Osnovna sola, heroja
Bračiča















































ptju aL
aeliu lc ciiu sli ka ufi
katerima letu na lopelnoma ne i
-	mmri jo upre , fair p
sledni sozIn eti
'st(
e oeruu y , 1 ’a (mira u io De
h
inu nepopeinonn.
PRIMOŽ TRUBAR 1508 -1586
/Uy&A'
me -18%
MOJ OĆA JE VODNIK, PREŠEREN PA STRIC, ZATO SEM PRIJATELJ SLOVENSKIH MODRIC.
Verzi iz pesmi T R Ž I Š K A
Tržiška dolinca velika res ni, je vendar kraljica gorenjske strani. Njene kupčije in njeno blago daleč čez morje in gore gredo.
Tržiška dolina velika res ni, je vendar edina gorenjske strani. Obdana je z gorami, previđena z vodami. Zavetna, prijetna, ko vsa zeleni.
Z Bohinja sem gleda mogočni Triglav, krog njega je čeda gora in dobrav.
V ozadju Kokovnica Storžičeva ženica. Ko sonce priseje čez Brčovi rovt,
vse toplo ogreje kar pride naprot. Begunjščica kraljica je Stolova družica, v škrlatu in zlatu naznanja sončni vzhod.
Kot led so studenci, iz hribov teko.
Po kleteh v senci je vince sladko.
Kar zdravo je, vse dela. Ko bliža se nedelja, se upeha, vse neha,
ker delo je težko.
Tihotno postane sobotni večer.
Kar nič se ne gane, ne stresa se čer.
Samo voda šumenje se sliši in vrvenje.
Ni duha, ni sluha
o rožljanju več nikjer.
Vojteh Kurnik v svojih pesmih kaže veselega in delavnega človeka tržiškega vkota in izpove ljubezen do rojstnega kraja Tržiča in njegove okolice. Največ tržiških pesmi opeva kovaško obrt. Kako bi je tudi ne, saj je kovaška obrt najstarejša.
KOVAŠKA
Kovači pridno kujemo, nikdar se ne utrudimo.
Ko polnoči odbilo je, glasno že k delu kliče se.
Ko vsaka stvar že'mirno spi, v kovačnici še vse budi.
Ko gora v jutru zažari, lenuha tukaj ne dobi.
Že zdavnaj sveti beli dan, oddihljaj nam je komaj dan. Ko poludne nam odzvoni, tedaj se čelo ohladi.
šele ko se pribliša mrak, z delom ponehuje vsak.
Veseli pa smo vsaki čas, čeravno tlači delo nas.
Ko zima v hišo vse zapre, kovač še vedno k delu gre.
Poletje komaj kmet strpi, nezmagan pa kovač stoji.
Zato pa vživa on vesel, kar s trudom svojim je prejel. In kadar je pokoja dan, časti Boga v srcu vdan.
PLANINSKA
Kdor nikdar čudov videl ni Naj pride iz dolin.
Da tukaj duša skoperni ko pride verh stermin.
Snežnikov kjer je večni led Verhunci v zrak mole Od tukaj divni je razgled Na grintovce gole.
V dežele tuje in morje Od tukaj vidi se Gore v krili krog stoje Iz brezdnov ti groze.
Vetrovi bistri pihajo Tanak je tukaj zrak Ko dolni svet zakrivajo Megline in oblak.
BISTER
Sem Bistrčan, vozim v Kranj vsak ponedeljek in tržni dan.
Kolkor dobim, vse naložim, da za nedeljo kaj ulovim.
Moj konj vse je kot s trte je, da se sam čudim ino ljudje.
K A
HijoL Rotil Birta želi.
Bajsa priganjam, da se poti.
Pride pomlad, hočem orat.
Brano in seme moram iskat.
Bistrčani!
Takih nič ni!
Daleč okoli, kakor smo mi.
ČVRSTI GORERJCI SMO, V HRIBIH PREBIVAMO, ZDRAV JE NAŠ ROD.
Rojshno Wšq Vojteha l^uvnito jetviiški UuHum spomenik
STRICU SEM POKAZALA TUDI KURNIKOVO HIŠO
Tb dolg'h letih jg puoel ma obl6h» Edo.
\lo je \y\ ze neizcu časa. per! nas^s'ba se. odloola da s\ oalcdava irtliölze znar^enltosti. Odšla svo.'
i
v
) gledava
Terzič °\i\ se ostavila pol paulljon^ li^ecr bila sliUafTslza oazstava. 2 zaoimoxyem sva s* go ogledala, Tb sbrnb tožIsldE ullcoh sva se oapollla v r^uze^. Ucidovedno sva opazovala aazstavllevve orvedmete, Velilzo Etoica sporrardalo aa otorožlze dra) td gib ge po-ezivel v dcržicu, Voalč oaju ge opozowl na razstavo v dCaou IZuo-niUovi htdu Tbelzo goado sem ga pefgala. do tga. V hiši so prnbazovali izddW dorna-Če obrAg seg se gp oavno bltžala Šušlo.orsW nedelja. Stale le videi, cb. ve v bližini Ido o dvoiNona m me le za toneč ogledovanja z namenil osti povo-bT v Lino.
Mojca Mo.rttn ^az-r.
MOJ KRAJ TRŽIČ
Pod pobočji zelenih £ora, tam pod Karavankami se skriva moje mesto Tržič. Njegov nastanek sega v srednji vek. C tem pričajo razvaline skrivnostnega gradu Gut^«nberg, o katerem ve povedati ljudsko izročilo. Nekdaj je mogočno stal nad mestom, v bližini naselja, kjer je danes naša šola.
Stare, opuščene kovačije govore, da je v našem kraju veliko kovačev služilo svoj kos kruha. Kovači so bili v preteklosti nujno potrebni, ker je skozi Tržič vodila trgovska pot do prelaza Ljubelj in naprej do Celovca. Celo Primož Trubar je čez Ljubelj potoval na Nemško.
Mesto Tržič ima vse polno zanimivosti, ki kažejo na način življenja v preteklosti. Ena takih posebnosti so železna naoknica na starih tržiških hišah. Ta so bila v obrambo pred ognjem. Tržič je namreč večkrat pogorel, najhujši požar, ki je dosegel vse hiše na levem bregu reke Tržiške Bistrice, je bil leta 1811.
Tržičani, pridni in iznajdljivi ljudje, so obnovili svoje domove. Ukvarjali so se z različno obrtjo. Najpomembnejše so bile nogavičarska, usnjarska in čevljarska. Iz teh obrti se je v drugi polovici 19. stoletja začela razvijati industrija Iz nekdanjega obrtniškega trga je danes Tržič industrijsko mesto z več tovarnami. V njih služijo kruh prebivalci občine Tržič in delavci tudi iz drugih republik. Najbolj znani sta tovarna obutve Peko in Bombažna predilnica in tkalnica Tržič.
Mesto Tržič je raztegnjeno ob reki Tržiška Bistrica in ob potoku Mošenik. Danes Tržiška Bistrica ni več le bistra; čas, ki ga živi, onesnažuje tudi njena bregova. Izvira pod gorskim masivom Košute. Tam je čista in hitra, pot si utira skozi svetovno znano Dovžanovo sotesko. V Tržiču se ji pridruži potok Mošenik. Tako da skupaj hitita v reko Savo.
Ob vznožjih in na pobočjih zelenih hribov so posejana manjša in večja naselja. Ljudje so zaposleni večinoma v tržiških tovarnah. Nekaj jih živi in dela na kmetijah. Njihove roke obdelujejo njive, redijo živino. Tržičani sd < veseli ljudje.
0 njih poje tržiški ljudski pesnik Vojteh Kurnik. Njegova rojstna hiša - Kurnikova hiša - je tržiški kulturni spomenik.
V	njej si lahko ogledate, v kakšnih prostorih so hivali ljudje stoletje pred nami. Vojteh Kurnik je v svojih pesmih opeval lepote tržiške doline, s svojo pesmijo je posnemal delovni ritem tržiškega kovača. Pa tudi lepoto tržiških deklet.
Če hi vas peljala skozi Tržič, hi vam pokazala še muzej. V npm je mogoče spoznati vsaj del življenja v preteklosti, v njem ostaja duh časa, dih preteklosti, v kateri je živel tržiški obrtnik in meščan.
Fied NOB je tudi naše mesto dalo življenja za svobodo. Na padle žrtve nas spominjajo spomeniki borcem za svobodo. Opominjajo nas, da trpljenja za svobodo ne smemo nikoli pozabiti.
Če hočete, vam pokažem še paviljon NOB, v njem so stalne slikarske razstave. Tam razstavljamo svoje likovne izdelke učenci tržiških osnovnih šol.
V	bližini paviljona KOB je tovarna Bombažna predilnica in tkalnica Tržič. V njej že sto let pojejo stroji svojo pesem.
V	njej je na tisoče nitk, skoznje teče življenje' naših delavk in delavcev.
V	Tržiču so tri osnovne šole; Bračičeva, Grajzarjeva in Kokrškega odreda v Križah.
Lep in zanimiv kraj je moj Tržič. Rada ga imam.
Marija Ostrelič, 8. razred
GREGORCKI SO SPET OŽIVELI
?vx dUtu uuu^juul |pxux£	^ux
Ysx IpOlUJDČ DCji^X .	Ujo. UpuJaJ ijuOJU/taJbCt uuucxul
W.Y.
^ou^a cWnVjic,) h .xaXXJidl
^iUjulIjl ^VxjuC)	o^Uxroux Uxajbüxiod ^ U^Ui^JCi) ^vjjjü
cVoUlU. co XoU.. \U?i Uu ißu Ujolo^a xs.lß Haxw^^Uba} ^/.xu jVx ><ujul wmxi tx ^oU.} p^xtiX cUloix,
Vjlumxu. 'XoIvölajul j 5. <Hax>ucA.
^ol vxjfost i^ujl jcc^HaI VXo vxoXwjx ^o¥.da. Oc^tdcd. %_xu V yo y. co^e5c ^xaux Ux VojuuOxu,^^	Wx jj.
düa. ž>t ^djo^ iu aomui	t da Wo ta
uxajWjD UjÜto^Wc yvjül jp wlcUI co uMUV^pbudujö -feUV) c*jüüa.
T<dyi Cjpky> }h.luxXMd
OVjxoux vuul ctMxokx pol oMxa ui y.V pobooi(t)a)a>. Ochxyalo. wxx	popbt toi ^ pyjütJidxb. cäxuaV)
odptoüux<r XujcU (oXcxK >to -nt dato a^puÜ.
cto^e^a Ävuiot^^ B .Vjaxxnd.
UxOU-JtU-	d^wi^ . ^HiXd JL dOJUL
UiX 'pridwf.^ ^prv^^OL.^)i\ß UUUL If. tixkje^ \» Uto^ tafckß dtk) \fl£xoüdß po coodi lu v pötepijjo.
Oxio^v^U ^uAtoomo po 'W^bi !)LbhjLtJL, ela ^ lau oWdlUxO ^toji ixy.xÄ)u. obitO^ . Od ^(K^yv^L^Jt^x UjapXji^ Hdü^nu Ölco^o^ux ujL sv*c, ^yji^a dtdcd; pni. .
QfcEQOUCKE 5MO £>?USCAH
1>0 TRilŠKI b\STRiCl
A$l!)IavMa/i Aw	}\aWla ■ (J^jvy^AvAJA^
JjuJkrf/MJ AM^vr^,Mi<wo/ /Myt^
A^ MVM /XAJ/V Mj^-JxymA^
aa^Asu^M'/	JÜuAJ.Oyv?^
M /AA/^AjJkfidžj /ftul^vuj Mj&Mj/MJ .'ihkfLr/ ytdkjr^O^AJ ~ 1AfJ/häMjAMlArtJu.
w
Ar.



J<r7n^;
5./Tzl/^OtL'
/rđAj. Jkftfvh^ /IiMjIuA AW
A$fwN dJU; X^k\/y^4^^ /^Ajr^rkM]Aj-
^xj/nutyk	^^MjAuj
Jfij A&^AjlßJ f//k AčJ^j k /TM^^./l^ty^ /%kxf APM/XAJ kkxj klAM JtyhUjj MJ /rutA^J^sudlj AuikiJjy^ij kd/ry Ji/rAw
$. a^aa^Aj
O V
O/fW
'MJ
rr
'Shjhv JA^^yV/jAJyfyr/wk VkhidovM /hvJMjJkk /MaAi^pM/ aajJ^Maaaj MfynAilj
'Uaa^ {i^/n\jj}}/ji S. MJVYüb
s*
5./m/^W>
2.0 Uul+urrw dan ogledali a.nanr%en\tost{ mesta Tr-ü ca
Ob pol os**Mb Arnove »brali predi pavi* Ikonom NOB, Odi tam naprej ^mo odlili podi vodi st vom profesorja Jane»a štera na ogled •enamenitosti. Ustavili smo se pri današnji gostilni Rr'SlMg,
V tej lnisi je bil ustanovljen prvi odbor OF vtVxULu. Nato smo pr iili na sam xa&eteW mesenega jedra. loje Trg svooode. \niSa s StevilWot je »namenifost, Wer je najvecja SlTara N-sa v mestnem jedru x po laartniUi^n imenovana Matfiteva Vnisa.lZelo zanimiva je zunanjost* te stavbe. Iverje bi -la v Irusi usnjansVa obrt, je nad vrati usrvjarsVo grb» V notranjosti stavbe je renesqncni salon, la VniSa je bila bogata , v njej so prenočevali popoć-n\Wi v Ui so potovali preVo Ljubelja*
Na Trgu svobodleS je dii veasiln Rdeči Wons um, tam so se zbirali delavci na partusWiln sestanW\V>. TadU ta biia ima žeto zanimivo z orna njo st. Nafdsadi ima lepe okrasbe.laniča je grajena v obliki črWeU» Ima
jtelo Iqpe hoolniUe^i ae vijejo no aače+ku Stavbe.. En del solonoi je f>ri(3ciioial trgovi-ni^ruoji bo deloivniooim.
Woto smo Sli k Številki l9.Tam je Jelen* oeva IniSa.V njej so bili literarni večenjigre in predcivanjo sa delavcÄ.
V Številki 48 baje bila včasih tovarna Čevljev.
kla TVgu svoboble 2S fxx je raj st na hiša Jonesa Dama scena Deva,ki je napisal ofer-ni libreto ^«lin s baročno mitološko vsebino. ke+os(^.novembra bo minilo 500 let} odkar je umrl.
žtevlSka 3t je (orvi jsrii-ner obnovljene hi*
Se v mestnem jedru. Fasada je jreb lepo poslikana • V njej je danes veliko ste’ rovan j.
Wa Trgu svobode je bil včasih hotel Ovsca v številki pa je stanoval pesnik in mecen Ignacij Holzapfel, bil je mecen gluhoneme mladine.
5 Trga svobode jbmo se ngto preseli l i na koroško cesto. Že prva hišna Številka ima neko posebnost. To Je bilo tako imenovano ^inbec’ okno,Saj si skozi to okno lahko gledal navzdol, naravnosrt, v levo in Še v desno stran • V tej hiši je sedenj trgovina Lipa. Tako Ime je dobi lot zaradi lipCj
Vi starici pr*ecfc	Preč* 'Vo vi po
v6os\W p>r\^o\ PoV»>noy \r\ ^oUVc 6P&a feofev^eiViOlc* so se oViv-oQ \r^ega x)oy-o\v UudUe.^orto poi	pre>^y*ci\ ob^e-
^t\Vci \>n ^VcristeoVoVostv.
Kioxcicivn^e svv^o ocVSV\ šesVox> stcireASi c^eV v^esto * to	sVoxi Port i *
xor\suo uiico. N/cOS^ SC iroervovp-iov Vsi030 v i €-0rsVo vj\\co V\n to xpradi oPrtrsWov rsopos<\ddrjev» V v>i£i Ste-
vilVo t-l	s>tovnovčil prvi triisVi xgo-
diovir\Crir Peter H‘itxi\npe^.
Op peti C*orv*ov smo si o^ledoivi se
r%eWoiavM\tvi^^i prod ir* fröri^cosVe xrvOyr\erHe* PrOr*cosVo Se ir^erNvWe xotovVe>r so se leto K%4*b Pror\coxi n/ Tr^ic.v>i spopooiii * Avstr^iicx.V spo-podM ^e ve\\Uo Fror*coxov \xgMPiio 'f.iv-V^erNje; ir* SO poVopoir*\ pod terr\ xr*a-\rr*er\ verr*»
”VdV<o^ se	ob por^*ooi *Vo vp r i So Act •
r*exoi Stero ix^eoieVci ^ W0U0 xgodo vi rv
sUo xor\ir^*ivo Ae>r^e^0 *
VlisVir*^ do je VoiV Uu\tuivr*i por^* Vo -
r*ister*%
Andrejo ProprotrsW j’t. raxredi
c$t<xrruy\rL bno-iZ
( A4sr*cXL f/yvo^tL !
Mjut	Ah^cJi^ Atcrj'
^^2*	A&, £■'„ ^	*€	/td^sUs^tUj
Mn>
v*
^Tt-Csrvu* J*>£ AL cLh&a
cfjz ti f ^r“^t<rvac
?*	___y
/>ML.n.^
^ ciočtCiZsrtit 'Ze^aoLu ~i/	n I
A.«Vr ^U2UAM.<?^crC.e zcJCL.
^s&Jkn 4o /%**-* <u*\L& okrl.vEo -AJT r»L /t-vovt^U’
^ «Irv^u^dUi^^	rMXtjoUjLAk?a*, k+£vry*-o* ~$iL\Ls\4^
h^TK kX /va- ^ <*n>*ul a** Atrt-jo lyr>l~jo tuUsuaUrtf firtl\ ^-ti A -> ^	P *stev-L'uA(<Uz &^j*‘lL "Acorv?'
jt nc^c^tL ^+^tt.flkuo •vtnQ.^uo cArtu-uuo y	‘H'fCkjaj
f>K> ntiLlK '**-r%Lrryyt	tju^dtrKj rbtUPj'** ru**Z*
m. A£L€X4Aca,<£*C'vug <tiZÄ U.O'WLAJL^ryt.
UsMjJkM*



