Političen list za slovenski narod. , , Po Pošti prejeman velja: Z. C. ...o u . »cP.I ,,„, » , !la„ „ ,„«„ t i i . V administraciji prejeman velja: V F «nhH ' l" POlJe'a C rW- Za Setrt leta 3 "f"1-' » ««« 1 V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne številke po 7 kr. ištev. lSisi. Vredništva t e 1 e f o n - š t e v. 74. V Ljubljani, v soboto 20. avgusta 1898. Naročnino in oznanila (in ser a te) »sprejema upravnlStvo ln ekspedlelja v ,,Katol. Tiskarni" Kopitarjeve ullee St. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemaio. Vredništvo je v SemeniSklh ulleah St. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemii nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Letnik: XXVI Shod slovenskih lisokošolcev I. Za slovensko vseučilišče. V petek dne 20. avgusta so so sešli ob 2. uri popoludne slovenski visokošolci k zborovanju^ pri katerem se je imelo slovensko dijaštvo izreči' za slovensko univerzo. Zbralo se je dijakov okoli 150. Za predsednika je bil izvoljen stud. phil. R e i s n e r, za prvega podpredsednika stud. med. Piki, za ^ druzega podpredsednika stud. phil. K u n š i č. Župan g. Hribar pozdravi dijake v imenu Ljubljane, posl. in dež. glavarja namestnik vodja Povše v imenu deželnega odbora. O vseučilišču je poročal stud. univ. Konrad Vodušek. Njegovo poročilo je bilo skrbno sestavljeno iz zgodovinskih in statističnih podatkov. Zlasti dobro in pregledno je poročal o zgodovini napora za slov. vseučilišče. Že 1. 1816. so bile slovenske stolice v Ljubljani, v Gorici in v Gradcu pod francosko vlado. L. 1849 smo imeli slovenska predavanja, leta 1868 je vse zaspalo. Leto 1860 je zopet poživilo nado na slovensko vseučilišče, a v naslednji dobi je izginila, dokler je nismo poživili sedaj v najnovejšem času. Poročevalec je izračunal število slovenskih visokošolcev na 500—520. To število ni premajhno, saj je bilo v Črnovicah prvo leto vscučiliškega obstanka le 209 poslušalcev, v Besanconu 197. Tudi izgovor, da nimamo učnih močij, je jalov. Bogoslovne profesorje imamo že sedaj, izvrstnih pravnikov nam ne manjka, za filozofične stolice je pa dežela pripravljena žrtvovati, da se izpolnijo, saj je sedaj dvema odličnima dijakoma s tem namenom dala podporo. V prvi vrsti je pa poklicana država, da skrbi za vseučilišče, ker dobiva ž njega uradnike. Da se izpolnijo pri nas vsa mesta, je treba 961 akademično izobraženih mož, s srednjih šol prihaja vedno več dijaštva. Z ozirom na davke, ki jih plačuje dežela (čez 20 milijonov), pravi govornik, smemo reči, da »državna pravičnost in politična morala« zahtevata slovensko vseučilišče. 4,270.220 gold. 74 kr. stanejo vseučilišča v Avstriji na leto. Od tc svote bi morali Slovenci dobiti razmerno 5 od-stot, to je približno 180.000 za vseučilišče. Dijakom slovenskim je s političnih vzrokov težko stanje na nemških vseučiliščih; če imamo torej potrebno pogoje za slovensko vseučilišče, naj se nam da. K sklepu predlaga resolucijo, ki zahteva, da se u s t anovi v Lj ubij ani vseučilišče z bogoslovno, pravoslovno in modroslovno fakulteto, na katerih se naj od začetka upošteva, potem izključno uvede slovenski jezik. Za tem korenitim poročilom je poročal stud. phd. Majcen v istem vprašanju s političnega stališča. Dr. Majaron reaguje na besede predgovor-nikove, da sta odbor za osnovo vseučilišča in njegov tajnik (dr. Majaron) obljubila spomenico na državni zbor, a je ne izvršila, češ da se to no bi zgodilo : 1. ker parlament tega vprašanja sedaj niti obravnati ne bi bil mogel, 2. ker hočejo stvar bolje premisliti, da spomenico temeljiteje sestavijo. Zahvaljuje se dijakom za odločno manifestacijo. Pri zborovanju je bila resolucija soglasno z navdušenjem sprejeta.__(Dalje sledi.) JSismark in Poljska. Stopil je torej pred sodnji stol oni mož z mečem in krvjo, ki je igral tako veliko ulogo v celi Evropi in hotel spraviti celo; Evropo pod svoj kirasirski kveder. Francoska si je oddahnila, stari spomini so se obnovili in dočim je Nemčija s tugo gledala moža stvaritelja na mrtvaškem odru, se je razglegala drugod tožba in kletev. Med narodi, ki so imeli največ pravice do sovraštva, je gotovo Poljska. Bismarek in Poljska! Dva pojma, ki sta si bila vedno do skrajnosti nasprotna. Bog ve, zakaj je Bismarek tako sovražil Poljsko, zakaj je vse moči napenjal, da zatre zadnje ostanke, nekdaj velike Poljske, ki so mu bili izročeni na milost in nemilost? Dejstvo je, da je bila jedna njegovih najrazvitejših in najhujših strastij — sovraštvo do Poljske. Morda ga jo še kot mladega moža privedla kaka malenkost do tega strašnega sovraštva, ki je ostalo do zadnjega zdihljeja. Navadno se strasti in navdušenosti v gotovi dobi možkega življenja ublažijo, pri Bis-mareku je bila izjema. Z isto silo in ognjevitostjo je ves čas svojega delovanja delal na zator poljsko narodnosti. Iz sovraštva do Poljske je predvsem vprizoril sloviti »Kulturkampf«, da bi uničil ugled in vpliv katoliške cerkve med pruskimi Poljaki. Dobro je uvidel, da je prav za prav jedina opora nemškim Poljakom katoličanstvo, ki jih opominja in veže"s slavno preteklostjo, jih krepi in jim vzbuja upanje na lepšo bodočnost, jim zagotavlja popolno narodno prostost in jednakopravnost in koplje prepad med slovanstvom in prusaštvom, ki sloni na luteranstvu. Sovražen slovanstvu in Rimu je vprizoril gonjo in preganjanje, kakoršno se more lahko primerjati s starim rimskim. Ta železni mož ima na vesti dejstvo, da je bilo pregnano več ko 80.000 Poljakov in oropanih strehe in kruha. Z vsemi pripomočki, ki so bili vsemogočnemu ministru na razpolago, je hotel sistematično uničiti poljsko narodnost. Program je bil kaj bistroumen. Najpreje je hotel zatreti v Poljski katoličanstvo, najkrepkejšo njih oporo, potem jih pa LISTEK. Pogled v leto 4000. Lepo poletno jutro je, dne 20. avgusta leta 4000. Gospod Radoznal, višji uradnikov Ljubljani, vsedel se je bil ravno k zajutreku. »Tako, sedaj pa še časnik«, pravi in pritisne na gumb električne naprave, krog katere je stal napis »Osrednji časopis«. Takoj začuje se glas: »Najnovejše danes je poročilo o sinočnji seji slovenske akademije vednostij, kjer je predaval slavni profesor ljubljanskega vseučilišča, zgodovinar dr. Brskač o zadnjih najdbah starin izza leta 1898. Želite videti in poslušati, ali samo čitati?« »Videti in poslušati«, odgovori g. Radoznal. Komaj izgovori, že se prikaže na steni, Rado-znalu nasproti, podoba profesorja Brskača, kateri stoječ pred pripravo, ki je neka zveza telefona, telektroskopa in druzih naprav, govori svojim kolegom akademikom, sedečim v svojih sobah v Ljubljani, Zagrebu, Pragi i. t. d. Take so seje leta 4000. Profesor Brskač govori tako-le: »Gospoda moja! Delavci, kopajoči pretekli teden nov kanal, zadeli so ob prastaro zidovje. Poklicali so takoj mene in ko smo kopali dalje, spravili smo na dan štirivoglat prostor, ki je po svoji opravi bil brez dvoma prodajalnica branjevca, kajti smo našli v njem tehnico in razne omare in posode. Dasi se ne more (natanko določiti starost tc najdbe, ker manjka v to potrebnih podatkov, vendar se toliko z gotovostjo lahko reče, da jo brez dvoma ostanek iz konca 19., mogoče tudi iz začetka 20. stoletja. Našli smo namreč v nekej omari kup papirja, sicer že pr-hlega, katerega je moj tovariš glasoviti kemik profesor Žvepljač z raznimi kemikalijami prepariral, da ga ohrani razpada. Preiskal sem ta papir, in pokazalo se je, da nam je milo naključje podarilo veleznamenito najdbo, ki je posebnega pomena za naziranje kulturne zgodovine. Med raznimi zavitki našel sem namreč kose časopisov »Rodoljub« in »Slovenski Narod« in avgusta meseca 1898. leta nekaj rokopisov, namenjenih tema listoma. Razvideti je iz teh odlomkov, da je takrat vladalo pri nekaterih čudno naziranje gledo vzrokov nesreč in hudodelstev. Tako pripoveduje »Slovenski Narod«, da se je obstrelil kmetski fant, ko je streljal z mož-narji, in kaj je listu vzrok tej nesreči? Duhovni, kajti ti so se udeležili volitve župana; na čast novoizvoljenemu županu pa so iantje streljali, torej so duhovni krivi te nesreče, oni imajo tega fanta na vesti. Na vesti bi ga pa vsekako tudi imeli, ako bi bila pri volitvah zmagala stranka dotičnega dopisnika, in bi bili fantje streljali tej stranki na čast. Tako streljanje kazalo bi bilo seveda zavednost in oliko, nesrečo pa, ki bi se bila pripetila, zakrivili bi bili duhovni, ker — no, ker so sploh tako predrzni, da so na svetu in to mora jeziti vsaccga, torej tudi ponesrečenega