna dobre upravljavce, ki poznajo bodočnost. Med osnovne naloge je naštel dejstvo, da moramo vsi skupaj delati na tem, da bodo organi samoupravljanja čimbolj usposobljeni za opravljanje svojih poslov. Mladinske organizacije se morajo angažirati za to, da bodo zaposlile čimveč mladih ljudi v svojih organizacijah. Pri tem je opozoril na bližnje volitve novih vodstev osnovnih organizacij Zveze komunistov, volitve v delavske svete in upravne odbore ter na občne zbore sindikalnih podružnic. Naslednja naloga, ki jo je nakazal tovariš Železnik, je v iskanju vseh vrst oblik dela, da bo čim šiTši krog državljanov sodeloval in odločal v raznih organizacijah o vseh problemih komune. Zato je prav, je dejal, da se mladinska organizacija spušča v obravnavo vseh problemov družbenega življenja komune. Poudaril je, da je potrebno kritizirati nepravilnosti tam, kjer je za to mesto, opozarjajoč pri tem na besede tovariša Tita na drugem plenumu Centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije. Kjer koli se ugotavljajo slabi odnosi predpostavljenih, med sotova-rišl, je potrebno le-te takoj od-si-rsnievat!. prav tako vse nege-tlvne pojave. Zato je treba organizirati čimveč sestankov ln razgovorov. Opozoril je tudi, da graditev socializma ne pomeni samo graditev objektov, ampak tudi graditev človečanskih, humanih odnosov med ljudmi. Pri tem je treba nuditi pomoč tovarišem, ki so v težavah Ce ni pomoč mogoča materialno, naj bo vsaj moralna. Posebno pozornost je tovariš sekretar v svojem nagovoru posvetil izobraževanju mladih kadrov. Ker je konferenca dokazala sposobnost mladih za prevzem dolžnosti v vseh organih. Je potrebno, da mladina izpopolnjuje svoje Izobraževanje. Še posebej Je treba politično Izobraževati mladinske kadre, ki bodo prevzeli razne odgovorne funkcije v gospodarskih organizacijah. Zato ni samo dovolj, da je nekdo dober stro-kovnjak-ekonomlst, biti mora predvsem dober družbeni delavec s širokim političnim obzorjem. Zaradi tega je nujno potrebno uvesti razne oblike političnega izobraževanja na vseh šolah, še posebej na Ekonomski srednji šoli. Nadalje je govoril o dolu mladih v društvih, pri čemer je prinesel predlog, da se društva razbremene materialnih skrbi s tem, da se objekti podružabijo in jih prevzame komuna, odbori društev pa bodo tedaj mnogo laže skrbeli za vsebinsko delo. Delo v društvih pa bo še bolj zaživelo, če se bo v nje vključilo ie več mladine. Spet druga akcija vseh v občini je formiranje klubov, kjer naj bi bila razna večerna srečanja, na katerih bi razpravljali o raznih aktualnih problemih. Predsednik Centralnega komiteja Ljudske mladine Slovenije tovariš Stane Kranjc je poudaril, da je bilo v trboveljski občini storjeno ogromno delo v primerjavi s prejšnjimi leti. Za to je bilo nedvomno vloženo mnogo truda v delo, vne-šeno mnogo elana s strani mlade generacije, ki d^lo izvršuje vedro, pogumno in optimistično. Podčrtal je umestnost teme referata, ki predstavlja osnovo problemov, ki naj Jih obravnava mladina. Poudaril je pravilnost, da se prav v tem industrijskem centru Izgrajuje močan center za vzgojo kadrov. Opozoril pa Je na to, da je treba več storiti pri razvijanju šolske reforme. Mladinska organizacija mora biti tista, ki bo še nadalje prispevala čimveč za hitrejše uveljavljanje te reforme. Zanikal Je trditev, »da se ne da nič storiti«. Prav obrat-no; obstajajo vse možnosti za čimprejšnjo uveljavitev načrta. Na kraju pa je opozoril na to, da ni pravi odličnjak tisti, ki pozna le svoj predmet, a ne pozna družbenega vrednotenja. Predsednik Okrajnega komiteja Ljudske mladine tovariš Stane Bernik pa je podelil občinskemu komiteju Ljudske mladine priznanje Centralnega komiteja Ljudske mladine Slovenije ob zaključku tekmovanja v počastitev dneva mladosti in IV. kongresa Zveze komunistov Slovenije, v Imenu Okrajnega komiteja Ljudske mladine pa je izročil praktično darilo — električni gramofon. Občinski komite Ljudske mladine pa je izročil na konferenci priznanja šestim aktivom za uspešno delo, in sicer gimnaziji, Strojnim tovarnam Trbovlje, Rudniku, IRŠ ln IKS ter petim mladinskim voditeljem. Ob koncu je bilo izvoljeno tudi novo, 27-člansko mladinsko vodstvo ter 5-članskl nadzorni odbor. — O delu mladine pa še drugič kaj več. VREME za čas od 14. do 24. januarja Nestalno vreme s pogostimi snežnimi padavinami In snolttA-mi zameti. Razjasnitve ne bodo trajal* več kot dva dni. V jasnih nnčgfc hud mraz. Dr. VSg, S SEJE OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA V TRBOVLJAH Amortizacijska vrednost se zniža za 10 odstotkov TAKO MAJHNA. PA 2K TAKO PRIDNA Na zadnji seji občinskega LO Trbovlje so na sajah obeh zborov sprejeli dokončno odlok o določitvi elementov za izračunavanje stanarine in o delitvi dela stanarine na hišne sklade na območju občine s tem. da »o določili 10-odstotao znižanje amortizacije