GrosuPlJe (centrala) sP 908 KLASJE 199G 352(497.4 Ivančna Goric« 5 I—« 119960025,5 Številka 5 letnik 2 maj 1 996 • VIDEO • OPTIKA 61108 Ljubljana, Dolenjska c. 33, tel.:127 47 27 61295 Ivančna Gorica, Ljubljanska ul. 16 tel./fax:777 777,777 573,778573 Iz lernejeve malhe Tudi v tem času se malha občine hitro polni in predstavlja seštevek mnogih problemov, s katerimi se srečujejo naši občani. Občani in občanke občine Ivančna Gorica prepogosto naslavljajo na župana, županstvo in občinski svet predloge in pritožbe, ki bi jih morali naslavljati na koga drugega, na primer na državno upravo, na ministrstva oziroma vlado republike. Nove občine, ki so nastale leta 1994, so ohranile prav majhen delež pristojnosti. Zal imata župan in občinski svet v mnogih zadevah le priporočilno, v nekaterih pa sploh nobene besede. Prav zdaj, ko se bodo z zakonodajo ponovno razdelile pristojnosti znotraj občin in države, je. čas da si obema pribori večjo moč odločanja in razvoja na svojem območju. Prepričani smo, da ob sprejemanju zakona o mestnih občinah in zakonu o pokrajinah vse občine morajo imeti enake pristojnosti, odločitev o delovanju in izvajanju pa naj sprejme vsaka sama. Vsak občinski svet z županom in upravo je v odgovoren občanom in volilcem. Država pa naj sprejme ustrezno zakon odajo, ki nuj bi jo spoštovali vsi. Iz sindikalnih virov sindikata železničarjev smo izvedeli, da se pripravlja nova organiziranost tovornega prometa v državi. Glede na tri tovorne postaje v občini (Višnja Gora, Ivančna Gotica in Radohova vas) nas ta sprememba še kako zanima, saj bi novi statuti železniških postaj postavili uporabnike v neenak konkurenčni položaj. Tovorno postajo v Višnji Gori naj bi ukinili, Ivančna Gorica in Radohova vas pa naj bi glede na normative tovora dobili statusni položaj B, kur pomeni, da se bo moral uporabnik o ceni dogovoriti za vsak prevoz posebej. To je nazadovanje glede na sedanje stanje. Takim rešitvam nasprotujejo vse občine od Ljubljane do Novega mesta in seveda tudi naša, ki usklajuje dejavnosti oh reševanju lega problema. Stope/desetletnica delovanja železnice na naših tleh, ki smo jo obeležili s praznovanjem, je porov. M ga ne bi sm»)i irničiti z nepremišljenimi po ezami železniške uprave. Ob priznanju, ki ga je občina podelila železnici, mora tudi Železniška uprava postopati s polno odgovornostjo. V kratkem pričakujemo ministru zti promet in zveze, s katerim ne bomo imeli le pogovorov o avtocesti, temveč o prometu nasploh. Pred nedavnim smo imeli na delovnem obisku predstavnike Sveta Evrope za kulturno sodelovanje. Pripravlja se projekt, v katerem naj bi trenutno stanje kulturne dejavnosti, predvsem kulturno dediščino in posebnosti, ki jih ima naša regija, predstavili in napravili komparativno študijo, merjeno na Evropo, z vizijo tržne usmerjenosti in popularizacije. Oh tej priložnosti smo predstavnikom kulturnega ministrstva predstavili tudi šibke točke kulturne ponudbe. Največji problem trenutno je matična knjižnica v Ivanini Gorici, za katero je občinski svet že namenil ustrezne prostore v Zadružnem domu. V teh prostorih bo verjetno tudi uprava vrtca, ko se bo na novo organizirala vzgojno-varslvena dejavnost v občini. Veliko časa je bilo potrebnega za oblikovanje skupnega predloga vseh treh občin za delovanje skladu malega gospodarstva, predvsem z namenom, da se z ustreznimi krediti pomaga našim obrtnikom. Odlok je v osnutku že pripravljen in dan v potrditev vsem trem občinskim svetom. V teh dneh se bodo prosilcem tudi odobrila kreditna sredstva za kmetijsko dejavnost. Veliko je bilo besed o primernosti izbranega datuma občinskega praznika. Dejstvo je, da naš rojak Josip Jurčič zasluži oheležitev v zgodovinskem spominu, saj je njegov pomen med pisatelji, publicisti in politiki nesporen. Ob prvi obletnici praznovanja občinskega prazniku bo občinski svet imel pred sejo kulturni program, ki bo le uvod v bogate kulturne prireditve, ki nas v naslednjih tednih vabijo na šentviški pevski tabor, muljavskega Krcsnika in še marsikom... Župan Jernej v Občinski svet in Županstvo Občine Ivančna Gorica čestitata vsem prebivalcem občine in vsem državljanom Slovenije za dan državnosti - 25. junij. Čestitkam se pridružuje tudi uredništvo Klasja. Kot smo izvedeli bo letos, 23. junija prišlo v Šentvid, na tabor pevskih zborov mnogo več pevcev kot lani. Najbrže vas na to enkratno prireditev ni treba posebej vabiti. Pevcem pa, ki bodo prišli v Šentvid že sedaj Želimo: DOBRODOŠLI! Ob 150-letnici slovenskih železnic nas je, posebno pa najmlajše razveselil muzejski vlak, ki se je na poti iz Ljubljane v Novo mesto in nazaj ustavil tudi v [vatični Gorici. Z njim seje pripeljal sam direktor slovenskih železnic Marjan Rekar. Na naši postaji so goste sprejeli nadvse slovesno. Med drugim jim je zaigrala godba na pihala iz Stične, zaplesali pa so člani Vidovo iz Šentvida. Pozdravil jih je tudi naš župan. Na tekmovanju mladih kolesarjev -šolarjev iz občin Ivančna Gorica, Grosuplje in Dobrepolje, so bili najboljši domačini iz Šentvida. V obeh skupinah so zmagali ekipno, pa tudi med posamezniki imajo najboljšega. III. občinsko tekmovanje koscev Lučarski organizatorji so napisali, župan Jernej pa podpisal naročilnico za lepo vreme, v nedeljo 2. junija popoldne ko bodo na Lučarjev Kal prišli najboljši kosci naše občine. Za prehodni pokal ivanškega županstva se bodo potegovali tudi župani sosednjih občin. Tudi Iča pride. Kosila pa bo najbrže bolj uspešno z jezikom, saj se ji nikoli ne skrha. Novi občinski praznik je 29. maj! Čestitamo! LaMaS d.o.o. računalniški inženiring Ulica 25. maja 14 61295 Ivančna Gorica RAČUNALNIŠKI SISTEMI računalniki v najrazličnejših konfiguracijah po vaših željah ali posameznih komponentah - Pentium 120, 100, 90 Mhz - 486 DX4 120, 100 Mhz, 486 DX2 80, 66 Mhz TISKALNIKI matrični, Ink Jet, laserski ; EPSON, Hewlet Packard, Fujitsu, Nec, Star,.. ZAHTEVAJTE DODATNE INFORMACIJE / PREDRAČUN vsak delovni dan po telefonu 0609 / 612-923 ter v papirnici PACKA, Livarska 1, Iv. Gorica NUDIMO : ugodne plačilne pogoje, širok spekter ponudbe ter brezplačno dostavo in instal. svetujemo izdelamo dobavimo dostavimo instaliramo izobražujemo vzdržujemo servisiramo PROGRAMSKA OPREMA - posamezni programi za trgovine, proizvodne in storitvene dejavnosti (trgovinsko poslovanje), glavna knjiga s/in saldakonti, osnovna sredstva, obračun O.D., kadrovska evidenca, fakturiranje, materialno knjigovodstvo, ...) - integralni informacijski sistemi za finance, računovodstvo in proizvodnjo za podjetja in obrt - standardna komercialna programska oprema : WINDOWS 95, WORD for WINDOWS, EXCEL, ... 119960025,5 STRAN KMETIJSTVO GOZDARSTVO SE Z OBČNEGA ZBORA ZADRUŽNIKOV KZ STIČNA IZ ŠENTVIDA "NORE KRAVE" TUDI NA NAŠEM PODROČJU TANJŠAJO KMETOVE DENARNICE Ivančna Gorica organiziramo okroglo mizo o kmetijstvu. Odgovorne za kmetijstvo v vladi republike Slovenije želimo seznaniti s perečo problematiko, kajti včasih se zdi, da vlada ravna zelo neodgovorno... Na področju naše zadruge je močno otežen odkup živine, med drugim tudi zaradi tako imenovanih "norih krav", čemur so veliko botrovali tudi razni časopisi, ki so se veliko razpisovali o tej temi. Posledice so tu, že tako močno otežen odkup živine je dodatno obremenjen s psihozo, ki vlada pri ljudeh, in s posledično nižjo odkupno ceno. Za zmanjšan odkup pa po vsej verjetnosti le niso krive samo "nore krave". OKROGLA MIZA O PROBLEMATIKI V KMETIJSTVU Na letošnjem občnem zboru v Šentvidu smo zadružniki sprejeli tudi pobudo, da v sodelovanju z občino DEL KVALITETNEGA DOMAČEGA SEMENSKEGA KROMPIRJA ZA KRMO ŽIVINI OZ. ZA DONATORSTVO BOSNI Beseda je tekla tudi o popolnoma razvrednoteni proizvodnji kvalitetnega domačega semenskega krompirja. Ob prostem uvozu semenskega krompirja iz tujine, ki je zelo drag in je včasih še dvomljive kvalitete, se sprašujemo, kam bo nas in naše proizvajalce pripeljala taka vladna. Tudi na to vprašanje želimo odgovor! M-KZ STIČNA M. V. PRORAČUNSKA SREDSTVA OBČINE ZA KMETIJSTVO V LETU 1996 Za kmetijstvo so iz proračuna občine Ivančna Gorica odobrena sredstva po naslednjih postavkah: 1. Štipendije oz. enkratna pomoč za dijake in študente kmetijskih šol (razpis sledi v Klasju): 500.000,00 SIT 2. Posebne strokovne naloge kmetijske in gozdarske svetovalne službe (strokovni posveti in prikazi, analize zemlje in krme, testiranje škropilnic, razstave, ekskurzije itd): 3.000.000,00 SIT 3. Sofinanciranje zatiranja mastitisa (predvideva se, da se zdravljenje mastitisa subvencionira v polovični vrednosti): 600.000,00 SIT 4. Umetno osemenjevanje (predvideva se 800,00 SIT subvencije/plemenico): 2.000.000,00 SIT 5. Sofinanciranje nakupa plemenske živine (iz teh sredstev se krije razlika med nabavo in plemensko vrednostjo): 500.000,00 SIT 6. Zavarovanje krav molznic (iz te postavke se namenja 2.000,00 SIT za vsako zavarovano plemenico v občini): 2.000.000,00 SIT 7. Sofinanciranje pristojbin za promet za dovoljenje z mlekom (mleko in mlečni izdelki se smejo pridobivati od živali, ki jih pregleda pristojna vet. služba): I. 000.000,00 SIT 8. Sofinanciranje nabave semen in sadik (za nabavo kvalitetne semenske koruze in za nabavo semenskega krompirja za proizvajalce semenskega krompirja): 2.000.000,00 SIT 9. Kreditiranje in subvencioniranje obrestne mere za kmetijstvo (sredstva iz leta 95 in 96). Sredstva so vezana na banki, tako da znaša znesek za kredit okrog II. 000.000,00 tolarjev (razpis za kredite je bil objavljen v prejšnji številki Klasja): 5.900.000,00 SIT '. Agromelioracije in čiščenje j^6^rffi"pt>sa delo je bil tudi že objavljen v asju): 3.000.000,00 SIT 10 Klasju) Kmetijsko stran pripravljaj Milena Vrhovec - ing. agr. Darka Zupanc-Puš - ing. agr. Milena Vrhovec Darja Janežič - ing. agr. Mojca Travnik - ing. agr. zadružni dom... S svojim člankom v Klasju št. 3 sem skušal pojasniti problematiko ambruškega zadružnega doma, kakršna je danes. Imel sem občutek, da smo bili najbliže možnemu dogovoru in sporazumni rešitvi. Nikakor ne nameravam polemizirati, škoda pa se mi zdi, da smo zamudili priložnost, na kakršno bo treba verjetno spet čakati dolgo časa. Na vaše pisanje bi lahko ostro odgovarjal, pa vendar mislim, da prerekanje v časopisu ni nikomur v korist. Današnje vodstvo zadruge ni odgovorno za tisto, kar se je dogajalo pred 30 - 50 leti, smo pa odgovorni za tisto, kar se dogaja v zadrugi danes. Zato je še kako pomembno, kakšen odnos do lastnine imamo. Če nekdo govori, da bo za to, da bo dosegel cilje, uporabil tudi nelegalna sredstva, potem se ve, kam pelje ta zadeva. Jaz s tem pisanjem zaključujem to polemiko v Klasju, ker menim, da bi bil bolj koristen medsebojni pogovor. Če se je KS Ambrus odločila, da do konca vztraja v dena-cionalizacijskem postopku, problema sploh ni. Vztrajno čakajmo dokončnega sklepa upravne enote oz. institucije, ki je pristojna za reševanje tovrstne problematike. Predsednik KZ Stična Cveto Zupančič ZATIRANJE PLEVELOV PO VZNIKU KORUZE Herbicidi, ki jih uporabljamo po vzniku, imajo navadno nekoliko ožji spekter delovanja, zato moramo natančno izbrati ustrezen pripravek glede na zastopane plevele. Zelo pomemben je izbor časa aplikacije. Večina herbicidov je vezana na določeno razvojno fazo plevelov. Dobra mora biti tudi kakovost aplikacije, saj moramo zadeti prav vsako majhno rastlinico. Izbor pripravkov po vzniku