TtmjL rfi~<shu.^ (
ZAKLAT) V DOVtANOVl SOTESKI
'PvčjA \rfi£ V'sÄ -Vvsoc, \<£\ so \dWqU' v "TDo^xO-oaio^v čvjudcM	^.ivtlji so v voA-]jCru psŽCoao. V
so & beki 3L<opal( ^'eAo *lok>. VJ<akop<xono	so bm.-
pdli v Sb.V'OVi ijQomi ^ ^vaVevt vbod bvl	^ vod©.
droe so gus^d /vedeli x© bp^asAvo. ^PK^b-uii so VL badjo ^po T€^.v ?x£xv>i Cu Tlrxiid.' '£>\«A-vOai pYr\\/ cio 'DovxRonov^
soWsbe .Öjuso.Y"ji So b^U cvvamvoooe.^ pososVcw!. Vj^kaAerč so
Cuud-i	(oko	pc^rdo	s -WdoorYN ( d'ra^'i so	CuuoU' ]jesecv^
(^•eVvdo	pa	Ctusb	cvo.umes.k) voke reUV	kaveLj .	So
x (SWokjeUA pWsiUd' } cW 60 ^iom \xroa& uuokjopauo xWV)
(jibo moč so popCvcdv! ^ Y°ox^va“((ßdC Ca sVmžd-C cioat^iut- v bdd'rru. Tvoko 'je. bvio vsöko kok?- 'TV'iZced^ so se V<a*Wj<jaW
WU j ^joAo so se /sape no d y svo^e douaove. Kmsikskevt^ bigo ob neki '(e poc^neba d,© -Wb.
^)Udfil se -je spe\ daor\ c^usanske^« pnCboda v dbaxau©vo ScAesbo. Na^poc^acvncvve'jsb 'Tn^usornl so nxi^e?vo\rOk' skmAe } dsCL. Vccr&mo axernejo ^asa-v^e.. žkvdV 30 9e v bUž^jo adiiuo Ca. pob^okoki' } db pxcbbepaC c^usav^C ićiaS^e'jo p^pWpL'jok' v <&crC\c	v^ViirrMD- Vsi	(^uSaV'ji so bCU £e	v \Ao\diui	uu.	obča -
doNKd-i bkesöcede üWV?} ko so -je ^a^do -Wsk ud ^viMe-k’. 'du^umnoni	skmL'je	so g peSi'ue pon.'udki	^v^olov^	skvolo } b'
'je poVvD^ila gansko i<iA^c iu xopvki ixhod tx. vxoVk'ae. ^aSar^C So pi^sVnsŠeoo rpik' ^	So bCki £i'vi pokopale
cpiod peelrrtc.
še oiaates	isdejö io- T)ou£(acnovi SoWbi -fosiCue
bsAamke mb ^ li So ^cCk ^uSanjt (pn'pd'fbdc kboud^o. Kordia bodo odVvCki ©kosVje ^usan^r ia b©^o^A-vo TnxCsdi^v CkroVsv.
Ono» ^.onopic ^ F. mxred
SKRINJA BABIČINE BALE
ste" temdć-'	tete	' /9^z^Ote/c^/ testet
/üteitntete //a/r /tz^'	/y>^/čZ teb-
Jvcćl te#' tel tette*£j4z .	tel s/tteći y^#Wi^te/ateć'--
J#' tele te^^teteteC y/tedc .	sft
#J/# ten tel^tel^te .	AtetW/rru^/tete ^ Atete^yte- ^
/j/u' tete /natečtete ///te&čz^te, J^JzUn/ite tem-ac te- te$tes
/uču
i&ntež> srfte ste steztetezi	/tek:,
Ai&jytete/rztete. otte^ teteteteP/d? ^uz s ite /Zteć&teteU uyuopC , 'Xe /i/teurutei tetetern /tetewte-U/te te ,zetet>/^ tet* -
> te) / '.	/ */'	/	/.. .X
/tecorru
.^4
tete' sjtetteyi te L/ic0ofUi(Z 'Ute (teilte Ul 'iX /-telJteX Mttexa/n
testete/.
^WteXc
/Ttet
siiteteC tetwdXteX* /XzuCtte teteXtete testete^. 'fä&Xe
/IteX? yte
'tete as ^zć -
/teavJte ürf //nx yfuyxteex tex /teiXX, Xi^ezlu teney,
y/v€t	y teJctey' An tetzu^ A^te&teXz'
sftete' s-yXvX# .	tetete .teXteu	tem*üXzy
Ji A#/Xtete steXteteuMteici. cteatete teAW tete/'^tteterzte# /ynčX^ steJtemćtez tezi teZ'tex4teteteJ , pXyezMC/tetez. '%tel
Utez
• ■ izćdtet
tel ^tterteltetete^ /m/ tel ^/eytetete /#/rmcz/f. 'tel tebteX. y	jte j//tejtevte£Xl
^inUte^rteteX^ ^tetetetetexte? tezzyte^nz /^rnTtetexs. 'S/te&yi cteatete' tezi* tetertutete^ ^uiteztejž/^^Az/ teteXtelC	/tetezzz^zz/YZ^te?’/rZteZ^nc/Ptenc - (teteteitetec stete/2
A3
2o
' '%? M'yrt	sfwbzrzr zds/ć/uć / /Ur /ft&snrf'
■fU'^rwtz ^&Unćr /ctiU&^Zćt^s'.	^UjbtrrzU' ^lćvr?
/lüx&a. sušćičŽ^ z-rz ^uzfz&y?£tz^£/f
d& /?ru U&Ćcr seZ^vV*^' Uz	/0^?yz<xz£ ućrrz
s&x /ZttZttz zrz S&&&U& s€*U?tz '-Zuyuuuu^z u*Uz>Ž%Z . 'ZzuzZć? uzrr? /TWezzz
'sA^ Lma . A* S-____________' •	_____<^... .*
Ir'
, ...
V /< /7 •	^	•	/ -/-v	'
/AzUrzU
-u*n unvA&z sia ^u^z&rzz Art
//
'&i&Ž&z. C/&& ,'tz^mć /Ur s&ćć	/f U&ćzbe uzz
/UMuu	^tsnteArrzć^ :	uđu -
/đzđ?M£i , ^pćcđru ^n-Twzrr- /urr ^<uu^u> AZ đ u-đzAzzc uš uđđz yŽUć>đ' uA^Kru uzuu^r
/•	^	u^.	/	/,	/
/TVUUĆŠ
/Uyu.i
Uzi
—	/ S	r *^. ^	/(s C
uđcđe / ^uđtuu UuzpAt/UĆu s&đuuzZ ururpdš, uđ'
A/	AA/s/v’	yđj>	. >;
'$£$■ jfT siVć UuđćT U^UiđzU' ZcA&t&Xzr s^uU^Huzp; uđx /rzs urlđ sztr<uđUŽyf Uu^z<y?7zu uAz ^ z AU^đrzćUUu Ar? /yzt^yiAzur^ sfUVUšf urz<ZCĆZ> .
& uđr uzu^Zcurz^au^: /čz ^Au^uđzđ^ ^up^zAUzzUz /ir	zn /ŽuUu' ^uđrtup/W ut&rrzzu uAuđ s/rw -
-đđšđđurif UZ /iriiurvvuuui uđčđc/ /UćZS /W
uđu* U’iPĆŽzćZf'ć	S	/?
Urn _^U /JrzćUrrzuur'ć
-đuđče/ udr^uiU^^u^-------
^iuAuzrz^ uuz/đz UU/^Ztpydudr
u&m ^zuAuuTr uuzAx	ur? .uuUŽd&rU
fU uAufz rucuUz /rrzuzycUzxd'.
c/JaJ&uz/ tyÜz^^y' ^.naxr
BISTRICA NEKOČ IN DANES
Bistrica je naselje ne desnem bregu Tržiške Bistrice in ima 4.900 prebivalcev.
V zadnjem času se je ta krajevna skupnost zelo razvila. Včasih je bilo tam, kjer so zdaj bloki in osnovna šola, polje. Tudi hiš je bilo manj, v glavnem so bile to kmetije. Cesta je bila makadamska in ljudje so s konji ali z voli hodili delat na polje, otroci pa so obiskovali šolo v Tržiču. Bolj malo vaščanov je bilo zaposlenih v tovarnah, saj je bilo doma na kmetiji dovolj dela.
Z razvojem industrije v Tržiču pa so se ljudje vse bolj naseljevali tudi v Bistrici. Začeli so graditi hiše, zgradili so bloke, naselje Ročevnico, zaradi vse večjih potreb pa leta 1973 novo osnovno šolo»,ki so jo poimenovali po narodnem heroju T'irku Bračiču, in leta 197^ vrtec za predšolske otroke. Osnovno šolo obiskuje približno osemsto otrok, vanjo so vključeni tudi otroci iz okoliških vasi. Ob šoli je igrišče. Poleg osnovne šole so zgradili še dvanajst blokev in poslovni center Deteljica. V tem centru je tovarniška prodajalna tovarne obutve peko, trgovina konfekcije Novost, mesnica, frizerski salon, trafika, kemična čistilnica Polonca, poslovna enota Ljubljanske banke in okrepčevalnica.
oicer pa sta v Bistrici še dve Mercatorjevi trgovini, trgovina ABC Loka iz škofje Loke, prodajalna Elkroja iz Lozirij, radovljiške Almire, prodajalna BPT Tržič, sadjar, avtobusna postaja, gasilski dom, drsališče, dom Petra Uzarja za ostarele in slaščičarna, v katero mladi še posebej radi hodimo. Ob cesti proti Ljubelju sta dve Petrolovi črpalki in restavracija Deteljica.
Bistrica nekoč in Bistrica danes - mladi, ki smo zrasli v njej v zadnjih desetih ali petnajstih letih, si jo kot "Bistrico nekoč" lahko predstavljamo le še po pripovedovanju svojih staršev in starih staršev.
Sicer pa, če vas pot zanese k nam, dobrodošli!
Andreja Primožič, 8. razred
PISATELJ ANTON INGOLIČ V TRŽIŠKI KNJI ZN ICI