vrednosti. Spored-no so določili posebno komisijo, ki naj bi proučila In izdelala okvirni predlog o popravkih točkovanj za stanovanjske hiše v mestnih conah, podstrešna stanovanja ipd. Osvojen je bil tudi predlog, da se upoštevajo posebni kriteriji za določen pas stanovanjskih hiš za Savo do Sušnika, do zlitja Bevščice itn Tr-boveljščdce. Sprejeli so nadalje odlok o določitvi posebne odškodnine za uživanje vrta ali sadovnjaka po nosilcih stanovanjske pravice na območju občine, ki je bdia določena na 3 din za 1 kvadr. meter letno. Oba zbora sta prav tako sprejela odlok o spremembi jn dopolnitvi statuta občine, ki se nanaša na vskladitev statuta s sprejetfitn odlokom o notranji organizaciji temeljnih upravnih organov ObLO. Z uvedenimi spremembami so sedaj v upravi 1X3 3 oddelki, 4n Sicer za občo upravo In notranje zadeve, za finance in gospodarstvo ter komunalne zadeve in odsek za narodno obrambo ter posredovalnica za delo. • , Sprejet Je bil tudi novi odlok o sistemizaciji delovnih mest upravnih organov, ki znižajo od 80 na 66 delovnih mest. Odložena je bila razprava o načrtu odloka o občinskem prometnem davku, katero vprašanje je treba še proučiti. Osvojili pa so predložen odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o občinskem prometnem davku od prometa na drobno, ki se je prilagodil določilom zveznega zakona- Oba zbora sta odgodila razpravo o potrditvi sklepa delavskega sveta podjetja »Tobak« v Trbovljah za pripojitev k Tobačni tovarn': v Ljubljani z obrazložitvijo, da je treba ugotoviti pri predstavnikih Izvršnega sveta LRS, če je za tako pripojitev dano soglasje. Glede trgovskega podjetja »Brvi' junij« je bilo sklenjeno, da se mu odstopi za sklad osnovnih sredstev prispevek iz dohodka, ki ustreza razliki med KAJ JE POKAZALA ANKETA MED ČLANI ZVEZE BORCEV V HRASTNIKU IN RADEČAH Vidni uspehi Zveze borcev V občinski organizaciji ZB NOV Hrastnik se kažejo vidni uspehi v delu posameznih krajevnih organizacij Zveze borcev. Aktivnost posameznih organizacij s® je predvsem pokazala prf Izpolnjevanju anketnih pol in v delu s člani ZB. Tu so bole najbolj delavne krajevne organizacije Dol, Hrastnik in Zidani most, medtem ko je treba delo krajevne organizacije v Radečah grajati, fci ° * ■ IZ KOPRIVNICE NA ZIMSKEM SONCU Akademski klub v Hrastniku obstaja komaj leto dni ln se je že v tem kratkem času znašel pred številnimi nalogami, ki jih bo moral letos realizirati. Ne bi mogli trditi, da so na občnem zboru kluba razpravljali toliko o dosedanjem delu, pač so bile na dnevnem redu naloge, ki stoje pred mlado hrastniško Inteligenco. - 2e s svojim započetim delom Je klub - tako je dejal tov. Mili-novlč — pokazal, da je njegov obstanek opravičen. Glavne naloge, ki si jih je klub zadal ob začetku svojega dela, so uresničene. Člani kluba so sl namreč ogledali nekaj industrijskih obratov v Hrastniku in okolici. Tako so se na primer spoznali z delom kolektiva domače Steklarne ln Tovarne kemičnih Izdelkov, prav tako Rudnika, nadalje so si mladi akademiki ogledali podjetje »Varnost« v Zagorju ln Tekstilno tovarno v Laškem. Namen vseh teh obiskov je bil, da se mladi akademski kader, ki še študira, spozna v podjetjih s proizvodnjo, z načinom dela, s plačnimi sistemi ln z ostalimi zanimivostmi v delu ln življenju naših kolektivov, da so z vsem potrebnim vsaj v glavnem seznanjeni, preden pridejo akademiki na svoja bodoča službena mesta. Prav tako je klub pod pokroviteljstvom kolektiva hrastnlške Steklarne priredil prav uspešno brucovanje. Največje težave za redno delo kluba pa so v tem. da so njegovi člani med letom odsotni, razkropljeni po visokih šolah in akademijah, kjer študirajo. V razpravi so člani kluba sklenili, da bodo sodelovali na kultur-no-prosvetnem področju svojega kraja ter pri izobraževanju članov naših kolektivov. Tu se je namreč pokazalo, da bi morali biti člani akademskega kluba glavni nosilci vsega dela in predavanj na MNOGE ŠOLE V ZASAVSKIH OBČINAH SO SE PRIGLASILE K TEKMOVANJU Šolske zadruge bodo oživele Iz različnih šol našega Zasavja ctoblvarno poročila o živahni aktivnosti šolskih otrok pri ustanavljanju šolskh zadrug. Ze prej smo imeli v številnih večjih vaseh, zlasti tam, kjer so sedeži kmetijskih zadrug, delavne šolske zadruge, ki so se ukvarjale s poskusništvom, pa tudi že z redno kmetijsko proizvodnjo. Zdaj pa nam pišejo Otroci, da so se lotili ustanavljanja zadrug tudi tam. kjer jih doslej še niso imeli. Vslepovsod so ustanovljeni iniciativni odbori, ki pospešeno prpravljajo programe dela in vse potrebno, da se bodo lahko priglasili za veliko tekmovanje v slovenskem merilu. Kolikor nam Je znano, so pokazale precejšnjo pripravljenost pomagati pri začetnem delu tudi kmetijske zadruge, ponekod pa, kot nam sporočajo, se zadruge še nekam obotavljajo, kot da jim ni kdo ve kaj ta vnema po volji. Tokrat lahko