koruze je velik. PLEVELI 1 PRIPRAVEK O UME REK/HA PO VZNIKU KORUZE (3 do 6 listov) ENOLETNI ŠIROKOLISTNI BASAGRAN 3-4 1 PLEVELI BASAGRAN FORTE 1,5-2 1 (bela metlika, navadna loboda, BASAGRAN-600 1-3 1 srhodlakavi ščir, dresni, zebrat. .) CLAP 3-4 1 HARMONY 75 DF 10-15 g LADDOK 4-5 1 LENTAGRAN WP 3 kg PARDNER 1-1,5 1 STARANE 250 0,8 1 STOMP 330-E 5-6 1 ENOLETNI in VEČLETNI 2,4-D RATIONAL 1-1.5 1 ŠIROKOLISTNI PLEVELI BANVEL 480 0.5-0,7 1 (njivski slak, navadni osat, DIKOCID 1-1,5 1 preslice) HERBOCID 1-1,5 1 PLAZEČA PrRNICA, DIVJI TE L L 75-WG 40g SIREK (tudi srhodlakavi ščir in dresni) plazeča pirnica, divji sirek. TAROT 25 DF 30 - 6() g navadna kostreba, muhviči in MOTIVELL 1,1,25 1 nekateri širokolistni pleveli. Kmetijska svetovalka: Darja Janežič, ing. agr. KOŠNJA IN VARSTVO ŽIVALSKEGA SVETA Sodobno kmetijstvo je v zadnjih letih močno spremenilo življenjske razmere prostoživečemu živalstvu. Razumljivo je, da se mora kmetijstvo prilagajati novim zahtevam in potrebam časa, toda kljub temu lahko z določenimi ukrepi ohranja ugodne pogoje za življenje živalskih vrst. Ohranitev teh nam lahko predstavlja določeno garancijo za pridelavo, predvsem zdrave hrane tudi v prihodnje. Ker je v mesecu maju in juniju predvsem čas košnje bi želel opozoriti na ukrepe, s katerimi se lahko tudi ob sodobni tehnologiji in tehniki košnje zmanjšajo negativni vplivi na živalstvo. Zgodnejše košnje sovpadajo z obdobjem valjenja in gnezden, ki ja mnogih vrst ptic ter poleganjem mladičev poljskega zajca in srnjadi. Taka mnogokrat neprevidnikosci pokosijo mladiče in samico, posebno mladiča srnjadi in zajcev, ki se zaradi S MERCATOR KMETIJSKA ZADRUGA STIČNA V prehrambenih trgovinah Mercator Kmetijske zadruge Stična smo ob prihajajočih vročih poletnih dneh v izbor izdelkov junijske pospeševalno - prodajne akcije uvrstili PrVO UNION - po 1.880,00 tolarjev za zaboj. V akcijsko prodajo smo poleg prehrambenih izdelkov vključili tudi cenovno ugodne poletne majice, bermuda hlače... Sami se prepričajte o ugodnih nakupih v naših trgovinah! M-KZ Stična prirojenega načina obnašanja ob nevarnosti pritajijo v travo. Včasih je treba zelo malo truda, da prenekateri živali priharanimo življenje. Z načinom košnje, pri katerem naredimo prvi odkos na najbolj oddaljenem pasu od gozdnega roba, žive meje, vetrobranskega pasu ali meje travnikov z ostalimi kmetijskimi kulturami, ter nadaljevanjem košnje proti tem robovom omogočimo živalim, da se umaknejo. Če je na obeh straneh travnika primerno kritje za živalski svet, pa je najprimerneje, da prvi odkos opravimo po sredini ter se nato postopoma pomikamo proti robovom travnika. Podobno kot pri košnji lahko ravnamo tudi pri žetvi, siliranju ali lickanju koruze ter vseh ostalih delih na poljih in travnikih, kjer s stroji v kratkem času obdelamo večje površine. Ker je skrb za živalski svet odraz našega odnosa do okolja, poskrbimo, da bo kulturna krajina vredna svojega imena. Zavod za gozdove Slovenije OE Novo mesto Marjan Kumelj, dipl. ing. gozd. Ustanovitelj časopisa KLASJE je Občinski svet Občine Ivančna Gorica. Sedež uredništva: Ivančna Gorica, Sokolska 8, telefon 778-384, 778-385, 777-697. Izdajateljski svet: Mihael Glavan-predscdnik, Jurij Gorišek, Jernej Lamprct, Gregor Ficko, Fani Sever. Uredniški odbor: Andrej Agnič, v.d. glavnega in odgovornega urednika, Franc Grlica, Ksenja Medved in Tatjana Lampret (kultura), Leopold Sever, Maja Ficko, Marjcla Glavan, Petra Bahorič, Simon Bregar (šport), Vesna Orehek (Uradni vestnik). Oblika: Andrej Vcrbič; Računalniška priprava: AMSET Macedoni, Grosuplje; Tisk: KOCMAN Grafika d.n.o., Grosuplje. Časopis KLASJE izhaja mesečno in ga prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Na podlagi zakona o prometnem davku (Ur. List RS št. 4/92) in mnenja Urada Vlade za informiranje št. 4/3-12-690/95-23/160, da je glasilo KLASJE proizvod informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3 tarife prometnega davka, po kateri se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. NOVIČKE KMETIJSKO SVETOVALNE SLUŽBE qq fušarja do V nedeljo, 12. maja, je bil v Grosupljem redni letni občni zbor Strojnega krožka Kmetovalec. Prireditev je potekala na travniku ob cesti Grosuplje - Veliko Mlačevo, kjer se je kljub dežju zbralo več kot 60 udeležencev. Predsednik krožka Anton Perme je predstavil delovanje krožka v preteklem letu, posebno pozornost pa je nemenil strojem, ki so jih posamezni člani kupili s finančno pomočjo nekdanje občine Grosuplje. To so predvsem stroji, ki jih na območju občine ni bilo, bi pa usluge z njimi potrebovalo veliko kmetov: žitna sejalnica, prirejena za neposredno setev v travno rušo, pnevmatska sejalnica za koruzo, prijemalne vile za valjaste bale, 12 m škropilnica ter obi-ralnik koruznih storžev. Vse navzoče je pozdravil tudi grosupeljski župan Rudolf Rome. POROČILO S SEJE ODBORA ZA KMETIJSTVO PO SPREJETJU OBČINSKEGA PRORAČUNA ZDRAVIJENJE MASTITISA IN UMETNO OSEMENJEVANJE Za zdravljenje mastitisa pri kravah občina prispeva 70% stroškov zdravljenja. Za umetno osemenjevanje krav občina prispeva 800,00 SIT po kravi. ZAVAROVANJE KRAV Za zavarovanje krav občina prispeva 2000,00 SIT po kravi. Vsem tistim, Določen je tudi cenik uslug za navedene stroje: za člane hidravlična prijemalka za bale 278,00 SIT/h sadilec za koruzo 830,00 SIT/ škropilnica 60,00 SIT/h sejalnica trave - K tej ceni je treba prišteti še strojno uro traktorja in traktorista. Prijave in članarino sprejema Kmetijska svetovalna služba. za nečlane 500,00 SIT/h 3200,00 SIT/h 340,00 SIT/h 2600,00 SIT/h ki so že plačali polno ceno zavarovanja, bo zavarovalnica (TRIGLAV ali TILIA) razliko povrnila z dobropisi. NEGOVALNA IN VARSTVENA DELA V GOZDOVIH Zavod za gozdove pripravlja za lastnike gozdov praktične prikaze na terenu o tekočih varstvenih in gojitvenih delih. Datum bo znan naknadno in boste o njem obveščeni. POLETNE AKTIVNOSTI PODEŽELSKE MLADINE Društvo podeželske mladine Ivančna Gorica je bilo izbrano za sodelovanje na republiških kmečkih igrah, ki bodo na Lomu pod Storžičem predvidoma konec junija. Omenjeno društvo bo letos tudi organizator regijskega tekmovanja oračev, ki bo v mesecu avgustu na površinah farme Stična. Kmetijska svetovalna služba Škode v gozdu in možnost davčnih olajšav -zmanjšanja katastrskega dohodka Pozimi 1995 in 96 je v gozdu nastala večja škoda zaradi snegoloma in žledoloma tudi na področju Dolenjske oz. občine Ivančna Gorica. Zakon o dohodnini v svojem 32. in 33. členu predvideva posebno olajšavo, "če je bil donos na posamezni parceli manjši zaradi naravnih nesreč (požar, vetrolom, sne-golom, žledolom ), rastlinskih bolezni in škodljivcev ali zaradi drugih izrednih dogodkov, ki jih lastnik ni mogel preprečiti. Olajšava se prizna tako, da se katastrski dohodek vsake parcele zmanjša za toliko odstotkov, za kolikor se je na njej zmanjšal donos. Če znaša skupno zmanjšanje KD v primerjavi s celotnim KD zavezanca v enem letu več kot 20 %, se KD od gozda zmanjša za znesek, ki ustreza odstotku zmanjšanja donosa. Olajšava se prizna za dobo 6 let." Zavezanec lahko uveljavlja olajšavo za nastalo škodo z vlogo v 15 dneh po nastanku škode na davčni izpostavi.O zahtevi odloča davčni organ na podla- gi ocenjene škode. Škodo na gozdnih zemljiščih oceni cenilna komisija, ki jo imenuje Zavod za gozdove, ki je pristojen na področju, kjer zemljišče leži. Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo je v soglasju z Ministrstvom za finance izdalo Odredbo o ugotavljanju obsega škode in zmanjšanja donosa na gozdnih zemljiščih (Ur.l. RS 59/94 ), kjer je detaljno predpisana metodologija ugotavljanja in vrednotenja škod. Škode se ugotavljajo po razvojnih fazah gozda in so razdeljene v tri stopnje: V 1. stopnji so poškodbe take , da se iz preostalega drevja z dodatnimi ukrepi lahko vzgoji normalen gozd, 2. stopnja poškodb je taka, da so potrebne spopolnitve in dodatni ukrepi. Pri 3. stopnji poškodb pa je treba sestoj popolnoma obnoviti z zasaditvijo. Po območnih enotah Zavoda za gozdove (v Novem mestu in Ljubljani) so bile imenovane cenilne komisije za ocenitev škod zaradi naravnih nesreč. Na osnovi izkušenj cenilne komisije iz Novega mesta , ki je ocenjevala škode zaradi vetroloma v letu 1995, je smiselno uveljavljanje znižanja KD zaradi zmanjšanja donosa iz gozda le v primeru 3. stopnje poškodb, ko je gozd popolnoma uničen in ga je treba umetno obnoviti. Lastnike, ki imajo najbolj poškodovane gozdove, velja še enkrat opozoriti, da morajo oddati zahtevek za zmanjšanje KD zaradi škode v gozdu na pristojni davčni izpostavi (Grosuplje) Zakon ponuja možnost davčne olajšave, zato jo velja izkoristiti. Tone Turk, dipl.ing. gozd. Strokovni svetovalec Zavod za gozdove Območna enota Novo mesto BODO POLOMLJENE SMREKE PRAVOČASNO POSPRAVLJENE? Izkazalo se je, da je polomljenega drevja pretežno smrek po snegolomu več, kot je bila prvotna ocena. Sneg je letos po gozdovih ležal dolgo v pomlad in se zato poškodovanega drevja ni bilo mogoče začeti pospravljati dovolj zgodaj, kar je prispevalo k zamudi in podaljševanju rokov za pospravilo. Zato ponovno apeliramo na lastnike, ki imajo poškodovane sestoje, da v svojih gozdovih takoj posekajo poškodovano drevje in vzpostavijo popoln gozdni red, če tega doslej še niso storili. Sortimente pa je treba odstraniti iz gozda. Škoda v gozdovih se lahko močno poveča, če nam ne bo uspelo zadržati podlubnikov na primernem nivoju. Nevarnost grozi namreč zaradi možnosti prenamnožitve podlubnikov, ki lahko resno ogrozijo sestoje smreke. V revirju Krka (KE Žužemberk, OE Novo mesto) je ocena 12.000 m3, v revirju Ambrus pa 3.400 m3 polomljenih dreves smreke. Gozd bo treba umetno obnoviti s sadnjo na površini približno 4 ha. Od tega je evidentiranih 8.870 m3 v obeh revirjih, ostalo je ocena. Delavci zavoda niso uspeli v celoti evidentirati vse polomije (revir Krka), lastnike pa so vseeno napotili, da vsak pospravi v svojem gozdu. 