j	cy^K/tem/ ^bujdLsčs. tf&vt"
/CLöJly /YUXsvyw yjjis /rJlIk^j/ <5 /yuc^VW /ok/roA^ArUL/ Asu /? ßt/nj/siZClJl/
JL^ As
A/y^ovr /z/xj
^Ksiyr	/^/ic^&Acyr /^<yvt^iA<UynJL/ /av /pxyj^<JiAyaSb /y\Cu>
/jjAWVv^o^Uj^, ys a^yJlH XmUlaXs /Xj /VkqAaw JM(JityvYw/ Xc Z&ML'
yA^JZxyoKisOU/ A^yyxyCKMXy /5SA/vv<xuxX. [jf<yy<XA<xiLxy sćL&s ml- xü'
SU; /yynüZxy J^xLJU AS Aobr, ÄdSAur SU; /yruDX^U^.
Joro^K>r yjP /Vr^uly X>dywuD^rx>yyv A^lSiucaly /UćaJjUI^UU, /zJbr X/V^ y/ft<LSUx^Laly/ /<Soj JU; ScCLrJUj /<X^<3lX^VU^L/ X- /X^U^UO^U;/ Xr-sU-UlcX; AX A^cSS?! aScS^JUt JUj /YKOCjhls. 'bjK SaXcL^ /to^I/K-MX^
' SlaJUbr
AJLs a*J /V^y&CJls.
'-Ovaa	SaSSos Mj SUyj /KjeXate^ro	SScUUkJU a<x
/&y/ AaX; d*yx(Uynyi/ SloJlJkxr XoX, at A<UUy[ aSoRSUt A^cxv^/
(^/dSS	yf^oJyyJLjjiy	/ka, jUJla /u&<> /s
AcXr: Syo^ot	y;/)^y!!Ssx)&
Äcx/	Sx/xrOyrtA /yyUUj^Uy^yroS^^	/y^ /yrJUxJLxs
ATI uJji /Jy/rJULoAKyr<^
It Sb' yt Ma£l fevrjsdb ^ AySoy j\4ks JloJJkcr /AmAjuyy^ /A&AJlL at /SoiaS1 AQArOyKb y rrtbsL; ■
^ 5rcX/ SUaxLoyr /vruyytA. <SUdULcr /Uly ^caXk>/ ajl, ao /it/ /kAaoaxJ. 1 n yx- A<o y, AMsyYY\JiSU^Sl(x> /av yOclXUx.
ju aLo/y^ yb ysTibSas /x UcSlo ir^ A^opJit yi SUHa /ltjo AT /YUXyCUvitAyv /ytdjus.
cJ/clz Acvrvoco AV /Yuxs/yv yi> ,fUsy<%ktSy SUi^o^jl^ AAlJU^ Aa^ /}£/ A^JifiubfirLAvv yyyJyjAUxJi /r /vyuycAXJ ßi*yLAyaf
/V^JićJjLrrCvv^ jfUks /T^U ß^L.	/Ms jJL< yfUxJi^Ay^aJL ,'nćL' JluJi.
Xu	/Xsvw /boSos AT ßl/Y^y^r ^UlirrOjV^ Aüß'ö-'
fijlMviibasr /y^xL<^
2if
AuJbjua	VM 'bajala,	ddbw) polxUAwao;
iaJb bil obioV; «o lakata xilo	^ otxou
'xqj^W^ \j^lV. k^jbiaVj Hxiib. x-ujlw. .
"fw>odie^ je (XMMÜ o ^oJjL oalcudovU; pa o ^dbaujux
la^u.. CJpvo^ -hicli ^ Vjo^d £ pioaÄ. Vu^lc^l . cWux ^ ux^bo^
p^W^UUL^O l(^lpCX)w3üOT5<UJI^ j ^ IJUC^tcia VM^iW^U^VcX peAjeOX ^LUbULiAict^^O/. ofo^odLo, ip 'k^ujucaujlu. dix^clW,. cH'ap^cd ■fau-dU ^u^jii^o ic^Vio cbtuA^^o P^C .	ft ujo^tolci ^ ^x> >it<x/
cJlwa	X-Uxala xäaiua ya^tcW, Dft
pudteJ^ ux^cpl 'M:	A^Aoux ^u>u.
% djo&al ah \pulctiM	choffrf .
^ou Tjuopto WVj j S. mwd
cXa^bo^ j£ui (^o. pbUiißil febuD^^Vjo pr^Aol VjuOpv/ial	^a^uuo dbtu^Vx) ^6)C. SUxlül ^.Ui (da l?o to
Ujuoja	buijL^x. ( Vjl p bolu YatsX bxöfo*
(iuAioi 5. xay*fid
KULTURNI DAN V KNJIŽNICI
ATrtf Ati /^Ävwbfao'
/Ahy^: vA/ /c(M&rrUWj/ /xAJ	A^/thUAm/f	AAJ/^Uj -
/^^0 JtyjJjJ	JkA^yji/ucAA^
A&ATrLžirrf', "
jv^'UTrrM'^frf /MJXAP-
^Otr^oM^Ay •/^my<T'X:(/lr^y /jvt^'Al^^ ;	/<?""
JMW	/ /faju	/h)Jj /yjjdx. CÜtfü<jjMrA\AMJ/NU^ -
KAp ttjJifob J/!J fXjuAjj AfrP'/haA^. %APMjArr^r, Jh^/MAP/ifoJUJU aA^. dfehA^WM/KiA^
Ji-hM.i UM,	jjjrfp	ÜrmfAv
JLüdtuijn^MjUsMWJ ■	A€^. -^Aj^jjjAwi-
Typ a^j^A'xA'J . A/Kjji^ a?j	p&j,
AdJ.Ji xö^ttct/taJ AtAmji^jAjiAk A/p /JaAmMjT^p^	•
Ar\sj yjAtpA^ PA amA /y^J^ JAtAifey^/MAPs-JM '
3m4AtL jAiJij 'Z./wx/kxl
SustarsWa ncacle.|j'a je. 210 Trxic vel i U praz^iU. ToUrat se uvrsti vel’»V<-0 p^’n^e-
Memi je z.elo v&ec Voodoo revijo, obisce^n seje^»! oCls vofc>i s svojv^m 3to)rMca^ni r>a Trg u svobode.
difev
Roda
Da^gja^a TabWa^ ^ 5- raxred
SUSTA-RSKA NEDELJA
^Đac^es? - ^ crvM^Ljo
vkrroc^i wsi- ^
oo^oi.
cm Šu.š4ov^o Vu-U .
\) (^rrecji izludi
e>e r	vsi}
Jta	od amS
c^roejjjclkč dobi.
A ^ö$err coeseja
oJbOAOT o dViik iocnuO}
2>€ pTf\)C^9 doae ^poudjö vese^onniD.
oeurev
ZA
I
J V5AICOGAR
NEV4AJ PODATKOV O TOVAUMl PFKO
Ime. tovotrne feto e^ee^tovljoitoi prva .zlogo imena in pri i m ^a ustanovi te Ij o\ Petra Koži ne. Njen začetek seojoi v leto '/t<303.
V svoj i v ec kot 60-letni zgodovini je tovarna doživela številne modernizacije delovnega procesa^ siri Ive prostorov in rast proizvodnje.
Delovno organizacijo domee sestav ja osem terne j ni h organizacij.
Tozd Obutev - ukvarja se z osnovno dejavnostjo f to je z izdelavo obutve.
Tozd Pol i u reto n s proizvodnjo plastičnih Imas^ sintetičnih Smol m plastičnih momki jih vulkomiziroi. To^ol jumoplast; S proizvoolnjo različnih gumija S -tih izoldkov iz noiravnega in sintet itnega kavčuka. Tozd Trbovlje: je dislocirani obrat tovarne Peko7 v hjcm Je zaposlena preolvscm ženska delovna si ioi. Oroojoirno sestavljajo mehanična,mizarska in elek-tro delavnica.
budućnost v budbreaju je nojvecjoi temeljna cr-gomizoicjoi Peka. Mbeza skrbi za prcx^ajo.lima ze poslovalnic po vsej Jugoslavji .(m centralo v T*ri(cu .
Itomercialoi Skrbi zoi nakup materialov za druge temeljne organ iz o c j e.
Peko v ec kot polovico svoje proizvodnje proda no|
^dhodni Irol ■ t)e.tovna orcjorni^ocija Peko Je delne^ 'n oj večja tcvarnQ moolne obu+ve v Jugosla-
viji' in nned največjimi V Peku je. Zaposlenih \/ec kot pet -Hsoč dela v* cev'( ki letno iaoleloijO vec kot +n milijone parov obutve .
Woitaea ž I c\m berger Marija Ičlemenc in Alenka Ma^ic ; 8.razred
VeliUo trudio je iveba
Ob ogledu lovoirne bem spoznaloi ( koli ko tok je treba zoi en boim par Čevljev. In rnj?' kupujemo čevlje in se jezimo ;zoiko/j'so tako droigijne zavedamo pa se(koliko trudoi in dela je bilo potrebno za par čevljev .
Romano! tene, razred
V TOVARNI PEKO
yrUAryc	at sfddajb/44. ti.T 9 fć,, Avy^o /1^
/d<Ai^oSU /Yuxj/vZAUsCT ^stXoAyy^cs	ycer ^	L ^ 'ix - -
/Xs<XAX>dk*JjL A/y^ Jk<yKjuLi/^K. /ASJ&XsGy AJ Jyt'tA^JiA. /Ov<AsKjL. vier fl/rdLoAxxs AT /yt<JLAxjuUr ÄcyVG/t'y^' ÄP- AftMyX Ar&čU^ ßu. /Y^ČLA j)L y^<DjdlJuA)X yfjc	jZ> yOoStau AT
^/v-ire yy^KAC^Vcn^Ci^ x>eea-^<2X'/ yCr	^yrf/y^yz^oijxX'l^	Jayyyw
/AL$L4Lj/J A/k- ~kQ/v\j£&yO /Z^cyy^'jlL ■d°i/~Q.’ xxmxAa^. TaL /KX AA/ /ytX/tSLis&rüJL /yy^kijLMAX&OAr t xxb /fyrtXM^Gy A-G AAyvvjdyyJUA/X' XCAtV^Ol. 5^	/xJUyiijG Ar AWjxyj^	/tiJL aAAa^C 'U<UyüaX c
,/nÄ^co ^hJlcr /^aatoX^j^ jju /MAifcasvtljA/vyjL, /AArcim^i. as^ yOJL A/riAA^s AAf&^GsCAjJtj' Aa^ /ViAlsA^AvdijAr /ttyyY^AjA, Atl± dA, !
A&fcuujLicr Ar	atAAjMju. jCcr /t^cKKVufi Jsa /^aoAj*
/rdp JhJhi' /XsAakatUg AtJsulo	ßoi /xr ^JuAmA ^ AAk-cvn^
AaaL	/cAjAjAaXa^ ■ vA<jv+AXArU/cr /Vrux/v^jM- /nA^Axß^^ ^alz^AaSl
/zJbyzÄJ^cr /ir jk&/rkc/yAL' Ä^v. /<y<k^A/^ß^<s /rr /Alk' aA^’-^Č^. jA^ ^/.X Jlo^i/
hreriorfi /fvdl^!lAtU<r Asa /iß, aAL JAJJicr xrajuDAUs/AUsr /U*
AicrVAAsijL, /tuy^ŽoAroJlA^.'<rL, /Ca\» /^acMavct. A<X AaALosa^a. AaAj^,*
ßjJks /jji. krtßrtL,, H<yt /2&V^ aaAjl£; /y^Acxj^r ^^AmaJL AAI&aj^'G. /V&J /VaoA^G Asa JAvoJUXtkyisCr X>&<AAir A^LsrJLA Ao^ti
yj\X>^J\/rtXA^V\)GA/^^
<^)dAlcy\yy\sO^	/^l> /ytu /voa/u^^l. yxxyvAO' /r^co
/fuzAsro^žj/j^ /A^AjlIIgaj^	/	JjjAx. /v^j M>As*3*
Adu*. kjAAvJljL,/>(Ay	/yyuxlßy^/^ /ycx^K/v^X^yi^ sct^n^
£x/r ’, JAiX>^yuosOuy<^K, /\xAsr£A/yä A/a /i^xXoyy\yC^SLA/^/y oAAJA^aj/t ^uAaAJAosjt, vic /xr /CT Ai&/y\^4WYAXwYV kvvr^U' /zAUr	.
vier A<>r^G<x/YA/ryw kJUAAj^ A'Vact /OC' /O /aCAtUvkj^ sAmAMkk.* ArO/y/L\, X? xhAhyv/Ki	kmAlct /itvacm A/yy/v/y\r.
^ß<X/YV^G ^<X^yYKXX/A/ <P. /YO/ZavA-'
NA51 6TAU51 VTOVAUM\ PEUO
Moja nmamuccL iz. 20 M, Atuuzi J?/tlcL at tovcwni
cxAk£&a i/rb dda Aarmo pcr^oüdm. 2 ditow^ Xatm o?r m.U/ri. IT crtnrruX juuvoJL /mma po6fyrtW)'jti Aut AKi/&iX ^DfTOitć/wv. Xbrnmir poidU txalo poleno zoiče*.	düjbc[> teiko, xaio Apa^tujW.
<st^ «_
Jarruji’ Jrmdotf, S.možn&l
AJjt/no ddo ^6 O/nolčcmD (cpmu^iat/ ^ rmerm
Axirro uro rficdtoruznio, ßo h lemu Aili r\KČjCL msjyriiQ. ( iafe da- /dÄiaX» fXHdLß ix fcnrcuvru uirnjjejfia
S Soddbua.' //ma. dofn-e od/nase ,taj<rr da cas iu-touaviu j\a tuđi Ada Življ'esrja at Ač^ro >6zJko.
Ili lOtxöci , sbotäexr itdkjb&ral fruL rtuzumvinno , potebmo tcxk-TCli , Ar» Ao (UzzcUtii^i'i'oi i/r^ rtnnHo JMj <^£aAftyi,
Al %4 (Hol Xairtudo/tfio , pc/m/ytu' (\noJk dajri 04&vo JUr pniJziotXi /& Ißfafiu , X‘ cja onoA-eJu^t ^lorro prrCH'xu&d/K^ v loVrOA'ru -
HcJejCL Hfac/ru#'f.ntVr/r^d
V .ŠivaWci de\a rv-\ojci ^o^odinica
8b sv^no sli v tova^^o Pe.Wo,do bi si ogledali ^ UaWo »oasi stairži slutijo U^ab». Sli
sv^no sko^-i v'acL oddelWov. Wo^cv^o siooo pwisli "tudi v sivalvnico y Ujar dela mnoja sorodnica. 5li snoo po oddelku ,010 bi s» ogle dali ^ kakšno ja delo v šivalnici. Ustavili
smo se tudi p^i Povprašali smo^o^ UaPŠno je njeno delo. Povedala nannje , daje delo v šivalnici ^elo tevko in ne preveč dodvo plačano.
KI ato ndno je povedala neuai o svo -jevm delu. Je ^e\o ^.obtevno v vafo moira ^elo pariti.
Marja Qaxmger ^ 5. raxred
5KLE:ML 5EM
• 9 •
Vsa Bi£>1vica je bilo ovito v vo^ecjlo. Opaxoval	pOW-\rCjir^O S^OXl OUć'oO-
'Zelo ^oalo ja bi s>e^e v tev^o vre^ooevau podalo alice. ^otev^n po ševo oo Ovo-oišeo xopledal peščico svojib pr jate jev Slcočil sero v" predsobo ivo s'\ obiebel boo-do ivo vootaUvoi\ čevje ^o so voe spreletele črvoe ooisli. ^ričorol ooi jib je pogled oa čev je. Bili so uroaxoai ^ pri šivi In po-čevoi ivn obrob jevoi. Pobrsbal sern v p voj Spomin m se spomnil noišego obisbo v tö vor m PeWo.
n voOvivoOr.sVim Vcroxkovm s no o pre -<g\ecloili vse odbelUe. Vojprei nos je oie -lav Wo tovorne pejolo v PPtUZZOVALN)!-CO. Pa so SeWali usnje , teWstil in ame -tov no ate r val ■ L^spje ~x.a ta obde ieW dobi-vcjO \x Ital je. Cev je pai v glavnem, \x -
vasojO v NemČjO ( W'f’irm'i AFI5. Bopet smo uporabili svoje nogo ivn prišli v šivalnico. V njej ixölelujejo xgornji del čevjci. DelovWa nas jO od pejolo še v SWjlad\šč& xopiT. lx sUlaoliŠča po vMONl-TAŠlO . Bili smo še V StWAPKllCl y Wjer noontincjo podplate , in v OUMAZKU 1 v Uateri te podplate \xdelajejo.
Wo sen^ se tega s pon-, ml l senn pr i -segel (da bom čevje pogosto loščit
Jare Itlofdtar, b. rov red
UÄ3 W Ml n&.'Z ČEViJEV *?
5m. tm orufjp)-“ %^,üi(!r. rmcmfii f-icr,
AAy. teiL or ^cmmü. 'in\ ^itfeh. Kwfcöü (ucr
omorm	. rRj^yricr Ijyfxci cm^ o^ioc^l Ko^Jx. (Wx
orutpr ^cr Aiiiiu^.%^ 0)i£^-. arüdj^. mö- ^rmrmCyVÜ or criobsm fbJ\)^mj^jL.
Iwk^u^p nj oonmiii tcyiwx^i o^Ämt (tVi rmcna’ip c^toocijL. uuEcj nx£jL?xcy tokA, im dj>uopimiK nmodsL^r. (’IMcr Cj^ dxiyix. tjACCH r\c^v km lisM^Sir,
yioAx
(6. miNsi
NASA RAZMIŠLJANJA O DELU IN USTVARJALNOSTI
luutoTÄLC ^ ^‘WÜJUU.V	uxak.
^pv^vjjüL Vjjq AoUuul cUknxew Vjwuä ^ \jgn v xoi-Ufi. u^tV0\) cU^ux olcxu .
(j- ^ui’nß^ } tLuOk) ipfHd ^e>)1jD3p0C|JjedUxux ^oXx o^ujub^ njldxiju. CVutcUjUoU.U UU.	^ c\>^JL Vdtjp px^x VooöIUjCUJül .
OJ^Ltdß. loQvWv )UUL5UOfO^UC£ .Ko -V- U-'ttWv VjCX>U)lfX XOAUl ^xhhrsi^ak pl vđujuj ug wi,ti ^ udU^ux} Vjtxi	ćjo^.cc
SU >f o^ata hNĆMpbdimD.
D bwJiux^ Vobiuxio ^Xjo^.p'xjD	pa ioioV vloouac.
*"	v *	^	^
(xx OUÜODi VxXJüJD Uxkuck	UjoKt	.
l^'nj.XQjdituatL H- Wxjujö ujuo'voJU ^ da SbovjjuD cMo \3Xexd iodio qpjexaOoAjL ^	otu. dUxm^>.
•Stl^a ftS^ojulmIt.fvaX^d
I dUU)VJUL ^ ^fVOba^UJUD pWd .^i'ÄCa VXCSbdjL UJQ UjO^Ux Kuvvjüiiu	^ u^oo9^.ujd xdiloax	(Mß usi Ibo
[ulvlMVl. U ujakovu dUkvoa^ tu k dmx odSUx^oüüo^ un dib} daucA lul^x oa ^tdik , ftffjojdtoj TnAhii ujlL ^cckSxw ,
Md ^	XjJüd waXUjO; Ui )>0l
(telcdx dUk) msL^uJO yujdju^ Kjcft ^ cSUvxo^V.
A uxix^ kmuW; ^. mnid
^ uout	pTUUxCU^Xti	UJI UXM>
Ipcfi.'ti.ro^a. mxui ci3UiV} ^>u.uo^ql ^5 'fcico^e. u^. ]pooo^ tu. •^uLtie .
3)1^^ V- ^idül	UA 'KAjjdX }
Ul W> ^UjcJl ctocdi • VJUL ÖL VUL (Mjct& 3 -V- UJL Ix)** mcaxu^^ ba^xx diloix .Ta ^KJO^ jt v,’«kjo^ uu V5auj 4pcuioJuuu3
cluCOUj VjlUj^ j . <YaX.(Ytcl.
<^wAÜux(da Xo mkV) dUija opiowTji pwtu-V ux ^i/3a
J^A VAßUU W	^JUUUV ^QlXiAiA ( XOOuOJUUL^
Cplyou^jp } kuu ^ kljD	(Ma (^ Wji ^ot ^
Vlo k) (da cU^xx tu. *bil£r( Kc^b üiudUv odVojaU na tujAOo Xa y^uW . tdAu	^odld^to ^ jmcxm
Coukoji; ü vaxxau ro Ux>jj.\ dU.U.k ^üi^cc ki^D uj } bc^ Xä hwkjVsx *Q\\uis&[ x.a	.1)0^ UÖüd\uuji
vu w kjL^yxG *a VjjivjlWu. Tx'jciJ tuuo^ bißj}
^	j^x) uuMfo. ie. uaJU.^ M uuDOJul do^e. dAjö .
TVaauX^-^ ^, (KiViXAd
HAD DELAM NA "POLDU
d^vjAji ^ düauu	vm VjqiUxujl luaauiL. oC^Wixjl
«0 ^0\)0XUoV ~tSX /^VXD^ jdDDJUC^ UXX ^pO^ULj Wi^L i tofy'Ujl ^VCACAXt^ . CWtX- V- If- ^5 diW d^L^ujti vjuad dtouju^a tim. lu. ^lvjul	.1)^0	c^axiuaa-j c^a Ixs-pL ui uxu
«oUwol Upau^ ui \siot. VtcxUa ^lidi dkld cLauii^ «o imjcawoJi^ UwUcLLO oUlO) Van. Yo. tkrts^Ü CA^QJUuLKflJütJL ui dobvjö . timA. Ujo^ (k. ^hl ^coo^-vjul đulu u^km^a3( (ixi wJ,d.{ d<x loW> dila ui v. ipHi cU^i Uök^ii^od ui ^yxiiiiciLD ^kcjuol ^uojjL •b.avdi.iviC) iuimi^.. t) dauo^u^m	Y-
Uima bcti Cc^cÄidjo ^ da Uua dilo lo. >l ujuu. X.(UUiXlV.
düjok bo^ kiicr	cW^Vd^Jl
Aabud in kbo ^XjO^(u ^ diVKik. Cu ULLkaui'caOL^. \)diVo U^udi ckaidmu^ ^A. ixxix uü^um per mi kiloum^ninj^ dxu
ptuxU ^ uiiAtio} \)pi. ^ bDaxua ^ co VßdsXi ^	. TuxU
huii uiua cSüouuuy, laitjj. cHiU) W	. VJtxi^iL ^ Jklo w
dik) uotuD ul ^ cop^HiAUi tx\)olmx. ^tduc^ ipa ^ Uwali uuoodoUA^til ^UcA; xjüoua dUa p.	ipäi^juicki .
Via )po^u u^Vjca^aluß m pbdjjuö.l)oJuu^ (utoVß dibo oaduß ui ^ (owIujo	bnuda.
(kakl \ju0vo. \%M pvu ^wo^-iu. daW w^^o^oXsdx vu v-Uicaol H-Udi)x;dja (di^) tun W^- o^tucxol .
3oumti TdmVJi j S. oraicfKel
■5lov0ru5lo pregovor provi j bre* deb ni'jelo . ^ata je dolino^i vsaVe^a človek (da obla m visha^a.
Deb je uvmsVo i'o vočno. 'Jciteljem pn^nirjew] v ^dravni^ovn pvovivDo vda bo unnsb delavci ^.ev ovoge delo opvcagcjo x uwicr^. Med-tem Yo so zidarji vV.noe|je voudQyi palčni delava.
Vnnet gvigi üßmljQ^o oje ^scjd ^lćOpava Vp06pro.v^a pridelke. bbboVo \j aenoji Vopjejo vudavji . prečno'si Vit dej o t do se Spuščajo v globmo.
Taj ono Hi Vitli d ( g.H.
(Xkl? mtöc/ sće /cdo£ai
/..^/.	sc/cnsćJz
^je s/ćcAJ&r jOćmć>ie^) /mOC'
sOW
/ćč^'*
/d>ßxW sc/elty.
(VtA&s xž sh? sć/e/<7 sö'ß/d'ruj'
Jdusotč /c/ovć/^, J& 04/jf 3X0^0^/)
/d/ć/'rffao	t