samo pohvalimo pripravljenost vseh tistih zadrug, ki se zavedajo, da bodo z vsakršno pomočjo. bodisi materialno ali moralno, samo prispevali k temu. da ®e bo po naših šolah začela temeljitejša kmečka vzgoja ln vzpodbujalo veselje do kmetovanj a, seveda takšnega, kot ga nam narekuje naš današnji razvoj. Grajati pa moramo vse tiste zadružne svete in upravne odbore kmetijskih zadrug, ki nekako čakajo, češ kaj se bo iz 1* vneme šolskih otrok rodilo. Nezaupanje v tem primeru ni na mestu in utegne samo škoditi, pravzaprav pa pomen! ne-zaupan4« samo kratkovidnost kmetijskih zadrug, ki se nočejo sprijazniti s tem, da smo se odločili za načrtno vzgojo otrok na tem področju, ker želimo vagojlti dela voljne in napredne kmetovalce. In kakšni so programi šolskih zadrug? Lahko rečemo obsežni ln pisani. Mladi ljudje se bodo poskusili z vzrejo piščancev, go- jenjem plemenitih vrst sadja, perutnine, jagodičevja in celo živinorejo. Nekateri programi dela naravnost kažejo, da so jih otroci setavljali z velikim občutkom odgovornosti in z željo pokazati resnične rezultate. Ne bii bilo odveč, če bi občinski sveti za prosveto skušali šolskim zadrugam vsestransko pomagati, materialno in moralno, ter omogočili odborom šolskih zadrug medsebojno izmenjavo mnenj in programov. Naj imajo mladi ljudje zavest, da se ne bodo sami ubadali s temi važnimi opravili, pač da je skup- nosti mnogo na tem, da njihova vnema in volja rodi dobre uspehe- Doslej se je priglasilo že precej šolskih zadrug k temu tekmovanju. Prav da bi ne bilo nobene zadruge, ki ne bi storila tega. Saj končno ne gre samo za mamljive nagrade, pač pa za zavest mladih ljudi, da sodelujejo v akciji, o kateri govori vsa slovenska mladina in o kateri tudi starejši ne morejo molčati, pač pa smo je lahko le veseli, saj pravi neki tuji pregovor: Zgodaj naj se prične vaditi, kdor hoče postati mojster. 13 premier v letu 1959 DPD Svobode in prosvetna društva na področju Trbovelj so v preteklem letu kljub raznim manjšim ali večjim težavam še kar uspešno delovala na področju dramske umetnosti. Edino Svoboda v Trbovljah II ni dala na Oder nobene igre. Skupno so uprizorila ta društva v letu 1959 trinajst gledaliških premier, od teh 7 domačih in 6 tujih, med njimi 6 komedij, 4 drame in 3 mladinske igre- Najbolj produktivna je bila Svoboda-Center, ki je dala 6 premi er, in sicer »Direktorjev rojstni dan«, »Vojaka Tamatoo«, »Bratovščino sinjega galeba«. »Sneguljčico«, »Rdečo kapico« in »John ljubi Mairy«. Svoboda-Dobrna je postavila na Oder 2 premieri, -In sicer »Kovairstvo in ljubezen« ter »Dve kaplji krvi«. Svoboda- Zastav j e pa »Prevaranega soproga« in »Maturo«. Prosvetno društvo na Kleku je uprizorilo »Zenske na dopustu«, prosvetno društvo v Čečah pa Klopčičevo »Mati« ter »V Ljubljeno to dajmo«. Od 13 premier j« bilo na domačih odrih uprizorjeno 39 predstav, gostovali so z njimi SPOMINEK NA OPUŠČENO OPEKAH STVO V MORAVČAH PRI GARROVKI Pozabljena mineralna ležišča v našem Zasavju Na ozemlju obširne litijske občine je precej plasti dobre Ilovice, ki so jo že davni stanovalci našega Zasavja, Iliri, uporabljali pred 3000 ali celo vež tisoč leti za Izdelovanje lončene posode. Tako žgano posodo so Izdelovali ln žgali prvi zasavski prebivalci na Vačah in v tamkajšnji okolici, ki so izdelovali kuhinjsko posodje, pa tudi žare za shranjevanje pepela svojih umrlih prednikov Na Vačah nad Litijo so doslej odkopali že okrog tisoč gomil ln v njih našli tudi še dobro ohranjene lončene izdelke: lonce, vrče, amfore ln žare. Iliri so živeli ln Izdelovali lončene ln keramične izdelke tudi v Vlntarjevl dolini, v bližini Črnega potoka ln Smartna pri Liliji. Tudi tam so našli v zadnjem času prav iepo lončarske In keramične Izdelke. Izkopal jih Je dr. France Stare, rojak lz Smartna. Iliri pa so Ttvell tudi na ozemlju današnje Gabrovke nad Litijo. Kraj Je od-ialjen od občinskega središča v Litiji Ž0 kilometrov. Prav zaradi šega sestavlja s svojim gospodarskim okoljem, sadjarsko In vinogradniško ter gozdnato okolico svojo posebno gospodarsko enoto. Zato Je razumljivo, da so sl nek-Aanjt Stanovniki tega predela pomagali * Izdelki, ki to Jih pripravljali sami V svojem okolišu. Med tako domačo dejavnost Stešemo tudi opekarstvo, ki je bilo /osebno razvito proti koncu preteklega In na začetku sedanjega stoletja. Po odpravi tlake v sredini prejšnjega stoletja te je začelo tudi v tem kraju in vsem okolišu razvijati gospodarstvo ln s tem prav tako gradbena dejavnost Za zidanje novih hiš so domačini potrebovali opeko. Ležišča dobre Ilovice mo tudi v okolici Gabrovke Tedanji gospodar turnske graščhe grof Pace Je zaslut'1 da bi mu izdelovanje opeke prinašalo lahko dohodek, zato je dal pre- iskati mineralna ležišča okrog starodavne graščine Turna, Gabrovke ln v Moravčah, v vasi, ki leži ob cesti, ki te pripelje lz Litije skozi Jablanlško dolino