400 lastnikov je doslej dobilo odločbo v upravnem postopku z navodili in rokom. Proti podlubniku smo se zadnja leta v enoti dokaj uspešno borili ,tako da nam ga je uspelo zadrževati na določenem nivoju oz. številu, ki je še vedno previsoko. Če nam letos ne bo uspelo pospraviti gozdov po ujmi, bomo dali podlubnikom idealne možnosti za razvoj in razmnoževanje, kar bo, kot že rečeno, huda grožnJi|^,2N,CA^0$Up^gej Adamičeva 15 sestojem smrek, zlasti v revirju Krka. Za zatiranje podlubnikov bomo letos poleg lovnih dreves uporabili še 40 lovnih pasti. Insekticidov - strupov- v gozd ne bi radi vnašali, saj se tega tudi doslej nismo nikoli posluževali. Za nevestne lastnike, ki ne bodo pravočasno pospravili svojih gozdov, s tem pa bodo ogrožali tudi sosedove, bo inšpekcija letos poostrila nadzor. V takšnih primerih bo prišlo tudi do izvršb po zakonu na račun nevestnega lastnika. Les je treba iz gozda in z njegovega obrobja umakniti takoj, saj je od lubadarja napadene sortimente prepovedano prevažati in bo tako marsikje treba odrediti lupljenje in uničenje zaloge. Za vse informacije se lahko oglasite v pisarni Zavoda za gozdove v Zagradcu Revirni gozdar: j Mirtič obrtnika Vprašanje: Sem obrtnik avtoprevoznik že vrsto let, sedaj pa bi želel prilgasiti še storitve z rovokopačem. Po poklicu sem voznik (šola za avtoprevoznike na Jezici). Kaj moram storiti, da bom uradno registriral še željeno dejavnost? Odgovor: Dejavnost storitve z lahko in težko gradbeno mehanizacijo priglasite na občini v kateri imate stalno bivališče. Ker pa je to obrti podobna dejavnost, se boste morali izkazovati z obrtnim dovoljenjem, ki ga na osnovi odločbe o izpolnjevanju pogojev izstavi vaša območna obrtna zbornica. Zahtevana izobrazba za navedeno dejavnost pa je poklic voznik ali strojnik. Šola za avtoprevoznike na Jezici vam ne bo priznana v primeru, če ste jo obiskovali v letih od 1964 do 7.7.1977, ko niso imeli verificiranega programa. Če je tako, boste lahko opravljali preizkus strokovne usposobljenosti pri Obrtni zbornici Slovenije. Preizkus sestoji iz teoretičnega (zakonodajnega) dela, ki ga opravljate na Obrtni zbornici Slovenije, in strokovnega (praktičnega) dela, ki ga pred strokovno komisijo opravljate na terenu. Po uspešno opravljenem preizkusu strokovne usposobljenosti vam bo Obrtna zbornica Slovenije izdala potrdilo, ki je osnova za prodobitev obrtnega dovoljenja za opravljanje obrti, podobne dejavnosti "storitve z lahko in težko gradbeno mehanizacijo". Če ste morda na kateri od verificiranih ustanov opravili najmanj 100-urni tečaj za upravljavca s težko gradbeno mehanizacijo in to potrdilo predložite prijavi za preizkus strokovne usposobljenosti, ste dolžni opraviti le teoretični (zakonodajni) del preizkusa, kar vas bo veljalo 12.000,00 SIT. IZOBRAŽEVANJE AVTOPREVOZNIKOV Srednja šola tehniških strok in osebnih storitev, Ljubljana, Ptujska 6 - izobraževanje odraslih, Ljubljana-Ježica, Na produ 2, Ljubljana, telefon 371-388, je območne obrtne zbornice obvestila o naslednjem: "Pri izdajanju obrtnih dovoljenj za avtoprevoznike je med drugimi pogoji tudi ustrezna izobrazba, in sicer: - za prevoze z motornimi vozili do 3.500 kg največje dovoljene mase opravljajo kandidati preizkus strokovne usposobljenosti na Obrtni zbornici Slovenije. Dovoljenje za opravljanje dejavnosti velja samo do te teže in se kasneje teža vozil ne sme povečati. - Za prevoze s tovornimi vozili nad 3.500 kg največje dovoljene mase in avtobuse je zahtevana IV. stopnja izobrazbe (3 letna poklicna šola). V zadnjem obdobju se je pri nas oglasilo precej občanov, ki se želijo ukvarjati z avtoprevozniško dejavnostjo ali pa so že zaposleni kot vozniki, ki pa nimajo ustrezne stopnje šolske izobrazbe. Nekateri imajo samo osnovno šolo, večina končano šolo za VOZNIKE MOTORNIH VOZIL, ta program seje v Sloveniji izvajal do leta 1986 in je II. stopnje zahtevnosti. Pred nami je obdobje izdajanja licenc za avtoprevoznike in temeljni pogoj za to je zahtevana IV. stopnja šolske izobrazbe. Ker se v zadnjem času zelo povečuje zanimanje za poklic VOZNIK IV. stopnje zahtevnosti, smo na šoli prilagodili način izobraževanja oblikam, ki so za nas sicer novost, vendar so v svetu že dolgo uveljavljene. Tem oblikam izobraževanja pravimo IZOBRAŽEVANJE NA DALJAVO oziroma KONSULTATIVNO IZOBRAŽEVANJE. Kandidat, ki se odloči za tako obliko izobraževanja, se na naši šoli vpiše v program izobraževanja kot OBČAN SAMOIZOBRAŽEVALEC. Kot samoizo-braževalec prejme pisno gradivo-skripta, šola pa organizira konsultacije (praviloma ob vikendih), izpitni roki pa se objavljajo mesečno oz. po dogovoru s kandidati. Prosimo, da interesente, ki se s to problematiko oglašajo pri vas, napotite na našo šolo, kjer bodo dobili podrobnejše informacije. Z vsebino obvestila je seznanjena tudi pravno-svetovalna služba pri Obrtni zbornici Slovenije. Vodja izobraževanja odraslih: Ivan Jutraž, ing. " Pripravlja: Jelka Božič zavod za prostorko, komunalno in stanovanjsko urejanje grosuplje p.o. taborska 3, 61290 grosuplje UREDIMO VAM KUPOPRODAJO VASE NEPREMIČNINE - CENITEV NEPREMIČNINE - SKLENITEV KUPOPRODAJNE POGODBE - UREDITEV DAVČNIH OBVEZNOSTI - ZEMUIŠKOKNJIŽNI PREPIS PROJEKTIRAMO STANOVANJSKE, POSLOVNE IN GOSPODARSKE OBJEKTE TEL: 061/762-246,763-078 >_f Ivančna Gorica, tel.: 73S.720, fax: 778-560 ura za otroke V silni tremi pred pričakovanjem premiere Damijan vzklikne Gregorju: "Tudi ti boš enkrat tako dober kot jaz!" Sledi smeh. Tina meni, da je igra "the best", Jano, že prekaljeno igralko, pa je strah in upa, da bodo gledalci razumeli. Razumeli? Strah je upravičen. Mladi igralci so namreč pripravili predstavo v angleškem jeziku. Profesorica angleškega in nemškega jezika Maja Zaje - Kalar, mentorica gledališke skupine, je pripravila predstavo z naslovom The Children's Hour (Ura za otroke). Profesorji in gimnazijci smo si jo lahko ogledali v petek, 24.5.19%, v Kulturnem domu v Stični. Sicer pa so mladi igralci pripravili predstavo za Gimnazijado, to je srečanje vseh slovenskih gimnazij, kjer se šole predstavijo s svojo gledališko ali glasbeno ustvarjalnostjo. Letošnja Gmnazijada, ki bi morala biti v Kopru, je žal odpovedana, zato pa bodo igralci na prireditvi nastopili prihodnje leto. Ura za otroke je omnibus treh krajših iger. V prvi Vesna Blaževič, Marjana Šuštar in Barbara Piškur predstavljajo učenke, ki so popolnoma pod oblastjo sošolke Jane Zupančič. Ta jih vrti okrog prsta, ravno tako po tudi svojo babico (Tina Kager). Mary, ki jo igra Jana, je vešča raznovrstnih spletk, na koncu pa morajo šolo zapreti. Drugi del se poigra z motivi iz romana Igra v rži, ki jo letošnji maturanti še kako dobro poznajo. Igra se dogaja 20 let kasneje kot roman. Stradlater in Acklev (Miha Genorio in Gregor Medved) se srečata v Holdnovi pisarni (igra ga živahni Damijan Rus). Obujajo spomine, obenem pa se pojavijo tudi problemi. Holden ima namreč sina, ki očetu povzroča probleme, podobne onim, ki jih je povzročal mladi Holden v romanu Igra v rži. Prizor se odvija v pisarni, zato je tajnica nepogrešljiva. Zaigrala jo je Ajda Srdič. Tretji del se dogaja nekega deževnega popoldneva. Otroci so sami doma in se igrajo odrasle. Nermina Baltič, Maja Cvetanovič in Tomi Tomšič so otroci, ki nam s svojo igro pokažejo, kakšni smo odrasli, tako da se pravzaprav vidimo na odru. Ljubitelji gledališča smo tisto uro res uživali, pritegnili so nas igralci, domiselno prijetna scena in oprema, za kar je poskrbela Maja Zaje - Kalar. Gledališčniki na srednji šoli letos res ne mirujemo. Ti) je namreč letos že druga predstava. S prvo predstavo z naslovom Vaje v slogu pod mentorstvom Vesne Celarc smo uspešno nastopali v šoli, v Stični in na odru Cankarjevega doma, uspešno pot na Gimnazijado pa želimo tudi Uri za otroke in Maji Zaje - Kalar. Ob koncu pa se moramo posebej zahvaliti Kulturnemu društvu Stična, ki nam je omogočilo, da smo lahko nemoteno vadili in odigrali predstavo v prijetni dvorani. Vesna Celarc TEKMOVANJE IZ KEMIJE 6. maja je bilo na osnovni šoli Stična tekmovanje najboljših osnovnošolskih kemikov iz Zasavja in zahodne Dolenjske. V znanju se je pomerilo blizu sto učencev iz občin Dobrepolje, Grosuplje, Ivančna Gorica, Litija, Hrastnik, Trbovlje in Zagorje. Na tekmovanju je bilo doseženih 26 srebrnih Preglovih priznanj, od tega so jih devet zaslužili učenci iz naše občine. Najuspešnejši tekmovalci so bodo 1. junija pomerili še za zlato Preglovo priznanje na državni ravni. Priznanje je dobilo ime po slovenskem kemiku Francu Preglu, ki je leta 1923 dobil Nobelovo nagrado za kemijo. Tekmovanje so finančno podprli zavarovalnica TILI A Novo mesto, podjetje KOREKT, Zgornja Draga in občina Ivančna Gorica. Leopold Sever S MOLE p.o. Ivančna Gorica, Stantetova ul. 9 Podjetje z dolgoletno tradicijo izdelave kvalitetnega stavbenega pohištva, opremljeno s sodobnim zapiralnim okovjem, termoizolacijskim steklom in tesnili. Iz našega proizvodnega programa nudimo: • OKNA s polkni ali roleto, različnih oblik in dimenzij • BALKONSKA VRATA IN PANORAMSKE STENE • VHODNA IN GARAŽNA VRATA • NOTRANJA VRATA • IZDELKE PO NAROČILU, SVETOVANJE, INŽENIRING, DOSTAVO, MONTAŽO, SERVIS... Informacije in prodaja: tel. (061) 777-147, 777-148, 778-060 fax (061) 777-066 SPOROČITE NAM VAŠE ŽELJE IN ZAHTEVE. MI JIH BOMO IZPOLNILI. NAŠI IZDELKI SO VISOKOKVALITETNI IN KONKURENČNI X f obtožuje "O metulj razprl je krila, .sapica je vzvalovila, sončnica se je nagnila, o, da se ne bi zlomila!" (S.Kosovel) Besede učenk in učencev Osnovne šole Stična so se poigravale v vetru pri spomeniku slovenskim žrtvam taborišča v Mauthausnu, kjer smo se 5. maja udeležili spominske slovesnosti. Slovensko delegacijo je vodila dr. Katja Boh. V slavnostnem nagovoru je mag. Teja Valenčič z ministrstva za šolstvo in šport opozorila na nesmisel nasilja in vojn. Predsednik preživelih taboriščnikov prof. dr. Jože I Ilebanja pa nam je obogatil nepozabni dan s spomini na čas, ko je kot mlad fant doživljal grozote Mauthausna ... Taborišče so začeli graditi nacisti marca 1939. leta. Leto po prej pa so že pripeljali prve delovne skupine iz Dachaua v bližnji kamnolom. Poleg matičnega taborišča je po vsej okupirani Avstriji raztresenih 49 podružnic, med njimi tudi tista na Ljubelju. V taborišče v Mathausnu so zapirali moške, šele proti koncu vojne so pripeljali tudi nekaj žensk. Razdeljeno je bilo na tri dele in je imelo 30 barak s spremljajočimi objekti, kot so kuhinja, pralnica, posebni zapori, krematorij, plinske celice, ambulanta Večina teh je bila namenjana uničevanju človeških življenj. Koliko ljudi je šlo skozi pekel Mauthausna? lega niso nikoli natančno ugotovili. Po nekaterih podatkih je okusilo najhu-jjše oblike mučenja in poniževanja človeka 335.000 zapornikov. Umrlo jih je več kot 120.000 Spomin na vse te žrtve je še vedno živ: vsak dan v mislih ljudi, ki so preživeli te grozote. V lepem majskem dnevu je veliko mladih obrazov z vseh koncev sveta nemo zrlo v nacionalne pomnike ob taborišču, v mislih pa se je zastavljalo vprašanje: Zakaj? Zakaj ? Učenke in učenci 8. razredov OŠ Stična Učenke in učenci OŠ Stična v Mauthausnu, 6. 5. 1996. PAPIR, PAPIR Osnovnošolci iz Šentvida so 21., 22. in 23. maja izpeljali akcijo zbiranja starega papirja. Pri svojem delu so bili najbolj zagnani učenci 6. a razreda s 1280 kg papirja od celotne količine, ki je znašala kar 5000 kg. Rezultat akcije so bila pospravljena podstrešja in kleti ter na drugi strani denar, ki bo učencem prišel še kako prav v času zaključnih ekskurzij. S.