strelca, kateri je radi te jeze bil nepreviden. Na Gorjancih bil je umorjen popotnik, kdo je kriv? Duhovni. Drugod so se tepli tantje, kdo je kriv? Duhovni. Namreč: Duhovni naj po Gorjancih stražijo popotnike in naj po noči hodijo za fanti. Ali so to morda smešne zahteve? V rokopisu je shranjen zelo zanimiv, seveda še ne priobčen popis boja dveh branjevk za vodo v Ljubljani. Nasprotje mej tema časti vrednima ženama nastalo je radi cene neke kokoši, katero je jedna po mnenju neke druge prepoceni prodajala in s tem »tlačila« ceno. Z rokami pričeti boj nadaljevali ste z mnogo gibčnejšimi jeziki. Kdo je kriv? Brez dvoma stolni kapitelj, ki moli brevir, mesto da bi miril duhove branjevk, kedar so razburjeni. da je pijonir civilizacije in steber vede, sedaj pa žrtvuje napredek v vedi slepemu političnemu sovraštvu. Toda vlada ni prepovedala shoda samo zato, da bi tako preprečila zbližanje poljskih učenjakov iz vseh krajev, marveč imela jo še drug vzrok ; mislila je namreč in pričakovala, da pridejo v Poznanj ne samo poljski učenjaki, temveč tudi hrvaški, češki, slovenski itd., torej da bi bil Poznanj tretje mesto, kjer bi slavili Slovani po Palackyjevi slavnosti v Pragi in Mickieviczevi v Krakovu svojo vzajemnost. Mora, ki tlači nemški šovinizem in mu ne da spati, je slovanska vzajemnost. Toda ovirati more združenje, preprečiti ga ne more. Politični pregled. V Ljubljani, 20. avgusta. O položaju piše »Linzer Volk s blat t« : »Odlična oseba nam piše, da smemo pozdravljati poročilo, da se zopet snide državni zbor, ker je nujno potrebno, da sedanja večina javno dokaže svoj obstanek. Nam so dozdeva, da se za kulisami nekaj pripravlja, kar more zabraniti le odločna izjava desnice, da je solidarna in jedina v vsakem slučaju. Po naših mislih se bode z ozirom na najnovejše dogodke tudi katoliška ljudska stranka lahko pridružila taki izjavi. Vsa njena glasila na Tirolskem, Solnograškem, Štajerskem in Gor. Avstrijskem jasno izjavljalo, da nemški narod v planinskih deželah v veliki večini noče ničesa vedeti o Schonererju, Wolfu, Fun-keju, Pergeltu in tovariših, temveč zahteva a v -strijsko politiko. Ta politika pa ne sme sloneti na izključno narodni podlagi, temveč na načelih, katera je desnica izrazila v adresnem načrtu. Izjava, da desnica ustraja pri teh načelih, bode onemogočila ali vsaj obtežila spletke za kulisami. Te spletke hočejo pripraviti pot centrali-stiško-liberalni vladi. Ogerski upor v nagodbenem vprašanju proti grofu Thunu ima nekaj smisla, ako sodimo, da se je baron Banffy dogovoril z liberalno-neutralistiškimi državniki v Avstriji. Ta račun mora izvrševalni odbor desnice prej ko mogoče prekrižati. In zato želimo, da se državni zbor kmalu snide. Drugega vspeha seveda ne pričakujemo. Da hočejo Ogri v kalnem ribariti, je ž njihovega stališča umevno. A to jim moramo zabraniti. Avstrijska zbornica je že od Badenija soglasno zahtevala, da Ogrom odpove carinsko in trgovinsko zvezo. Ogerska ni tako močna, da bi z Avstrijo mogla le leto dnij prenašati carinski boj. Sedaj pa se Ogrom zdi, da se Avstrija boji tega boja. To daje Ogrom pogum, da pretiravajo svoje zahteve in se vtikajo v naše notranje stvari. Vse spletke za kulisami delajo na to, da pridejo zopet centralistiški liberalci na krmilo. In to moramo preprečiti. To zahteva velika večina avstrijskega prebivalstva.« — Teh mislij tmo tudi mi. Vlada naj nikar ne misli, da bode s prijenljivostjo pridobila opozicijo in zlomila obstrukcijo. Ljudje, kakor so Schonerer, Woll in tovariši niso v za- dregi za sredstva, da morajo razsajati in divjati, kajti mirnega, resnega dela se boje. Vlada bi v odločilnem trenotku pokazala vso slabost, ko bi se udala liberalno-mažarski zvezi. »Bud. Hirlap« pa poroča, da je avstrijska vlada sprejela ogerske zahteve in da bode pred otvorijo državnega zbora preklicala jezikovni naredbi. liusinski osrednji volilni odbor je dne 11. t. m. odposlal na cesarja spomenico, v kateri odločno ugovarja sklepu gališkega dež. zbora, da bi se razširila deželna avtonomija in kompetenca dež. zbora ter vpeljale posredne volitve potom dež. zborov. Dalje naglaša, da je za dotični sklep dež. zbora od 14 rusinskih poslancev glasovalo le pet in da adresa nasprotuje rusinskim koristim. Ako se vpeljejo indirekne volitve, potem so Ru-sini na milost in nemilost izročeni Poljakom. Ru-sini žele razdelitev dež. šol. sveta ter naštevajo več drugih želja, mej drugimi, da bi cesar pomi-lostil rusinske kmete, ki so zaprti zaradi lanskih izgredov pri volitvah. To spomenico je podpisalo osem oseb, mej njimi državni poslanci Tanjacki-evič, Okunievski in Jarosievič, ki so v državnem zboru podpirali obstrukcijo. Frakcija Barvinski te spomenice ni podpisala. Nesloga je stari slovanski greh. Praški župan dr. Podlipny bode nosil odslej, kakor dunajski, po sklepu mestnega zbora, zlato častno verižico. Dne 18. t. m. je bila posvečena v mestni kapelici in izročena županu po dveh najstarejših odbornikih, Eckertu in Bfez-novskem. Oba sta pozdravila župana, in Brez-novsky je rekel med drugim: »Želim, da bi dal Bog, da bi ta častna verižica krasila vedno češka prsa, v katerih bije tako pošteno in verno srce za češko stvar in slovansko Prago, kakor v prsih sedanjega župana«. — Župan dr. Podlipny se je izbranimi besedami zahvalil. Špansko-ameriška vojska. Vse kaže, da se mirovna pogajanja ne bodo tako mirno rešila, ker Američani iztegajo kremplje tudi na Filipine, a Španci naglašajo, da je bil mirovni zapisnik že podpisan, predno se je Manila udala Američanom. Sploh bode lilipinsko vprašanje delalo težave. Prvotno prebivalstvo na otokih je v zadnji vojski zgubilo ves strah pred Evropejci, trebalo bi močne posadke, da bi krotila divje rodove, ki so v veliki večini. — Američani dobe Kubo in Portoriko, a ob jednem tudi nov stalen davek. Zje-dinjene države so namreč početkom vojske vpeljale vojaški davek, ki znaša vsak dan okoli jeden milijon dolarjev. In ta davek bržčas ostane za vedno. General Černajev f. Dne 16. avgusta je umrl na Ruskem na svojem posestvu general Černajev, 70 let star. Proslavil se je pokojnik osobito s tem, da je zavzel glavno turkestansko mesto Taškent. Rojen je bil leta 1828. Udeleževal se je turške vojne na Krimu in kavkaških bojev; leta 1864 je prišel kot generalmajor v Turkestan ter je osvojil Taškent, leta 1867 stopil je v Moskvi v pravdniško službo, toda kmalu je sistematično germanizovati. Zato je imel svoje načrte. Poskusil je z naseljevanjem Nemcev v poljskih krajih, in to sredstvo se je še do danes ohranilo, kakor smo videli v zadnjem zasedanju nemškega državnega zbora, ki je dovolil toliko in toliko milijonov za naseljevanje Nemcev. To je vse duh — pokojnega Bismarcka. Z največjo sumlji-vestjo je pazil na vsak pokret med Poljaki, s policijo, ki je bila surova in pretiranega njegovega duha, je hotel vsako gibanje v kali udušiti. Poljakom je zabranil z zvito opreznostjo pristop do vseh javnih služb in privoščil jim ni niti najskrom-nejše službice, ki je bila plačana. Poljaki so bili brez vseh javnih državnih pravic, povsodi je imel Nemec in naj je bil desetkrat manj vreden, prednost pred poštenim, značajnim Poljakom. Res čudno je, da je gorelo toliko sovraštvo v prsih tega moža. V vsakem pogovoru, ki se je tikal politike, je prihajal kakor refren bojni krik: proti Poljski! Ko je 1. 