Unnetv^o-st* je \neUoj lepego. To je vse, Wov- \oO\nn u^1va\r jO pesmäUa , pisatelji, Uipani, dramatiki, glas-ber»iU.i, ci\rK\teutij igralci jSUWaHi, ^WladaTelji 1 sU.\ratUo unneTr^Wci.
Č.e me Pi Pilo unnetoo^Ti} bi \abWo •xcipHi Umjiž.^ice, Wi\nodivor*ame, cjiedolisca ^ po TV im rodiu po bi Se v^^stila le poirocUci. Svet bi bi\ pust, dolgocoseb , -Soj me bi po mo-po\r-memn dmevu rmogli vxeti vv^O-ko Woksmo dob^o kmi\qo cn\\ si pri-"Igdti TV im si ogledati -Filmia.
Amd\r-ej RemnJ>V<ar^ 8. raxr'ed
Hultu^o megujejo prav vsi marodi. Posebmo poxormost vsi posveoa^mo oxivjamju stamejie kulture, kul türme xapuščime masib predirni kov. kultura je ljudsko ixrooilo l ki xivi roda v rod.
Marja Ostre'i£ ^
Tamnara Pavlovič., 8.raxred
1/	NOB Ar Srzž^cu/ /vrruy
n^ANtayJUoXf^ ftvosJo XdksO^rJis aAs<Jjl£Äju
lf /mcdJuty mmwnlnct/ /ymo' iw /xtvnht/ maAccfci/ rwcrwda/ /)kufiaj/ s>	Ju
/riOsö"X0O/	^WuA'J N^OyrruIooriy S&*
n/aJ^ni/j ^oc^oA/ n/	NO3, sc- m&/=
/rn&ozo^ru; t/a'	/Ksttc&cso'
XiAozmcAs /NN- yuANiCic/’ (nace y5o/!e/. 'ZNć Cfiö^t /ymcr /no^T^ ^oTćokćAAA' jotf ^AAn/i Aa^oßi. %rnJssl nrtoJucso/ JeJmcCfO/ /AsoO/ ^ JnNo' jcAt&zk/.	/nc^ ^ /nanovo' ci/
jpo^Kcs^usc^cco^ JieNze/r/v ^cscco cAAAooo/
fl/MlAe<20/ sc0r€/iccy<2/ Stfnzc/ yp^^€LCCyC/l£öoA nOofoj Ju/ /)C/ sso&ć/caA /^ccHiscNcAcNctc jcAwwö. Me, /0&cAcy /66 ^ scaM3 fvvccvo' /Mo. Mio-	MoovO; Ju
suj m jooMsuiMo/ ft/aOt jvraJiu/. /Je-/AJe /o' /Tucfe T/öCsAo fecsćć//^ sö^ru? /c, rt/ć/čfee^n, joWAru/JUuern jOoö&AM /i-i/c/ Jo'O/Us^tT' /rtf/tcO ,
dYt /srrwnss p/i/ jrio/cclt£ /no, Jonucca/
JđcKu, Aa/A/Uy Jnu/AufOs AnaćJpZ' j Ju
/v/ion, pu po772<2/foJ /5 /3/opvnc /no/s/u.
OJucA' pst’	pcuJMud /ncoon/
/e, pučuJoČcJ /na/ pom/O.
JJvct/J/ /M /ctto/uc/u /Urn/r /te p/U
peAJi /UuoJt/ J/cA/p/ /cAJcu /Tc^oe/paJJ
jotoTruxr. ^ JvJa/	^a/dfovC;
(ftfo/ ^foovćČvt	/WXyfefTsa/is sUčesmU; A*' y<xf
y2/Kp0y7O/Vtlt yfyrl/ MCcAČcJ s4/oVCX^ßu AfAoöth&e
y	/nakcA AcAowuA ' *
* a ~ *	. ~~ đ — *	j	»	_ _ rZ // t t ®.
M sZcAAuCcf M/AruX' c/ffarfaf Jk/ ^>^> /^/fr<)fo>Z<7' Aoh/ (V ^J^&CČUs . A Aon ^
'TU/M /pOKX^OtänTttXfr) ^e At/&/ /7tOM-
cjtAnJ&Z/ (JAm*
t/AaorzAćT^&Ty £- rraxyn^A
Notodumla rau | onom Wionyna \mn\oajo.
V ^cmlipm UOl) ^ VAa "o onownlm .nj Wn rio^W)
lAu, lAioavoa uawrtocx !?cfcuds(uVi ijn «nwiton uowjo\cw\)t a aViademAix. nWnonUajvrufe.VMoJL.Imxx uo^\o^WuJn mowxVi kditfticw ’ii UI Čn5bl. Honi \xWwnf kddU. c^oajou o emiioćk pow^adv ^‘xmcutn 'pcAAia ,nuia; c<ü ipflu vm	mm.Hui uomotamW^ cW
mw^cnabla Wiv rakovo rMao .\rxx de^a ^ fc nduđ
Wx.	^
Vuxina ^ijoUn,
l.uamied
"PH liWimiirri 'pouW hx ^oudjjtr) oovo^cLxnipnö. i \tOarW»ojauAr) (AOhluno^n \oarCxHna (W coojm woot^ooa Wxlfomö WnoL^&nö ^o^c^.damo^ö ö (r»oon.e.vu.Ät \>or)Ä>Tnc> nada lum^o h nmwcnxWm. Uxx\^^Axcww\ ^ovxW ^\HÄu\nö cmvm^p.
UxhW üd^,
t).najaecl
N
Sedoo^
^oo^n|x.
di, rxjmn htÄKxi h ow\inn ^U^Morii&rn. ö ma H&aWl Wi VüoAnoiVi Vkdwtuc^
^ojrvi)t^>jda,
^.nahwd
RADA RlAeM
^suj^iyiu.	^	,W. cm^ ^Hnonal-
fi.	<9iiWrriD' ooimsL cvilil (t\x^5>cij^. ftci Tiam^L ?>o^d1kx
cnoSi c^JD^0^5orv>O5Uj3 CTCV1L ^ ^crWof^- HC&J 't^vtv. Af^icx. Tia. roajc^.	da
Sprehod skozi letne čase v obliki in barvi so oblikovali učenci osnovne šole heroja Bračiča Tržič.
Vabimo vas na otvoritev, ki bo vpetek, 8. novembra 1985» ob 18. uri v paviljonu NCB v Tržiču.
Razstava bo odprta od 8. do 25. novembra 1985 vsak dan, razen ponedeljka, od 16. do 18. ure.
Osnovna šola heroja Bračiča
TRŽIČ
KAKO USTVARJAM LIKOVNI IZDELEK
Likovjoni pouk met rf\aoi noti ie vxJL‘ko JW
JUCjl okadorntiki AlSkar komuno Uaoi. \\m$
julol it |uJb {jdo .\)cou>i'Az	. 2eoe/^
{\a Kdcu {nah ^ v^'k) oaaucit . Vsak) uro , p^ditn Mivo ^actiL' ^ KSQmjW , tocmje prtpnou^ U/n^» Ijibo rxx^iou^o v iii ^k ?o(K.bmQ >*x defio .Ct loce^ <YJl^2	i	kajrtujdlih /wa*
Čht.la M rodli u^oüi , fx>4^ vOcx	ma.
IaaIu .X^pnco/na da doiii&o^o fezkc iv-Oiuxikt, pud^Ai pcraiaiji/o copcrna f£at JTio . ludi pKffndaoorm onruAti’u cjkui vpKjdlon žciccnom ^ ddlorrn. lak^’ ki 'x&memja&D & toua-H^Oto	cm vtsaö. nrianrißdo croßm*. . bcotu’^ncd
rrfü pcrtncu^L t AVjdajfi .
žocmc/ra. HscJii . TUcKuf^jujtAn, kamj bi’ pcoia c olka AtncÄ uaire . i!ar to.pa bo .'ßabi’i^n k^po-3m >£e H’stm stoaz orru^’e, ua*e • Dobro nnru ^k. od tok . katvixßu bo^n pu kmcu .Touanšot^ pohuo: k'. Io M (tni ^da' i’mn^^u-kTO . lurü' nac^ia K^baj-e bi?a (Vi *Qžn>\aaL vr painljomu KJöß».
H'AA Mu fyrOstJbou y^-c-a/
S. Jtlnuooiay 41 AuJ&vrru, jpjyuxsru^
fYrrucr cjcu /X/ ofa/^hcrnv	^QocvitJml ^Ju/ytz- /T\CO
/na^t ßotu. ff*toTćfs, ff. sfifncLOSHa/, /na^>	cfvfbafco.
{fjOTruvuis /nao /mef 4er 4*- >p^cf)Cooo&u xj2jtsrJz.(x ftäcfrrjy&s SKa/ZAČc/jOu. c/JcofsspMfu/&~ fefoo- /XCupff /rudbcij spJsyrYw. (fovrdu
sp/H^SYMsfA, /scp^ocr /T^Vrvl /IC^oM^ Jwfcv ZfticCo /Kcocloc*/. -fy&yn /na/yw aI yfhuDaf/^	Aoo-
/yn^r yrj /yru tVfi/ttocdlf . Mocfj&x /X.	v JvOpnfvt /M*'
lf)0/XjL' ^uCr	jß- /VU^pjuOaJct /ftfćc ff^S' %Co
of jOoft 4t /MapyAO<Jc(/ cfvt ÄrK4*Cp') ftfoo flGu /oećcr ff /ryMnt	• ft^ćocoKc /yxvyyi ji fücf
Mrxr /xjopy W^CMff/xr.fyfyrr^ /yrivcffyfbVt fywcvuouaf, f^cu fucći orvvs /n^vo jt Acy' AfVtooaAi. J/cu Ajpn<MÜcoyji, J&xfeyic^/lytwee	jv/YKjuhojfx^t/)MXSrYv ^
ac/aavo'yfa :n JcM<fo£ou tvorrw ferm, faLv, firiČAt /h^c /fkjf 3%Asv^ JcjMsh' ft rmjotrrr^h /vpnofcifl fxxjco ozf
rxnruov- /smfo
/riCLAMOMi /xffu-, ASM /Xoyv /Xxf£jL)V}t
4Tna/Yv)^ /jQ/fet. Jeffaer ji fü/f -O fyy^tjCvyyK/.,
fuAfcL J£> zlet /xt	/yioorvyu. fJjlCA/rntr jVH fff/ucu.
A/K svyicjVst doutoc/sru, ji 4<nu ^ff^^Mxfycfcu (^OAj^/ryw. MjjVwJbu #eotü'j JmstM, /rrrtff c/o&ia. /jäetxx.
'f /žvAjugJjo- } Jun- /nevo je cft/fLcLfc^ , /»yvo-.jA /poc/xArnfi' /±&Mcr xoce/yixxx /y^asu xxfe..
v
ffil'Q./ff	5. /TOA/r-eJl/
(J/akr /yyy^cr /yyu	/v^>* //n <ynou /n^o
IcoćtcflOL) Au'spoOK/i^yio- oc/^cfl<niJSnet, Afncvocv^g ^ sfflhfiucćdoc. Jz, /ytb. »t /tvujo sCž/doČaJct.
^Ccc^rnjji ^	flut/o- /ža/ru/rnMZt' ^ JUoCt'
/ŽOjflcci/VVCr.
jfaJhco floppet' S. /OOAtočoC
(&»&toütc<. p ptort/wrrius /iLfntu ma nncvn^, 'T^h/cl &dcr /Ltoje/cv, Jun- ^jl c/o6tAx /xs&> oci /m^vvcco //< Mc/nrniCjcc, /)ü/x/)6c(co Mh. AcpjeA
t^ocyyuAo. !fo6or 3. /xMV)4cl
Itoje otopilo v/jecliViCo ( 6^10 ji \}si p bokali. Nbfo ji je ybov jcopei pesmice , učenci Ik li. vakveda pa 60 ji ^aigvoli igvico. "bvonka Juvoa mim jc pvebirola Zgodbico €nQ pvdv nič Jca divje Jcojce. Hemije bvb -kj zgodba xslo v6ec. TVav potsebej pa 6em 6e Načudil ,^0 j€, Y6blo , do je njen fino* pisatelj,
Wovok Damjan , i.vokred
OBISK y LJUBLJANI
Sc A&tJLcr Xttcr /yyvux /taj	sćLmv
^MuJ^^ćL/yuT. Sü /YisöJ&/ /OjIö^aJ^o /\yJLrX<r /s*\j JL/*xf /0<b /SjJ^ /vvoA^ ,SrzaAj£/, (MjLcSct jju /xjdl<r AJ-tAJLcr faJ
MjsOsnjL JP A&JjLaj /vtSLßuJL /^AjXXsri'. VSr^Lcir /JAu> /*Aj Aw^‘ A^vru/z^co, Aau /jp mp'toAKaXo	/4>vfi^vur. jt<jčr*
sJLoaasy^Xs /rrJuJ^L Abya; AaJIpcs /r	at ^c<pa
/Yy^yXp^oa/tyyc t ßoi AC	/^o^tcLA/i Jli /^/MAyi><ihyy<^
/Vva^ ^juMjoAhpJkl^ KV jUrCLsyjMs AW3^ ßioßtßa J^Y&K^ vljXxJU ji/)^ AC A&s AS aSIjO^OAjO^v^ JL>^'t>'Vn/. JCoJ^^-aJ^ ^Axßßyxyv^x/ /v\jL jio^<Xy A>CaArsSlyAvi^-Sytbi^
AC S&/ /Yr^Lw-jsPPvJl^ AS /oto^X^X ^/aJ^STH c Ä<xJLl.. Žou /SaHy^c ACAüs at /KaAs^Akks pJbLcAyjs axaaV-JljJS /VyCIacck/aj^ Asaj JisiAyxSjp jJjLAAsJxAfC, ^nrCUćL ^ul/ Rx.
^ As /y\rt<LsKL /vrJiotcks{ AC /OvrMu ßzAs^LaJCcx*.
(JßxASvX/l SkojLc AC AUS A^OyiA^vry.^L t jp /YUkA-iAAsw AS
yJKjLsßjY^ Juaas Ar ßySi^lj<LA^s^ l/yy^s /vo^to^irsxu. (/KaXASks
* S>c A$Asjk<dll svr^sytcr sJIaaja^, /Kjc^jsioajki /C^-yur-ißüu Sjv^ /rasSyyxILsJlu /Yxji/YxC ASA&' yf^C /Vuctou oDdsyx&A A& />n£sytcr xhllju /YXAP'/itiX/rC sjJidsrC Äy^pAxyvC SYAjlsy^C. /Xc^ctAY^ ,Ajißss^ /VAJisXo^ AC /^yyisL/^^
Juyi&'j AS jlLat&sriJb Ass /zÄsvc(l /yvoXo /Aaapa-L /f\M^»
/yjJLi% Sos AC AsynlUi aLosy^csv^	juAyattJ^C.)
AASXSypjloß/ AAlAs /pAyyyCL^xSsl^ /VtuDA^L* ASU iLyxj/SSAÄjAUxJu. Xau /XA^>Jc\riACU.
j\/yyKxy^ XusLu (Jla^xDcl/na/
/rvJi^v.Jčirns /^r/JUA^ AAS AdU, MsAjLasMsOs
/S\i^s^^oSi\^
5ö^ dlJdks AS^ Ar /vy\$sy^ /y^0^rxL^v~ JL Adbvr /ALo/
a^j/jjAu^/KJLy^ /UL* A^/lSdj^ /dsiyt^^Xy jjAjrO^jd# /VW&VYv /fvOKSKGjb. HA Af^rtSYUSsvyJL' A^T-dol/t/n^ /yr^ /üulsA/v\j/di A& /yJUAo^ ArJsw AO^rv /U^nrdžvusJLi ALey^i JLü ACf Mv ^<v ,Ju(><jrtAjs*y^cr /^Ji^JUro^L^ju
^X/yY^cf ¥d^ri<x/vv $ /y^