Š. VESELA SOLA 96 Že 28 let poteka tekmovanje v znanju iz Vesele šole. Skoraj vsa leta so sodelovali tudi učenci OŠ Stična. Dosegali so dobre uspehe, saj so bili večkrat med najboljšimi tudi na državnem tekmovanju. Letos je bilo tekmovanje II. stopnje v znanju iz Vesele šole PIL-a 11. maja na OŠ Stična. Tekmovanja so se udeležili učenci OŠ Ferda Vesela iz Šentvida in OŠ Stična (enota Višnja Gora, podružnična šola na Krki in centralna šola). Tekmovalcev je bilo 70. Dosegli so naslednje rezultate: 4. razred: 1. mesto - Jan Perovšek, OŠ Stična 5. razred: 1. mesto - Ena Kobentar, OŠ Stična, enota v Višnji Gori 6. razred: 1. mesto - Veronika Bašar, OŠ Stična, enota v Višnji Gori 7. razred: 1, mesto - Jure Kovačič, OŠ Ferdo Vesel Šentvid pri Stični 8. razred: 1. mesto - Matjaž Koželj, OŠ Stična To SO bili najboljši med najboljšimi, ki se bodo udeležili še republiškega tekmovanja III. stopnje v Ljubljani. Dobro pa so se odrezali tudi ostali tekmovalci; to tekmovanje zahteva veliko znanja in splošno razgledanost učenca. Marija Strnad, OŠ Stična srečanje mladih matematikov 20. aprila 1996 se je v OŠ Ferda Vesela Šentvid pri Stični zbralo 87 tekmovalcev 6., 7. in 8. razreda. Po pozdravnem nagovoru ravnatelja in župana Jerneja Lampreta se je tekmovanje za srebrno Vegovo priznanje začelo. Dve uri so mladi tekmovalci zavzeto reševali naloge in dokazovali svoje znanje. Kar 26 učencev je osvojilo srebrno priznanje. Prejeli so ga učenci naslednjih šol: OŠ Stična 6 učencev OŠ Šentvid 4 učenci OŠ L. A., Adamičeva 3 učenci OŠ L. A., Tovarniška 10 učencev OŠ Dobrepolje 2 učenca OŠ Višnja Gora 1 učenec Prva tri mesta so osvojili: 6.r 7. r 8. r 1. TOMAŽ KOI.ARIČ' 1 HORUT KOI.ARIČ 1. MARIJA GRAMC OŠ I..A. TovarniSkii. Grosuplje OŠ L.A. Tovarniška, Grosuplje OŠ I..A. Tovarniška, Grosuplje 2. PRIMOŽ BRATANIČ J MARKO MATJANIČ 2. SAŠO JKLKNČIČ OŠ L.A. Tovarniška, Grosuplje OŠ DOBREPOLJE OŠ STIČNA 2. ANDRAŽ HARTMAN OŠ VIŠNJA GORA 3. DARJA STARC 3. GRI:GOR JORDAN ' 3. MANCA ŽITNIK OŠ STIČNA OŠ L.A.Tovarniška, Grosuplje 3. MATIJA MESTNIK OŠ STIČNA Državnega tekmovanja za zlato Vegovo priznanje so se udeležili: MARIJA GRAMC, SAŠO JELENČIČ in BORUT KOLARIČ. Vsem dobitnikom iskreno čestitamo. Anica Golf OŠ Šentvid pri Stični nas končni izlet V torek, 14.5.96, smo učenci OŠ dr. Marka Gerbca iz Šentvida pri Stični imeli končni izlet. Pot nas je vodila iz Šentvida do Ljubljane in naprej po avtocesti do Postojne, kjer je bil predviden prvi postanek. Tu smo si pod strokovnim vodstvom ogledali znamenito Postojnsko jamo. Očaral nas je čarobni svet podzemlja, saj so si nekateri učenci prvič ogledali to jamo. Nato smo se peljali do Predjamskega gradu. Vodič nam je povedal zgodbo o nastanku gradu in o njegovem najbolj znamenitem lastniku - Erazmu Predjamskem. Zadnja postaja našega izleta je bila Lipica. Tu smo si ogledali vzrejo konj - lipicancev- in prikaz dresurnega jahanja. Končnega izleta so se udeležili vsi učenci naše šole, saj so nas spremljale tudi gospa doktorica, medicinske sestre, fizioterapevtka, učiteljice in vzgojiteljice našega zavoda. Med vožnjo so na avtobusu potekale tudi karaoke. Ker trema ni in ni hotela popustiti, je voditelj karaok Iztok poprosil gospo doktorico: "Ali imate zdravilo proti tremi, ki je napadla naš avtobus?" Seveda je sledil vsesplošen krohot, led je bil prebit in karaoke so stekle. Dan se je prevesil v večer, ko smo se vsi utrujeni, vendar zadovoljni vrnili domov. Istočasno pa naj vas povabimo, da si ogledate predstavitev celoletnega dela predšolskih in šolskih otrok na razstavi TO SMO MI, 31.5.1996, na naši šoli, in 3. bolnišnične igre, 4.6.1996, na dvorišču Zavoda v Šentvidu. Učenci, učitelji in vsi zdravstveni delavci Zavoda dr. Marka Gerbca Šentvid pri Stični pred sezono požarov Kot smo že poročali, so otroci iz Vrtca Marjetica ob dnevu zemlje s posebnimi plakati pozivali vse krajane k skrbi za okolje. Na enem od plakatov so svarili tudi pred požari. Na risbici so upodobili tudi pogumnega gasilca in vse skupaj je bilo tako všeč ivanškim gasilcem,-da so se lepega dne pred vrtec pripeljali z novim tehničnim vozilom za reševanje, vanj naložili vse otroke in jih odpeljali na ogled vsega, kar imajo in znajo. Tako so otroci lahko občudovali sirene, tudi staro-ročno, si pomerjali gasilske čelade, preizkušali cevi, gasilci pa so jim pokazali kar nekaj vaj in demonstracij, kako gašenje poteka. Videli so, kako se gasi v odročnih gozdovih z brentačami, kako se gasi s peno, vodo, prahom, kako se uporabljajo požarne metle, občudovali so vajo Napad s slrehe... Otroci so lahko veliko videli in izvedeli, za kar se Gasilskemu društvu Ivančna Gorica še posebej zahvaljujejo vzgojiteljice. Gasilci pa pred sezono požarov še posebej opozarjajo tudi nas: "Kadar je sušno obdobje, se ravnajmo po zakonih, ki jih daje Uprava za zaščito in reševanje Republike Slovenije! Predvsem v tem obdobju upoštevajmo prepoved kurjenja. Kadar pa le pride do požara, se ravnajmo po dveh ključnih načelih. Najprej rešujemo ljudi, opremo in premoženje. Ohranimo mirno kri. Kadar ukrepi niso uspešni, pokličemo gasilce..." Ksenija Medved Ena "gasilska' Ko bo povećana telefonska centrala v Ivančni Gorici, bodo v Malem Črnelem dobili telefonov kolikor bodo hoteli. Nov kabel že imajo. To je tudi upanje za kraje proti Krki in še čez. Pa smo jo dobili, posodobljeno bencinsko črpalko v Ivančni Gorici. In še samopostrežna je. Nekateri se bodo morali na ta način "tankanja" še navaditi. Najbrže bi si mnogi v Ivančni Gorici želeli tudi samopostrežni bife. Ideja za gostince. Kdo si ga upa odpreti. Razstava TO SMO Ml kot običajno dolga i aporna seja kratke komunalne 17. seja ivanškega občinskega sveta je trajala kar polnih sedem ur, pa čeprav ne ves čas v sejni dvorani. S sklepčnostjo, kot vedno doslej, tudi tokrat ni bilo težav. Zakaj so seje tako dolge? Eden od razlogov je prav gotovo dnevni red, pa njegov sprejem in potrditev zapisnika prejšnje seje. Tokrat so porabili za ti dve točki dnevnega reda, če prištejemo še 20 minutno zamudo, ravno dve uri ali skoraj eno tretjino vsega časa. Če pa pogledamo zapisnik, lahko ugotovimo, da ti dve uvodni in bolj ali manj formalni točki, zavzemata skoraj polovico zapisnika. Pa pustimo statistična razmišljanja, saj menda tako mora biti. Že zaradi demokracije. O pripravah na sejo pa Večina točk dnevnega reda ima svoj zaključek, ki mu lahko pravimo sklep ali odlok, v Uradnem vestniku. Tudi tokraten obseg kaže, da so svetniki imeli res veliko dela. Na večino dosedanjih sej so se morali svetniki ukvarjati sami s seboj. Ne jemljite to dobesedno, saj to pomeni, da so morali doreči in sprejeti številne akte, ki zagotavljajo obstoj občine. Teh pa, verjemite, ni malo. Na zadnjih sejah pa je vse več takih tem, ki pa zagotavljajo, ali vsaj nakazujejo tudi razvoj nove občine. Obrtne cone Ena takih razprav, je bila tudi opredelitev do predlaganih možnih lokacij za obrtne cone v Ivančni Gorici, Višnji Gori, Šentvidu, Zagradcu ... Mnogo pomislekov in pripomb je bilo na predlagane lokacije. Najbolj umestna je bila prav gotovo ta, da predlog ne loči obrtne in obrtnoin-dustrijske dejavnosti. To pa je zelo pomembno, še posebej za sosednja stanovanjska naselja. Drugi pomislek pa je lastnina teh površin. Menda jih je kar precej v denacionalizacijskem postopku. Kakšna obrt oziroma dejavnost naj bi se na posameznih conah razvijala, oziroma kakšno naj bi občina podpirala, pa še nismo slišali. Prepustiti to posameznikom in stihiji pa bi bilo najbrže zgrešeno. Plače Precej je bilo govora tudi o predlogu pravilnika o določanju plač, nadomestil, sejnin, nagrad in drugih prejemkov funkcionarjev in imenovanih oseb občine Ivančna Gorica. Prav tako pa o načinu financiranja strank iz občinskega proračuna. Sklepe in podrobnosti lahko preberete v Uradnem vestniku. Je zan- Praznik občine Prav gotovo vas bo zanimalo, da so svetniki sprejeli datum, ko naj bi pre- bivalci naše občine praznovali svoj praznik. To bo 29. maj, v spomin na dan, ko je Josip Jurčič postal urednik dnevnika Slovenski narod. Predlagan je bil tudi 4. marec, Jurčičev rojstni dan. Ta pa ni dobil potrebne večine glasov. Zanimiva je bila utemeljitev. V maju je vreme bolj primerno za praznovanje. Knjižnica ali vrtec Še en sklep bo, oziroma bi moral biti za večino vzpodbuden. Svetniki so se strinjali, da občina najame 135 kvadratnih metrov poslovnih prostorov podjetja TRAIG. Kaj bo v teh prostorih še ni čisto jasno. Za kar bo pač večje zanimanje in potreba. Knjižnica ali otroški vrtec. Za oboje sta prostor in lokacija zelo primerna. Romi Med vprašanji svetnikov naj omenimo le eno, ki pa se ponavlja že skoraj na vseh dosedanjih sejah. To pa je: kdaj se bo rešilo romsko vprašanje na Kužljevcu in zakaj policija ne poostri nadzora na tem področju. Znano je, da vsi predlogi za nove lokacije, kamor bi preselili romsko naselje, niso dobili soglasja tamkajšnjih krajanov. Na Kužljevcu pa so odnosi med domačini in Romi vse bolj napeti. Andrej Agnič PRAVNI KOTIČEK SPREJEMANJE ODLOKOV V DVEH OBRAVNAVAH (DVOFAZNI POSTOPEK) Kljub jasnim določbam iz statuta (členi od 88. do 102.) in poslovnika (členi od 58. do 67.) imamo na sejah Občinskega sveta Občine Ivančna Gorica nenehno težave z obravnavo predlogov odlokov v I. ali II. fazi postopka. Pri obravnavi v I. fazi predloga odloka (kar po starem imenujemo osnutek) gre v bistvu za razpravo o temeljnih vprašanjih, ki jih je treba z odlokom urediti, zato je ne samo dovoljena, ampak potrebna razprava na seji, tako glede splošnih vprašanj kot glede pripomb na posamezne člene. V Državnem zboru tako obravnavanje imenujejo tudi "prvo branje". Po načelni in splošni obravnavi bi namreč morala potekati obravnava po vrstnem redu o vsakem členu odloka in tudi o njegovem naslovu. Občinski svet bi moral nato z glasovanjem odločiti, da se predlog v I. fazi sprejme hkrati s stališči in pripombami, ki naj jih predlagatelj upošteva pri pripravi predloga odloka za drugo (zadnjo) obravnavo. Predlagatelj je dolžan, da v obrazložitvi predloga odloka v zadnji fazi postopka pojasni, zakaj posameznih pripomb in stališč, ki so bila dana na predlog v prvi obravnavi, ni sprejel. Po zaključeni obravnavi predloga odloka v I. fazi sledi le izdelava odloka v II. fazi; nanj pa ni več mogoče dajati pripomb, ampak le še amandmaje, ki pa morajo biti v pisni obliki posredovani sekretarki Občinskega sveta najmanj tri dni pred dnem, določenim za sejo, na kateri bo predlog odloka obtavnavan. Nekakšnih "javnih razprav", namenjenih svetnikom, postopek sprejemanja odlokov ne pozna. Javne razprave o posameznih predlogih odlokov so sicer možne, če se želi pridobiti mnenja in stališča občanov do predlagane ureditve. Vendar pa to pomeni, da morajo biti takšni predlogi javno objavljeni in da mora biti tudi predpisan in organiziran postopek javne obravnave. Take javne obravnave bi bile umestne, preden smo sprejeli odloke o grbu, zastavi in občinskem prazniku, umestne bodo tudi, ko bomo sprejemali razne prostorske akte. Franc Godeša, dipl. iur. OBVESTILO Komisija za odpiranje ponudb, je po razpisu za asfalterska dela na lokalnih in krajevnih cestah v občini predlagala, da tudi letos opravljata ta dela SCT in Cestno podjetje Ljubljana, ki sta bila najugodnejša ponudnika. Pogodbe o izvrševanju del so torej tik pred podpisom. Županstvo obvešča in poziva krajane, gradbene odbore oziroma krajevne skupnosti, da čimprej prijavijo za letos načrtovane akcije posodabljanja lokalnih in krajevnih cest na njihovem področju. Vodovod Debeli Hrib Pripravljalna dela za izgradnjo vodovoda Debeli Hrib v KS Temenica so se že začela, vendar se zatika pri denarju. Novi vodovod naj bi oskrboval z vodo 64 gospodinjstev v ivanški in 19 v litijski občini. Zemeljska dela bodo opravili krajani sami, za ostalo pa naj bi po izračunih prispevala ivanška občina približno 8,5 milijona in litijska približno 2,2 milijona tolarjev. V teh zneskih pa še niso upoštevana sredstva za izgradnjo rezervoarja. Na zadnji sestanek, ki je bil pred dvema tednoma v Ivančni Gorici in na katerem naj bi se natančneje dogovorili o prispevku posamezne občine, predstavnikov litijske občine, brez opravičila, sploh ni bilo. Kdaj bodo končno dobili vodo? Že nekaj časa potekajo priprave za začetek gradnje vodovoda v vaseh Sad in Rdeči Kal Gadbeni odbor je imel velike težave, ker lastnica ni hotela privoliti, da bi na njeni parceli zgradili črpališče. Morali ga bodo zgraditi pač drugje. Tudi z denarjem bo stiska. In bodo morali vodovod, pa tudi cesto Sad - Rdeči Kal, najbrž graditi več let. Dela, ki jih bodo predvidoma začeli izvajati jeseni, naj