ln preko Pila v vinorodno dolino na vzhodni strani litijske komune. Preiskave ilovnatih plasti so dokazale, da je največ dohre Ilovice v Moravčah, v bližini današnjega Čapovega mlina. Ko so dale raziskovalne preiskave ugoden rezultat In dokaz, da Je tu dovolj dobre Ilovice, Je grof Pace začel z opekarttvom. Delovne sile Je imel graščak dovolj v bližini. Vendar ni Imel na razpolago strokovnjakov, ki bi znali gnesti Ilovico. Jo rezati na kose in žgati v posebnih pečeh. Zato se je Pace obrni) glede strokovnjakov na Rezijo, pokrajino, ki Je bila tedaj že v Italijanski državi. Furlani ln Rezijani so bili že od nekdaj znani kot Izvrstni opekarjl, pa tudi zidarji In to prihajali kot gradbeniki celo v »nit Zasavje. Zlasti Jih Je pritegnila gradnja železniške proge skozi naše Zasavje v letih pred 18». ko je stekla železniška zv?za od Celja skozi našo dolino do Ljubljane. Nekaj graditeljev zasavske proge, ki so bili doma Iz Italije, je po končanih delih na železnici ostalo kar pri nas ln so se zaposlili pri gradnji novih hiš. Prav od takrat Ima nekaj naših sedanjih družin rodbinska Imena, ki spominjajo na izvor iz Italijanskih krajev (tako Benegahjl. Menega-11.11 Bercierljl in drugi). Starejši rod gabrovskih domačinov še rad pripoveduje svoje spo-nlne na stare opekarje, ki so žgali opeko v Moravčah. Se najbolj zgovorno ml Je o tem pripovedoval 80-letnik Anton Resnik, po domače Saje la Bohovlce, ki zdaj domuje v Moraviki gori Ta očanec ki Ima za seboj pisano ln bogato življenje polno spominov, Je pri svoilh osmih križih še zmeraj mladeniško krepak ln Ima «- delavski univerzi, morali pomagati delavcem k dosegu ustrezne kvalifikacije itd. Prav tako je bila upravičena kritika, da bi moral pri Izdelavi programa predavanj delavske univerze sodelovati tudi kak član kluba, da je namreč potrebna tesna povezava med akademskim klubom ln delavsko univerzo. V vsem izobraževalnem delu člani kluba največ pomagajo ln store, da bo delo teh ustanov res kvalitetno. Nadalje je v debati dejal tov. inž. Klenovšek, da bi moral klub sodelovati v kulturnoprosvetnlh društvih. Oseminsedemdeset članov kluba Je lahko sposobnih, da sl ustanovijo svoj pevski zbor, dramsko ali glasbeno sekcijo, klub bi nadalje lahko nudil hrastnlške-mu občinstvu to ali ono kvalitetno kulturno prireditev. Predlog Je vreden, da ga akademiki spro-vedejo v življenje. V Imenu mestnega komiteja ZK Hrastnik in v imenu kolektiva Steklarne je občni zbor pozdravil tov. Jože Klanšek, direktor tovarne. Tovariš Klanšek je nakazal nekaj nalog, ki naj bi jih člani kluba Izvedli. Klub bo moral iti v svojem delu bolj v širino. Člani naših delovnih kolektivov ne bi smeli dobivati vtisa, da Je akademski klub nekakšna organizacija, ki se Je odtrgala, odtujila delavskim množicam. Klub naj bi namreč pomenil za Hrastnik nekakšen rezervoar za strokovni ln tehnični kader, ki ga kraj potrebuje in ga bo še bolj potreboval, kajti tako Steklarna kakor tudi Tovarna kemičnih izdelkov ter novi rudniški obrat na Novem Dolu bodo potrebovali obilo akademsko Izobraženih ljudi. Naloga kluba naj bi tudi bila, da mlade akademike usmerja v tiste poklice, kjer Je potreba po strokovnjakih največja. Potrebno ln koristno bi bilo, da bi bili študenti v počitnicah na praksi v Hrastniku, kar bo koristno za komuno kot za študente. V kraju se nadalje še vedno poraja problem, kako sl zagotoviti strokovne delavce z akademsko izobrazbo lz Ljubljane ali od drugod, ker zanje v Hrastniku ni tako ugodnih življenjskih pogojev, kot so v velikih mestih. - Omenimo naj, da na rudniškem obratu v Hrastniku že koristijo člane akademskega kluba za predavanja pri Izobraževanju rudarjev. Klub naj fiimprej napravi spisek, s kakšnim strokovnim in predavateljskim kadrom razpolaga. V prihodnje hi bilo priporočljivo ln koristno, da bi naši delavski sveti vabili študente na svoja zasedanja, kjer se bodo le-tl praktično spoznali s problematiko naših podjetij ln tudi z njihovim upravljanjem, preden nastopijo svojo službo. — Klub naj bi nadalje soodločal pri podeljevanju štipendij na ObLO. Člani kluba pa naj bi razen strokovne pomoči bili v oporo tudi političnim in ostalim družbenim organizacijam, ZSDL, Svobodi itd. Tu je zanje obilo prilik za delo ln pomoč. Poudariti pa moramo, da jih precej že sodeluje, ostale pa je treba še pritegniti. Občni zbor ln razprava na njem sta nakazala naloge, ki naj bi jih akademski klub v bodočem poslovnem letu sprovajal. Za predsednika kluba Je bil ponovno Izvoljen tov. inž. Vladimir Franc. R- V. Prosvetno društvo »Anton Aškerc« je uprizorilo komedijo »Ploha«, in sicer dne 27. p. m. ter na večer starega leta. Igra je obakrat dobro uspela in udeležba gledalcev je bila zadovoljiva. Društvo si je nakupilo tudi tamburaške inštrumente in ustanovilo tam-buraški zbor. Poslopje dvonadstropnega zdravstvenega doma je v surovem stanju