1890 umolknil, je zavladalo v celi Poljski veliko veselje. Upanje je zopet oživelo in začeli so zopet gledati s tolažbo v bodočnost. Vsi so obrnili svoj pogled na mladega suverena, ki je imel, kakor se je zdelo, plemenitejše vzore in namene. Toda Poljaki niso dovelj računih s sovraštvom, ki je še trepetalo v pokopanem velikanu. Ves besen, da se njegov program opušča in da nastopa novi kancelar Caprivi pota pravičnosti proti vsem narodnostim države, je začel proti politiko nasproti Capriviju. Samotar iz Friedrichsruhe je delal tedaj kakor skriven stroj, ki je uničeval vse dobro, kar se je obetalo pravičnosti na ljubo. Vsakokrat, ko ga je obiskal cesar, ni pozabil starec oznanjevati svoj evangelij sovraštva in stereotipno je polagal mlademu možu na srce: uničiti, zatreti, pregnati Poljake ! Našli so se ljudje, ki so se fanatično navdušili za ta Bismarkov evangelij in osnovalo se je društvo z imenom Hekatiste po začetnih črkah njegovih prvih članov. To društvo je imelo nalogo buditi in širiti Bismarckovo idejo: sovraštvo do vsega, kar se nazivlje poljsko. To društvo je veliko vplivalo na vladarja. Krivice napram Poljski se nadaljujejo, vlada se ne ozira niti na cerkev, niti na šolo, celo niti na družino. Zistem uničevanja in germanizacije se je lepo nadaljeval in razvijal po Bismarckovih epigonih. Še pred kratkim je n. pr. predsednik jedne renske provincije obnovil stare dekrete, ki izganjajo vsakega delavca v provinciji, ki je poljske narodnosti in nima te sreče, da bi ga rodila pruska mati. Zdaj pa se je boj zanesel celo daleč od Poljske nad ruske in avstrijske poljske podanike. Začetkom avgusta bi se imel vršiti kongres poljskih naravoslovcev in medicincev v Poznanju. Shod je bil naznanjen že leto dni, pripravljalo se je z največjo skrbjo in marljivostjo ; zadnjo uro pa prepove shod vlada in preti s policijskim izgnanstvom vsakemu tujcu, ki bi prišel na shod. Mala peščica poznanjskih učenjakov pa seveda ne more izpeljati tako bogatega in obširnega programa, ki se je bil sestavil. Vedno se baha Pruska, Višja cerkvena oblast se vedno pozivlje, naj dotične duhovne kaznuje z vso mogočo strogostjo. Natezalnice, vijaki in drugo tako orodje posoja vredništvo dotičnih listov brezplačno. Vednost je dosedaj iskala vzroke nesrečam in hudodelstvom v žalostnih socijalnih razmerah ali v nesrečnem slučaju, ti veli listi papirja kažejo nam, da so svoje dni iskali Slovenci teh vzrokov drugod.« Gospodu Radoznalu se že mudi v urad, hitreje hoče torej do konca izvedeti poročilo, profesor govori mu prepočasi. Pritisne torej na gumbe in na beli tabli, stoječi na ukusnem stojalu v kotu sobe, prikaže se z lepimi črnimi črkami tiskani ta-Ie konec poročila: »Tako torej, gospodje kolegi,« končal je profesor Brskač, »sem Vam pokazal zanimiv odlomek zgodovine iz konca 19. veka. Kakor se je koncem 18. veka skušala posvetna oblast vtikati v cerkvene zadeve, tako so, seveda v primerno manjšej meri med Slovenci se hoteli mešati koncem 19. stoletja zunaj cerkve stoječe moči v cerkvene zadeve. Razlogi za to so vsakemu, kdor količkaj pozna tedanje razmere, jasni.« Akademiki so pritrjevali profesorju. Vrba žalujka na grob vrlega rojaka Ivana Dolžan-a. Osem preteklo je dnij, odkar sva se bratski sestala, Srečen ob tebi sem bil, srečen in glasno vesel. Čil ti takrat si še bil in nove koval si načrte, Bil po telesu krepak, bil si po duhu junak. Danes mrtvaški že prt odeva brezkrvno ti lice; Duh je razpel si perot, vzletel nad zvezde krilat. — — — Osem preteklo je dnij, iz naše izbrisan si čete, Nam pa utripa srce, solza nam lice kropi. Padel nenadno si mož, kot padla bi lipa brsteča, Padel čez noč si nakrat, stri te je smrtni vihar. Toda ni v cvetju te stri; obložen z bogatim si sadom. Srca ti vsaki utrip dihnil je bratu pomoč. Živel za druge si več, kot zase si hotel živeti. Redek ti bil si značaj, redek ljubezni bil kip. Zibal je tebe Triglav, planin te bistrila je sapa, Bleda nebeška ljubkost zblažila mehko srce. Vase te zvabil je svet, da njega spoznal si ko-varstvo, Vrnil si v hram se modric, bratom uteho delit. Svetil ti bistri je um, krepčala kremena te volja, V prsih pa mehko srce bilo za narod je tvoj. Sodil ti nisi ostro, a sebe si strogo obsojal, Bratu bil nisi nikdar krute osvete tiran. Jezik nikoli ni tvoj objestno klevetal ob drugih, Sebi si trebil pezdir, bruno pa brata zakril. Vendar pa stal si junak, kot gorska kremena škrbina, Kadar za pravdo na boj klical te sveti je glas. Klonil ti nisi glave, da molil bi zlate malike: Trgal se nisi za čast, hotel si biti značaj. Osem preteklo je dnij, ko gledal sem v jasno ti lice, Jasno pač tebi lahko: pekla ni slaba te vest! Sredi napora pozval pred se te Bog je mogočni: Njega neznana je pot, mračen Njegov nam je sklep! Brzo, nenadno pozvan pred stol si moral sodnikov, Blagor, ki lahko odda, vsaki trenutek račun! Osem preteklo je dnij, odkar sva se bratski sestala, Srečen ob tebi sem bil, srečen in glasno vesel. Danes za tabo solze kropijo mi žalostno lice, V prsih topi se srce, ker mu po tebi je žal. Koliko steče se dnij, da zopet se bova sestala? Dušo mi tare nemir, strah mi zažiga obup: Skala ti bil si vsekdar, jaz često valov sem igrača; Prosi v nebesih za me, zate na zemlji bom jaz. F. S. F i n ž g a r. bil zopet premeščen v armado. Leta 1875 je osta-vil službo. Ustanovil je na to v Petrogradu list »liuskij Mir«. Leta 1876 je prevzel poveljništvo srbske vojske ob Moravi, kjer je bil dne 29. oktobra pri Aleksinacu od Turkov premagan. V rusko-turški vojni ga niso porabili. 1877. leta je agito-val po Avstriji, iz Prage so ga pregnali, in potem je živel na Francoskem. Začetkom leta 1879 je skušal Černajev v Rumeliji pregovoriti Bolgare, da bi se uprli, toda meseca marca so ga v Adri-janopolji zaprli in poslali na Rusko. Od 1. 1882 do 1884 je bil generalni guverner turkestanskega vojaškega okraja v Taškentu. Od tedaj je bil član vojnega sveta. Koliko so zgubili Spanci v ameriški vojni. Od 4. marcija 1895 do 30. junija 1898 so izdali: 124,211.274 pezet, katere so dobili za prodanih 322.944 billetes de Cuba, 28,924.484 za 60 tisoč državnih not iz leta 1886, posojilo 400 milijonov, colninska dohodnina je jamčila za 372 milijonov, prihodki pariške finančne kupčije, nakupi srebra itd. 4,331.691, posojilo španske banke 292 milijonov, novo posojilo na colninske prihodke 160 milijonov, s 4% obrestovani notranji dolg 145 milijonov, filipinsko posojilo 185 milijonov, skupaj 1.654,467.449 pezet. (Pezeta v srebru je nekako toliko ko naša krona). Toda všteti niso veliki stroški za prevažanje in za materijal, tako tudi ne plače vojaške, živež in materijal za Kubo. Prvi stroški še niso znani, a drugi znašajo 320 milijonov pezet. Kolikor je torej doslej znano, znašajo izdatki 1974 milijonov. — Vojaštva je poginilo: Od marca 1895 do marca 1897 so poslali tja 180.431 vojakov, 6222 častnikov, 615 višjih častnikov in 10 generalov. Ker je bilo na Kubi prej že 12.000 mož, je štela vsa armada 200.000. V vojni jih je padlo prav malo: Na bojišču je izdihnil 1 general, 60 častnikov in 1314 vojakov; 1 general, 81 častnikov in 704 vojakov je pomrlo vsled ran; 463 častnikov in 8164 vojakov, kateri so bili ranjeni, jih je ozdravelo. Na rumeni mrzlici jih je umrlo: 313 častnikov in 13.000 mož; 127 častnikov in 40.000 vojakov je pomrlo vsled drugih boleznij. Od 1000 zgubljenih mož jih je poginilo 10 na bojišču, (oziroma so pomrli pozneje vsled dobljenih ran), 66 na rumeni mrzlici, 201 vsled kake druge bolezni in 143 jih so poslali v domovino. Število umrlih in ranjenih, katerih niso poslali domov, znaša okoli 20.000. Iz tega torej sledi, da jih je izmed 1000 na Kubo poslanih vojakov bilo do 1. marcija 1897 zgubljenih 521, več nego polovica. Potem takem jih je poginilo na Kubi najmanj 1 0 0.0 0 0. Uradno se ceni vojstvo, ki je še sedaj na Kubi, do 180.000, mej temi 70.000 prostovoljcev. Tolika nesreča, vzklika pri tej statistiki »La Estafeta«, ni zadela doslej še nobenega naroda! Cerkveni letopis. Okrožnica papeža Leona XIII. škofom, duhovščini in narodu italijanskemu. (Dalje.) Še več rečemo : ker so vsled nauka, katerega priznavajo, najtrdnejši stebri reda, imajo pravico do spoštovanja, in če bi se krepost in zasluga Nov zločin. Angleški spisal Mark T w a i n. (Konec.) Vendar je nemogoče, da bi naštel vse čudovite slučaje blaznosti, katere je imelo občinstvo priliko slišati zadnjih trideset ali štirideset let. Tako n. pr. se je dogodil neki slučaj pred tremi leti v Novem Jerseju. Služkinja Durgin je vlomila o polunoči v spalnico svoje gospodinje ter razrezala gospo z nožem v kosce. Potem je vlekla truplo na sredo sobe ter tolkla in mlatila s stoli in podobnimi stvarmi po njem. Potem je raztrgala pernice in raztresla perje na okoli, vse je potem namočila s petrolejem in zažgala. Na to je vzela malo dete umorjene gospe v okrvavljene roke in šla bosa po snegu v četrt milje oddaljeno sosedovo hišo ; pripovedovala je celo vrsto divjih, nasprotujočih se dogodkov o nekih možeh, ki so prišli in hišo zapalili; potem je jokala in opomnila, da se boji, da niso možje umorili njeno gospo, a pomislila ni, da bi jo mogla izdati kri na njenih rokah, na obleki in otroku ! Potem je dokazala sama, kakor tudi drugi ljudje, da jo je dostojno čislala, bi imeli tudi pravico, da se na nje ozirajo in da so jim hvaležni oni, ki imajo javno oblast v rokah. Toda katoličani ne morejo, ravno kot katoličani, opustiti želje, da naj bi se dala njih vrhovnemu poglavarju nazaj potrebna neodvisnost in prava in resnična prostost, ki je neobhoden pogoj za prostost in neodvisnost katoliške cerkve. V tej zadevi ne