bi skupaj veljala najmanj 30 milijonov tolarjev. Občina bo k temu lahko prispevala menda le 5 milijonov. Kako pa bodo maloštevilni vaščani obeh vasi zbrali ostalo, še ni jasno. Upajo pa, da bodo še v tem stoletju, najbrž med zadnjimi v Evropi,le dobili zdravo tekočo vodo. Kanalizacija v Stični Letos so nadaljevali lani začeto izgradnjo kanalizacijskega omrežja v Stični in na Viru. Doslej so zgradili že 90 odstotkov načrtovanih del. Čaka jih le še odsek proti Gaberju. Priključek gospodinjstev na kanalizacijo je obvezen. Za vsako hišo pa bo veljal 151 tisoč tolarjev. Ker je ta znesek kar precej visok, ga bodo, po sklepu občinskega sveta, krajani lahko plačali v treh obrokih. Vseh 151 tisoč pa seveda pred priključkom. Kot so povedali na svetu, so za nekatere, ki so se priključili, ne da bi plačali prispevek, že podali prijave ustreznim službam. OPOZORILO Mnoge lokalne ceste so zaradi vej, ki visijo nad njo, že težko prevozne za avtobuse, tovornjake in komunalna vozila. Prosimo in na podlagi zakona o cestah tudi zahtevamo, da lastniki gozdov, ki mejijo na te ceste, posekajo veje oziroma drevesa, ki segajo v cestni prostor. Enako velja za lastnike sadnega in drugega drevja v naseljih. CESTITHA Sodelavki Ireni Bregar čestitamo in ji želimo vso srečo na skupni življenjski poti z Markom Lavrihom. Sodelavke in sodelavci Županstva občine Ivančna Gorica NASA PRIHODNOST JE ČISTO OKOLJE TAKSA ZA OBREMENJEVANJE VODE Vlada republike Slovenije je izdala v letu 1995 Uredbo o taksi za obremenjevanje vode (UL RS št. 41/95), s katero je predpisala plačilo takse za odvajanje ali odtekanje tehnoloških, padavinskih in komunalnih voda. Direktni zavezanci za plačilo takse so tiste pravne osebe ali samostojni podjetniki, ki porabijo več kot 4000 m3 vode letno ali vsebujejo njihove tehnološke odpadne vode strupene snovi. Zato so dolžni izvajati obratovalni monitoring za odpadne vode. Zavezanec za plačilo takse za komu- nalne odpadne vode pa je izvajalec javne službe odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih in padavinskih voda, to je Javno komunalno podjetje Grosuplje, in sicer za tiste uporabnike, ki so priključeni na kanalizacijsko omrežje ali imajo greznice. Za tehnološko odpadno vodo se plačuje taksa od seštevka enot obremenitve, ki se izračuna glede na količino snovi, ki se oksidirajo kot kemijska potreba po kisiku (KPK), fosfor, organske halogene spojine, živo srebro, kadmij, šestvalentni krom, nikelj, svinec, baker in strupene snovi za vodne bolhe. Od obračuna enot obremenitve se odštejejo enote obremenitve za KPK, ki ga je odstranila javna čistilna naprava. Vsi zavezanci moramo do 31. marca tekočega leta vložiti napoved za plačilo takse za preteklo leto, ob tem pa lahko uveljavljamo oprostitev plačila ali samo zmanjšanje, če obračunano takso uporabimo za izvajanje sanacijskih in drugih investicijskih del za zmanjšanje obremenjevanja voda in je za te posege pridobljeno gradbeno dovoljenje. Javno komunalno podjetje Grosuplje je glede na stopnjo očiščenja odpadnih voda po podatkih iz preteklega leta in glede na letno količino porabljene vode dolžno od 1. januarja 1996 plačevati akontacijo na državno takso za onesnaženo vodo 1.5 milijonov tolarjev mesečno oziroma nekaj več kot 17 milijonov tolarjev v letošnjem letu. Vse tri občine so za prve tri mesece letošnjega leta solidarno pokrivale znesek s proračunskimi sredstvi - že uveljavljena občinska taksa - s sprejetjem proračunov pa to ni več predvideno. Računi občanov oziroma podjetnikov bodo od 1. aprila 1996 dodatno obremenjeni z državno takso v znesku 13 Sn/m.3 odpadne vode, kar pa znese karpribližno 46 % prodajne cene za gopodinjstva in nekaj manj kot 10 % prodajne cene za gospodarstvo. Javno komunalno podjetje Grosuplje je pri Upravi Republike Slovenije za varstvo narave za leto 1996 že uveljavilo oprostitev plačila takse ob predložitvi investicijskih programov za izgradnjo kanalizacijskih sistemov Cikava in Spodnja Slivnica v občini Grosuplje ter Stična v občini Ivančna Gorica. Javno komunalno podjetje Grosuplje v.d. direktor Janez Skarlovnik živeti z naravo Če ste ljubitelj narave, miru in sprehodov, in če se vam ob sobotah, nedeljah in praznikih ne da prav daleč od doma, bo morda vaša priljubljena izletniška točka postala Gradišče, nad Stično in Šentvidom. Ob lepem vremenu boste lahko uživali v pogledu na Kočevski Rog, Goteniško goro in Snežnik. Planinsko kočo, ki stoji tu na 519 metrov nadmorske višine, so planinci iz Planinskega društva Šentvid pri Stični obnovili in jo poimenovali po Jožetu Lavriču, podjetniku iz Šentvida pri Stični, velikemu ljubitelju narave. Lavričeva koča je s svojim žigom v razširjeni Slovenski planinski poti. Odprta je ob sobotah, nedeljah in praznikih od osme ure pa do mraka, med tednom pa jo odprejo tudi po želji, seveda, če se prej najavite po telefonu na številko 778 - 116. Predsednik društva Maks lrin in Slavko Cencelj, s katerima sem se pogovarjala, sta povedala, da je bilo društvo ustanovljeno leta 1982, po nekaj letih, kakor sta dejala, pa je delo v njem začelo pojenjati. Nekaj zagnanih planincev je tedaj menilo, da, če hoče društvo živeti, mora imeti svoj sedež in svojo postojanko, tako, da bi se planinci in člani društva, ki jih je okoli osemdeset, lahko nekje zbirali. Primerna lokacija se jim je zdela na Gradišču, kjer je koča sicer že stala, bila pa je potrebna temeljite obnove. "Ugotovili smo, da če bi vložili dosti truda in če bi zbrali finančna sredstva za obnovo, bi kočo lahko v nekaj letih obnovili in odprli," je povedal predsednik društva Maks lrin. Zaprosili so AMD Šentvid, ki je lasnik, če lahko obnovijo kočo na Gradišču. "Včasih so na Gradišču potekale motokros dirke, potem pa je AMD Šentvid naredil dom v dolini pod Kalom, koča pa je tu začela propadati," nadaljuje Maks lrin. Leta 1987 je skupina planincev, poleg drugih članov društva, med katerimi so še danes najbolj dejavni Maks lrin, Slavko Cencelj, Frenk Šteh, Franc Jurič, Stane Zore, Franc Krištof, Jože Janežič, Rajko Varga, Danijela Štermpfelj, Jože Bučar, Rudi Borštnar in Franc Kavšek, (ki ob nedeljah z odojkom poskrbi, da obiskovalci niso lačni), začeli z obnovo. Otvoritev koče je bila leta 1990. Koča je počasi zaživela, med največjimi problemi pa je bila napeljava elektrike, ki so jo planinci uspeli napeljati pred enim letom. Na novo so uredili cesto, del nje pa so tudi asfaltirali. Koča je obnovljena, vendar pa je premajhna za vse aktivnosti, ki jih imajo v društvu. V načrtu imajo šolo v naravi, planinsko in jamarsko šolo, ki bi tudi lahko bile po, njihovih besedah, v tem koncu. Zavzeli so se in obnavljajo staro mežnarijo, prej so se o tem posvetovali z župnikom in farani; dobili so jo v najem za 25 let, kajti želijo jo spremeniti v planinski dom. Dela so stekla, narejeni so že načrti za adaptacijo, predsednik društva Maks lrin in Slavko Cencelj pa zagotavljata, da mežnarije ne bodo nič spreminjali, vse bo ostalo enako, tako kmečka kuhinja kot kmečka soba, saj želijo z njima poudariti domačnost, poleg tega pa bo prostor tudi od 25 do 30 skupnih ležišč. V Planinskem društvu pa se ukvarjajo tudi z jamarstvom. Za Lavričevo in Katujčarjevo jamo ste najbrž že slišali. Lavričeva jama je globoka 84 metrov in jo želijo tudi odpreti za oglede, vendar do zdaj še niso uspeli rešiti problema dveh ozkih prehodov. Jama ima jezero, ki je veliko 20 x 22 metrov, globoko pa je 14 metrov, nivo vode pa se lahko dvigne tudi za 20 metrov. V njej živijo človeške ribice, ki jih res v velikem deževju lahko vidimo v Virskem potoku. O tej jami je pisal tudi Valvazor. O Katujčarjevi jami je pisal že Jurčič v pripovedi Jama po kateri se pride na oni svet. Globoka je 76,5 metra in še ni pripravljena za oglede. Pri raziskovanju jam Planinsko društvo Šentvid pri Stični sodeluje z Jamarskim društvom Železničar iz Ljubljane. Na tem področju pa raziskujejo še tri jame, ker želijo najti povezavo med njimi in morda tudi lažji vhod dojam. Vsako leto pa organizirajo tudi šest do sedem izletov, obvestila o izletu so obešena tri tedne prej na javnih mestih, vse prijave zbirajo v koči na Gradišču. Planinci in ljubitelji plani-namištva v koči lahko dobijo tudi vse informacije o težavnosti načrtovane poti izleta. PD Šentvid sodeluje tudi s PD Trebnje. Počasi urejajo okolico, da bo prijaz- na obiskovalcem. Skupaj s farani Petrušnje vasi, Pristavlje vasi, Griž ter z drugimi dobrotniki so obnovili cerkev sv. Miklavža. "Pri cerkvi zdaj delamo malo večji prireditveni prostor za kulturne in razne druge prireditve, saj si želimo, da bi ob vikendih Gradišče še bolj zaživelo. Pa še kakšen tolar bi prav prišel za obnovo mežnarije," je dejal Maks lrin. Ob markiranih poteh, ki gredo na Gradišče, imajo v načrtu manjšo trim stezo. "O tem se pogovarjajo tudi z Zavodom dr. Marka Gerbca v Šentvidu, saj organizirajo programe hujšanja za otroke iz vse Slovenije in morda bi jim prišel prav tudi sprehod in aktivnosti ob poti," razmišllja Maks lrin. Otroci se bodo, poleg gugalnic, ki so že na Gradišču, gotovo razveselili tudi tobogana, ki ga nameravajo planinci postaviti prihodnji mesec, /a malo starejše pa želijo narediti igrišče za odbojko. Načrti so veliki, upajmo, da bodo željeno tudi dosegli. Petra Bahorič KAKŠNA JE NAŠA "ZELENA" KULTURA? Odnos do narave - merilo kulturnosti Novopečena občina Ivančna Gorica se je na letošnjem sejmu Alpe Adria - turizem, šport, umetnost -zgledno predstavila. Ob množici naravne in kulturne dediščine smo resnično lahko ponosni na našo občino. Ali je naša kulturnost res na tako visoki ravni? Smo lahko ponosni le na našo že nekoliko oddaljeno preteklost, ki se začenja z železnodob-nimi naselbinami, gomilami, nadaljuje pa z zgodovinskim dogajanjem, povezanim s Stično, z mnogimi čudovitimi sakralnimi spomeniki, z Jurčičem itd? Je merilo kulturnosti samo dogajanje ob vsakoletnih šentviških Taborih, številnih prireditvah na Muljavi in drugih krajih naše občine? Se lahko mirno imenujemo skupnost kulturnih ljudi ali pa v tej idilični podobi le manjka kakšen svetel kamenček? Mogoče pri vsem tem nekaj le bode v oči in zmanjšuje našo kulturno veličino. In čemu tak uvod? Sodobne družbe postavljajo kot merilo kulturne ravni tudi in še posebej odnos do narave. Stopnja kulturne zrelosti družbe se tako ne meri več samo po človekovih stvaritvah, temveč tudi po iskanju poti pri ohranjanju naravne dediščine, našega okolja. Ali se po teh kriterijih še lahko tako samozavestno dvigamo na tisti visoki tron kulturnosti? Resnično se moramo kot skupnost vprašati, ali smo sposobni ohranjati našim spomenikom kulture tudi ustrezno visoko raven njihovega okolja. Kakšno je stanje našega okolja? Preveč zguljeno bi bilo ponavljati fraze o našem onesnaženem "občinskem okolju", ko vsak prebivalec občinskega središča in okolice še kako na svoji koži (beri v nosu) čuti smrad bližnje prašičereje, umazanijo iz naših industrijskih "velikanov". To smo nekako vzeli kot del naše kul-turno-zgodovinske dediščine iz polpreteklosti. Vsaj tako kaže, da smo se sprijaznili z umazanimi dejstvi, saj človek le s težavo opazi kakšne zaznavne premike na bolje. In ko poskušaš preskočiti umazanijo domačega praga in pobegniti nekaj korakov stran od vse te onesnažene stvarnosti, si lahko toliko bolj razočaran. Zakaj pravzaprav vse to dolgovezje? Stvar je v bistvu povsem preprosta. Ko