dograjeno in pokrito. V pritličju bo pošta in zdravstvena ambulanta, zgoraj pa stanovanje. Vedno še premišljujejo in gradijo načrte, kako bt prostore čimbolj koristno uporabili. Nujno je potrebna gostilna in prosvetna dvorana. To bo treba pa še graditi. Sola, ki je osemletka, ima tri učne prostore. Hoteli so kupiti hišo, bivši grad, kjer je bila šola pred drugo svetovno vojno in še nekaj časa po osvoboditvi, dokler niso obnovili med vojno požganega šolskega poslopja. Zaradi previsoke cene se je vse nekam zataknilo. IZ HRASTNIKA Prostori DPD Svobode I. — Prostori tega društva so za njegovo nadaljnje delo dolo-ločena ovira. Vodstvo društva si želi dokončno urediti svoje prostore v sedanjih lokalih. Poseben problem predstavlja gostinski obrat in njegova opustitev, s čimer bi sedem sekcij Svobode I. dobilo razen skupne dvorane še primerne delovne prostore. Predlog za ureditev tega vprašanja, to je za opustitev gostinskega obrata, je že pri svetu za blagovni promet ObLO, ki dva meseca ni zasedal oz. je bil sklican, a ni bil sklepčen. Občinski ljudski odbor je na svoji zadnji seji sklenil, da se v novem letu to vprašanje uredi, in sicer takoj v mesecu januarju, pri čemer je bilo priporočilo za odpravo gostilne dodelitev vseh prostorov bivšega »konsuma« DPD Svobodi I. Hrastnik. Vsekakor je bilo umestno mnenje zastopnika Svobode in odbornikov, da je v neposredni bližini gostišče Birtič in da naj gostilniški prostori delavskega konsuma v Hrastniku služijo kulturni dejavnosti v rudniškem okolišu. Preskrba cementa. — Poseben problem predstavlja za kmetijske zadruge na hrast-niškem področju cement za razne gradnja pri pospeševanju kmetijskega gospodarstva nasploh. Priporočilo LO je šlo za tem ,da bi KZ preko svoje poslovne zveze dobile potrebne količine cementa, namreč da bi se poslovna zveza bolj angažirala za to vrsto oskrbe tako kmetijskim zadrugam kot posameznim kmetovalcem. Ambulanta v Sp. Hrastnika. — V tem delu hrastnlškega kraja je vsekakor zelo pereče vprašanje ambulante. V ospredju je preložitev sedanje ambulante glede na razna gradbena dela okrog razširitve tovarne itd. Vsekakor bo treba posvetiti večjo skrb zdravstveni službi v Sp. Hrastniku ter člm-prej zgraditi tu sodobno ambulanto. — Okrajnemu zavodu za soc. zavarovanj« v Ljubljani je podružnica v Trbovljah predlagala in posredovala, da se v proračun sklada za preventivno zdravstveno varstvo predvidi pomoč za gradnjo te ambulante. KAj JE NOVEGA V TRBOVLJAH Ponfino predavanje. — V ponedeljek 4. t. m. je Delavska univerza priredila predavanje tov. Marijana Osolnika — sodelavca komisije za mednarodne zveze pri zveznem odboru SZDL Jugoslavije. Predavatelj je govoril »O vtisih s potovanja po Indiji«, kjer je bil trikrat in zadnjič spremljal tov. Milentija Popoviča koti član delegacije v Indiji. Predavanje je bilo bogato ilustrirano z ekonomske plati v problemih Indije. — Poslušalcev je bilo okrog šestdeset. Zdravstveni pregled članov ZB NOV, — Skupščina podružnice zavoda za socialno zavarovanje v Trbovljah je na svojem predzadnjem zasedanju sprejela sklep ,da se pregleda zdravstveno stanje vseh članov ZB NOV v Trbovljah in Hrastniku, kakor vseh članov delovnih kolektivov. — Zdravstveni delavci v Trbovljah in Hrastniku so pričeli s pregledi članov delovnih kolektivov, niso pa mogli začeti s pregledi članov Zveze bor- cev, ker niao bili poslani spiski članov po obeh občinskih odborih ZB NOV. Popisi delovnih mest za Invalide, — Pri občinskih ljudskih odborih v Trbovljah in Hrastniku so pričeli z aktivnim delom komisije za popis delovnih mest za invalide. Na območju občine Trbovlje je komisija opravila popis pri Rudniku, STT, Cementarni, podjetju Elektro-Trbovlje in še v nekaterih manjših gospodarskih organizacijah. Skupno sta obe komisiji ugotovili 90 delovnih mest, na katerih bi mogli zaposliti 230 invalidov. Občinska komisija za popis delovnih mest v Trbovljah meni, da nekatere gospodarska organizacije niso zajele vseh delovnih mest, ki so primerna za Invalide in bo šla sama v te gospodarske organizacije, da preveri delo podkomisij. V Hrastniku pa je bilo zagotovljeno, da so komisije v gospodaskih organizacijah končale s popisom konec decembra 1959. 19-fcr®t, kar i-stav. film »Kockar«; 19.—21. jan. smer. film »Pustolovščine v Burmi« Kino »Svoboda - Trbovlje II«: 13. januarja amer. oarv. flh« »Mož brez zvezde«; 14. januarja anier. film »Poštna kočija«; 15. do 19. jan. ital. barv. cimen. film »Arrividercl Roma«; 20. in 21. l'an. fnanc. film »Otroci IJubot- nt. Ki o »SVOBODA-ZASAVJE« TRBOVLJE: 16,-18. januarja Švedski film »KRADLJIVEC LJUBEZNI«; 23.