«s ^<v-»-.?->v;,»,vV^i
g ^v>:
U -'u
«§ipžiJ5
'«aaiiaa^nit^
i>,

^ kV.
I
#m ■»»»'•*> y
m



"iv.
\N
•»• ^ >• .»•.-,.' ž ^ * '•'' '• •* vi
5? «\. ►“j.';l^,
l'\>
l*
^1
i!X
,'? \V
> ,>
:i
m ■ i a e aaaiito >
-4^
.vv- .4^“'. w ivHy,
<«(uuuuu<(((fu< = ►»»/»»j»]»)«)»)
V- »' jp-ć'-'-SJ?. 55 ^'►'‘'-''’^V.V^I
IÄ!
|>. >■ ami
IB,i ü
■ %	. V J
„'■•■iiiiiitm^ v
N A>
51
Tiho razmišljanje
Ura je deset minut do sedmih. Vzamem torbo in se odpravim proti šoli. Počasi in sanjavo se pomikam proti Ročevnici, po samotni gozdni poti in odpadlo listje ml šumi pod nogami. Pogrezam se v svoje tiho razmišljanje. Razmišljam o sebi, o mojih napakah, o moji preteklosti in o moji prihodnosti.
Ko razmišljam o mojem zgodnjem otroštvu, se mi usta nevede razlezejo v nasmeh, če se spomnim kakšnega smešnega dogodka.
Ko pa začnem premišljevati o moji prihodnosti, o problemih življenja in o letih šolanja, ki me še čakajo, pa mi smehljaj, ki je prej igral na mojih ustnicah, usahne.
Začnem razmišljati o prihodnosti človeštva. 0 oboroževalni tekmi, ki vlada svetu, o nasilju in o vprašanju: "Bo res tretja svetovna vojna?" Re vem, zakaj se mi mladi ljudje ne upremo temu, kar počnejo v svetu. Zakaj ne stopimo na ulice in pogumno povemo svetu, da smo proti oboroževanju. Res, da smo majhni in šibki, a nas je veliko.
Poglejte čebele, te drobne, nebogljene in prijazne živali. Drugače so miroljubne. A če se jim godi krivica, se združijo in uprejo in velikokrat dosežejo, kar želijo.
7//A
Iz razmišljanja me zmoti pesem siničke, z veje bližnjega drevesa. To petje mi pomaga, da vse temne misli preženem iz srca, v njem se naseli veselje in razigranost. Najraje bi s temi brezskrbnimi pticami odletel v sinje modro nebo, Ker pa tega ne morem, vržem torbo v zrak, oči se mi od veselja pobliskajo in veselih korakov odhitim proti šoli.
Matjaž Mladič, 7- razred
STEZICE
^ÄjvxJ^CZ/ ^ %vj AjUXJ^CSiy !
Ser /^fcsi/ZJl' A<fi
tr /j^eXxy AXAr^Jto^O/ A^T,
A^r /zyv^ojJjiA A$y /oSb^
jhjfyr /^Xrt\jAA XX-£ü /^ />^vvux>ör /C^urC^.
aXz/zACJI/ /y£a /pjO^nAL^J^cr
/^<Vm<r /ter ?
<JUyl /JjlSXj^QJU AC JlaJlAscr /XsMJ^l /J^cAju xp<xt<L<y\&' t ^oy^'/
4?	f
/yJUxjb Axt Muaacox /y\AiXox.
bin aAs^xLost AXT AkiA^sCJLs /JjLXtfls.
btfjuxJU AXT /TJA A&xyjJLwAs,
Jb^Xxr&o Axt jjJkj Mxy^Ls,
ArfJbJ&jJb A/w /aJIjjAiZvjl&’ £j/^xlx,/
JtyxxA^'Jlju J^oxxruxJxT /iAA^Jtiyr^y
aaw /v^JLxjxyvfx Alksr<Arvuy)OvALs /jurkji.
%/
T. /y<M(yv-£xL>
Sredi beliK poljar*
Tamo sredi beJ]^ pojj'an ^ sredi belih planjav, še ^adpja bilUa cveti ] še xadpja bilka xivi.
Ostala je sar^a 1 ostala je 1~aro ( l<jer četo poletje cvetel je le lam.
A bilWa xdaj verne , upogiba svoj cvet! Saj obiskal to leto mas ^-opetje soeg.
Sr^e'ä.imWe bele t smex imWe vesele. Padale so ma tla ^ padale so ma tla v vse dokler poljaoe miso bile polme smega.
ßele pojave ^ bele p la mj a ve xdaj puste so vse 1 puste so vse,
saj xirma je k rut a im m^r^lo vse.
Andreja ßlaxic i T. raxred
5£T
Don
Dan. Eden izmed tolikih na svetu, ki so že minili, ki nastajajo vsako jutro in minevajo vsak večer. Danes je dan in jutri ho dan. Nikoli ne bo prenehalo postajati dan.
Vsako jutro, ko je še tema, se dan pripravlja na svoj vstop na obzorje. Sprva se prikaže samo s sijajem, žarki obsijejo vrhove gora in jih zbudijo iz trdnega spanca. Lele nato, z veličastnim sprejemom, se prikaže dan. Svoje roke razteguje po nebu, da bi ga čim več osvetlil s svojim sijajem. Trudi se ves čas, da bi sprejele svetlobo tudi doline in kotline.
Po dolgotrajnem naporu mu le uspe. Njegova naloga je opravljena. Zdaj, ko je že vse svetlo tam gori, se začne prebujati tudi svet, ki je pod njim. Gozdovi in reke postajajo nemirni, ker jih moti jutranji lesk. Zbuditi pa se nočejo in nočejo. Žarki drezajo v gozdove, mečejo velike sklade v reke, hočejo jih zbuditi iz sna. V gozdu se prebujajo živali in prihajajo na dan. V^rekah ribe priplavajo izpod skal.
A v človeških naseljih se začno najprej oglašati budilke, ki priganjajo ljudi na delo. V oknih se prižigajo luči, na ceste prihajajo avtomobili, v tovarnah postaja vse bolj živo.
Ljudje prihajajo iz vseh smeri, na delo, ki je prvo opravilo v novem dnevu.
Samo Čarman, 8. razred
Pow^iacl
po^nlod vete.y'?-
Je 3po^o\odovnsWo so^ceA
So 'r'O'Xe 'OO ‘XX^Vc^.Ovemo ipašv^llcu ^ote,oi\ono se \oa -tvav^tWe 'vo ^o^oe-V-iroO šope,W.
^Jdi v^oi 3v^o pov^olod.
TJdi jq^ .
Bosljctvn Pv^op^otdiUii ö.

\ \»'}	,'t,l »'»v1 ; 3
'Mv.v'.v
muMiiutiiiiimm
M'ilMZld
rvM/rr rrrmrM/mtr* i m i m rm umiuiiiiiiiiiiuiUJiiinilHHii/ninR
Wdmummihuiiiimifimiirii’MiiMiliii'mimimiwiwiiiismiKmmanmg/tiitarmi