sem pred kratkim ponovno "odkril", da imamo v bližini našega občinskega središča tudi zanimivo vodno telo, sem se odpravil proti vasi Črnelo. Ker je bil ravno čas cvetenja teloha, sem upal, da bom v relativno naravnem okolju za hipec pozabil na smrad in umazanijo, ki ga prinaša urbanizacija. Tu pa se nekako začenja pobuda za moje razmišljanje o naši kulturnosti. Ko sem hodil po poti, ki vodi od vasi Veliko Črnelo proti t.i. Črnelske-mu bajerju, sem naletel na taka in drugačna presenečenja. V napetem pričakovanju sem se približeval bajerju s pripravljenim fotoaparatom, da mogoče ujamem kakšen zanimiv utrinek iz zanimivega močvirnega sveta, ki, mimogrede rečeno, povsod po naši deželi postaja predmet naravovarstvene zaščite. Močvirje namreč kljub navidezni neuglednosti predstavlja življenjski prostor mnogih redkih, ogroženih živalskih in rastlinskih vrst. Pričakovanja so se mi na nek način res uresničila, vendar ne na tisti pravi. Že v strugi potoka, ki se izliva iz bajerja, in ob njej sem opazil velike oranžne plastične "kante", ki jih je nekdo (on že ve) verjetno "pozabil". Toda ta njegova pozabljivost je bila večja, kot sem si v prvem hipu mislil. V bajerju in v njegovi neposredni okolici sem brez posebnega truda našel še nekaj takih primerkov (nisem jih štel, vendar lahko zanesljivo rečem, da jih je bilo blizu deset. Torej je bila okolica za ta čas kar pretirano pisanih barv. Na eni strani prebujajoča se spomladanska narava z bujno cvetočim telohom, pljučnikom in reso, na drugi pa živa barva plastike. Ko sem stopal med trstičevjem, sem na mestu, kjer priteka voda v bajer, opazil tudi nenavadno intenzivne oranžne odtenke. Porekla te nenaravne barve žal nisem mogel ugotoviti. V nadaljevanju poti po dolini je bilo še nekaj presenečenj. Edino pozitivno presenečenje, če izvzamem cvetočo naravo, je bilo odkritje malih ribic (zanesljivo je to neka zelo odporna vrsta) v studenčku. Naj ne bodo te ribice argument tistih, ki onesnažujejo to dolino, da stvar ni tako kritična, kot je predstavljena. Tudi narava namreč kljubuje določen čas, ki pa je običajno precej kratek. Pot je bila popestrena še z lovsko prežo, ki ni ravno v ponos in nikakor ne prispeva k lepoti gozda. Naprej po dolini sem naletel tudi na razpadajoče ostanke govejega trupla. Gotovo pa je za piko na i prišlo presenečenje proti koncu doline. Med šopi cvetočih telohov sem zagledal ogromno neurejeno odlagališče različnih "stranskih" proizvodov naše vodilne industrijske organizacije. Nedvomno bi na celotnem pobočju našel tudi rezultate drugih "darovalcev", vendar se v podrobnješe analize nisem spustil. Ob sivini odlagališča se mi je zdela barvno zanimiva le odcedna voda ob vznožju (najbrž bi bila zanimiva tudi za kakšnega radovednega kemika), ki je odsevala v enkratni mavrični barvi. Ker mi je bilo vseh teh razočaranj dovolj, sem se obrnil nazaj z grenkim spoznanjem o tem, kako naša skupnost in nekateri posamezniki "skrbijo" za naše okolje. O tem, kakšna voda odteka proti našim naseljem, in pronica po zemlji do naših polj, raje ne razmišljam. Skrb za okolje je problem celotne skupnosti » Če se vrnem h kulturi sožitja z naravo, lahko mirno rečem, da občina kot skupnost ni pokazala zadovoljive stopnje zrelosti. Ne moremo sicer za nastalo škodo kriviti celotne skupnosti, vendar pa je jasno, da je skrb za okolje stvar nas vseh, ki predstavljamo občino. Zavedati se moramo, da se rane, ki jih zadajamo okolju, na zacelijo kar tako mimogrede, temveč ostanejo kot naša (nekulturna) dediščina za bodoče rodove. In za konec: Res je, da npr. stiski samostan ne bo izgubil na kulturni pomembnosti, če bomo imeli nemaren odnos do narave. Vendar pa se moramo zavedati, da bo njegov blišč mnogo manjši, če bo potoček ob njem onesnažen zaradi naše nekulturnosti. Lado Kutnar Primer s Suhega mostu ob krajevni cesti Stranska vas - Polževo odkriva podobo, ki je Ivančna Gorica v sramoto. >draz kulture človeka in občini Foto: F.H. miloš genorijo z ribniškim oktetom na turneji po kanadi in zda Ribniški oktet pred ameriškim parlamentom. Aprilu so se s turneje po Kanadi in ZDA vrnili večni glasbeni mladci Ribniškega okteta. Mi, ki smo ta dogodek zaznali, nismo mogli mimo tega, da se je, tako torej, "potepal" tudi naš vrli sokrajan Miloš Genorijo iz Stične. Sedaj, ko smo prebrali tudi nešteto pohvalnih besed, ki so se zvrstile po vseh nastopih, ki so jih imeli v treh tednih, ko smo izvedeli za skoraj štiri tisoč prevoženih kilometrov po Ameriki, ko je bilo slišati toliko zahval in dobrih glasbenih kritik...si nisem mogla kaj, da ne bi šla še jaz v Stično, h Genorijevim, malce prislonit svojega "firbčnega" nosu. Miloš je, kot že marsikdo ve, v Ribniškem oktetu že od leta 1985, ko ga je k sodelovanju povabil sedaj že pokojni Tone Kozlevčar. Njegov zlati tenor je takoj vzel pod okrilje, priporočil pa ga je v uk še solistu ljubljanske opere Rudolfu Franclu. Kondicijo svojega glasu vzdržuje pri njem še vedno, in to dvakrat na teden. Poleg tega ima dvakrat na teden še vaje z oktetom. Sicer pa, kako bi zdržali brez kondicije na napornih turnejah po Evropi, Ameriki ali pa na turneji, ki so jo imeli letos in na kateri so s svojo pesmijo razveselili več kot dva tisoč slovenskih izseljencev in drugih poslušalcev! Težko, pa tudi zanimivo je bilo njihovo poslanstvo... Ne gre recimo prezreti dejstva, da Miloš v tujini ni bil neznanec. Poleg tega, da je bil tamkajšnjim ljudem soroden po slovenskem petju in besedi, je nekaterim tudi pravi sorodnik. Tako je z pa je zagotovo godilo, ko jim je družina Slokar (Miloševi sorodniki) pripravila poslovilno zabavo. No, preden pa so se poslovili, so oktetovci še marsikaj doživeli. Prvi koncert so imeli v dvorani Marije Pomagaj, kjer jih je pozdravil tudi konzul Mitja Štrukelj. Naslednji dan so nastopili v cerkvi župnije Brezmadežne v New Torontu. Tudi tu ni manjkalo častnih gostov. Potem so peli v Hamiltonu, slabih pet kilometrov stran od Niagarskih slapov. Seveda so si jih po koncertu šli ogledat. Naslednji teden so se v nabito polnem kombiju odpravili na 3476 km dolgo turnejo iz Kande v VVashington. Koncert so imeli najprej v dvorani Sv. Ane. Tu so bili tudi diplomati slovenske države, novinarji Radia glas Amerike. V prostem trenutku so obiskali grob in kulturno središče Johna Kennedvja, Belo hišo, vesoljsko središče... Ogledali so si tudi anglikansko katedralo, sprejel jih je veleposlanik dr. Ernest Petrič, za washingtonsko televizijo pa so ta dan v živo zapeli tri V Clevelandu so torej peli v Domu upokojencev, peli pa so tudi v Waterico - Delavski dvorani, kjer jih je pozdravil častni konzul dr. Kari Bonuti. Tudi tokrat so morali zapeti še sedem pesmi "povrh". Dvorana je bila zopet polna do zadnjega kotička. Popoldan so morali peti za Clevelandski radio, zvečer pa v Narodnem domu na St Claire Ave. Potem so odšli proti Chicagu, kjer so nastopili v novem kulturnem središču v Lemontu in se vrnili v Toronto... Poslovili so se na cvetno nedeljo, ko je Miloš pri maši zopet zapel Ave Marijo, oktet pa med drugim tudi Venturinijev Oče naš. Verjamemo, da so se tudi tokrat brisale marsik'tere orošene oči in je močneje bilo slovensko srce. Dokler je tako, da bodo slovenski pevci tako moč in vpliv imeli, se ni bati za slovenski narod. Pa Milošu le klobuk v pozdrav dvignite, ko ga srečate. Ksenija Medved VOJAN TIHOMIR ARHAR HVALNICA Občina naša, Ivančna Gorica, brhka si kakor nevesta, sončne Dolenjske si krasotica, vodi po tebi bela nas cesta. Njive imaš in vode tekoče, plodna je širna ravnina, okna krasijo rože cvetoče, jasna nad hribi pne se modrina. Stična v ponos ti je starodavna, šola je polna mladine; glej, razigrana in obetavna čast in veselje je domovine. Znana nič manj ni bližnja Muljava, tiho tu skromna ždi domačija; Josipa Jurčiča večna je slava, ljudstvo okrog čela mu venec ovija. Tu sc rodimo in tukaj so Žale, sredi zelenja srečni živimo. Občina mlada vredna si hvale, lepo prihodnost vsi ti želimo! Pred domom Lipa v Torontu. lepo zapeto pesmijo Ave Marija še posebej razveselil upokojence v domu Lipa, ki so poznali njegovo staro mamo, njegovim ribniškim pr'jatlom pesmi. V Steeltonu so imeli koncert v hrvaški cerkvi, vmes pa so opravili še kup uradnih sprejemov... Ribniški oktet pred slovensko ambasado v VVashington u. GLASBENI PODMLADEK V OBČINI IVANČNA GORICA Marsikdo še ne ve, da v Ivančni Gorici v kulturnem domu že od leta 1979 deluje glasbena šola. Pa je res in letos so v maju že vpisali novo generacijo mladih, ki bo lahko pridobivala in izpopolnjevala znanje na različnih instrumentih (kitara, klavir, trobila, flavta, blokflavta, svnthe-sizer). Sicer pa glasbena šola deluje pod okriljem glasbene šole Grosuplje. Njen dolgoletni ravnatelj je neutrudni Marjan Sajovic. Pod svojo streho skrbi za dobre delovne pogoje, predvsem pa za kvaliteten kader. Če kaj prebirate časopise, so nekateri od učiteljev že vaši pravi znanci (Eva Kozlevčar - Pinocchio, Franci Korbar, Martin Strel). Kvaliteto njihovega dela potrjujejo tudi uspehi. Letos so se s priznanji precej založili mladi glasbeniki s trobentami; na 25. tekmovanju mladih glasbenikov so bili namreč zelo uspešni Monika Kovačič, Damijan Zaje, Primož Ilovar in Jože Petek. Učenci sodelujejo še na drugih prireditvah, v letošnjem letu pa so pripravili tudi dva samostojna javna nastopa. Načrtov imajo še veliko, voljo in kader tudi. Manjka jim le še primeren prostor v Ivančni Gorici, kjer bi lahko nemoteno skrbeli za glasbeni razvoj otrok v občini. KM KO PRIDEMO NA SRED VASI, ZAVRISKAMO NA VSE STRANI... Priprave na XXVII. Tabor slovenskih pevskih zborov v Šentvidu pri Stični se približujejo končnemu dejanju. 