-25, januarja ameriški barvni glasbeni film »CAJ ZA DVA«. Predstave: sobota in nedelja ob 17. in 19.15, za mladino v nedeljo ob 15. uri. SODOBNO GOSPODINJSTVO ST. 11—12/1959 Dvojna novoletna številk« revije »Sodobno gospodinjstvo« je izšla sredi decembra. S to številko je AKTIVA Na dan 31. decembra 19*8 PASIVA Z a p. It. Posiavka Znesek (v 000 din) Zap. št. Postavka Znesek (v ooo din) Velik uspeh pionirjev Pionirska ekipa je v prvem kolu naletela na najmočnejšega nasprotnika — moštvo Oiympie I, ki ga trenira znani košarkar Fugina — in povsem zasluženo zmagala z rezultatom 41:28 — (16:14). Tekma je bila res lepa in zanimiva zlasti v prvem polčasu, kjer so gostje * požrtvovalnostjo pridobili malenkostno prednost. V drugem delu pa so bili precej boljši in zanesljivi pri metih in tako prepričljivo zmagali. Ta lep uspeh je plod njihove velike prizadevnosti in sistematičnega dela na treningih in upamo, da bodo tako tudi nadaljevali. Za Rudarja so nastopili: Tomšič 7, Hren, Kink, Bola 4, Vengust, Klenovšek 6, Klančišar, Simončič 9, Perpar 15, Maleš. Pri 01ympiji pa sta bila najboljša Pajk (8) in Ska-levič (7). REPUBLIŠKA KEGLJAŠKA LIGA Rudarju je uspelo V republiški kegljaški ligi bo letos tekmovalo 20 moštev iz Slovenije: — Iz ljubljanskega okraja so se uvrstili v to ligo: Ljubljana, Rakek, Gradis, Rudar, Domžale in Zvezda. Za vstop v to Ugo je bilo v Ljubljani v okrajnem merilu Izbirno tekmovanje, na katerem je Rudar iz Trbovelj zasedel četrto mesto. Vrstni red v okrajnem merilu je naslednji: Ljubljana 13.048, Rakek 13.040, Gradis 12.970, Rudar (Trbovlje) 12.825, Domžale 12.822 Zvezda 12.695, Ilirija 12.652, Obrtnik 12.600, Proletarec (Zagorje) 12.371, Poštar 12.436, Partizan (Trbovlje) 12.419 in Invalid 12.382. — Vsi klubi v Sloveniji, ki se niso uvrstili v enotno republiško ligo, bodo še naprej tekmovali v vzhodni ln zahodni conski ligi. večkratnega državnega prvaka velemojstra Gligorlča in mu v simultanki nudili odličen odpor (26:10 za velemojstra). Lep uspeh so nadalje dosegle mladinke na okrajnem šahovskem prvenstvu, kjer je bila Sribarjeva prva in druga, Rugljeva tretja, Breznikarjeva pa peta. Med starejšimi mladinci je bil na okrajnem šahovskem prvenstvu Hinko Jazbec mlajši prvi, Borštnik pa je delil Četrto do šesto mesto. Na brzotur-nirjih je bil Hinko Jazbec mlajši sefdemkrat prvi, Mirko Sribar je bil zmagovalec štirikrat, Hinko Jazbec starejši, Škrbec in Frece pa dvakrat, inž. Drobež in Opresnik pa po enkrat. Največkrat je nastopil za Rudarja Škrbec, in to 35-krat. Tudi članarino so šahisti v redu plačevali. Po poročilih je bil izvoljen nov odbor. Načelnik je postal spet Hinko Jazbec starejši, njegov namestnik Vili Rugel, tajnik Ivo Zupančič, statistik Hinko 'Jazbec mlajši, blagajnik Robert Frece, tehnični vodja pa inž. Jože Drobež. V nadzorni odbor sta bila Izvoljena Škrbec in Taušič ter referenta za ženski oziroma mladinski šah Ljubo Sribar in Ciril Novak. Šahisti so na občnem zboru sklenili, da bodo privabili še več mladine v šahovske vrste, da bodo začeli s kategorniml turnirji, da bodo priredili vač tekem za mlajše šahlste. (n) RAZPIS Komisija za uslužbenske zadeve pri Okrajnem zavodu za socialno zavarovanje v Novem mestu razpisuje naslednja delovna mesta: 1. tri delovna mesta ta uslužbence I. vrste — pravna fakulteta; 2. dve delovni mesti za uslužbence II. vrste; 3. tri delovna mesta za uslužbence III. vrste; 4. dve delovni mesti za uslužbence z nepopolno srednjo šolo — administrativna šola. Pogoji: zaželena je nekajletna praksa v upravni službi za uslužbence pod 1., 2. In 3. Za uslužbence pod 4. je zaželena v*aj dveletna praksa v pisarniški službi. Za delovna mesta uslužbencev I. vrste so samska stanovanja preskrbljena, družinska stanovanja pa bodo vseljiva v septembru 1960. Pravilno kolkovane ponudbe z opisom strokovne prakse ln življenjepisom pošljite na Okrajni zavod za socialno zavarovanje, Novo mesto, najpozneje do 25. januarja 1960. RAZPIS Komisija za uslužbenske zadeve pri Okrajnem zavodu za socialno zavarovanje v Novem mestu razpisuje naslednje štipendije: 1. štiri štipendije za pravno fakulteto; 2. eno štipendijo za šolo za socialne delavce; 3. tri štipendije za ekonomsko srednjo šolo; 4. dve štipendiji za administrativno šolo. Pogoji: pri Izbiri štipendistov imajo prednost slušatelji višjih letnikov oziroma dijaki višjih razredov. Prošnje za štipendije naslovite na Okrajni zavod za socialno zavarovanje v Novem mestu, najpozneje do 25. januarja 1960. A. Osnovna in izločena sredstva t. Osnovni sredstva 1. Investicije v teku B, Obratna aruedstva t. Izločena sredstva ln druga investicijska sredstva «. Skupna obratna aredstva C. Sredstva v obračunu ln druga aktiva S. Kupci m druge terjatve 8. Druga aktiva Skupaj: 8. Druga aktiva 17.952 327 18.957 15.90« 51.578 A. Viri osnovnih ln izločenih sredstev t. Sklad osnovnih sredstev 2. Investicijska posojila za osnovna sredstva S. Razni skladi 4, Dolgoročno posojilo za finansiranje investicij 5. Drugi viri finansiranja tnvestlelj B. Viri obratnih sredstev 4. Banka — kredit za obratna sredstva 