ia Bi
ii
= 1
I
I

I
as
ii
:r|B§
? = ! Js
15
5 Si"
U
s* i«
= SI
= =»1 Ä»
äsigs
n i« i« i
luR/jriia
CANKARJEM MA G RADA 1986
Ncl soiske^n tökmov/QJnjü v znaniu maleni n seine in poz-navanju mladinskih del pisodelja Pb.v!eta Ziooyja so sodelovale:/Ahd^eja pKimozic^Tanja ^upan; Morija Ostrellc, Marija Klemenc; Nataša Slamberger, die nko-Nošic, Vesno. Mlinarič; Katja Razinger in Nataša Sedmi nek.
ObjLavljamo spls Nataše Sedminek, ki gaje nopisoia fl. aprila 'i9S6 na. tekmo vonj o v Kranju.
Otroci bi morali .sta^o^oti skupaj ■z ^ve^dami y die-^jOvm vetrovi
(Pavle ^idar^
Ljudje pravijo, da smo otroci okras sveta. Imamo veliko prijateljev, med drugim tudi naravo. Ona je naša zvesta spremljevalka na vsakem koraku. Ko dežuje, nam male dežne kapljice izperejo mračne misli iz glave. Takrat bi kar izpustili dežnike in zaplesali po dežju. Ali ni lepo, ko ti nagajiv veter razkuštra lase in ti naredi skomine, da bi odšel z njim? Zvezde kot male lučke na nebu ogrevajo naša srca, da nam je zvečer bolj toplo.
Živim v stolpnici z mnogo okni in za vsakim se skriva kakšna otroška glavica, ki plaho pogleduje v svet. Radi bi odšli ven, proti nebu in pticam. Kako velika je ta želja. Ali se lahko izpolni? Sama sem se odpravila poiskat odgovor na to vprašanje. Zgodaj zjutraj sem se odpravila v nastajajoči se dan. Zvezde so odhajale in mahale v pozdrav soncu, ki je že raztegoval svoje žarke preko hriba. Meglice se razkropijo in naredijo prostor lepemu dnevu. Gozd me z odprtimi rokami sprejme med svoja drevesa. Kamni pod mojimi nogami kličejo in vpijejo na pomoč. • Zazrem se v belino okroglih kamenčkov. Kaj hočejo? Seveda. Hodim po njih in to boli. Tudi nas boli pri srcu, ko nas kdo užali ali „potolče". Takrat smo poraženi. Ma cveticah se igrajo metulji, pajki razpredajo svoje niti prek vej dreves. Deževne kapljice padejo z listov in se ujamejo na mrežo. Zalesketajo se v soncu kot biseri. Vse to živi. Diha počasi. Vzdih, izdih... Takte, ki mi jih naroča narava, uskladim s svojimi. Srce mi bije vse bolj glasno. Ne slišim več ptic in čebel. Zvonec v zvoniku zadoni. Prekine tišino. Enkrat, dvakrat... konec.
Zadovoljno si pomanem oči. „Saj sem čisto nov človek," ugotovim. Postanem del narave. Izza lista pogleda polž. Ogovorim ga. Pričneva se igrati vesele in nore igre. Vse okoli mene je noro. Narava, svet. Vae se vrti okrog določenega središča.
In otroci določamo to središče, ki je naš dom. Zvečeri se in narava si nadene črno obleko. Okrasi jo z zvezdami in luno, ki čuva svoje zvezde kakor pastir svoje ovce. Če se le ena izgubi, niso popolne. Slika ni popolna, Če manjka en sam poteg s čopičem. Nebo postane del moje domišljije, moja streha nad glavo.
In ta streha pošilja čudovite naravne pojave. Ogromno solzo, ko joče; sapo, ki zazeha; zvezdo, ko odpre oči.
Vračam se proti domu. Povem vam, da bi otroci lahko stanovali v naravi, brez betonskih sten. Vsi otroci v hišah, blokih se zberimo in odidimo v naravo. Tam bodo le ptice, ki nas lahko na svojih krilih popeljejo v večnost. Vse bi bilo dovoljeno. Bili bi prijatelji in se ljubili med seboj. Kako lepo, ljubiti se, imeti rad.
Toda večkrat iz nas vre nasilje in sovraštvo. Ne, ne. Oster, rezek glas mi privre iz grla. Proč z umazanimi mislimi. Saj je svet že dosti umazan in grd, da bi ga še mi otroci iznakazili z umazanimi mislimi.
Bodimo res okras sveta. Naše solze naj bodo dež, oči naj se blestijo kot zvezde in sapa naj vre iz grla kakor veter, čivimo z njimi in vse bo lepo in prav, saj le narava ve za našo, otroško stisko in jo sprejema kot nekaj razumljivega in otroškega.
Nataša Sedminek, 8.razred
V spomin na boj 3- bataljona VII. SNOUB Franceta Prešerna na Pokljuki, kjer so 15. decembra 19^5 partizani bili neenak boj z Nemci in je padlo 79 borcev, so učenci 8. razreda pisali zgodovinsko literarne naloge z nšPlovom
Zmaga mrtvega bataljona.
Občinskemu odboru ZB NOV Radovljica smo poslali štiri spise, ki so jih napisali 1anjai Zupan, Nataša Šlamberger, Katja Razinger in Primož Rožič.
Zmaga mrtvega bataljona ( -Boj za življenje in smrt )
Boj na Pokljuki je bil boj za življenje. Ali smrt. Koliko mladih, hrabrih partizanov je padlo? Odgovor je katastrofalen. Pred bojem je bilo cel bataljon mladih junakov,po boju je ostala šibka patrulja, ki so jo napadli Nemci. Ta patrulja je bila izčrpana, veliko borcev ranjenih, toda v njih je še vedno vrela zavest in vdanost domovini. Ta patrulja je preživela dan, ki ga bodo pomnili rodovi slovenskega naroda. Vsakdo si more ustvariti sliko tistega nepozabnega dne, toda, če bi bil sam med ljudmi, ki so bili v tej bitki, bi bila slika drugačna. Težja, grozljivejša. Mi, mladi, si jo lahko ustvarimo le z znanjem in domišljijo.Za nas je vojna še zmeraj nekaj neznanega in tudi prav je tako; le, da vselej ne znamo ceniti, dovolj spoštovati, kar imamo.
Boj na Pokljuki je bil nepričakovan.Naenkrat je počilo in boj je bil tu.Si je mogoče predstavljati vojake, ločenih od svojih poveljnikov čet v obroču Nemcev? Samo streljanje jim je ostalo. Črni od dima, umazani od prahu so se bili s sovražnikom brez predaha. Resnično so bili pred vrati smrti ali življenja.
V kleti, kamor so se umaknili iz zgornjih prostorov Lovčevega hotela, je bilo polno dima in včasih je skozi okno švignila ročna bomba, ki je priletela z nemške strani, pa je borcem uspelo, da ni eksplodirala.Vrgli so jo nazaj,od koder je priletela.Okoli hotela so ležala trupla Nemcev. Vedno več je bilo mrtvih in ranjenih partizanov. Bolničarkam je zmanjkovalo obvez, zato so|ranjence obvezovale s kosi raztrganih oblek. Ranjencem so z besedami, polnimi upanja, blažile zadnje trenutke življenja. Bkozi okna so borci streljali na Nemce do zadnjega diha. La bi si vlili upanja, moči, so zapeli pesem Polno zanosa - internacionalo, člani štaba so si očitali, ker se niso vrnili k svojim četam, čeprav so vedeli, da je bilo -to nemogoče.Vsi poskusi štaba prebiti se do hotela, so bili zaman. Lovčev hotel je bil v obroču min in Nemcev. Dimnik in streha hotela sta se zrušila, klet je bila zasuta. Umreti v kleti ali skozi ogenj na prosto.Poslovili so se in odšli.Tovariši so si
b2.
s stiski rok povedali vse. Njihove oči so govorile, izmučeni obrazi so molčali. Nekaterim se je posrečilo priti do boste in se skriti, drugi so naleteli na sovražnika. Začel se je boj mož na moža.
Mračilo se je in konec je bilo boja.Izdajalec Janez Stergar je od blizu streljal vojake in se norčeval iz mrtvih junakov. Njegovo početje je bilo nekaj okrutnega in strahopetnega. Streljati mrtve pomeni;bati se * živih; Na jasi so ležala razkosana trupla kot nema priča srditega boja.Preživele partizane so Nemci odpeljali v Begunje. Dva so ubili med potjo, devet pa pripeljali v Begunje.
Boj in smrt junakov Prešernovega botalijona bosta tudi vnaprej spomin na.tiste težke in velike dni našega naroda, ki so zahtevali trpljenje, žrtve za svobodo, za mir, za srečo.
5!ava padlim junakom Pmsernoveo) bataljona!
a
^ataša Šlamberger 8. razred
tovariši so umirali v boju
Tišina. Belina snega.
Bela smrt se plete vnnisVvln. kolona se prenniUa ^ilno v go^-d.
Šepet, škripanje ledenega snega pod nogami.
Bomo pri šli T Je rešitev za nas1:
Tema. Drobec svetlobe pr-odira sUo^i veje smre^ in nam daje apar-je. 'Dpa^;,e.
v -xwlje.nje •
Tišino so napolnili st'r-eli.t^re-U-inili so naše svetle sanje.
Sanje o domu. Sanje o svopodli. tbvaniši umirajo v snegu.
T’y-o.-z-n'iooi. Se zadnja rWse\. Ugasnilo je mlado zivl^eni^e.
M sredi gozda.
Sov ra SniVcov obr-oo nas stiska . Ogenj
pušk raz sveti j gje smreUe.
kje daleč je se svobodah
Oni so grobovi pod svobodnimi srnre-
kami,
Sa svobodo so padli 'rnlad\ junak-i. Nataša TSzveW , S. razred
OBISK V ZAUEfCAROU
Žocdek	dajta,:
Uscl mav^tlu&errvx Senn sc odlooC^a. ,cio- gwenm tudw'JO-Z pra, C&isk o- Sv^yo ,0- po^mie/nr? omeofo ^ojecar . ^ojyu orixrißo' fvno je	^udli o- fXoro oddolja^nemn kralju
D 2o^^.ČQr 6nros> pDto^uJ^' a^o^u^con . fuda’ na-c-k^Jč^
rrrćr'.z sosesk s so od.oU mo SK.čcur\(ć > Crvaoiotu LH^tnru'ki' v> ^ćnO-car ■ 'ža. or^s io. skt-beXa bouuKSi'ca Ül&Q. G^x-
u
Scrotx.
[OcLjpv^ somo sc ustooi£x‘ u- Beor^roulu, U H-iSt’ CVJETNA Scrro (^uda'^’ Spcrmbon rr\a Ixatohsol \\ba . Ox^SlAcSü S'TYVO si ^OJTu.nrfuux^U kaJdjTrMijdiCxrrLa- <OcLpo=
tcriTü.!a’ ddLe , prrd-i (TLaÄemua CU'&u •lcJ J
bep t ca.	kL-^a. JuKma ^ocäc-$b^eytu^'
3a. obtcuMuia	.Gca<tkm sem bt'Ga nnacL
Yra.dc. tu qpDColj’cbt'ncopd t£t- pxjck.noojjb HjUđi )■ caj^cav-fU- ^ ^jecaju scw	otkako Jkpe.-
^ cuXTda Srrno si c^dlcd' ,<1x1 Sc pcmoumo sk-
b-
Qa.. Ju,. idddXL UfClko Xauurrru^roib' .
Ob	v_,,^
C.DSTUO b ; Oboa.
Oo poti prrdx daroju sune d o^odaO' se ccn&c^DQjro 'rudpopJj k ^jcwo d>c.rdop •
EkSkunzujo O ^o-jccor oyu-jb crmoh^odßQ Spokrardi', tako> Oxpco ion kajrurrruova OViso. ooPrrvomraa.
ßad.<fr\^pr( S. bOixKxzL
6ET
Republiško {ekmavanje
NcLjArtcboo} birm (y\oA.CrjOola m O. OpCV^mif) \.^k~ rmovxxm^u^i . f\J(\AopoJ!oi btrro fr\cx holsJßih ( olKAm/$2x ^ jjr) Cttpul^jib^lL^] k-^Z/vncyuQAyff] . Noy6ofy rvvu	m b^&rrurtvjj
CK)t)l prnn maotop ona ntpuCtibkerr) {thnmOvarr^xAs flf CetjLD. Ua \cr [thrnovo^e birm >oe jpmpooAj^joJa rmežza^ ćaća. 'lo-čctcr ht w froldcr f lb. btpi(yrix 4985 , dr h\nn<Qi. hlajpoej ^ (Ma o^/iro^W j ko/wior bia hla per cLra \dzrrnovöJLca üi eLpć. Kr^aL^ pa otruO -rntai A>e jt ?QČl(jJ {tluMCHjtXrve . UoAöp #/vyi JUme^JL u meoldjcr , I5\ /^ep^ewi6TCi, ( ot' olead um. TZaoumcda htm tnifaji ma olebdo rwieoto'. um pMci pnc/l^om /i(zoW/ itr doljowcr Mrm začita ? ocjo<Ajam^<i^m . kloypr.?j rwm dnrOjbti (YYÜmuJ te&Ča uu pedew oleae/ rrvumul dt' taby A/cye. by bero cx^o^ia ! frtm odala ma žalt~ ti/ba. La b hocha ovmačula Xaiei. Knnnalu> her marm frodlmitu povtdoli Afiölrvu ntd tu pedtm be jt načita {tbjroovOjn^t . rTnewie rvubtrvo üvodx , ČLpnOAJ ja Lrmcvwi fotckrtd . Ma	ft(/m (rila dtnAo- . 'S'vndx htrro -hn
hhcJat . Htol /uoeJocnm ftbcrk<yvY) nxrvo ht O^/Macjta I da Mro (rila Čimo Irolj pmpbOAjljema ?a mahlt cimjeqa. 0^«ayi [tfamnövallz ht ji prAtm UAuhbila’ i\r (tmale. kM rmtd mjArmi hOm tnta lucL JCJZ.	birm tila
tdxy ftjthila ! boj bero htdeia (da 6ö/vn Asjv>hčjLm(\
pmrfUn oo&nn.	/yinncr isrodu per bi /dzohe
im MOJ MOjćlalj/ži nkek. M Uli m. *0 le^ hkokoon« rwnn dootqla cUuyo mo^ola/jM doJ^o^o-'j^
WL lohe uorK)Wa rna cUu^a rmföicr. ObUkfa /Xm
WveAr LU pečpkoJL /yvrxj ma rycjtqtafiiUv nvzu-ttcd&v. %v<nm {nenn n>Cr poddiU \ud rmtdcdjC im dc^/i&x fX/m ryxtlywruj.
^ nmedcdijCK fvm ^ i^cL mcylrcrlj po* lyrciu f f Z ntpeMibbega Itlvmovarvy'a . Mcj pwi fjtcpi matilofo /DC ^'e	Wy^icxSi tdey u^ptbrncr
Lm /Se (rc^ nmdcr (somn btvuntdci , da (xym (oJbLy oclbfa. bi ma dnuya ^darmovoA^a } b&j ma ^
macxrn Kpoftmosm bAi rn&vl iirrc^l.
\amja l)tämnam ( V. neJfyed
‘bxtinrMij ßj<$)	Juid&aTn/Arfew Sfafa-
■I./h/kazA/
WwJtftCMAtfvtiAj /kdfy MjßsWjUlpjf^ln
^UJ&,
'l.fHJx/wij
'iFdßfidM/.;
'I/UXmA,
wdiSk)	,
tXße<v (Be£d|y,
A/Wxj&k
'SjsJjXM fßtrÜAJ/ ßj*M ßrdU fAtÄM.
JiiXäJj/(/iQjjn
'IWWv sfJjnwt	JddMur J&o&stJr-
'TfiMAlü. '	, n I'
ßfl M*/frfWMßAJ
H^m^Aü^ü,
^trtartßj
VćuiriV-ćUova tov'bic.a
\U\	cer «dv-ucjeUjL Vn^vodu. ^o^VxjLxbjÜL'e ^Le (ir
XtsvoajjUL seux bü-	xo S^V^ea«, lV pheu^os
y^i^o^iD^ W?rW j K je. uq Sv^jt prK sia	skjoi'
caoSo . V Šcsji sev^oo pcp'cfe<cU£c pvxc>sW^o ( ovq kakm. jč ^(W^iio -W^aKSias} . H'Gid (^cpvvdVxoua. && 2£. o^C pe?^a-jal».' Ö^Uidux (ö'oC^utUa (od^ovo^C^o&in’ errv^^f (V\(öd<9^e • \\)(?>euA. oo&dčl- ) aX\ botuL -b ptr^bjusujo	Von/
(TvaV • ^ Sy«eeX' uxV cW b^Vo V^eb^	G&WV,
S>evAx. ckibü uus mmo VunVcVo^ö Wb©- SpireleVelo uue
jpo (njS^Ujl	• V ortrCaxb YoeUj Uu.2.^V •
ULußügab' Ux©VOŠ	(oax'^	Se. • ^ Xv^oru'd-e Svju© uq ^.
l^VU	po lU^K oesJU' . V)C uxaux loQ-o \y^0Q
eoVaK ao ncasledujo eV^po ^ torbo pn^voeks uV Vv'ßuxk? v xx?,-\vC(Lo. 10b ^voequo-u. ^?uc^ul Suuo ^ poslovi (pa ^ odpoWaio ujoprej ^o svoji' pd\' po tauxe je bi'V prrujos ban^eVovjf berbo (^U'V t jlu poiaoujLbeu. dk^oöeV <\r uxjüY’Quu. ^ivVjecv\jix- Či bx ii9^v so ör omeofvt	dlam poraj^aio f veo^V vscii
plknks 1 bi spe^oij boj P&ulVLu ^vabootu^ dU?aoO-
anu.csj
(^a-Vej lle&MjupeV'- y B'.vc^mV
V	holi
ymt 9jtX
O&Qjo&tmjcr ho^.S{&hnA*x to&mj totf
tihi tato. uciZa lMoMioJvtor} axiai yvcx. dfi/ /oU>€/ ftđo u^kxnm; feßanWk cLair nrm» to^uoi/t</oöcja. iMxx/rti/rux. Su9lcu+: Sicnrux HoAojnrrv nyOufby %xj rrni, üSh ida fjow&UhijüOi j raX ijuudLb
nr«feöJi/k/ dAuxw yworrriu* *
'Ojßajc&Qfrwr noljcr i/mxvm/
mxx ikchrrv.^Jtfr &kxlo9v Yux irrrvcxrmj vuy aKkjpSt^ a/x %&oj\hA' kxu mcudkhj kt ^oSokAo.
nrtüj ßjJtif	^ ’iXxxrrwj
(msu umSUt (v&&di im, <oRr yrf&Äormj ixxioUJ dcuffj ioyUamv nrua. SkUa/oirPy tsbot /aUx bi, ®iri&9xx qUaj cJPjid/xSjOL tj$Ji/iyLnjuj/>. $ju cxn^eüiiAy ho* 6rmomipö otAocifOy ocy^jdrniJhj
KjkojYXJCXXfOmjid'O (jji, ßDyvij/y^ cnoj ryms/Yru ^-OffoX/j, %sA fc&> iuQ^€uyuö> tzfbjzL, vucy MSjfeu^.^U^jQATi», <ola	t>o gSjcucR+cx
Ihioii/ofißjOL tjuüciu ^irk,	uzlUfks ^izjfeŽuca.
^oCt^p. Sb/mi)fcxv^
5. rUvvfacL
TUDI Ml OCDNCIUDEMO K
Pri slovenščini večkrat pišemo spise. Tovarišica nam da nekaj različnih naslovov. Vsak učenec se zamisli in svoja razmišljanj* počasi strne v spis, ki si ga izbere. Prav tako kot mi, ima tudi tovarišica svoje razmišljanje in poglede na te spise, zato smo večkrat nad ocenami prijetno ali neprijetno presenečeni. Včasih imaš občutek, da ti Je spis uspel, drugič ravno obratno, pa vendar tovarišica ponavadi gleda na te spise z drugimi očmi in se Ji zdi, da ne ustreza naslovu ali pa se Ji zdi spis zelo dober.
Ob branju spisov šele ugotoviš, da imamo ljudje različne poglade
na različne stvari. Marsikatero misel, za katero si misliš, da Je popolna, Jo nekdo drug napiše drugače, boljše. Z branjem spisov spoznavaš tudi učenčevo notranjo osebnost, ki Jo na videz ne moreš spoznati.
V spis, ki ga učenec bere, se vedno vživim in ga ob koncu ocenim. Pri vsaki nalogi se naučim kaj novega, poučnega, kar mi koristi pri nadaljnjem pisanju. Če Je spis slab, dolg, se mi misli kaj kmalu usmerijo drugam. Moram priznati, da'se mi šele ob branju nalog svojih sošolcev ustvari prava podoba svojega spisa.
Takrat se vedno domislim kaj novega, boljšega, kar bi mi v spisu prav prišlo. Nekateri učenci spis pokvarijo s slabim branjem. To me zelo Jezi, saj potem na nalogo nisi toliko pozoren in pri tem marsikaj izgubiš.
To so bila moja razmišljanja ob branju spisov spšolcev.
Mogoče sem nel^aj misli tudi pozabila, saj mi venomer blodi po glavi nešteto različnih stvari.
Marjana Laibacher, ?. razred
7-1
PRED NASTOPOM
Nastopanje na prireditvah je doživetje, ki ga zlepa ne pozabiš.
Ce nastopaš enkrat, boš tudi drugič, pa če je igra še tako slaba, Če je klavrno občinstvo in prostor, kjer nastopaš. Vendar je občutek, da si uspel, da si premagal tremo, da so ti ljudje zaploskali nekaj enkratnega. Ce si dovolj nadarjen in slavohlepen, boš uspel, mogoče postal zvezda. Imeti pa moraš voljo in potrpljenje.
Tudi sama zelo rada nastopam. V veselje mi je, če vidim koga, ki posluša in spremlja mojo igro.
v
Pobro se še spominjam svojega prvega nastopa. Hodila sem v prvi razred in ker nas je bilo v šoli zelo malo, smo kar vsi sodelovali
r
na novoletni proslavi oh prihodu dedka Mraza. Sodelovala sem v kratki- igrici. Vsi smo bili navdušeni nad igranjem, z veseljem smo hodili na vaje in se dru<^ pred drugim postavljali s svojo vlogo. In prišel je dan nastopa. Loma sem ves dan•ponavljala vlogo, z njo morila domače, pripravljala obleko, .se ogledovala v zrcalu. Približala se je težko pričakovana ura in odšla sem v šolo. Bolj se je bližala ura nastopa, bolj 'ser- bila nervozna. Potile so se mi roke in o, groza, pozabila sem tudi besedilo..
Vsa trda sem stopila na oder, komaj sem upala pogledati po občinstvu, ob krilo sem si brisala potne roke. Igra je stekla, po glavi so mi begale misli, le besedila igre ni hotelo biti. breči, da nisem prva, sem pomislila in že je bila vrsta na meni. Iz zagate mi je pomagala tovarišica, ki- je prišepetavala. Povedala mi je prvo besedo, spomin se je povrnil, svojo vlogo sem odigrala, se nasmejana obrnilo proti občinstvu in s ponosom poslušala ploskanje.
Zdaj sem z odra kar poletela in se prismejala k mami, ki ni skoparila s pohvalami.
Suzana Smolej, 7* razred
UASI NASLOV/ ZA SOLSM SP/S
V
AUPFRLE ALJAŽ’ Kako Smo zmajab )oq sveto\/PiCm
prvenstvu v klčmČLJl	v
/a isti naslov so sc odLouti U'.ßlTEZNIK B05TJAN. BOROJEV/C VELIBOR HUMAR fiObTJAR/,
JAUKOVEZ SEbfASTlMv,JEVTIČ RO&RJAZbEC TIHE/RUARAC OR Am
JAUKOVEC BEBAbllJAN-Potovanje, na Mars
JEREBIC TLTER-Obisk pn kralju Matjažu
KLOPU TAR JURE-UUsti konj skače v višino
. MEGLIČ MARKO- Potoval sem od plancfa c/o pbneta
05TRELIČ MllAKl-Tarzan v džungli
PAV5FK DAMJAU-Obisk pri kralju Matjažu
PREMRL KLEMEN'Pot skozi osončje
PERKO MITJA 'Zajec je tekel maraton
ROBLEK MATJAL-Bil sem Ctiarhe Chaplin
RESMAN SREČO-Urko je ušel iz Živalskega vrla Za isti naslov/ se. jc ocAiočil tud» : STARE ROSt RT
bMOLEJMhTjftž -7ot skozi osončje S05FR TOMAŽ-Pol skozi osončje ZUPAN JURE-Žaba m potovanja
AHČIN KATJA-O ljudeh N1	scdelali pametne
miOGAR MAJA-Čudežni pes DOLŽAN MATEJA-5 koblico v vesolje
DObRIN ME TKA-Profesor Vseued tlORUN MARTINA-Pod vodo v Ameriko
Vsi u 6. razreda
Masvet:
bet-ite naiprej' ime in nato pt-mmek'
n
VESELA ŠOLA
Zoiimuft ^ lmotöl iir\ (mjirrom^. Wec u^.SoooCca. Mols^ w Iw, äo, ^ tokj Vot jisi	mu- kfoVo
lAsmcwörnje
SloMpc^ srrrtj exJifö- «u ^ueibrnasmarv^	,V^k. cra^ b<. rrred.
pOuW\ csl^t	P^CvLjl \^D	‘bCTTC ia OTUJlDr W
tanx&i	."O Ä	troSct^ ^	(kko&x
tu V)tßmw.,lüL yrro <£ wÄl mu- k^nlo ^mxKv^. m^CMjU.lu f nma V<^a d^bm ajl	W^£ ^£.
Kferrw Z)c^ioin ,5 wuiAöi
Qdbo (jv mx. uL^ca.Vi roe	womx. 15L
\«d Vdo^ pnmkuud. tu Ve-A	W> '^kimovos^w. v^xk ^pointL,
l^e. \jm.	wny wtxmp- oSx n^o 'UcÄ.^katou. ^ veo^.do.
«d ^ usrrofciA sucW&Norn^ «cWxc^l pa ^ Topel nrd^ov^ ^ ^x» opxtxsodd de^y.xa Vo^lad ^ dcbcbu pMjJwam^e.
Lefefb $ \sx ctxil dc&idjj- Xudt mB^P^uMxsr^ rtnL poanejux. wl W. ^LpR. ocfimL N H^dovv^ua. .1	yzAt «xnvcza^rn^
bpoirnat cdü^ ,da mt	imm	, neu^ k mccttoov vm da «nj.
tudx kfem,u^a. vm nadxD Hßpmkjra ^baia cSrc«^.
(lžbv, Qo£»a^ vvajoiöi
V pet^U , 46-aprila 19S5, je bilo dolsko teVcr^ovanje v *r\anjM ixVetbeie eole. Na|to &va ix ^-c rcvxreda^pHsla le Ar»dier\e ^Uai	\ax-Vprasa\ruo
so bila preaej teiWcr in navita - Nor raxreanemr^ tetVvnovciruu se*>n 'aE.prola ^S,\na iolsWevn po» 2.9 tc><£.U.
Vsi, ki sv^no 'Velomovali na Šolskem -Te-kvnovav^tu Smo doPUi dip\orno N/ese* le io\e .	'
Andrejca Hladr»W , fo-Voi'atv'ed
Na \oaši .so\ije de\oval usajav'sW Wro^eW. Tov-a^išica Uaai toarv^je raxdelila razne "vrste usnja: svinjsko napo, umetno ^.Oj-ČIO UozO. V^v^ožeU: snoo vrvjeli ot> 1dv^\<i\n \n ce^rtkiH. Pr\ Wro'lWu sem» \zcde\a\: denar-mce v dv^a b^e^'r'oWav-Kika (Urovato, puščico. Sedaj bo na Šoh razstavo našiH izdci^cov iz usnja. Tovarišica Dam je reb\a , da si bomo labko ogledali njidOvO Tovarnodv-vo.
Boštjan PWaproTmlc G. rozrod
UsniarsUi krožek oevm redno obisWova-la.Vsobič smo narediV\ Waj novega. Izdelala se'm dva brezroUavvoilra ( puščico, imetaljčUa , denornieo inTorioico. Delo je bilo zanimivo.
TDudi pn G od nje leto Pona ob \ s Wo vol a usv^arsWi kr ozek.
Parnoen "Triller, G.razred
olniliu^rttvcr ornhr^i
C^pL iiyuorHri	\jt\ o^-CJirrrL cuonwj ^c^jx TA irrt\oyrnc
^f\OSVr	. ivO^NCWi^ T^cÄv. isn ta IxjxtoO'
VD^orm. TicÄ\ 'ttö. w\r)j3 ti . cÄxnamr .rmaiL rnoo|xl^vrr^ , ^a. "WLi chsl crmA rrua^Vimra.
<iJtr (xyriap .th^aj^ol IsIcl rvm^J^irrriJD' Iju^mu^^Tuo rn. xt.
C^Dv. uAllLriWo- t]U>C?lkar^- lT\ cWvC^, TjDkWiv,^ xj^ptcmtru^ (^ anomer )lr(T^oJ^uufi^ Jo^ avmux^x Wralcx ( Timvo rmrmmj^x (jjx racur rm<XuÄi. rru^ptiijcili^.
^rrnjcm cÄU^JlO^. f>OW>^cL
T1SATEL3 WO 3AN NA PODELITVI
BRALNE ZNAČKE
btn bea^ole. (n Jim |pvi*»luS»Vuj!
France >>evk
NASI LUTKARJI NA VA3!
MLAJŠI NOVINARJI
UREDNIŠTVO
STEIIC
^ p^cnjL5.ski
HArb\A -r^iiC.
Ibaxba^uö üjl	^mojWr
Xo. ©*!<<tajo . Hvö'jöe pa 4reonuVoao oai.
OH Tl ODRASLI
oca. -jinoc^ v rmostruL
gMo v ck Wk	[>*Kicx.
^oülvsro. v	ctcvojk^ ocWüla
faiSur ic^ Tky^m. d ^£x T^jd CWL. mu ^>cm.
.dcx «^ktttl (oiirio' <ikjtl ^ a^radoDJv rfiUv\omu rAid vukt tnavd
^ , mm	^
fmajx tad^acyTa cniL tvcku. 1, ,
^ aclxKiftUL cxxd ckyrao.. ^ mu. de )px, 'llcadv. \\Du <s\sl TiSrrvasru rwa.Wr ^cmur dsx ^ Wra	.
dcWv mud UAmmu cvr auou dd dr<\. ^ lTcu
^jy^OjdltX UtU TjJ-CS-,0^ \$X] f_\CL U£.. ^-nCKU. c\r hvrfUJ . xUmx, nmTaüLÖasrr» clfS^v vm VLHJifTL ■'riöjTTL (TVJU Tt.Orv^A.. . ^dvi.Ö.,Cjir CKäUX (TU. j
1	^ f! +	0 • D
cwmix v TA- u. Ttcu-ottl T4W51MA- vm umjarau T&- ->o^. 'A-
^jmxxiu- ma- oddoTucL t (roJöjruu	r cd- ^cr
diu. v cmudc- ^ tu« Lex civ^rtu. W^axW Tried mu
J^rrxjjtusuCx.	wlsmuul hrxdier ut\ ck)./vcu d vtti. (
d Turm- dexTU^u. vm j^jurrndru^u •	0)CD3»i\- (>diu
nvo_ uddaiTa. vm ^jo^ramAxmx Tier ofu Antx^yuc. üDdruvei.
dii, ^xr^o^jaumer tu. )(jiucWf\ clomvmr . hIWtux cm, tawvjt
^^suxnex vWl Wa^edSL tocL odju j^x ud^csiJdum
olx. mu Adum. kdumo ckd
\JcWxrii cau. aycjOiTd ^^\5vxdx>^r oL eaoW:1-jL^cyi f^suAauv W>l dxsmsu mjulx tto tbker (sjever Vm ^ Tudoo^^kr ^v- vsmeuen.
^d^örfürok-(Cs. rktfryf'-
OH JI ODRASLI
„ ^ ■AA«- CXfimft. TmrLia^rn. Üin w. Wcrtuck.
t\r T3i5n>vnjiomL (hx	^/4r^.r
^ (Se?" ^''C^cx C^wraj isAcu Tiosv^ru
mitfviaL oo..
^ManWj Slglimc/i
eiWorrra
rrrvjL
WjC^jCL
lU>£_
^(Cc. Tđimi. rnjcxc^n>cx .^W ^cl m, AdW - axA^. vjt\ cnu. ijjWiul (ül ^TK^rArrrv . Omu^a^ ^ vx>^on>o- alx. ^Cl tul nrrra^sv^DTL dCytrWuucx .
^WhAl ((i.rvOJimiA
n	oAjvOJiöL i )J^j3yTlXi da. CtUL^JO^Trv "tcAlO UD^JVTU(
Tic foAxciasK. dAsyoAul ^ j^v ^jdvixcüw.
Gb. rvonr^L
,	V^JNO. ^OL	(L,
(WWnXx rTolojAima. ( (idAjiitvsl \rnjOimDr nmvcr raiijcAkoJUL.
«/ </ CtD l.
un
rau.
^HrnunLL TiCr tu, Vcii. avo^ns- ^Ikmv
(Tf\L
J J
r^uL ama |jV0>iß!>€^
rruu ci>3^ix>.
rfxoj^HJy raccTi TiÄun ( ma^ 71a. uorrnjcj^
. Acl Ad däcxrmrr Haler rouajvaeL .
SS
HOI PRIGODE
me> Cx.	tbofct x hsm\ nk AiipL. 'irn1 w>
/^vOinHt Axsrm hSL fWC tbofcr M,	^
nocÄrfx ^florn rwifwl ^vcrtf^or h ^-jpr* ^ cnrnfi/W.
ÄkÄjYv\ ohmIL hsj&SsK, im hßüÄL ^xfiAcÄ.. "bdbJhđ^ te. da hsm\ noaCxt ruyixodxr /> ao^plrme, ^ mmdnoSl /ü/iüSic#^ ?vvtoI hfA thit^.rMßr ^Hxericer raamA , /wm hk. Cötit tboiöt.	ortf&a
r^6S^syv x cr<^0£>iji mvcAjr rwjjtwvi^ t. % h9PCf\ uyyxqSL ftr &YU. urk OKxCr h-mruüi
Sa (mo^ tünicr, Öl Cä. txxMxor	W^d»j^p5.j
/»w\ Aol ar ^tMoex im rucjlcÄt rvr j(\ftfx.acr. Xxgsvrfj- Mrm jwmÄ ma ‘KOO* J^Aa mu. ar t^a* wtr Mmifixx mdha. drvß^ mujbjfi.. 'lAthsit. Mm\ Oßtor im odj(Wl ^mdbSL. ^«Aa ar	^ ?A£,
/am cux (irva tjöJißr baouu^füi^mcr irihoSu *\Je/> cnß^ra.» vr^ /^mv oo^moi^ ar (vwKjfxkxK bhoarnj^K m£x AaxyHJbßi. ^fb. tiyÄor /^ima o^Aß ((uyioixt. Jftx tß ctwi oficßßod	,hi \| ^v/uw twkv^
nriuxLt ül Woha . V(W> toiijÄßm ^ ducA vAa ar iAjoÄux. rtitxr /smxoAL (pß OßW^mx ^£ßAi6h\.,ilßhoa* Wihfet ß*m\ riräaiS. ar cÄnfccr maA/ino^fc .XTcWAfwl barm ruacducx, imtxßjv nrvßitßx	(o^nto,^cromx.
^ udomt ar m(y> t^iAsix	hölt>l hdß
uuat c^m^p^Aß ito^y.
(Ja. A>nujcr hArcf\	im *
f^jJL ,/9qk h£^u.tr ~WwXk oru. ^0 hW oopiÄix.
fWvvvCK^Hjdut^ /bim\ rvo^inÄ. Anx> hivo^mbtx.
^iosp. /S>^cxrrknMUcu/ hO/tmd
STARSE MORAH SPOŠTOVATI
mm f da nauyxuvn	^pč>oWoT.
(llWljan- pa tadc Wx 2aa>aLa/m (da AßJto tudi ’^Ca	apaat^XLOjO- cn\ frnjZ (IkSojdlxA /?pJioJ\
nvi	a!l' rruxißAo r>ouaiyYKfijU . da p>^-
diArv dlo^TaWaJt aa/o-Jrm^L ^ojhxAa rmmpcp J^ür j2k>c^v xtapila ar rxA’. Sgl^ jmi traclx^ < pa IAwJj iißm, rrJi jbiopjM,. Zoio	za (Wc dt/i>aJK
p>r^7NxJLoa/Tiy. cJXa	ÜkT pjh QO/zjJUA f OrU
^jinaJJ)Tvc dl ar lanrur touW Jn zmit-Cji Jdxynu nr y'jpJHcimxlw pu>irtiUwi aua/idooW ckjuki ojz rmd
ppcdWca/au nra i>o^i apruU ^mcat. T jm. MfXXfrJL (MXf ridxi cxajö p/Knr
Samo rm^“To\ ( da i>i rvn-f rrrmnA qxjl cl raqa ~ er, aooxcmfifc.	^
cXal^' GxxiLov f 6. aa^md
V /xardti' atamuarK nrra au ruöjic 1o( ela a^~
aoanrr pomariAcuo: ^ I4a Ad pxx tdAo m>W..1 cVamua. /ro rad .inaW . TibaAa ok. amda moda rT/aö rnjOjlijmzü- cm AaW^ aed« x)C) taJA . Qau rtHxL^b d map/ddd. nx yxAajSh . et Iraj ho-
Cinru>.
Su/maiux rdpH/vr( 6. aarz/xd