bodo predrugačile njih mišljenja niti grožnje niti silovitosti ; trpeli bodo sedanji položaj, toda dokler bode njegov namen zatiranje papeštva in njegov vzrok zarota vseh veri sovražnih in prostozidarskih elementov, ne morejo sodelovati za njegov obstanek s pritrjevanjem in podpiranjem, ako nočejo prelomiti najsvetejših svojih dolžnostij. Da naj bi katoličani sodelovali za obstanek sedanjega položaja, to bi bila nespametna in nesmiselna zahteva; kajti po tem bi ne smeli več poslušati naukov in predpisov te apostolske sto-lice, temveč morali bi jim nasprotovati in so odreči stališču, katerega zastopajo katoličani vseh drugih dežela. Zato se italijanski katoličani ne vdeležujejo sedanjega političnega življenja ter se njih delo osredotočuje na socijalnem in verskem polju in stremi na to, da nravstveno dviga prebivalstvo, je stori poslušno Cerkvi in njenemu vrhovnemu poglavarju, je brani nevarnostij, katere mu prete od socijalizma in anarhizma, mu vceplja spoštovanje do avtoritete, slednjič, da lajša njegovo bedo z ravnovrstnimi deli krščanske ljubezni do bližnjega. Kako bi mogel kdo torej imenovati katoličane sovražnike domovine in jih pomešati zajedno s strankami, ki nasprotujejo redu in varnosti v državi 't Taka obrekovanja razpadejo že pred zdravim domačim razumom v nič. Temeljijo jedino in samo na mnenju, da obstoji usoda, jedinost in blagostanje narodovo v dogodkih, ki so se vršili v škodo sv. stolice, kar so obžalovali tudi povsem nesumljivi možje, kateri so izjavili, da jo velikanska napaka, razpor z ono veliko napravo, katero je postavil Bog sredi Italije, in ki je bila in ostane najizvrstnejša in neprispodabljiva slava njena; ta čudovita naprava, ki obvladuje zgodovino in po kateri je postala Italija izgojiteljica narodov, glava in srce evropske civilizacije. Kakega zločina so torej krivi katoličani, ako žele, da se konča dolgi razpor, ta izvor tako velikih škod za Italijo v socijalnem, moralnem in političnem redu, ako zahtevajo, da naj se sliši očetovski glas njihovega najvišjega poglavarja, ki je že tolikokrat želel, da se popravi krivica, in kazal na nepreračunljive dobrine, ki bi iz tega izvirale za Italijo. Resnične sovražnike Italije se mora iskati kje drugje, pri tistih, kateri gnani po svojem krivo-verskem in prostozidarskem duhu, zapirajo oči pred zlom in nevarnostjo, ki preti domovini, ki zavračajo vsako pravo in vspešno poravnanje raz-pora in ga radi svojih zlobnih namenov hočejo celo podaljšati in poostriti. Tem in nikomur drugemu naj se pripisuje kruto postopanje, ki je zadelo toliko koristnih katoliških društev, postopanje, ki Nam še iz nekega druzega višjega gospa vedno rada imela, da torej umor ni moglo biti kako maščevanje, in dalje je bilo dokazano, da ni vzela deklica prav nič iz goreče hiše, niti svojih čevljev. Torej tudi lakomnost ni mogla biti vzrok umoru. Zdaj bo rekel čitatelj: »Bo pa že zopet stari oproščevalni vzrok — blaznost.« Toda za jedenkrat se je bralec zmotil. Nobenega podobnega oproščevalnega vzroka se ni omenjalo. Porotniki so jo obsodili, nihče ni preganjal guvernerja s kako prošnjo za njeno pomi-loščenje, in bila je čisto navadno — obešena. Dekla je bila namreč — revna. Dalje naj omenjam mladega moža iz Pen-silvanije, čegar čudovita izpoved se je pred nekaj leti objavila. Bila je od začetka do konca zmes budalostij brez vsake zveze in prav tak je bil tudi njegov govor na morišču. Jedno celo leto ga je preganjala želja, da bi neko mlado damo ogrdil, da bi se nihče z njo ne oženil. On sam je sicer ni ljubil, tudi oženiti se ni hotel z njo, toda želel pa tudi ni, da bi jo vzel kdo drugi. Nikamor ni hotel iti z njo, in vendar ni maral, da bi jo kdo drugi spremljal. Nekoč se je branil, da bi šel z njo na neko ženitev, ko je pa našla druzega vzroka napravlja veliko bolest, ki se pa ne tiče le italijanskih, temveč katoličanov eolega sveta. Po tem postopanju se more vedno jasneje spoznavati žalostni, pomilovalni in neznosni položaj, v katerega so Nas privedli. Če so zadoščali nekateri dogodki, s katerimi niso imeli katoličani ni-česa opraviti, da je bilo zatrtih na tisoče dobrodelnih in čisto nedolžnih društev, navzlic jamstvu državnih temeljnih zakonov, tedaj bode razumel vsak pameten in nepristransk človek, koliko vspeha morejo imeti zagotovila, katera so dali javni mogotci za prostost in neodvisnost Naše apostoljske Tedeonki koledar. Nedelja, 21. avgusta: 12. pobink.; evang. : O usmiljenem Samarijanu. Luk. 10. Ivana Frančiška. — Ponedeljek, 22. avg.: Timotej muč. — Torek, 23. avg.: Filip Ben. sp. — Sreda, 24. avg.: Jarnej ap. — Četrtek, 25. avg.: Lu-dovik kr. — Petek, 26. avg.: Cefirin pap. — Sobota, 27. avg.: Jožef Kal. sp. — Lunin spremi n: Prvi krajec 24. avg. ob 11. uri 40 min. opol. — M u s i c a sacra v nedeljo 2 1. a v g. v stolni cerkvi ob 10. uri : Mašo zložil Karol Santner, graduale Anton Foerster, olTertorium Utto Kornmiiller. Dnevne novice. V Ljubljani, 20. avgusta. (OlH-edijaški shod.) Pri zborovanju o občedi jaški organizaciji je prišlo danes do zanimivih diskusij. Poročevalec gosp. phil. Reisner je v prvem delu poročila pozival dijaštvo, naj se v akad. društvih osnujejo klubi, v katerih naj se razpravljajo gospodarsko politična vprašanja, naj se goji znanstvo, naj se skrbi za primerno zabavo. V drugem delu pa je predlagal, naj vse dijaštvo vstopi že v obstoječe ferijalno društvo »S a v a.« Krščansko misleče dijaštvo je po gosp. jur. Šinkovcu in g. med. Brecelju iskreno pozdra vilo idejo o skuprii organizaciji in slogo dijaštva, toda naglašalo ob enem nujno potrebo, da se načelno zedini vse dijaštvo, zakaj brez enovitosti v naziranju in delovanju je organizacija nemogoča. V tem oziru je kršč. misleče dijaštvo predložilo, naj se osnuje organizacija na podlagi resolucij vseslovenskega shoda, na podlagi pozitivnega k r š č a n s t v a, s a j so celo zaupniki narodne napredne stranke 1. 1894. sami priznali, da treba na podlagi katoliške vere vravnati vse delovanje za narod. Toda velika večina dijaštva so je izjavila, da ne mara organizacije na krščanski podlagi in vsprejela resolucijo, naj dijaštvo kar tako vstopi v »Savo«. Krščansko misleče dijaštvo je glasovalo proti resoluciji in po g. med. Brecelj-u podalo naslednjo izjavo: »Ad perpetuam rei memoriam pribijem naslednje besede: Priznalo se je javno, da je edina preporna točka med nami krščanstvo; Vi ne marate na podlagi krščanstva osnovati obče-dijaške organizacije, v katero, bi mogel pristopiti vsak akademik. Pribijem drugič, da V i ne marate osnovati obče dijaške orga- ^^^^^ a spremljevalca, je čakal nanju na poti ter je nameraval, ali oba prisiliti, da se vrneta, ali pa ubiti spremljevalca. Ko že celo leto ni mogel spati ponoči radi te silne želje, je naposled sklenil, da izvrši svoj namen, t. j. poskusil je, da ogreli mlado damo. Posrečilo se mu je, posrečilo za celo večnost. Skušal je ustreliti jo v lice, sedečo med stariši, brati in sestrami pri večerji, — da bi uničil njeno lepoto, toda krogla je zgrešila, — in deklica je padla mrtva s stola. Do zadnjega tre-notka svojega življenja je obžaloval nesrečno usodo, da je ravno tisti kritični hip obrnila glavo na stran. In tako je umrl, vidno prepričan, da je bila ona kriva, da jo je ubil. Ta norec je bil obešen. Blaznost ni tukaj nič veljala. Gotovo raste na svetu blaznost od dne do dne bolj, in hudodelstvo izumira. Nobenega umora ni več — vsaj ki bi bil vreden, tla se omenja. Ce jo bil prej kak človek umorjen, je bilo mogoče, da se je to zgodilo v blaznosti — če pa zdaj kdo koga ubije in ima poleg tega prijatelje in denar, je to dokaz, da je blazen. Če dandanašnji oseba iz dobre hiše in visoke službe kaj nizacije na podlagi resolucij vseslovenskega shoda, katere je ves slovenski narod soglasno in navdušeno vsprejel za svoj program, pribijem torej, da no marate organizacije na narodni podlagi!