22. in 23. junija 1996 se bo Šentvid praznično odel in pričakal sončno soboto in nedeljo ter svoje drage prijatelje. Pevci so po naravi veseli ljudje. Vsepovsod se bo pelo in vriskalo, letos še posebno, saj je prijavljenih kar 30 zborov več kot lansko leto, to pa je 257 zborov v moški, ženski in mešani zasedbi ter 9 zamejskih pevskih zborov. Zbori vestno vadijo za program, tako kot vsako leto. Upravni odbor Tabora in številni krajani pa hitijo z zaključnimi deli. Vse komisije imajo izdelan načrt, operativno potrjen na dolgoletnih izkušnjah. Glede na stanje v gospodarstvu je iz leta v leto teže dobiti sponzorje, ki imajo še možnost, odriniti tolar za kulturo. Kulturno ministrstvo to prireditev uvršča med ljubiteljske dejavnosti in zanjo namenja vse manj ali skoraj nikakršna sredstva. Stroški za to prireditev so zmanjšani na nekaj neodložljivih postavk, ki v celotnem izdatku glede na število pevcev znašajo za prireditelja zelo veliko. Pevci dobijo spominsko plaketo, jubilanti med zbori in zborovodji pa posebne plakete. Velik del sredstev se namenja za strokovno usposabljanje zborovodij, komuniciranje med zbori in strokovna opravila pred prireditvijo in med njo. Letošnji govornik na Taboru bo znani etnolog dr. Boris Kuhar. Za dodatno slavnostno vzdušje bo poskrbelo več godb, med njimi tudi orkester slovenske policije. Kljub neposrednemu televizijskem prenosu vas vabimo, da veličastno vzdušje doživite na kraju samem ob šentviški šoli in da povzamete glas z našim največjim zborom. Po prireditvi se bomo dobili na več veseličnih prostorih, kjer bodo gasilci in ostali na že znani način pripravili, kar je treba. Nasvidenje v Šentvidu! Predsednik I K). Jernej Lampret RAZPIS ZA FOTOGRAFIJO MESECA Mnogokrat smo v zadregi, ker k nekaterim prispevkom nimamo primernih fotografij. Pogosto pa nam tudi manjka fotografija za naslovno stran. Vemo, da tudi vi fotografirate in da se vam včasih tudi kaj tako dobro posreči, da bi bilo škoda, če bi slike ne videli tudi drugi. Pošljite svojo umetnijo. In če je res dobra, jo bomo objavili in seveda dobro nagradili. Ob tem pa si bomo ustvarili tudi arhiv, ki bo v sliki prikazoval lepote in zanimivosti krajev in življenja v naši občini. Morda bomo kdaj kasneje naredili tudi kakšno razstavo. STRAN RAZSTAVA FOTOGRAFIJ OBRAZI NARAVE V KNJIŽNICI GROSUPLJE 99 Razstavlja Lado Kutnar, razstavo pa je finančno podprla Zveza kulturnih organizacij Narava nam ponuja tisočero obrazov. Kamorkoli stopimo, kamorkoli se ozremo, vidimo njene čudovite, zanimive, presunljive stvaritve. Nekateri ljudje znajo vse to opazovati s še posebno pozornostjo. Mednje se prišteva tudi Lado Kutnar, sicer zaposlen na Gozdarskem inštitutu Slovenije. Na Oddelku za biologijo Biotehniške fakultete nadaljuje tudi podiplomski študij, kar pa še ni vse. Lado se rad potepa po gozdovih s strokovnim očesom ali pa kar tako, za sprostitev. Od tod je izšla tudi njegova diplomska naloga z naslovom "Kulturna dediščina v gozdu in gozdarstvu na primeru občine Grosuplje. V zadnjem času pa se v gozdove in naravo nasploh ne odpravi brez fotoaparata. Vanj lovi prav posebne trenutke minljive in hitro spreminjajoče se narave, vse skupaj pa izzveni tudi kot iskanje zanimivih "umetniških poz" v prirodi. Naj vam prišepnemo, da mu ta kompromis dobro uspeva in da bo svoje trofeje prav posebne vrste predstavil tudi širši javnosti. Ker je Lado član Fotografskega društva Radovljica, je svoje fotografije razstavljal že na več razstavah. Tokrat bo prvič razstavljal samostojno, in sicer v Knjižnici Grosuplje, od 5. junija do 5. julija. Razstavo je podprla Zveza kulturnih organizacij. Vsi ste vljudno vabljeni, mogoče se boste strinjali z Ladovim očesom, mogoče pa boste končno odkrili, kako lahko tudi vi opazujete naravo in kaj vse se skriva v njenem mogočnem naročju... Ksenija Medved Detajl z razstave zakaj pa ne v črnelo? Že zdavnaj, pred kakšnimi sedemdesetimi leti, smo otroci prišli sem nabirat borovnice. Potem je drobna ženica Karlina nosila prodajat borovnice v dveh korbah locajkah iz Črnelega notri v Višnjo Goro. Pred zadnjo vojno sem se samo še enkrat sprehajala po tem prijaznem gozdičku s pesnico Vido Taufer, takrat učiteljico v stiski osnovni šoli. Zašli sva seveda tudi na Jurčičevino. Šele letos, ob koncu stoletja, se je zopet zgodilo. Popoldne pred prvim majem me je gospod Leopold Sever povabil v svoje "terensko vozilo", da greva obiskat znanega pripovedovalca, Črnelčana, Alojzija Nadraha, ki sem ga že dolgo želela spoznati. Doslej sem poznala le njegove višenjske zafrkljivke, te sem leta 1993 uporabila v svoji knjigi Duhan iz Višnje Gore, našla pa sem jih v starih stiskih šolskih glasilih, v Hudournikih; nič čudnega, saj jih je njegova hči Valči nadvse spretno pobirala za očetom. Pomladni dežek, take in take ceste, dolenjska ravnina, vmes navdušeno pripovedovanje in opozorila gospoda Severja na nekdanje staroselce in novoselce, na rimske sledove, na novo, poškodovano izkopanino ob razkopavanju za telefonski kabel, še iz treh delov nazaj sestavljen miljnik sva se peljala gledat ob novo ivanško cerkev. V Malem Črnelem št. 2 naju že pozdravlja na dvorišču med starim in novim domom hči Valči, utrjena radijska novinarka. Tako zaslužna za knjižne molje, za otroke po celi Sloveniji itd. Tudi za dva domova. Tkkoj smo vsi skupaj, kolikor jih je ta dan doma. Prijazna Valčina hčerka, študentka farmacije, in Valčin oče, dvainosemdesetletna dolenjska korenina, (škoda, da ga je pisatelj Jurčič zamudil). Že smo pri pripovedovanju. Oče jih stresa. Je poklicala gospodinja Šuštarje k jedi inje zavpila po domače: "Fantje, le jejte kamate (ko imate), mi srna že preklc (prcjlc) jel!" So vprašali skopega gospodarja, če Šuštarji kaj malicajo. Gospodar:"Dopoldne nč, popoldne pa!" Ali pa pove oče kakšen verz nekdanjega samostanskega brata Celestina, kateremu se je vse rimalo: To je dober gospodar, ki sproti plača vsaki par. Ali: Le temu mojster se nasmeje, ko stranka dnarce na mizo mu našteje. Sedaj pa še okvir teh hudomušnosti. Oče Alojzij je čevljaril 7 let pri čevljarju Zgoncu (cesta iz Stične proti Šentvidu) kot pomočnik. Vozili so se po sejmih, postavljali štante, pokrite z rantahami, imeli so s seboj mnogo robe, tudi po 150 parov čevljev. Najboljši sejmi so bili v Žužemberku, v Šentrupertu, na Zdenski Rebri, v Stični, udeleževali pa so se tudi sejmov od Kočevja do Velikih Lašč in Ribnice. V Višnjo Goro niso hoteli, tam je bila velika konkurenca (trije Pajki čevljarji, Prime itd.). Dve leti je imel Alojz Nadrah samostojno čevljarstvo, tudi dva pomočnika, zatem se je moral vključiti v zadrugo v Ivančni Gorici, dokler ta ni razpadla, prevzeti je moral novo službo v Agrokombinatu in nato še v Ljubljani v usnjarski trgovini. V pokoju je že 20 let. Nekdanji Nadrahi (Mlakarji) so imeli grunt desetih hektarov. Bilo je 10 otrok. Očetu gre zopet na pripovedovanje. V Žužemberku so nas prišli vabit sejmarje na pickov ajmoht. Pa smo šli, je pa bilo trdo meso. Potem smo šele zvedeli, da se le gostilni reče Pri picku. Ko so nas še kdaj vabili na pickov ajmoht, smo zmeraj hudomušno pripomnili:"Če niso kakšne stare koklje!" Smo si ogledovali kmečko peč v hiši, zopet je imel oče novo zgodbo. K neki hiši je prišel že v temi zelo velik človek in je prosil gospodinjo za prenočišče. Rekla mu je:"Kar v hiši k peči ležite." Kmalu se je vrnil domov gospodar, ta bi pa rad vedel, kdo popotnik je. Šel je v temi potipat človeka na klopi in vprašal:"Kdo je to?" "To sem jaz." Je šel gospodar dalje ob klopi, potipal je in vprašal:"Kdo je pa to?" "To sem spet jaz," je reklo. Gospodar je šel še naprej na drugi konec klopi in dejal:"Kdo je to?" "To sem tud jaz," je rekel popotni. Ko se poslavljamo, pokažem, koliko lepega polja je onstran pota nasproti hiše. Pouče me, da to ni privatno. Skrivaj pozdravim tja proti Gorenji vasi čbeličarja Miha Kastelica, a to ohranim kot svojo skrivnost. Pozdravim tudi Skrunovo hčer Tinco Grošelj, sošolko moje matere v nekdanjem Uršulinskem samostanu v Ljubljani v prejšnjem stoletju. Mamo sedanje priletne lastnice Skrunove hiše Nane Vehovec. Ko je postala Tinca Ljubljančanka (Tinca bar na Poljanski cesti), je prišla vsako leto septembra k moji mami na vrt pod češpljo:"Veš, Minka, češplje pa tako rada jem!" Seveda je prišla vedno z velikim škrnicljem krofov. Sošolki sta še vedno radi obujali dolenjske spomine. Mihaela Zaje r ZAHVALA ZA PODOKNICO V Klasju se iskreno zahvaljujem skupini otrok iz vrtca Polžek v Višnji Gori, ki so mi oh letošnjem materinskem dnevu prišli zapet veselo podoknico pod vodstvom požrtvovalne vzgojiteljice Jožice Potočnik. Hvala tudi varuški Mariji Ambrož. Mihaela Zaje =nrFT j KULTURNI KOLEDAR AMBRUS četrtek, 20.6.: moški pevski zbor KD Ambrus bo gostoval na koncertu Večer ljudskih pesmi in plesov v Šentvidu petek, 21.6.: gledališka skupina KD Ambrus bo premierno uprizorila Finžgarjevo igro Razvalina življenja. Ponovitev: 22., 28., 29. junija IVANČNA GORICA četrtek, 13. 6. - Šolski center - svečana zaključna prireditev učenk in učencev 8. r. OŠ Stična KRKA sobota, 15. 6. ob 20.uri: večer ljudskih pesmi in napevov nastopajo: FS KD Krka mlad.FS KD Krka Mateja Jamnik - citre ansambel Valovi Krke torek, 25. 6. ob 20.uri: svečanost v počastitev 100-letnice GD Krka; nastopali bosta dramska in recitacijska skupina KD Krka petek, 28. 6. ob 20. uri - Večer starih opravil in običajev iz sklopa prireditev ob 100-letnici GD Krka; nastop FS KD Krka MULJAVA 1., 2. 6.: Ex tempore Muljava 1996 - tradicionalno srečanje likovnih ustvarjalcev - ljubiteljev in akademikov; letos dodatni izziv: poslikave panjskih končnic, stekla, glinenih izdelkov, svile 31. 5. -16. 6.: razstava izdelkov učencev, likovnih ustvarjalcev iz občin Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica - Jurčičeva galerija 14. in 15. 6.: republiško srečanje predsednikov in tajnikov zveze kulturnih organizacij v deželi Desetega brata 21. 6.: KRESNIK 1996: 17,00 okrogla miza - pogovor z izbranimi avtorji, pisatelji, založniki, novinarji 19,30 - otvoritev razstave Ex tempore Muljava 1996 v Jurčičevi galeriji, 21,30 -razglasitev nagrajenega romana s TV prenosom in podelitev nagrade Kresnik za najboljši roman leta 1995 - kresovanje in pisateljski piknik ob večno lepih melodijah, ki jih bodo izvajali Kranjski komedijanti 25. 6. ob 15,00: harmonikarski piknik v deželi Desetega brata 28. 6. ob 21,00: premierna uprizoritev Jurčičevega dela CVET IN SAD v izvedbi gledališke skupine KD J.J. Muljava. Letno gledališče na Jurčičevini: - ponovitve: sobota, 29. junij ob 21. uri i petek, 5. in 12. julij ob 21. uri sobota, 6. in 13. julij ob 21. uri 25.6.: STIČNA budnica in mali koncert Pihalnega orkestra KD Stična v počasitev državnega praznika ŠENTVID PRI STIČNI 4. 6.: gostovanje FS Vidovo v Ljubljani 15. 6.: ob 20. uri: koncert ženskega in moškega pevskega zbora Pevskega društva Šentvid 18. 6.: ob 20. uri: ponovitev gledališke predstave A.T. Linharta Županova Micka 20.6.: ob 20. uri: večer ljudskih pesmi in plesov v izvedbi folklornih skupin Vidovo, domačih pevcev in gostov - MPZ iz Ambrusa 22.6.: ob 20.. uri: koncert pevcev zamejskih zborov ter pevk in pevcev Pevskega zbora Šentvid pri Stčni 23. 6.: Tabor slovenskih pevskih zborov VIŠNJA GORA 8. 6.: ob 19.uri - otvoritev razstave Višnja Gora na starih razglednicah in fotografijah - Svečanost ob 90-letnici šole v Višnji Gori in začetku gradnje nove šole - zaključek projekta o Višnji Gori - "Stoji učilna zidana" DOBRO JE VEDETI Naša izpostava dobi večkrat precej ostra pisma na račun naše strokovne službe, in ker vse pripombe, ki so navedene v teh pismih, največkrat niso usmerjene na pravi naslov, bom poskušal odgovoriti na eno takih zadnjih pisem. Delno poznani podpisnik piše:"Sem podjetnik tik pred upokojitvijo, na katerega ste še posebej žpozorni'. Ne razumem, kako se mimo vas in nas odlivajo veliki denarji v žepe nekaterih podjetnikov oziroma žčrno-delavcev'. Naj vas spomnim samo na nekatere, ki so vidni na vsakem koraku." Od tod dalje našteje nekaj znanih primerov in nadaljuje:"Ali res ne znate narediti reda in pobrati davkov, katere moramo pošteni podjetniki redno odvajati, ker nimamo možnosti delati na črno?" Dopisnik zopet našteva nepravilnosti, ki naj bi jih naša služba morala po njegovem mnenju urejati in v pismo zaključuje:"Nisem naštel vseh, ampak samo tiste, ki jih vidimo in ni pošteno do nas, ki se dolga leta težko borimo za preživetje, zato tega ne moremo gledati in bomo šli do konca." Vsa taka in podobna pisma seveda pošiljamo na vse tiste naslove, ki so za te zadeve pooblaščeni in odgovorni. Glede službe, katero kot predstojnik vodim, pa moram reči, da izpostave republiške uprave za javne prihodke delajo in so pooblaščene za ugotavljanje pravilnosti delovanja in poslovanja samo za tiste obrtnike in podjetnike, ki so redno registrirani -teh je blizu 1000, po 01.01.1997 pa bo nova davčna služba odgovorna tudi za še približno 500 d.o.o. in drugih gospodarskih družb. Moram pa biti tu jasen, da je tako naša služba kot bodoča davčna