UGANITE
Ax^j&yas /Jkxu^ou/ A^iUa.
{'rW™A/)
{J/aJ^A^Ls Š^aJLcl^t, ty. />rcx/XyrtčL
OtfUlJksL' /Y^&V^' /V^ULos n^,
/Vu<v /vtl/mjiZ^ /l&aJL/ /^xJ{/r\A^Uk/ /vul. !
(°T^J
šbymxyž/ ŠajJ/Lo^t, 4. /rtA/zsrZ<L
/\Hcübs /(Loatj /AsOs Jlsr^fcus yr ylAruayyv^ at /xJbr j/v^>s /v^osKAxy ycr /yvo<U/vvv/ /y<L/vw.
(m)
(U\^ur A^moA /rr^Ji<JUmxxi
/JlsUJUvr^cT
(oWj
/]Pr-aiou .^dJU&LfUk;,
A&sHwyj /ZsoJ^Jb/GOSf “■ MX^uAUayv^, /Ynyrayxjju /JiojA/vvv.
('?~rifarj
sOLs /YUXs /YA/rOSVJ^
)fjLcyAs ^{A^rcyyZ-cy rrO^c^čl/
'IT /XjewJ^o A&s /^orvvrvm/ /\roAxi AstXAayv, /V yj^sbou /fJL*JL/vYv asyv /vocfcr
^WA/y^yj
<^jrrtyyvr^/ /CjrrJiyyyy^l Arib />tX^of^£AW/ fJlXJLm/, j^JLsOürVY^! AnJU
(Wj
^'V^jJLcr A/v\\söJYYJ Ajy^ ^UxkjXl /Ayr^ö^rrJ.
^vy-nsyjievyj
^oJyOLs S^y<yx</<x/ri /rOjzyruL
V' Ayr(xX/Jls /fU><Usu<Ks A/w /CaJk^kS'
y<^<xy /Z^yiTyKoyr^cr.
[r^j
Oßb sci/vQyJL /A&Xjl. SLjlA/t^l
/Hi/ /^/r^JisJ/X^
/Ta"
/i^/Wv/ A/ks
(^nryprvyv)


SYtXAMydj

tyjLlrH/ls ^ ^<yVj^OJl /)
Ar A^JU<y /00^€>/ aJIAsLOJ^
^r%)
^ilz/WUkJ /il^CČL^t'l rrOASf-tA/
Momo voojbolj Kaajexinn
-	tcadar so\e p^iioesGv^ alado oce^o -Uiado^ dotovv^ v £>o\\ c?\oOdo ocev-iO V<a-(dor je v^e. oibogono
-	Uodar Hodioo po ^ooUri 'tvovi in pri *
«Jero dO'^Ov' L^r^OT-Ovn
-	Wo tepe^n brotc_ot
-	Wador j\	t doi ne do^o podrisoüa
poeode
-ceNoOce^ odlne^ti ^vo^eti
-	c.e dobim cveUc
^ UadoK r\oče^^ nosili oparoita ^.o ^-obe
-	baolct^ pridejo domov ^ Wo	+e.onoi
^čenci iv^ ueev^Ue l Q. razreda
Ves<»\\nno s>c. pomladi
-Uev' tdUroT mstejo cvelice
-We^ se vmejo d^ioe s^slivUe
-berrosTejO roie
-Uer se v'opcitm s Wo le so wi
-Wer i'oWroit aUopm sneg in se loidWo
igraon v-ox^e ige-e
- Wer je vepo xelena
Oeenci in oicenWe ^ Q. • ^oxv-eda
hrrXM, mXXfciyu ^ ZA**»
" «A Xe KWxftSL JtöVVSL ^Vi^JbvvX/JL
äLcl Ac h^L r^A. rrw/ytiJL
^ JLou nk X»uvr Jiafcr Aj^mr aaLJU,
Jjb tA t DwJ^o/ va>
’“ äLu A^» AjuA
^ JLt Ac r>^ fvro^oJL n/ Acviiixr Ai »vaJxAä ficuiyr
^LitJLrrvÄJo wa wjcJ/vAul ^ • /ftvjc^tc/.
~ V
v
1bnJ^/T^oSwx> nLOpateruiwx*
cUaib onrvcvYtu>üo it» Afrr\t> .cUortuOb .
^cf ^o^Jbucu- jt» Wrnujbju tjJKmAi. nja A y. cJx* öjctcjjcf txf BPr.Tjmjo^ cuJmu, nyxAic Üjoju-. ^	rtrtHitift, ipogtoajc
ca» mru> xmux» aada.) OÄcÄmct ^ua> am» fcjudx cfcfHjojjtx».	^ Wu^Lo^|4uDjloir iöiodao
niaajami.. cUx4uJL ^t» mtu-/ena» wytucl (tJjtmjL cÄx im* c/rra>
IXtJxx ar «iann ^VUomi
WrYvi^oiix» wurvmlx.. 'UcJihua* nm^
SLcxjdbotf^
cU\>cb äfcanocL mrv^ ^u>at^jQpibu	cLoaruxcA^ nruxWkJK. ma
Mcmr^a,.	v	0
V manx	JU» ata/nex. clcAntr
riianjutfn^tcL». 'ihxsj^jo^ At» ^pjptyOxxnyAr, /er ^owniVv. moSbüLMniS^ Ahv» kaan, Wtyuj ÄU. ma, dofvjuu^ • Taler nx rtiOmimudb^ M4X mo^A^JL.	UAJfuKjL • JüCrtxyvtxjou ndbou
cAp ooJtrruVx ^TKiJuTunKDjtuA^ T-KcojmSK.
tuxL ^JWurwdQ^. dfioaiutžtmcfc nxrrn.
Jriotjuir »omxjol- kx>t. ^ !bx auxlOL fruxaar wrurv amifn/cx ün.am»5cirrr\. rjao^xxnÄCL-‘♦x. tuJjö	nvomv jf- tjlr
JUL
äAxJUaxx
foxf rruc&odisn, os dsKuu/riL nruwix oha,
• •
yu^oJ^ruK, /JbrAn..	au (utl*W
njL. px^uW >W. 'ÜWmK ^rJUm^ Il> ojoojjc/uAk» ^ awim xnxx i> xupJtmjücf * l^AAcCcf orru. w>«nofc j Alo^ <uodbirnrc j <c^a- atäx* m» iifatXiYvo- OupAtec c*xxnaidlx rrtwrbL. ^b^w^osvro n*-, ) <***> orvu. Storno, muidUtoL	Swxnr ^ofc^j^uijnvx. .
f^iijLnnrv<) äLo^5m. au cruOJrvnu lAJpJO’ ^<-Wwk. ^* jv«j djok'xj ^voHJurrntiA. •
-oxjßrr,
^-b.naxwF'
MAMICA
(Tnorroxocu
cMc^v TiJDijHCO'. .
k- HäL? mvwcxwncx;
f
nato (^sJncj .SSIitIm. Horm^ un Ho
^krojoj "J^Ti^Tcr isn. fiÄi>o W>cJll irrv	\jmcxmv
clujisno,.	^u^5>^>uwrrfi (cnu. "H-	cidj. Jo- ujvilii
Jjj, m^lrocr ucycL	mia ^pnnu.
ocx. Ürraorra vp ec^cxi^Oio ar	^
c^arm., otul. rwicmo ooodsvajjl.

Hjmracx	^ • r^
fZX^KfuiA<>AyrxxhxJJ
rxoßooc/ol/kxrorijLfeuij Oktttv rJlo^ axUonyruxxx nmL Üxr tooRß&u rzßjMxxila1
ny tu&fähu	ccrüj Ükt twMjdJxjcr' (djoUcx)
iO^} hx&duor fajfvcr Öxr /oi^cAa!
Tiocx fuemiZa Axyrnxfü' borrrv h&CL, tdonrrba dö borrv Ctf&foß/ umufta. oaa. 07i>e/Xidlüoa" mdhjotU, rm, Qxrrru yax^joln(LcL.
SiS^ryySbjX S^XXX/YrUQSYV ^ dCKrnteđs	1

ume/
UpvtajbaÄ lovrrv rmxxrmLcxy Lm, SaoJsxy /oto. ur^ioižoi. rmoii/ W'rui/.^yueßLoio. »ta. nrruu taJfoa
»e/ fuegJiofe^t
fec^p-, fco' irnia/ 7£aMur -ŽŽT
owbÄio/.^j. n>oaia/ tovuJi, »to. iflmeficx
fmOTJ(^/ny WumCL. ^	oXl WlficxjO nnrm/vracxr OT
nrrbamu, o«/
«mib/taX	6hjo3axrn£r uma,
njaL /OA VoloyE/rixisux/.Jrt^ «, rfefett ^	nma/mioa.	/o<x/mxx
£XM>tu, vMxr	/d^/ rkKAjJL o^nm/
nma/mua* aoUÜ Äsböt rmolu,
4^/k/>r)i/3^e-&^X rmir ifty ^dLafio. ÄXXA^TüO- jmuu—,&ju&XX.	O
^%A.^rkXftykoL
CUiMatC^
im vu
clmöjxwjo btiu säOo'Wj očkx im. momčim
IprriW. lbW
do^jiW wXÄÄk ^OobiSi. im> fmDrrrics^ )njy ilifniX . l<Cj iwrnb tol. c\odik.1y5D1 «nčAc>. uiW^x krni.. lioky,	inTrviMnrawio. ToW^rm c^m.Viokrrom
onoroZ ,'M^
honkilE'. o<^T>iiAjm«xQ.ZQD. irrbU^^
cir mo^drvuiWfNk.
------------------A^Vv/htyn im
IdW odÄobki..
V\c&^	. noitml
cHra &\.ciec x scm- 4 lix. "'W.O- (wcyRrr\o(cufily3 pO^Ctfocr, u^UMe. Co.be "ro arocW^si’cvfc oo c AJ o^GcrC^ cmu OXiStc^'^x rmcy'jCero rro.teVjj omci'i c^kojzjo^
cVj^J Ko^jSe so cACao ca ^Co.a., &jlAocy^?c ar\ ac^dcxoW, Co'oMot ruv. ccxi^o^o, ur!.s*s.iia casrAua ^cuox. Aici ojeArry-j	un ^omarm üfila uadci .
cCl^Va Alianoxj b0 Koj^HUd
^loo

\monTi v%Oßo\oDu,KLrr<u^ jj!.. iffXML GßHOm.
Gjxom k auK im rrk cvm\Ax.'Wi. osl io^D-
im ni fujcyti, o VüAinOw	^
rommrmil. vff\ Vil u5da>C)i>^X. O aj^öHJLDrm.
IjLtuO' o<3JriHii im (ru^ßlj. (mVoiij-.l.
6j>UixrKima ck)WxJ HTmJJjrniTJO».
Yćanix> ^üOl oju tujdk qWujDß^p^.Mii^j^,
ckx Wuo. Oft. ra£0(l>U^. oWj(\OJy WijdjjlfX
w vtAä ußjjmd. ’vm os. doWcr Hxywmuky.
GmjjapM. leAifom, B.HXütmjdj