« Več prih. iŽupuim upraviteljem) v Bohinjski Bistrici je namesto dr. Jožeta Grudna imenovan g. kapelan Anton Oblak v Srednji vasi, ki bo excurrendo oskrboval župnijo. (Kanouično uuieščeu) je bil danes kurat Jernej Primožič na župnijo Goriče. (V ku. iu šk. Alojzljevišče v Ljubljani) so se na novo sprejeli za šolsko leto 1898'99 ti-le dijaki : Drnovšek Ivan iz Zagorja, B e s t e r Lovro iz Ovsiša, Kadunec Frančišek iz Šmarja, Zupančič Valentin iz Most pri Ljubljani, Adle-šič Jurij iz Adlešičev, Bukov ič Anton iz Vipave, Debevec Ivan iz Begunj pri Cirknici, Dobravec Frančišek iz Radovljice, Gorjanec Martin iz Postojine, Jerman Jakob iz Črnomlja, Kovač Janez iz Postojine, Miklavčič Frančišek iz Poljan nad Loko, Pečar i č Frančišek iz Metlike, Pohar Jožef iz Begunj, Prebil Andrej iz Horjula, Pri m ar Janez iz Mar. Dev. v Polju, Trdan Frančišek iz Ribnice, Vodo pivec Ivan iz Cerkelj pri Krškem. — Prosilcev je bilo 55. iPoštne stvari.) Pri poštnem uradu v Št. Petru na Krasu so imenovani poštni azistenti Jerko Peric iz Splita, Ante Franič iz Zadra in Franc Glo-bočnik iz Lvova. ilz Kamnika. Že nekaj dni biva v našem mestu in sicer v tukajšnem samostanu presvetli biskup krški dr. Anton Mah nič. Danes je prisostvoval v župni cerkvi slovesni sv. maši za cesarja. Rad si ogleduje tukajšno krasno okolico in pohaja njene znamenitosti. Bil je že na Starem gradu, v sredo pa v spremstvu sedmerih redovnikov in duhovnikov pri božjepotni cerkvi sv. Primoža na planinah in ondi maševal. V spominski knjigi našli smo pisano, da je leta 1887 bil pri sv. Primožu tudi bivši naš presv. knezoškof Jakob, pa maševal ni. Bil je preteklo sredo krasen izletni dan. Presvetli pa na potu v strmo goro vedno prvi med romarji. — Tujcev imamo, kakor zadnja leta sploh, tudi letos mnogo. Toda neke nadloge pa dosedaj še nikdar ni bilo toliko, kakor letos. Med mnogimi dostojnimi gosti je namreč silno mnogo — Abrahamovičev. Dvomimo pa, da bi Kamnik od njih obogatel. To so ti umazani, dvakrat umazani ljudje; goljufajo, če le morejo; po cesti vpijejo, da je od sile. Pa to še ni najnevarnejše. Kakor se sliši, jim kamniška okolica jako ugaja in ni nemogoče, — ker brez Juda že skoro ne more biti, kjer je kak boljši košček — da bi se ne utegnili tudi tukaj vgne-zditi. Škilijo menda že okolu sebe, če bi se dalo kako posestvo, kako podjetje pridobiti. Tudi toplice bi jim dišale! Zato kličemo pravočasno, predno je nevarnost pred durmi: Pozor Kamni-čani! Branimo rodno zemljo, varujmo dedno imetje ! Na Bledu imajo že Juda; blejski grad, ena najlepših točk slovenske zemlje — v judovskih rokah! Kako je to bridko domoljubu že pomisliti ! Kjerkoli je kako posestvo na slov. zemlji na prodaj, kupil naj bi jo domačin. Ako posameznik ukrene, je to kleptomanija in dotičnika pošljejo v blaznico. Ako zapravi oseba visokega stanu svoje premoženje po malopridnosti in si konča potem svoje življenje s strihninom ali krogljo, se mu je »zmešalo«. Ali ni jednaka »blaznost« že splošno razširjena? Ali ni že tako razširjena, da čitatelj z gotovostjo pričakuje, da se bode omenila v vsakem kriminalnem slučaju, ki pride pred sodišče? In ali ni često tako navadna in često tako trivijalna, da se čitatelj zaničljivo nasmeje, ko govore o nji časopisi? Ali ni čudovito, kolikokrat oprosti »blaznost« jetnika? Nekaj let sem je človeku, ki je koga umoril, skoro nemogoče, da bi ga ne spoznalo sodišče blaznim. Če govori o zvezdah, je blazen; ako je jedno uro pred umorom nervozen in razburjen, je blazen. Če joka radi kake težave, majejo prijatelji z glavami in se boje, da pri njem »ni vse v redu«. Če je uro po umoru slabe volje, raztresen in razburjen, je brez vsakega vprašanja prismojen. Resnično, česar potrebujemo sedaj, niso zakoni proti zločinom, temveč zakoni proti blaznosti. Tu tiči jedro velikega zla. ne zmore, stori naj to občina, ali naj se osnuje konzorcij, zadruga v ta namen — makari če je »klerikalna« ! — kakor prav sedaj delajo v Ljubljani. Tako bodi povsod, tako tudi v Kamniku I Sicer nam bo še to malo zemlje, kar imamo, požrl tujec. Nemci se vsega lotijo pri nas, in — znaša se jim. Mi pa se obotavljamo, pomišljamo ali celo zavidamo, dočim se tujec smeja, ker pšenica cvete na naši zemlji. Torej še enkrat: Pozor pred Judi! Proč golazen judovska! (Službo okrajnega zdravnika v Cirknici) bo za bolezni okr. zdravnika dr. Dereani-ja opravljal planinski okr. zdravnik dr. \Yiesinger. (Sloveuski krščansko socijalni delavci in njih prijatelji!) Spominjajte se zastavo »Slovenske krščansko socijalne zveze«, ki se bodo slovesno razvila na vseslovenski delavski slavnosti dne 18. septembra t. 1. Darove hvaležno vsprejema uredništvo »Glasnika« v Ljubljani. (Prispevanje za šole.) Upravno sodišče je ob priliki neke pritožbe odločilo, cla morajo za šolo ondi, kjer tvori šolsko občino več krajevnih občin, konkurenčnim potom prispevati vse dotične krajevne občine, vendar le v toliko, v kolikor so všo-lane v zadevno šolsko občino. Ako ima torej kaka občina le jedno vas všolano v ono šolsko občino, tedaj prispeva za to šolo toliko, kolikor nanese davčna mera za to vas. (Zdravje v LJubljani) od 7. do 13. avgusta: Število novorojencev 24, umrlih 18; mej njimi za vratico 1, za jetiko 3, za vnetjem sopilnih organov 1, vsled mrtvouda 1, vsled samomora 1, za različnimi boleznimi 11. Med njimi so 4 tujci in 8 iz zavodov. Za infekcijoznimi boleznimi so oboleli: 3 za vratico. (Goriške novice.) Na predvečer cesarjevega rojstnega dne je bila Gorica razsvetljena. — Dne 17. t. m. je umrla v Sturji pri Ajdovščini učiteljica gdč. Olga Delranccschi, komaj 21 let stara. Na Sv. Goro je zadnje praznike prišlo na tisoče romarjev. — Prevzvišeni knez in nadškof bo bir-moval dne 12. septembra v Ročinju. V tej cerkvi je slikar Ivan Grohar okusno preslikal presbiterij. To delo kaže, da mladi umetnik res lepo napreduje. — Pod Čelom pri Bovcu je pogorela Pložijeva hiša; pri tem se je vdušil tudi jednoleten otrok. (Iredeutovska zloba.) Te dni si je izmislil »Piccolo«, da je prijadrala pred Trst italijanska vojna ladija, katero je občinstvo na pobrežju navdušeno pozdravljalo. Ko pa so avstrijski pomorski častniki stopili v čolne, da bi šli pozdravit tujko, je ista obrnila hrbet in odjadrala zopet proč od Trsta. Infamnost te notice je jasna ko dan. Cela stvar je prav po židovsko zlagana, namen je pa ta: izvestni besni fanatiki pač komaj čakajo, da pridejo pred Trst »italijanske vojne oklopnice« in hočejo reči, da bi jih ljudstvo vse drugače navdušeno pozdravilo, kakor pa je nedavno avstrijsko brodovje. Ako hi take stvari prihajale od resniše strani, kot je »Piccolo«, bi se moralo smatrati za izzivanje najnevarniše vrste in to izpoznavajo menda tudi na vse to molčeče tržaške oblasti. (Državne sadjarske razstave) na Dunaju od 1. do 9. oktobra t. 1. vdeleži se tudi Kranjska kmetijska družba ter poskrbi, da bo na razstavi dežela zastopana. (Ogenj.) Kakor nam poročajo, je dne 18. t. m. ob pol 12. uri opoludne pogorelo posestvo Frančišča Dolenca, domače Štrufarja na Dolenji Dobravi, in hiša sosedova. Zažgali so otroci, ki so zakurili pod kozolcem. (Nezgoda.) Iz Sore: Dne 17. t. m. se je v Goriški tvornici pri Medvodah ponesrečil osem-najstletni Valentin Košenina. Ubožec se spodtakne, pade proti kolesu, kojega drog mu trebuh predore. Umrl je previden v dveh urah. (Nesreča pri vojaških vajah.) Na cesarjev rojstni dan dno 18. avgusta je korakal aradski polk preko mostu čez reko Temes na Ogerskem. Tisti hip se pa udere most in osemdeset vojakov pade v deročo reko. Večina jih je vendar priplavala na breg, toda devetnajst jih je utonilo. Društva. (S t. Petcrske moške in ženske podružnice družbe sv. Cirila in Metoda) letošnji občni zbor vršil se je pri prav obilni udeležbi. Zanimanje za podružnici jelo je zopet prav živahno postajati, kar očividno kaže izid izvolitve novega odbora, kateri se je v prvi odborovi seji sledeče konstituiral: Predsednici žen- skega odbora bila je z velikim navdušenjem in vzklikom izvoljena preblagorodna gosoa Vera dr. blajmerjeva; podpredsednicam gospa M Grošelj-blagajnicam gospa Marija Terček; blagajnici namestnicam gospodična Mici Rutar; tajnicam gospodična Helena Bavdek; tajnici namestnica gospodična Ana Stupica; odbornicam: gospodična Josipma Porenta, gospe Marija Furlan, Marijan Sajovic in Marija Vrančič; pregledovalkama računov gospe Marija Pdjanec in Franja Mulaček — Pri moški podružnici bil je zopet z burnim odobravanjem in jednoglasno izvoljen predsednikom dosedan)i velezaslužni in priljubljeni preds. preč g Martm Malenšek, podpredsednikom gosp Viktor Rohrman, drugim podpredsednikom gospod Fran Zan, blagajnikom preč. gosp. Franc Pavlič, -blagajnikom namc%tnik gosp. Ivan Bonač, tajnikom gosp l ranjo Mulaček, tajnikom namestnik gosp. Jakob burlan ; odbornikom gg. Milan Kozak, Ivan G obočmk in berko Omejec. Novi odbor začel je takoj svoje delovanje, ter sklenil, da priredite podružnici v proslavo SOletnega slavnega vladanja našega presvetlega vladarja cesarja Franja Josipa I. veliko slavnostno veselico dne 11. septembra t. 1. na vrtu g. Franc Ferlinca restavracije na Cesarja Josipa trgu. Ker so se podružnici glede svoje veselice ozirale dosedaj na ,'vsa druga slovenska slavna društva, katera so v teku letošnje letne serije prirejala svoje veselice, je želeti, da se tudi vsa ona slavna društva, katera nameravajo prirediti svojo veselice, blagohotno ozirajo na to naznanjeno podružnično veselico in ji v temu oziru pomorejo do popolnega vspeha. Gospodarska organizacija. Posojilnica in hranilnica v Poljanah nad Škofjo Loko imela je v mesecu juliju prejemkov .........gld. 10.895-75 izdatkov.......... » 7.948 71 toraj denarnega prometa . . gld. 18.844-46 Hranilnih vlog sc je vložilo gld. 8580-27, vzdignilo gld. 5157-59 in je stanje gld. 147.401-74. Posojil se je dalo gld. 2580 -, vrnilo pa gld. 230 — in je stanje gl. 76.057.