7. Sklad obratnih sredstev 8. Investicijsko posojilo Z| obratna sredstva 9. Pasivne časovne ratmejltve v C. Vrti sredstev v obračunu in druga pasiva o. Dobavitelji in druge obveznosti U. Druga pasiva Skupaj: 7.005 18.408 7.987 14 »1.876 Vodja računovodstva; Preaogllo Ignac Preds. upravnega odbora: Lesjak Jože Direktor: Zalaznik Janez KOMISIJA ZA RAZPIS MEST DIREKTORJEV PRI ObLO TRBOVLJE RAZPISUJE MESTO DIREKTORJA OBRTNEGA PODJETJA »MESO«, TRBOVLJE POGOJI: mesarski mojster z 20-letno prakso, od tega najmanj 10 let na vodilnih položajih. PLAČA PO TARIFNEM PRAVILNIKU. KANDIDATI NAJ POŠLJEJO PRIJAVE DO VKLJUČNO 20. JANUARJA 1960. K PONUDBAM NAJ KANDIDATI PRILOŽIJO KRATEK ŽIVLJENJEPIS Z NAVEDBO DOSEDANJEGA SLUŽBOVANJA IN DOKAZILA O STROKOVNOSTI, KI SE ZAHTEVAJO Z RAZPISOM. ta revija zaključila šesto leto avo-JOga Izhajanja ln se je v tem času uvrstila med najbolj razširjene slo- venske revije. Zadnja številka lanskega letnika prinaša v uvodu članek o občinskih centrih za napredek gospodinjstva, ki so jih ustanovile že mnoge občine v Sloveniji. Družbe-™°.,Pre,hr''no' kl J c postala ena iz-S mrtih nalog družbe, obrav-tov- Leopolda Kreseta. b° nadalje zanimal članek ° ljubljanskih špecerlj- Slt ** 50 uvedle posebne *Vi°le blaSo. Zanimiv je tudi članek o uporabi pro-pan-butan plina v gospodinjstvih. Dalje piše revija o novih najemninah, o ležiščih v stanovanju ln o razporeditvi okrasnih predmetov v stanovanjskih prostorih, s področja oblačenja najdemo v tej številki nekaj o krpanju in o zimskem oblačenju ter o nočnem perilu za otroke ln odrasle. V reviji so tudi recepti za potice ■n druge sladice ter predlogi za nakupovanje daril. 8 področja prehrane prlobču'e tevijn članek o margarini, o načinu, kako obvarovati sir pred po-kvarjenjem, prav tako zanimiv prispevek o bananah. Tiste, kl rade v prostem času pletelo nll kvačkajo, bodo tudi v tej številki našle nekai navodil, ravno tako tiste, ki Imajo vrtove. Revija »Sodobno gosoodlnjstvo* izhaja kot mesečnik. Izdaja Je Centralni zavod zg napredek gospodinjstva v Ljubljani, Miklošičeva 4-n. 73. A v tem trenutku Je počilo tudi onkraj ceste in lajtnant se je s prestreljeno črepinjo zvrnil nazaj v sobo. Njegov pajdaš, kl je stal pri drugem oknu In se pripravljal za strel, se je naglo umaknil za steno. Streljanje je prebudilo vaščane ln Groga je ukazal nagel premik. Dovolj mu je bilo krvi. Velikonja še vedno ni mogel ukrotiti kapitana, in je vse kazalo, da bo v tem dvoboju prav berač potegnil krajšo, je hitro priskočil najbljišjl rokovnjač ln zabodel Francozu meč med rebra. 74. Z naropanim blagom In ujetnikom so rokovnjači odhiteli proti Samoglavu. Bil je že skrajni čas: hlev, v katerem so spali vojaki, so rokovnjači sicer zaklenili, toda vrata bi jih gotovo ne zadrževala dolgo. Čeprav jih je bilo le pet, so bili vendarle nevarni, ker so bili vsi dobro oboroženi. Toda preden so se vojaki znašli, so bili roparji že daleč. Vsako zasledovanje v temi in po nepoznanih tleh bi bilo brez «mi«ii«. Odprli so hišna vrata ln rešili poštarjevo družino. 75. Poštar Jo vzel svetilko ln odšli so pogledat na bojišče. Kapitan je ležal mrtev; malo vstran je nekdo Čepel na tleh in stokal od bolečin. Poštar mu je posvetil v obraz; bil je Boječ, ki ga je zadela prva krogla. Odnesli so ga v hišo ln postavili stražo. Iskali so Vernazza, a ne duha ne sluha o njem. Pač pa so našli v jarku še drugega rokovnjača, kl ga jo krogla le oplazila po čelu: ležal je v nezavesti. Po dolgih, suhih nogah in po obnošeni gosposki suknji so ga vaščani spoznali — bil js Peter Toča. 76. Se enkrat so vse preiskali, a drugega niso našli; denarja seveda tudi ne. Odšli so k ujetnikom. Bojcu, ki je bil ranjen v nogo, so močili rano z mrzlimi obkladki, Peter pa je že prišel k sebi. Toda ko so začeli z zasliševanjem, niso spravili lz njiju nobene besedo. Videč, da je vso zaman, so Ju zastražlli. Zjutraj so ju naložili na voz poleg mrtvega caplntana, a ko je lajtnat ukazal pognat^ je prišla nova grozna vest. val razgovor mu je poved napake pri cienta za op nogo razrezal, pa nikjer ni našel drobcev izstrelka. Desna noga je tako seveda še vedno potrebna operacije, toda rudar BiniHiiiuiiiD!iiiiHi)!itiiiiiiiii)i!iuuiiin(iiniHiiiijiiiinnHi!w«mnininiiniiinimmn • NAROČNIKI ZASAVSKEGA • TEDNIKA IMAJO PRI • MALIH OGLA8IH • OSMRTNICAH IN ZAHVA 4) LAH SO-OD8TOTNI PCppsi ANA MAGNA IN V FILMU »PEKEL V Konec novembra lanskega leta j« znana nemški firmi NSU v Neckarsulmu uspelo izdslati prototip novega bencinskega motorja, ki bo po vsej verjetnosti že v kratkem času povzročil popolno revolucijo v konstruiranju bencinskih motorjev. Sedanjo vrsto bencinskega motorja je izumili, kot znano Niooflas Augiust Otto leta 1875. Ta motor sestoji iz cilindra in bata, ki ®e premika v cilindru v podolžni smeri iz ene skrajne lege v drugo ter preko oj ni če in ročice