uprava po Zakonu o davčni službi in Zakonu o davčnem postopku pristojna samo za nadzor in kontrolo gospodarskih družb in fizičnih oseb, ki imajo gospodarsko dejavnost registrirano po Zakonu o gospodarskih družbah. Torej, ta služba je finančno strokovna služba, ne pa služba za pregon črno-delavcev niti črno-podjetnikov. Za to imamo druge inšpekcijske službe, policijo, pa tudi Obrtno zbornico Grosuplje in ostale oblike povezave podjetnikov. Vse fizične osebe se lahko za nepravilnosti vs tem v zvezi obračajo v prvi vrsti na ustrezne izpostave inšpekcijskih služb. To pa so: - Izpostava tržnega inšpektorata v občini Grosuplje - Izpostava inšpektorata za delo v občini Grosuplje - Izpostava inšpektorata za kmeti-jsvto v občini Grosuplje - Izpostava inšpektorata za gozdarstvo v občini Grosuplje - Izpostava inšpektorata za gradbene zadeve v občini Grosuplje - Izpostava inšpektorata za sanitarne zadeve v občini Grosuplje - Policijska postaja - Župani vseh treh občin Vse občane prosimo, da se z vsemi svojimi vprašanji, pobudami in prijavami za posamezne nepravilnosti obračajo na te naslove, v Grosupljem je to Kolodvorska 2, ker so edino te institucije po zakonu pooblaščene za pregon vseh teh nepravilnosti. Hvala za razumevanje in lep pozdrav! VODJA IZPOSTAVE: Anton Žitnik Kontejnerji so postavljeni ob šolski poti na relaciji Ivančna Gorica - šolski center Josipa Jurčiča. Za stanje, ki ga vidite sedaj na sliki, ne krivite samo učencev imenovane šole. Med drugimi so krivci tudi tisti, ki so imenovane smetnjake dovolili postaviti na neprimerno lokacijo. F.H. IŠČEMO INŠPEKTORJA -NAJBOLJ BRANA RUBRIKA "KLASJA" V RADOHOVI VASI Bralcem časopisa Klasje je verjetno že dobro znana zgodba z "inšpektorjem", ki naj bi se sprehajal po naši vasi. Moj namen v prvem članku (ki mu je nato sledila kot kriminalka napeta zgodba) ni bil, da bi preko časopisa s članki igral ping-pong. V prvem članku sem se predstavil jaz osebno, kot pošiljatelj prispevka, nato pa sem spoznal še svojega nasprotnika, po znanem ljudskem reku: "Če mački stopiš na rep, zamijavka." Vsem vaščanom Radohove vasi je ta primer verjetno dobro, poudarjam dobro znan, vendar o njem govorijo za zaprtimi vrati, kot v starih povojnih časih, ko ni nihče ničesar vedel in videl (vendar so bili z vsem dobro seznanjeni). Iz kupa snega se je razvila cela zgodovina vasi s cesto in cerkvijo vred, kar je avtor članka Aleš Adamlje spretno speljal po drugi "manj zasneženi poti". Zato pa bi vam rad (čeprav to ni bil moj prvotni namen) na kratko predstavil vse navedene primere še z moje strani "ceste". 1. Zasneženi zabojnik je bil aktualni primer, pa vendar osamljen, saj snega celo zimo ni nihče odmetaval, z izjemo komunalcev, ki so po neuspešnem poskusu 15.2.1996 prišli ponj šele mesec dni kasneje, ko snega več ni bilo. Zabojnik bi komunalci lahko ob vsakem vremenu (tudi snegu) odpeljali, pa ni bilo tako, saj je bil dobesedno zasut s snegom, kar prikazuje tudi ta slika (zgoraj), ki sem jo dobil po pošti od neznanega pošiljatelja (ki pa ni ostal neznan). Brez vaških očiščevalnih akcij. 2. Glede gospoda Anžlovarja, ki ga Aleš tudi omenja, pa samo to kratko pojasnilo: sam se je ponudil za čiščenje ceste in sam ima pravico od tega tudi odstopiti. 3. "Mar ni lepo, ko se lahko peljete po vaški cesti z novo prevleko..." Res je', samo treba je postaviti na to cesto fička, vendar brez bencina ne gre. 4. Urejena cerkev pa je zasluga tudi- mnogih faranov (zgodovinska tJžfilJIIŽMlC^ Radohova vas 27 Adamič- o vdovi in njenih dveh novčičih), pa tudi posledica pobiranja vaškega samoprispevka. Če Aleš misli na pobiranje samoprispevka v vasi, pa se jaz sprašujem, zakaj ni bilo pobiralca le-tega tudi pri meni. To mora Aleš vprašati svojega očeta (ki je samoprispevek pobiral). 5. Kako je z dobro voljo in nekaj truda v vasi, pa tako vedo vsi krajani. Če bi bilo res kaj dobre volje in malo manj prahu v zraku, bi v naši vasi že svetila javna razsvetljava; material zanjo je bil nabavljen že pred skoraj petnajstimi leti in je sedaj, upam, še varno spravljen, da bo lahko luč kmalu zasvetila tudi v naši vasi. Za konec bi rad povedal samo še to. Stvari so, upam, zdaj jasne z obeh vidikov. Osebno se ne mislim več oglašati v časopisu. Rad pa bi videl, da se, če komu ni kaj po godu oglasi pri meni in bova zadevo osebno razčistila. Andrej Klemenčič LETOVANJE OTROK V LETU 1996 Območna organizacija Rdečega križa Grosuplje obvešča občane občin Ivančna Gorica, Dobrepolje in Grosuplje, da bo v letu 1996 organizirala letovanje šolskih otrok na Debelem Rtiču v mesecu juliju za 10 dni (od 10.7. do 20.7.). Letovanje je namenjeno predvsem otrokom, ki so kakorkoli zdravstveno ogroženi (pogosta obolevnost, slaba drža, astmatičnost itd). Del sredstev za letovanje bo prispeval Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, del občine za svoje udeležence, del pa naj bi prispevali starši (14.600,00 SIT). Znesek bo plačljiv v dveh obrokih. Dokončna cena bo znana konec maja in jo bomo pravočasno posredovali šolam. Otroci, ki bodo šli na letovanje, naj udeležbo prijavijo svoji razredničarki. Za otroke, ki obiskujejo malo šolo, bomo prijave sprejemali na OO RK Grosuplje, tudi na tel. 761-119. Istočasno, pa za čas letovanja otrok na Debelem Rtiču iščemo pedagoške vodje in vzgojitelje. V poštev pridejo kandidati (tudi študentje), ki so stari nad 18 let, imajo primerno izobrazbo, obvladajo plavanje in imajo veselje za delo z otroki. Zainteresirani pošljite pisne prijave o izpolnjevanju pogojev na naš naslov, Območna organizacija Rdečega križa, Grosuplje, Taborska 2, kjer boste kasneje med drugim dobili tudi informacije o honorarju. Prosimo podjetja in zasebnike, da finančno pomagajo pri realizaciji tega projekta; tako bi lahko zmanjšali prispevek staršev in omogočili, da bi se letovanja udeležili tudi socialno šibkejši otroci. Denarna sredstva nakažite na naslov OO RK Grosuplje, številka ŽR: 50130-678-56005. Za prispevke se vam v imenu staršev lepo zahvaljujemo. OBMOČNA ORGANIZACIJA RK GROSUPLJE V zadnji številki Klasja smo vas obvestili, da so izšli pregledna turistična karta in spremljajoči prospekti krajev naše občine, ki so sestavni del zloženke. Cena karte je 500 tolarjev, prospektov (zloženka) 450 tolarjev, posamezni prospekt (Ivančna Gorica, Muljava, Šentvid pri Stični, Stična, Višnja Gora, Zagradec in Ambrus ter Krka) pa stane 50 tolarjev. Dodatne informacije lahko dobite pri predsedniku Občinske turistične zveze g. Likovniku (tel: 778-013), lahko pa pokličete tudi na Županstvo Občine Ivančna Gorica (778-384). Lahko pa izpolnite tudi priloženo naročilnico in želeno vam bomo poslali po pošti po povzetju ali pa naročeno osebno prevzamete na anstvu občine (Tatjana Markelj). Žup K NAROČILNICA Podpisani: Stanujoč: _ Pošta:_ nepreklicno naročam: • turistično karto; št. izvodov:. - komplet prospektov; št. izvodov: - posamezne prospekte (katere); št. izvodov:. Naročilo bom prevzel (ustrezno obkrožite): SAM PO POŠTI Ko boste naročilnico izpolnili po vaši želji, jo naslovite na Županstvo Občine Ivančna Gorica, Sokolska 8, 1295 Ivančna Gorica. J. IN5TALAT6R5TV0 BLATNIK Vodovod - centralna kurjava - plin Montaža in popravila Blatnik Štefan s p Višnje 18 61303 Zagradec mobitel: 0609/639-B54 "V STRAN 11 utrinek iz postojne 4904 1902 4903 .Svoj nasmeh boi človeku daroval, košček svoje ljubezni mu boš dal. Daj mi roko, moj brat, ne izgubljajva besed, daj mi roko, in najin ho ves svet... Nepregledna kolona mladih se je vila proti prizorišču papeževega pastoralnega obiska v Postojni. V tej množici smo se drenjali tudi mi, mladi iz občine Ivančna Gorica. Položili so mi na srce:"Da boš kaj napisala!" "Ni problema," jim odgovorim. A se mučim in razmišljam, pa tako veličastnih občutij ne znam spraviti na papir. Enostavno - odpovem, le v srcu se mi mota mešanica spoznanj, umirjenosti, veselja... Navzven pa že nekaj dni sploh ne znam delovati, saj se mi zdi, da nam je Sveti Oče pokazal nove tirnice, v katere moramo spraviti naša kaotična kolesja. Ritem moramo uskladiti s spoznanjem o dobroti, ljubezni, z upanjem v lepši svet... Naj verujemo...tudi v nekatere drobne stvari, na katere smo že davno pozabili - v nasmeh, v pozdrav, v lepo besedo... Nekaj časa smo se že tudi na prizorišču spraševali, če ne bi doma na televiziji videli več. Odgovarjali smo si pritrdilno, a čutili smo, da je tu še nekaj več. Pa smo takoj tudi izvedeli:"Papež žma vas rad." Vedeli smo - dobro je, da smo bili tam, da smo lahko naš "Radi te imamo" vračali v njegovo naročje. Saj - kdo nam je danes še pripravljen tako prisrčno, odkrito govoriti o ljubezni in upanju, kot nam je govoril on... KM Mladi iz Ivančne Gorice ob prihodu na prizorišče papeževega obiska. IZ NASE SOSEŠČINE dvor pri žužemberku Kraj je bil nekoč znan po železarstvu - ravno te dni bodo proslavili 200 letnico te dejavnosti v kraju. Železarjev tam že dolgo ni več, imajo pa druge stvari, ki zaslužijo pozornost. Ena od teh je zadnja krava v vasi, čeprav je bila vas še do nedavna znana po živinoreji. To redkost sem si hotel na vsak način ogledati, zato sem takoj odšel na pot. S seboj sem vzel tudi primerno darilo -vrečo prvovrstne otave. Gospodar Milan Hrovat me je prijazno sprejel in je bil takoj za to, da si ogledava kravjo znamenitost. Mislite, da meje imela krava Miška kaj "hmerk", ko sem vstopil! Še proč se je obrnila domišljavka in bilo je več kot očitno, da je kravji sinjoriti slava že stopila v glavo. Ko pa sem izza hrbta privlekel darilo, je v hipu spremenila vedenje in postala prijazna. Toda koje pospravila slastne grižljaje, sem bil zanjo spet nezanimiv - tipična predstavnica ženskega spola, vam rečem. Potem sva šla z Milanom v hišo, kjer sem dobil še nekaj "tehničnih" podatkov. Miša vsako leto premelje kakih deset voz sena in pridela pet velikih nakladalk gnoja. Vsi pa ji priznavajo, da daje prvovrstno mleko, ki ga uživajo mnogi v okolici. Tudi jaz sem ga z užitkom zvrnil nekaj skodelic. Gospodar je prinesel tudi polič vina na mizo, pa sem ga hvaležno odklonil. Saj veste, kako je danes na cesti:"Stop, vozniško prosim, pihat," in v trenutku si lahko ob vozniško dovoljenje. Tisti dan sem si zaželel, da bi me ustavili policisti. Rekel bi jim, da mi danes lahko zmer-ijo le mlečno tolščo, če imajo ustrezno aparaturo. K Milanu bom pa še stopil na kozarec mleka od poslednje krave v vasi, če me bo pot zanesla na Dvor. Privoščimo si ga, dokler je še kje kakšna krava. Saj res, morda pa je to nova oblika turizma na Dolenjskem, kaj se ve. Leopold Sever IZVAJANJE KOSOVNEGA ODVOZA ODPADKOV V OBČINI IVANČNA GORICA Javno komunalno podjetje Grosuplje je aprila v občini Ivančna Gorica izvedlo spomladanski odvoz kosovnih odpadkov v terminu od 15. do 22.4.1996. Deset delavcev, je cele dneve odvažalo. V 337 delovnih urah je bilo odpeljanih 660 m3 odpadkov. V odvoz kosovnih odpadkov smo vključili tudi območje krajevne skupnosti Sobrače. Počistili smo tudi romski tabor na Kuželjevcu, iz katerega smo odpeljali 16 avtomobilskih školjk v predelavo na Dinos. Zaradi velike količine kosovnih odpadkov v krajevni skupnosti Šentvid pri Stični in Temenica je prišlo do zamujanja pri odvozu v krajevni skupnosti Dob, tako da smo odpadke v tej krajevni skupnosti namesto 17.4. pobrali šele 22.4.1996. Za zamudo se uporabnikom opravičujemo. Javno komunalno podjetje Grosuplje 4909 ?vci