—. Naloženega denarja ima posojilnica in hranilnica gld. 76.057-—. članov pa 218. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj, 19. avgusta. „\V. Abendpost" piše: »Slavnost cesarjevega rojstvenega dne ostane vsem v trajnem spominu; bil je dan pravega veselja in radosti. Vseh 50 let niso avstrijski narodi tako slovesno praznovali tega dne. V vseh mestih in vaseh, v središčih prometa in v tihih dolinah, v pogor-skih seliščih in ob obalah morja, povsod so včeraj odmevali veseli klici: „Naš preljub-ljeni cesar naj živi!" Pa tudi zunaj državnih meja po vsej Evropi in po vsem svetu, koder bivajo Avstrijci, so se spominjali rojstvenega dne. Z veselim zadoščenjem opazujemo, da so v ljubezni do prevzvišenega vladarja vsi državljani jeden bratski narod, da utihnejo vse politične razlike in socijalna nasprotja, kedar treba pokazati zvesto udanost cesarju. Dunaj, 19. avgusta. Bolezen nadškofa dr. Angererja je vedno hujša, moči ginevajo. Budimpešta, 19. avgusta. Ogerski listi poročajo, da je avstrijska vlada ugodila vsem zahtevam Mažarov glede nagodbe. Novi Sandeo, 19. avgusta. Pri včerajšnji konečni obravnavi zaradi protižidov-skih izgredov sta bila dva zaradi tatvine obsojena na triletno, oziroma dvamesečno ječo in deset oseb zaradi javnega nasilstva in tatvin na 3 do 10 tednov težke ječe, poostrene s postom. Cetinje, 19. avgusta. Cesar Franc Jožef se je knezu Nikoli za njegovo čestitko povodom rojstvenega dne prav srčno zahvalil. Mogunoija, 20. avgusta. Danes zjutraj je došel nemški cesar. Na nagovor nadžu-pana je odgovoril, da se je trdno odločil, nadaljevati delo velikega svojega očeta in z vsemi močmi delovati za mir. Nauheim, 19. avgusta. Hesenski veliki vojvoda se je s soprogo semkaj pripeljal ter obiskal cesarico Elizabeto. Rim, 19. avgusta. Poslanec Vigla predsednik odbora za turinsko razstavo je dejal pri banketu v svojem govoru: Moje misli hite v Trst, ki je kri od naše krvi, ki je vglobljen v naše živ- 1 j 6 n j e, k i 11 a in pripada in ki b o v bližnji prihodnosti tudi z nami politično združen. Vladni krogi ne odobravajo teh besed, pa govornika izgovarjajo, da so bile te besede le lapsus linguae (!). Rim, 19. avgusta. Uradni list objavlja dekret, s katerim se prekliče obsedno stanje v pokrajinah Arezzo in Siena. Pariz, 19. avgusta. Vojaški guverner Zurlinden je imenoval v aferi Esterhazy vojaško sodišče, kateremu predsednik je general Florentin. Dan obravnave še ni določen. Carigrad. 19. avgusta. Srbski poslanik je prosil pri turški vladi za koncesijo želez-niene zveze z runiunsko - srbsko črto Buka-rešt-Tura-Severin-Niš do turške meje preko Skadra do Sv. Ivana di Medna. Daljava črte na turški zemlji znaša 350 km. Pariz. 19. avgusta. „Temps" poroča iz Madrida, da bodo mirovna pogajanja dolga. Opozicijske stranke zahtevajo, da se snide parlament, kar se utegne zgoditi sredi septembra. Španija se bode sklicevala na to, da je bil mirovni zapisnik podpisan dne 12. avgusta popoludne in da se je Manila pozneje udala. Newyork, 20. avgusta. 100.000 ameriških vojakov je bilo razpuščenili. Važno naznanilo. V vsaki hiši naj hi imeli najboljše domače zdravilo dr. Rose-jev balzam z.i želodec in praško domače mazilo. Uboje je dobili mui v tukajšnjih lekarnah. SOT" Splošno priznano -g^fi Je kot najboljše odvajalno in prebavljivo sredstvo Nagrada Malaga - vin«. Cena 1 vel. stekl. 1 gld. 20 kr. Dobiti Je v deželni lekarni pri Mariji Pomagaj M.Leustek v Ljubljani, i«» i 22 Besljeva cesta štev. 1, poleg mesarskega mosta. Telefon štev. 68. Meteorologično porodilo. Višina naa morjem buo'2 m. Tomu Las opazovanja Stanje t arom etru v iuin. Tempera-j tura Vetrovi po Celziju j Neb« s s i * . i ■0 * * n , delo V u r n i k a starejšega. 566 3—1 Cerkvene muzikalije prodajo se za polovico cene, namreč: . 9 zvečer | 739 1 210 | brezv. jasno 00 7. zjutraj 1 740 1 | 2. popol. | 739 3 lfc>-4 ' brezv. 28 4 | si. vzjvzh. soparno jasno ^;e;lui» včerajšnja temperatura 21 4", za 2-9u nad no.dialon . iz Logatca toplo priporoča iz svoje zaloge see ^..j « __ i « na primer laška, istrijanska itd Postrežem tudi rad z vzorci. V tLišI št. 72 na Poljanski cest oddu so gostilna in stanovanja in sicer 4 stanovanja takoj, 5 stanovanj s 1. novembrom. — Natančneje sc izve pri lušnem gospodarju Eliji Predoviču, Poljanski trg stev. 5 55J Prečast. duhovščini, cerkvenim predstojnikom ln dobrotnikom priporoča podpisani m voje lepe izdelke cerkvenih posod in orodja. Že izgotovljene reči. katerih imam veliko v zalogi, n. pr.: več monštrano, kellhov, svečnikov, kandelabrov, lestencev itd., prodam 20% niij« od prejšnje cene Vsako novo naročilo ali popravilo, pozlatenje, posrebrenje, poni klanje itd. se bode zanesljivo dobro iu v kratkem času mršilo 1'roračune in načrte naredim brezplačno. — Na ogled pošljem izgotovljene izdelke franko. Z največjim spoštovanjem Le«p. Tratnik, 302 20-9 pasar - srebrar. Sv. Petra cesta štev. 27. Zaradi naprave kamnitega oltarja je v Ra-doljici za 110 gld. na prodaj prav dobro ohranjen, 5 metrov visok lesen gotičen oltar, Tržne cene v Ljubljani dne 20. avgusta. Pšenica, m. st. Rež, „ . Ječmen, „ . Oves, „ . Ajda, „ . Proso, „ . Koruza, „ . Krompir, Leča, Grah, „ . Fižol, „ . Maslo, kgr. Mast, Speh svež, r liter gl- | kr. gl.ikr. 9 50 Špeh povojen, kgr. . _ 70 7 20 Surovo maslo. _ 80 6 20 Jajce, jedno . . _ 2, 6 50 Mleko, liter __ 9 10 Goveje meso, kgr. _ 64 H 70 Telečje _ 58 H 40 Svinjsko „ „ . _ 68 2 80 Koštrunovo .. 36 - 12 Piščanec . . . _ 40 15 j — 10 Golob . . _ — 6 Seno. 100 kgr. . 90 1 — Slama. 100 90 — 70 Drva trda, 4 kub. m. „ mehka. 4 „ n 6 60 /S|> 68 4 50: 1 V vročem letnem ('asu je priporočati dobro in ugajajočo osveževalno in mizno pijačo pripravno za primešanje vinu, konjaku ali sadnim sokovom, za to opozarjamo na — icll T,. ... ** — najcistne lužnr Ta pijača vpliva ohladilno in oživajoče. vzbuja slast do jedi, pospešuje prebavljenje." Po letu je ta pijača pravo krepilo tVIII.) 1 34 Henrik Matfoni v Giesshiibl Sauerbrunn. V LJubljani se dobiva v vseli lekarnah, večjih speee rijskili prodaja I ni ca h in trgovinah z jestvinauii in vinom. ucem sprejme taJkoj Peter Keršič, kovaški mojster v Spodnji Šiški. 1. 10 lat. maš; 2. 1 ,.Requtem"; 3. 36 „Tantum ergo"; 4. 1 „Te Deum"; 5. „Asperges me" et 3 , Eooe saoerdos magnus"; 6. 5 „bymen za sv. B.Telo"; 7. 20 Marijinih pesem; 8. 15 obhajilnlh pesem. — Vse letinske maše so deloma domačih, deloma tujih skladateljev, lahko izpeljive. Vse skupaj je stalo čez 14 gld., sedaj samo 7 gld. Matej V u r u i k , 564 2—1 orglavec v Št. Vidu pri ZatlČlnl. Ivan Kordik, Ljubljana, Prešernove (Slonove) ulice 10-14, priporoča svojo zalogo z drobnino in igračami na debelo in drobno. Za gostilničarje veiiko zalogo jedilnega orodja z roženim, koščenim ali poniklanim ročajem. Prodaja iz alpaka in alpaka - srebra svečnikov, namiznega in cerkvenega orodja od c. kr. priv. dunajske tovarne W. Bachmann & Comp., katera jamči za lOletno trpežnost in trajno posrebrenje. S posebno nizkimi cenami postreže trgovce s potrebščinami za krojače, črevljarje in sedlarje. S spoštovanjem 549 8-4 Ivan Kordik. s štirimi stanovanji in z vrtom pripravna za luiko obrt, je na prodaj po jako nizki ceni ter poti ugodnimi pogoji 3_3 Več pove upravništvo »Slovenca«. lise stroje za poljedelstvo! Vnovič znižane cene! ■ 'Pfi Trtjeri (čistilni roji za žito v natančni izvršitvi. Sašll-nlce za sadje m zelenjavo. — Škropllnloe proti peronosperl, zbolišani sestav Vermolerov. — Mlatllnloe, milni za žito, stlskalnloe (preše) za vino ln sadja različnih sestav ite stiskalnice imajo skoro ono tlačilno moč, kakor hidravlične [vodovmlne| preše), — Slamoreznloej katere se jako lahko gonijo, po