spreminja premočrtno g-banje v krožno gibanje. Tudi Dieeelov motor, kg se je pojavil leta 1897, ni bistveneje spremenil načina delovanja bencinske- Letos prva raketa na Mars in morda tndi na Venero Izjave sovjetskega astronoma Kukaikina — Važna znanstvena odkritja z ameriškimi sateliti. Sovjetski astronom Boris Ku-kairtrin, je izjavil, da je mnenja, da bodo leta 1960 doseženi novi važni rezultati v zavojevan ju vesoljskega prostora. Dodati je, da je težko dopovedati, alti bo mogoče poslati prihodnje leto prvo raketo na Mars ali na Venero. Ugotovil pa je, da bo prihodnjega oktobra razdalja med Zemljo in COOPER JE V FILMU FREDERICK ST. 10« ODIGRAL VLOGO POSTARANEGA ODVETNIKA, KI DOŽIVI GLO. BOKO LJUBEZEN DO HČERKINE PRIJATELJICE Marsom najkrajša v večjem številu prihodnjih led Kukatrfcta je eden najuglednejših sovjetskih astronomov. Dopisnik agencije Tass ga je zaprosil, naj komentira sovjetske znanstvene uspehe v letu 1969 in možnosti za 1960. Znanstvenik je poudaril, da sovjetski astronomi sedaj z zanimanjem proučujejo Luno, in je dejal: »So vzroki, zaradi katerih se lahko domneva, da je Luna isitega izvora kakor Zemlja. Da pa se ta domneva lahko potrdit, je potrebno poznati notranji ustroj Lune in potekanje procesov v njeni notranjosti. To se lahko doseže samo z instrumenti, ki bodo postavljeni na Luni, in z medplanet-nim satelitom, ki bi redno letel blizu njenega površja. Kukarin je dejal, da bo pristanek prve avtomatske postaje na Luni pomenil velik korak naprej, ni pa dal drugih pajasnil. Izjavil je zatem: »Ostanemo prepričani zagovorniki mednarodnega sodelovanja v raziskovanju vesolja in imamo velike upe v konferenco za proučevanje vesolja, ki bo letos pod okriljem Združenih narodov. V zvezi z letom 1959 je sovjetski znanstvenik izjavil, da LIPICANCA NA OUMPIADI Dva lipicanca, predstavnika ene naj lepših konjskih pasem na »vetu, ki jo gojijo v Lipici pri Sežani, se bosta drugo leto pojavila na oUmpiadi v Rimu. Izbrati konja za olimpijska tekmovanja ni bilo posebno težko. Na poeestvu redijo namreč samo najboljše konje, ki so jih nekdaj pošiljali v dvorske hleve, a tudi danes jih srečujemo v vseh velikih cirkusih. Leta 1965 pa so začeli v Lipici rediti le tiste konje, ki so opravili zelo stroge izpite. Tako se je število konj zmanjšalo od 220 na 120, se je pa zato kvaliteta zelo dvignila. Težnja zmanjševanja števila konj, da hi tako izboljšali kvaliteto se je razširila tudi na ostala področja v Sloveniji, kje* redijo konje (Ljutomer, Brežice, Komenda in drugi kraji). bo leto šlo v zgodovino kot leto vesoljskih raket, ki so premagale zemeljsko privlačno salo. Znanstvenik Mdhadl Somov, član mednarodnega odbora za antarktična raziskovanja je v zvezi z rezultati v letu 1959 poudaril »izredno znanstveno in praktično zanimanje za znanstvene ugotovitve med sovjetsko odpravo na Južni tečaj, zlasti kar se tiče merjenja debeline antarktičnega ledni«. Skupina ameriških znanstvenikov, ki je sodelovala pri to-strelitvi »Explorerja VII.«, je na tiskovni konferenci sporočila, da je ta satelit omogočil važna znanstvena odkritja, predvsem pa glede žarčenja v veliki višini in glede nevarnosti, ki ga to žarčenje lahko ima na prihodnje vesoljske potnike. V poročilu, ki ga je predložil ameriški družbi za Liziko pravi dr. Som ne t, da so s pomočjo ameriških satelitov ugotovili., da je v višini 12.000 km od Zemlje masa elektrificiranega plina, ki razvija tok približno milijona amperov. Son-net dodaja, da bi lahko govorili o obroču, ki obdaja Zemljo, kakor obroč okoli Saturna. Zdi se, da je masa plina debela 1300 km. ga motorja. Dosegel pa je ta motor bolj-ši izkoristek motorja, ker se ga kuri namesto z bencinom s plinskim odjem, ki je dosti cenejše od bencina. V enem 'kot drugem motorju p® se izkoristi le 25 do 30 odstotkov toplote, ki jo daje pogonsko gorivo. Zato so se konstruktorji bencinskih motorjev dolgo v.nsto let ubadali z vprašanjem, kako bi dosegli boljši termični izkoristek sedanjega bencinskega motorja. Kaže, da je to uspelo šele Inženirju Feliksu Wanklu, tehničnemu uslužbencu f-rme NSU. lo je prišel na zares genialno idejo. Po kateri se način delovanja bata v cilindru bistveno spremeni:. Bat v cilindru se ne bo več premikal sem in tja, ampak se bo ekscentrično vrtel okrog svoje osi Bat ima čisto novo obliko, to je — enakostraničen trikotnik, — pri katerem so stranice nadomeščene s krožnimi loki. Tudi cilinder nima krožnega profila, ampak ima čisto p«>seben profil, ki je izdelan tako, da se vsi trije ogli bata pri kroženju vedno dotikajo sten cilindra. Na ta način Imamo med batom in steno cilindra stalno tri prostore, ki se izmenoma večajo od minimalne do maksimalne prostornine- Po Wanklovem motorju so obdrža-ni v ostalem val dosedanji principi štiritaktnega bencinskega motorja. Iz priložene skice je razviden prerez skozi tak motor in s