zrlo zmernih ccoab. — Stiskalnice za seno in slamo, ter vse potrebne, vsakovrstne poljedelske stroje prodaja v najboljši izvršitvi G. HELLER na Dunaju, II ., Praterstrasse 49. Pred ponarejanjem se je posebno treba varovati! Zastopniki se i&fefo. 66 20-11 ki je dobro dovršil ljudsko šolo in je posebno dober v računstvu, vsprejme takoj pod jako ugodnimi pogoji. Tomo Tollazzl, »51 2—2 trgovec v Dolenjem Logatcu. NOVO ustanovljena in novourejena (loiIhlCU stavbinska in umetalna steklarija tvrdke 503 49 Avg. Agnola v Ljubljani Dunajska cesta 9, poleg ,1'igovca* se priporoča prečast. duhovSčini in cerkvenim predstojništvom v naročila za izdelovanje cerkvenih oken In vrat vdelanih s ka-tedralnlm steklom ali s svincem obrobljenim belim ali barvenim steklom, s steklom z umetno slikarijo vse strokovnjaško dobro, zajamčeno 111 trpežno izvršeno v lastni delavnici, od najpriprostejšega do najfinejšega dela — Ob jednem opozarja na lepo svojo zalogo vsakovrstnega steklarskega blaga kot so: porcelanasti predmeti, zrcala. steklo v ploščah, svetiljke, podobe, okviri za podobe itd. Prevzema vsa stavbinska steklarska dela in popravila po najnižji ceni. Prijatelji slovenske akad. mladine, naročujte se na »ZORO", ki je glasilo slov. katol. akadem. dijaštva. Cena: Za nedijake I gld., za dijake 60 kr. Upravnik: Pavel Marija Valjavec, stud. iur., 4 Dunaj, V., Matzleinsdorterstrasse 76, IV , 30. w Prečastiti duhovščini in spoštovanim cerkvenim predstojništvom JJi sg uljudno naznanjam, da sem od praznika presv. Rešnjega Telesa dalje ji * znižala ceno pristnim čebelnovoščenim svečam pri Ko za 20 kr., tako ^ da velja odslej Ko samo gld. 2'50, koje jc preje veljalo gld. 2 70. )K Nadejajoča se blagohotnega uvaževanja se uljudno priporočani. jjjS Velespoštovanjem ^ 531 3-3 Sofija (Bernard - Supeuc. v Ljubljani, Prešernove (Slonove) ulice. « i m- Za Marijine družbe! Pri predatojnlitvu dekliike Marijine družbe t Škofji Loki se dobiva: i Otrok Marijin, opravilnik in ol>rednik za (mladeniške in dekliške) Marijine družbe. — Cena lično v platno vezanemu izvodu 45 kr. 2. Najboljša mati, molitvenik za kongreganiste in vse častivce Marijine; v platnu z rudečo obrezo 45 kr. 3. Po Mariji k' Jezusu! obe zgoraj imenovani knjigi skupaj vezani — v platnu 75 kr., v usnju z zlato obrezo 1 gld. 5 kr. 422 10—10 4. Posvečenje,' 100 izvodov 1 gld. Na korist kongregacijam pri obilnejših naročilih družba-založiteljica navrže primerno število izvodov. Tudi ista družbam rada oskrbuje sprejemnic in svetinjic s slovenskim besedilom. Na drobno se dobivajo te knjižice tudi v v prodajuliiicl katol. tiskovnega društvu (preje Ničman, v Ljubljani, Kopitarjeve ulice 2). Vkusna Iv. Bonačeva vezava in nizka cena! 1 i Dr. za želodeo Jf_ I iz lekarne R. IKM.MIt v V vazi je že nad 30 let sploh znano domače zdravilo, ki poživlja okus in rahlo odvaja. Ako se redno rabi, ureja želodčevo delavnost prav zanesljivo. Velika steklenica I gld., mala 50 kr., po pošti 20 kr. več. je slaro najprej v 1'ragi rabljeno domače zdravilo, katero rane čiste ohrani, vnetje in bolečine lajša in hladi. V pušicah po 35 in 25 kr., po pošti 6 kr. več. varilo! Na vseh delih zavitka je pristavljena postavno vpi-sana varstvena znamka. S*" Glavna zaloga lekarna B. Fragner-jeya „pri črnem orlu" v Pragi,, Se vsak dan razpošilja. Mala strana, ogal Spornerjeve ulice. V Ljubljani se dobiva pri gg. lekarjih G. Piccoli, Ub pl. Trnkoczy, M. Mardetschlager, J. Mayer in vseh drugih lekarnah Avstro-Ogerske. 187 26-9 Vožnje karte s?tovorni listi 312 6 Kraljevi belgijski poštni parnik Red Star Linie iz Antverpna naravnost v Novi Jork in Filadelfijo. AT Koncesijonovana od visoke c. kr. avstrijske vlade. Pojasnila daje radovoljno koncesijonovana potovalna pisarna E. Ncliinainla v Ljubljani. Marije Terezije cesta štev. 4, pritličje na levo. 362 25-10 Alojzij Tečaj Izdelovalec pečij iz glinastih snovij v Ljubljani, Opekarska cesta 61 preje Igriške ulice priporoča lepo svojo zalogo 15 33 Janez Schindler c. kr. imetnik privilegijev -j -žc^t tffl jm^ ,:-aaaaa* na Dunaju, III., 1., Erdbergstrasse 12 razpošilja brezplačno in franko cenike v slovenskem jeziku (528) z več ko 300 podobami (10-2) raznovrstnih strojev in orodja za poljedelstvo, vinogradarstvo itd. Ceneje Ko povsod druge). Za blago jamčim, dajem na poskušnjo. olajšujem plačevanje ! Iščem krščanskih agentov. Obrniti se je naravnost na Jan. Sohindlerja, Dunaj. III., 1., Erdkergstrasse 12. v, v«.............^ , « 224 13 "I Ljubljani Samozastopnik za vso Kranjsko: f! I FRAM KAISER ■ Ljubljana. Šelenburgove ulice 6 | raznovrstnih pečij od najpreprostejše do najfinejše, raznobarvne: rujave, zelene bele, pri naročilih pa tudi drugačne barve V zalogi ima tudi kahljloe z& štedilnike, sploh razne glinaste izdelke. Za svoje delo jamči leto dnij. Cene so najnižje. Novavozna šola: Marije Terezije cesta, j ,Waffen'-kolesa. ,Opel'-kolesa. I Dobra delavnica za poprave. ■ --- y8j pripadajo« predme«, i Precmjski izdelki I. vrst e. ItŠjg^ggggŠSagBgBBčSag Prostovoljna razprodaja. S tem se naznanja, da se bode v nedeljo, dne 21. avgusta t. L, ob 3. uri popoldne na graščini Sinkov Turn pri Mengšu vršila prostovoljna razprodaja otave in živine in v ponedeljek, dne 29 avguBta t. 1, ob 9 uri zjutraj, in ako potreba tudi prihodnje dni, pa prostovoljna razprodaja k tej grajščini spadajočih travnikov, njiv in gozdov. Natančneja pojasnila podala se bodo v ponedeljek, dne 29. t. m. pri razprodaji. Šinkov Turn. dne 13. avgusta 1898. 555 3—3 563 l Puškar Franc Kaiser, Šelenburgove ulice št. 6, Ljubljana, se uljudno priporoča ob priliki ^lovsRe sezone Vnanja naročila izvršuje najtoeneje. Podpisana ima v zalogi najraznovrstnejše trpežno, krasno blago za bandera, baldahine, raznobarvne plašče, kazule, pluviale, dalmatike, ve-lume. albe, koretelje. prte td j sploh vse, kar se rabi v cerkvi pri službi božji. — Prevzema 1 tudi vezenje, prenovljenje stare obleke ln vsa popravilu. — Izdeluje ročno i ti pošteno po najnižji ceni bandera in vso drugo obleko. Prečastite gospode prosim, da se blagovole pri naročilih j| ozirati na domačo tvrdko ter ne uvažujejo tujih tvrdk, društev in potujočih agentov. Zagotavljaje hitro in najpoštenejšo postrežbo in najnižjo || ceno, zatrjuje, da bode hvaležna tudi za najmanjše naročilo. Najodličnejšim spoštovanjam se priporoča 81 52-30 Ana Hofbauer, imejiteljica zaloge cerkvene obleke, orodja in posode v LJubljani, Gledališke ulice 4. Ignacij Čamernik kamnosek v Ljubljani, I£o«5L@n.j3]s©ga. i Poljske) ^lio® 49, poleg Schreiner-jeve pivarne, priporoča prečastiti duhovščini in slav. občinstvu svojo izborno zalogo najrazličnejših nagrobnih spominkov iz poljubnega kamena po Izredno nizkih cenah. — Vsprejemlje tudi naročila na kamnoseška nmetna cerkvena tlela, kakor so altarji, prižnice. krstna kamena, obhajilne pregraje, tabernakelji, polaganje cerkvenega tlaka itd. Popravila izvršuje dobro in natančno. — Narise in proračune izdeluje brezplačno. 265 lt) K K K K K K K K K K K K K K K R ^DiirRopp-ova + t m^mtl ®iana -Rohsa $ presega ju vsa druga , po trdnosti ličnosti in lahkem teka! ' 4 Leta 18US. razni modeli z mnogimi novostmi so « videti pri zastopniku , Janezu Jax-u 205 24 23 : Ar Ijjubljani, Dunajska cesta 13. ' i-f-f^f^-f-f-f-f-f-f-f-f-f-M-f-f-f-f-f-f-f-f-f-fi i je najboljši in najčistejši primesek h kavi! Cestite gospodinje! 221 no-22 Zahtevajte in kupujte le-to kavo! Dobiva se v rdečih zavitkih z belim trakom ali pa v škatljah. Št. 8835. Razpis. 547 2-2 Na kranjski kmetijski šoli na Grmu pri Novem Mestu z dvoletnim poučevanjem in slovenskim učnim jezikom je izpraznjenih devet deželnih ustanov za prihodnje šolsko leto 1898 99, katero se prične dne 4. novembra 1898. Pravico do teh ustanov imajo sinovi kranjskih kmetovalcev in vinogradnikov.ki so vsaj 16 let stari, čvrstega zdravja in so z dobrim uspehom dovršili ljudsko šolo. Prednost imajo taki kmetski sinovi, od katerih je upati, da se bodo potem na svojem domu s kmetijstvom, vino- in sadjerejo pečali. Učenci z ustanovami dobivajo brezplačno hrano, stanovanje in pouk v šoli, obleko pa si morajo sami preskrbovati. V šolo sprejemajo se tudi: 1. plačujoči učenci, kateri plačujejo po 30 kr. na dan za hrano in stanovanje in pa 20 gld. šolnine na leto, in 2. eksternisti, ki zunaj šole stanujejo in plačujejo le šolnino. Lastnoročno pisane slovenske prošnje, ki morajo biti kolekovane s s kolekom 50 kr., se imajo clo 2-i. septembra 1SOS izročiti vodstvu kranjske kmetijske šole na Grmu pri Novem Mestu. Prošnjam je priložiti rojstni list. spričevalo dovršene l.udske ali srednje šole, 7dravniško potrditev o čvrstem telesu in trdnem zdravju in župnijsko spričevaio o lepem vedenji. Prošnjam za sprejem proti plačilu je priložiti reverz ali obvezno pismo starišev, oziroma varuha zaradi vzdrževanja učenca. Pristavlja se, da imajo učenci, ki dovrše to šolo, le dve leti vojaške prezentne službe Od deželnega odbora kranjskega v Ljubljani, dno 6. avgusta 1898. M---- CJfiteRo. Že mnogo let obstoječe in sedaj zelo obširnejše vpeljano mlekarstvo v Laverci priporoča zasebnikom, kavarnarjem, restavraterjem. zavodom, samostanom in drugim še vsakdanje odjeme 150 litrov finega mastnega mleka. Cene so sledeče: Pri vsakdanji naročbi do 3 litrov je cena litru 10 kr. j) n n ® n ti li II ® )> in pri vseh druzih večjih naročilih zaračuni se liter 8 kr. Vsakemu odjemalcu se dostavi mleko vsaki dan zgodaj 2jutraj, in da se morebitno pokvarjenje mleka med prevaženjem prepreči, se isto pošilja le v patentovanih mlečnih posodah, ki so zaprte s patentovanimi ključavnicami, nakupljene iz tovarne za izdelovanje mlekarskih oprav tvrdke Ivleiner & Fleischmann v Doblingu pri Dunaju. Cenjena naročila se prosi ustno ali pismeno poslati na Laverco ali pa k ,.Belemu volku" v Ljubljani. Tudi se sprejemajo naročila v gostilni „Monakovo" (pri Lozarju) v Ljubljani Rožne ulice št. 15. Spoštovanjem Karol LenČe, 4^6 6-6 posestnik. cxxxxxx> £>ričar S +■- preskrbela je svoje podjetje za žganje kave s posebnim paten-tovanim izvajanjem , katero opravičeno uživa „svetovno slavo", kar je iz dveh nastopno navedenih vzrokov razvidno: Prvič: ostanejo kavi vsi neprecenljivi sestavni deli neskrčeni in drugič: pridobi kava po tem načinu žganja v velikanski meri na ukusu, katera svojstva jej tudi ostanejo, ako dalje časa leži. Več izvestij najslovitejših kemikov potrjujejo zgoraj navedene trditve, o katerih istinitosti se lahko vsaka hišna gospodinja sama prepriča, ako kupi za poskušnjo. Priporočamo troje finih, izbranih in priljubljenih vrst: Portoriko karakter kilo gl«*- 2-20, •Tava „ „ „ l-SO, San Paolo „ „ „ I GO. cMeglic S JPesfiovic, Jurčičev (Prešernov) trg št. 1. d XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX X x X X X 5 X X i X X X * jermenarskih in sedlarskih proizvodov, Fran Primožič, jermenar in sedlar Sv. Petra cesta34 T^jubljaiia, riporoča so glavnemu »hfinstvu in prečastiti duhovščini v vsakoršno izdelovanje X X X X X X s X X X X X X X X X X katera okusno, trpežno in ceno izvršuje. ^ Kavno tam je velika zaloga različnih konjakih oprem za vožnjo ft li Ježo itd - Izdelovanj.' jermen za stroje, milne ln zvonove. W Poprave se dobro in po ceni izvršujejo. 471 50—13 Zunanja naročila se vestno in točno izpolnjujejo. _ xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx -j . i a , ^ ^ ^ a ^ ^ ^ ^ i ^ i a i ^ i i ^ i ■ a i a ■ i ^ i ^ a a ^ ^ ^ ^ ^ ~ ^^r^ ^^r^ ^^r^ ^^r^ ^^r^ ^^r^ ^^r^ ^^r^ ^^r^ ^^r^ ^^r^ ^^r ^^r^ ^^^ ^^r^ ^^r ^^r^ ^^r^ ^^r^ ^^r^ ^^r^ Udano podpisana si usoja slavnemu občinstvu naznaniti, da je v svoji lastni hiši i v Prešernovih ulicah št. 52 ot vorila H II ter se bode trudila slav. občinstvo z dobrimi mrzlimi in gor-kimi jedili, kakor tudi s posebno iiobriin vinom in vrhniškim pivom postreči. Spoštovanjem 562 3-1 cJJtarija JiorstniR. t VVVVVM1^' v/v^v WV VW V VV^V V' WV V/ ' Zarezano strešno opeko mmmmvmm (Strangfalz-Dachziegel) prešano opeko za zid in navadno opeko za zid ponujata po znatno znižanih cenah 227 22 Knez & Supaneie tovarna za opeko v Ljubljani. FE LI X TOMAN kamnoseški mojster in lastnik kiparskega atelijerja Reseljeva cesta štev. 6. LJUBLJANA Reseljeva cesta štev. 6. priporoča svojo največjo zalogo 234 30-22 nadgrobnih spomenikov od raznovrstnih najtrpežnejšili marmorov, od granita in črnega sijenita. Prevzame tudi vsako najmanjšo kakor največjo stavbene kamnoseško delo po najnižji ceni. Posebno priporoča se prečastiti duhovščini za izdelovanje različnih cerkvenih umetno-kamnoseških del kakor oltarjev, tabernakeljnov, prižnic, obhajilnikov, krstnih in kropilnih kamnov in podob v vsaki velikosti iz marmorja ali peščenika itd., za katera dela izgotovi na zahtevo brezplačno potrebne načrte in proračune. Najcenejša zaloga vsakovrstnih plošč za pohištvo od tu- in inozemskih marmorov. Pozor kolesarjem - novincem: za vozno vežbanje s kolesom je velikanska dvorana na razpolago. Največja zaloga kolea z vsemi novostmi. Poznano najboljša in pre-skušena kolesa proti garanciji po najnižjih cenah. Mehanična delavnica za vsa popravila nahaja se v lastni hiši na Poljanski oestl it. 31, isto tam lep prostor na vrtu za vežbanje na kolesu. Puch, Styria ( najboljša) Columbia Helieal-Prerniei Svet ovnoma na angleška Velika zaloga vsakovrstnih šivalnih strojev po najnižjih cenah. Ceniki šivalnih strojev ter koles se pošiljajo po pošti zastonj in franko. kolesa 210 12 is orožne tovarne It. S. A. Priporočam se p. n. občinstvu najuljudneje in vabim k obilnemu obisku. Fran Čuden, urar v Ljubljani. K sezoni K sezoni priporočam svojo bogato zalogo pušk najnovejših sistemov in najnovejše vrste revolverjev itd., vseh pripadajočih rekvizitov in municlje, posebno pa opozarjam na trocevnc katere izdelujem samo jaz in katere se radi svoje lahkote in priročnosti vsakemu najbolje priporočajo. Ker sem na Kranjskem jedini pu*kar. ki se peča samo z izdelovanjem orožja, se priporočam p. n. občinstvu za muogobrojna naročila, ter izvršujem tudi v svojo stroko spadajoče naročbe iu poprave točno, solidno in najceneje. — Z velespoštovanjem FRAN SEVČIK 564 20.1 puškar v Ljubljani, v Židovskih ulicah. ifV Ilustrovan cenik se pošlje na željo zastonj. O d t e t a i dr. Josip Furlan otvoril je svojo odL"wctnisko v Ljubljani, Grospodske ulice štev. 17«. 567 1-1 I > u n a j 8 k a b o i* z a. Dne 19. avgusta. Skupni državni dolg v notah..... Skupni državni dolg v srebru..... Avstrijska zlata renta 4"7„...... Avstrijska kronska renta 4"/„, 200 kron . Ogerska zlata renta 4°/0....... Ogerska kronska renta 4°/0, 200 . . . . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . Kreditne delnice, 160 gld....... London vista........... Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž. velj. 20 mark............ !I0 frankov (napoleondor)...... Italijanski bankovci........ C. kr. cekini........... 101 gld. 55 kr. 101 > 40 » 121 > 60 > 101 > 25 » 120 > 65 > 98 » 60 » 908 » — » 360 » — » 120 » — > 58 » 80 » 11 > 74 > » 54 > 44 > 20 » 4 > 63 » Dne 19. avgusta. 4°/0 državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 5" 0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld..... 4"/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4°/0, 100 gld....... Dunavske vravnavne srečke 5°/0 .... Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . Posojilo goriškega mesta....... 4°/0 kranjsko deželno posojilo..... Zastavna pisma av. osr.zem. kred. banke 4°/0 Prijotitetne obveznice državne železnice . . » » južne železnice 3°/0 . * » južne železnice 5°/0 . » > dolenjskih železnic 4°/„ 164 gld. 50 169 > 50 192 > 50 99 t> 40 139 » 75 129 » 75 109 > 60 112 > — 98 > 50 98 » 50 225 > 75 181 > 25 127 > 20 99 > 50 Kreditne srečke, 100 gld..............203 gld. 25 kr. 4"/„ srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. 165 > — Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. 19 > 50 Rudolfove srečke, 10 gld.......26 > 50 Salmove srečke, 40 gld........81 > — St. Genois srečke, 40 gld.......79 > — Waldsleinove srečke, 20 gld......58 » — Ljubljanske srečke.........23 » — Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . 156 > — Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v. 3400 » — Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld. . . . 440 Akcije južne železnice, 200 gld. sr. ... 77 8plošna avstrijska stavbinska družba . . 111 Montanska družba avstr. plan.....164 Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 171 25 95 Papirnih rubljev 100........126 87' JZJT Nakup ln prodaja "i^tS vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri irebanjlh, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. K u I a n I n a izvršitev naročil na borzi. 99 Menjarnična delniška družba K B C U lt" 10 in 13, Dunaj, I., Strobelgasse 2. Pojasnila v vseh gospodarskih in finančnih stvareh. potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni sveti za dosego kolikor je mogoče pišočega obrestovanja pri popolni varnosti nnloženili jj 1 n v n i c. *£B