MOAE ZIVLAtN£
^IdcLtttu
rmrttcL . SftcL "WrfTLL fe-
J^X^cio- ^iDWrViCu.	,
c^ricSa eLy^äou vjvoosvtl VjAx \^tl 'ÄoLoCx^msÄ.
^WAcx nx. ^^y\05trt Ti Tia^s>o v cjl timtcl Tiirac^ 0I3.	cfxci
'VvAl CTTLOJtnxXLQ, CTUL tIoWO.	^V\30 ^UruiiAcJ
-^Cl T^jra	vrr\ ^s^o^lc^ds\>o.. cMofOuxxx ncx rrm
)^i>osv aodcL	)^\ r4M>cmx nr r>u\_ .uD^WudW
)^^Wavni^j^	T^im50J>uO^ .VVnjaw
WWit.
^IjoAcl Imuwtl AdI^ 'krcuinv uri ^sjl/ cm. AmiLo.
C^CW^	vrr\	[TOL ^
^p^i^rvOAjl^iTv^.. 7m>o^ Ti^o«L vra Ttbxmot^^cs^^3^. \tt\Cw<tl Tisv>o^Jc^p- crawj^nJöL ^VxJWsTa i^bcx	ftvCxfe^nx
rcvoc^. JU^v rmSL ma5aoo ,^5 lAo. rmo^snja. ^
. VÄjx5	mlirra y wsncWv j^vcx. rnuL iUk,
#an op-W v^^svO^ cnlAr«onuL.
cttiuTL ^V^^orvO-. ^. aciHsvisi.
4oZ
MOM SESTRA
Im C^oW. hCrifeA^.^y .
ymT^	^ ?™T	^tw^.
<J\uuicxs>r CCVL timmjiOu pu^l^miCx. v nnber y>
a^imc\| ^ ^	^ o>nXjk>ajK.
- cbuf^ii. - V ocUomlcL Un TicWo^ton«^^.
^ ^o^yra^ jwy^Wy
^ „ c^marJiW. ^f- ruwcWix. ucahJiow jJn ^
7>xÄmcc ta. cioWr \a>iiwrruL	\xr W^p
rKlC^- ^	, rv^ü^ot JuaS^y cu- TtfiK^p Änu^cjlrri5:
^mf>Ol\r	‘^Cwmo.	(VCD^ika
(VT MiK (m Wi mruxW cm^l
^xSxxk. ,5 oCxJimcL
cUc^ernxx tjHOAu ^e. Xvc^t cftteL ^cjö? ^ ö>m_(^ vcumö
cs^cxvooe soCeft^ soG ^g üdttcnry^cAij ?m se do&KO u.a
usG od pMjDega d™.	&e.\jjjdt de^eaKi0rJ)xoi ^eiud'v
rr\C0O^iOj) Wxj nv ma^GaC^G „ IdxDlix	pu
dcirmoG^ f^oEopa'd.ndlo omG cv£a^^ iuud\ dotaocaA^
d)&tvrr^;dcx^e &KO.\ \ud\ pmic o5ajW^)?^vK co^g rat^a
cUo^ &ucd ^e to- rnjo^o sVoxod rr\e\ix^W	) ormpcAb
^a^cr me robotu dioHorco pnuzmo^i^do. p Wd” (Taocöm üt> <^cx
lu Dürrrie mt	0 Cep-KOju sa. m ^Kcdcrrm phsl^kojucn,
xcxdto- porfTNaapJua dvju^ dxja^Lfmu *
d4ci.X^a. £ixfu^-/ry; fi". dojirkcb
Wo3
dtym&CCi. itimoL «(rriuco.. r&ou. smDjmi ffvCx Hniirua..
v?n vsmo. WjCii'iH, ocx,\<ik nkvnuiWi MnGjmktjCU. dcvuoU ,do. U «ufix. «x vawjix tx imwu ,vtoijo rwm b dokx ^ Xrowh.
^UMtvvTj rbAv ola ,\iaAix5v frrdfoi. itu.’?, H'Äio^ni nnćVi&i ii^vnscx, WixinjSn «nt
,■ h\lr* A^_	qj flcAß
w, cW> nx
x IA 'v>*u
OlimVcx
lUxntib,
'i- .VöKnui
niiifliniiiiniiiiiiiinii \ nsmmiininiifMr
V ŽIVALSKEM VKTVJ
Airttv/Vr
.ru
J J ' ' J ^JTri^. /t/>^^A,
y '■j	(	' [‘	'
fAJMj ^ /xj /bJsJtnrj
&HAp jyyj JjćaaJjAZ'M f&Ajrlfö /(AMj /XöJjYy^J / Jrd^A^P: -'M^A
/vsu/r^ ufi.Juu -Ari?.' /učdtt^/zh^j.
%Ar	/MAJ /iiM/j.
Av/My -^A'Aj-. />ue. 3ctL>dut/)nu //l .'p/Mx/^, Ajv^d)JjjA
j\tfxAxA. wAj a ^ y.üM A/k /X/ 4&ÄJ	Äyf\J
^ r
J(Wx/; /hU/tdjbf, AdyJ''^/^	ArA/yr^-k, JfaAjM
M /hjlÄJxA^JMAU /^.':A.-x ■	wfe,//•. JvHfjJjf' MnuoJ.
-	^ja,
^	/b	A/ Afmiy'/ X&JaAYj	Ai'V'A /fct^ ^
■ • H^rUAjJ,/ J^}jM /)Ad rUci^Äi. /AdXx jy AT/Lwbr.
^Ha^j /yAXJj /AJMK: AM/C&fdj&J
/f AJ/^j /Aidj /AAj JjTJj /Axr^{. A K' A/J	/hjj ArTK^. žt /T±<Jjj
A/ A-< /X '\\JAt\^S-Aj /Kv■	^	/) O *s • ^ /•'•',.
Q/aiao^ (/A&acjc, S.XXj^ .
^ e>o txjuudiu rrta	AA ar	(LoMaxr
umiziL (Ajix^^sxdxx ^	fYnU^^‘^1T^^u7
^	^ o, rrnfifiWm; ^ UuWv,a>m^ nmu;
^UZa rxAajrrtf oSU, cr^cr-
MŠ Razred
Hodim \/ tretji Q razred osnovne šole heroja SrQ-c/cq ki os razred je. i/ prvem nadstropju. V razredu je triintrideset učencev. Imamo prijazno tovarišico, klad razred ima nove klopi in stole.Ima včlika okna^ko-. zi katera nas včasih greje, toplo sonce .Spre cloj pred klopmi je miza zo tovarišico m na steni velika zelena tabla. Kadar smo vprašani^oramo pisati nanjo. Zato morajo reditelj I vedno skrbeti, da jetaOla čisto*, l/s / skopaj skrbimo za čistočo v razredu./Ja okenskih policah imamo lepetcvetoče rožice. Ob rdinih praznikih okrasJ mo razred. Za novo leto obesimo različne okraske (ki jih Sanv naredimo .Med lotom po. obesimo na stene najlcp-Se risbe.To končanem pouku reditelji poberejo papirčke m jih nesejo v koš za. smeti. A/aŠ razred ima tudi umivalnik, kjer si umivamo rokt, Med Seboj se učenci dobro razume -mo.Tbzimi smo skrbeh ptice.
Želim'da bi bili srečni do konca letošnjega leta m da bi bil naš razred najboljši.
hniia Bogataj, 3. ra z red
\/našem razredu se dobro počutim. S sošolci som seže spoznalo ^ vrtcu. ?ouk se nam začne ob Zž0.7red poukom 5e pogovarjamo in igramo,včasih skačemo elastiko. Jčo pride tovarišico, jo pozdravimo in gremo no svoja mesta.
Zelo rada hodim všolo(kerse imo^mo lepo.
Sosa Fajfar,5.roired
/f06
Tovarišico najbolj razjezimo, kadar non stop klepetamo j n ne. sledimo pouku.
Moji sošolci in jaz se ukvarjamo z raznimi dejavno st m z Imamo dobre smučarjem at lete. De k le* ta se rada ukvarjamo z glasbo In telovadbo Delamo fuch v raznih krožkihmesela sem,00 naš razred ^deluje na šolskih proslavahisqj skoraj vsak ocinas rad nastopa. 5 tern razveseli/no tudi tovarišico m ji vsaj delno poplačamo ^njen trud .Maš razred tekmuje tudi za bmlno značko.Zelo radi sodelujemo tudi v tekmova n jih za Veselo šolo.
Tjaša Tazmger, J.razred
Lož ima todtke noge
V Mvflfo v
^£4. fit-yl< />e žc
/biL fto'lj busi&b&'M'l It. 'ie.bu^oć■ ^bz-ij'ćl- C Ae/m jbj uz /*J?ta-J?vc<-	^
~JM &3AaoluU (W^-Wu/Vvcfja /InMiUCa/bOAL^Čk ^	.
tVxuw luyhs /UcL -Io-Al
UulliD JxD&O^C) 'yurp^cUu / H u /X <r faŽ03L (itculxMX
-^fa j Jxx uuic^ cUCciC z crUucOl ^1, d°^ ^
Avtkc - v‘
ro/ XXX
(J.


/ buvu. OctxS SU- -Q CXtO'^C
r ■ a.	z? 7 G	0 o* f	d ■
*xe( lytcCv iUi. ich' Xkyio cxoct/a • i /XO^ Xi u u
J] •'•/•-	-v,/-. yvÄ iX-.r ........<■• w /. -v .. (zui-
HSto. ‘ju\ Co. . {-h (LXbl'-cdi peM M ('S < 'J_!- '- Ctm j*. c< Xcm M -XfAx.zUi'^C jix ^ Uu/h-t:,, 5 JO IMZOA^ ^ Ž* n> AjD&i) X&JIlou /KZ bi 2 Ct^o	cU/Ji^xx^iAxh !'
tiouD&cCal fibvu ^yh^Lo ■ ifcr}uJL m™ & Axi/
^ _ör- / n,: /J ■ A- ^rX .	- n,X/iriA, ü Msvu Mt. Pj-%č/
xAkc/ jUXchc.'. ^OA ACLkXTKjdi M Pu jaXlC j oLoAJm au (k/o 'jUtxfo'Xy'puD ■ V' jhyxx MAU AaUJXAoAKJL /Ut/žJco Jhs &AUc?,	Mw Jo,
AuaJćuvt ico^XjJxx. xP /^i SiÄk^aX’ axocOx . xh
ßtxyu fiexu /AK-ct /UajO-^/IX /to&č- Mut O&iMJz. 'i^D^CAxaJ- XMVU M/O^o ClXXUfcd&D •	/>Ć4U iuyjsll
/^uAX I	a>^o tU yJyuaPtcnux aoCXcl aX
/xurxjo JpoPao. VzckX aćah; đćc U? afr' MZjP&eAuo lu&uxb ^AcoaXu ocXÖax(1/ zuxto />exu > kJzuuP f chx M fftuxc ZjcdćJbJi ■& JLxmU . /cLOaX* xvu iodUx, tccixiaX fitxvt axcüJ ^ xu^’hcO'aua> amužau^ da M (Uxuxu ludexzove. ^LcJdax .
U(XX ihtxLvt^- dcXAt y<2 ccJd 'jAt	AtXXid'OaM^
/t/UP (Vy/UXAcut: n ihcLS ^ yx?hudPoJ~ 'JjsjsD Pf/ PaX f&ut.
dl rjAJ>/k	'Jx? fruo&čf (bost /ž ^inu^uo^
"	{i/MA/vtc (xA&dLta/yi< cLcctcuaJl^	'yUo^u€^i •
/6^K. /ItUA ^cpCoto^l/O^jt ‘t)	/d /MÄW/Hl .
ctcogoZz
lyUxt />e /& doAUc? Aua.
'&bUu? AuzS>/y><tAsix^:t, Vl*uyido ^
dUbtUo tMM yofrid	t akcU^ £e/iM,cOx
CaĆ/(X (^WviX. .
t'^cLo?'1 /e /VjM2J>aj? oM .
UÜM ! ^b^yVtWL(l ^zuetc pu 'J/u' fouA ^^oJjCgX
f\fa te Z&ZUjudljß/lA. /^ytaZcx^ ', '^/oMo '^K	^	•
/, ^jjo^zxn^ h&vu A<x cUzu . "
IfHteJtJt iu?iz&Ca& ćuz/ze^ca ncr^fjOcOo^uz
yAZyzrt/*<?UzV<>^	fow M rysuX(U?Lo£ i ho* cUx
QcrU tdol yooi /WUA^Oi'.	J^u'/nortrt ~
u(xZI/C14wZl A^Ax/ybäAcL SlM/tßL ^ ofr-CrMjuA\AJ- U(UXX	fj'e /Cu^t-e/
Zji(hp.	udcyud ^''U^<D
ziohc'j dxx ■& ^^jUz&uZcŽ zui^Jo btcUuytJ-. & fjiAAA oCa*A4- Mw*	/tOUZ£ 'yUXQ£ /UO. ZdZcHu^U’
M/ JLZU-ci M AZUjjtöb 'J/LC^jO&O'l ’ßiüa/Z. yu^ci 'h/UhtAji
/U^)	(dM/l CuZ^oAi, 6. AGtetui
VOf KADM±
Qom ftTj^T
jo Gase pa vt Lßhko oo a/&[/£-PA£P/SöLt
(ßjpfwJb&o. wiß.
5icr iilsAi.,
O^TiOCv. SU cinnj^ix,
OJfvrilck
Qfyytr^^töWW^ siks rfe» a dcJWu..
CjUi, ^öu UTb cWs rrrvUWUX in dcrtrvuu a wvriiSu.
Mtv. ct^m smriikx cw jpokmiu	o^vrš^
(Aiirr^m- 'biruitox. Vrnu. VlkvcuisSn.
?), OOMfViriiCK
£»6fto, (hjQLO&O S' x 'PISAL . ^ IsüßCA ,GćS>i JO
PJUEPJSAL fb&£*- UApßK.t

rnFf-
-tftCM
PfiDLIl
Aprilska šala
Ao A€. |VH>tQÖ- <XpX.-i^I
ÜUdcl ao Jf^d^
ma iw a(aojt'x.
^ A>a^
TrnXeJl
Ol A/
^ .oOvüav Ojomi'
^DOrt- Ao Ajvfii jxAtalk Abj^.
X' pGmtCO AO AZ&iOLUL&':
^ft££ffuJb, ^Armo'U ^i^poAi JiJjJhoA Iy 5, /m^/w>rU
Vstal sem z levo nogo
Že ko sem bil v vrtcu, sem velikokrat slišal besede vstati z levo nogo. Doma je to velikokrat ponovil oče in še kdo drug iz bližnjega sorodstva. Vstati z levo nogo meni ni pomenilo nič, vedel pa sem, da to pomeni nekaj slabega, nekaj nesrečnega. Hotel sem se spopasti s to nesrečo in preveriti, če to res drži, kar se govori. Takoj naslednji dan sem namenoma vstal z levo nogo. Počutil sem se kot vedno. Šel sem iz sobe proti kopalnici. V mislih sem slutil, da mi nesreča sledi, da je tik za mojim hrbtom in mi želi podstaviti nogo. Začel sem hoditi hitreje, a ta občutek mi ni izginil, dokler se nisem znašel na tleh sredi dnevne sobe. Na vso moč sem se prestrašil, kajti začel sem skoraj misliti, da mi je nekdo podstavil nogo.
Hitro sem se pobral, na vso moč stekel v kopalnico in za seboj močno zaloputnil vrata. Srce mi je poskakovalo od strahu. Imel. sem občutek, da sem ji pobegnil. Mirno sem se začel umivat i.
Kmalu zatem sem imel zopet občutek, da je nekdo stopil skozi vrata in me gleda z velikimi, hudobnimi očmi, ki bi mi rade nekaj zagodle. Takoj sem spoznal, da se ne motim, kajti v tistem trenutku sem se polil s kropom po hlačah. Skakal sem po kopalnici in vpil od bolečin.
Nenadoma sem obstal kot okamenel. Spomnil sem se nekaj genijal nega. Že sem stekel v sobo, kakor so me nesle noge. Pričel sem z akcijo. Legel sem na posteljo in tam nekaj časa bral knjigo. Prišel je odločilni trenutek. Pobral sem se s postelje in stopil na tla, najprej z desno, nato pa z levo nogo. "Uspelo mi je!" sem si mislil sam pri sebi. Počutil sem se, kot da bi ravno tedaj stopil na zemljo, kot da sem se prebudil iz dolgih sanj. Veselo sem odkorakal iz sobe, kajti v mislih sem imel zasluženo zmago proti nesreči.
Bojan Čakš, 7. razred
41Z
Ce imoš smolo
Večkrat nas preganja smola. Smola je zahrbtna. Stoji za hrbtom, nikoli ne veš, kdaj bo skočila predte in ti podstavila nogo.
Smola se te lahko drži cel dan, celo leto ali pa še dlje.
Mene se je smola držala na srečo samo en dan. Bilo je pred petimi leti, ko sem hodila v drugi razred, v podružnično šolo v Kovor. Smola me je začela preganjati že zelo zgodaj.Sanjalo se mi je, da me bo zdaj zdaj pičila dva metra dolga kača. V tistem trenutku, ko me je hotela ugrizniti, sem se zbudila. Vstala sem in se hitro oblekla in šla v kuhinjo, da bi zajtrkovala. Atiju sem hitela pripovedovati, kakšne sanje sem imela. Toliko časa sem mu pripovedovala, da bi kmalu zamudila pouk.
Hitro sera spila skodelico mleka in odhitela v šolo. Na poti v solo sera dvakrat ali trikrat padla, saj je bila poledica.
V šoli se mi ni zgodilo nič nesrečnega, saj me je doma že "akala smola. Prišla sem domov, se preoblekla in šla smučat, ker .je bilo na smučišču že veliko otrok, ki so smučali. Nisem se dolgo smučala, ko sem padla in si zlomila roko. Ati me je odpeljal v zdravstveni dom v Tržič. Tam so mi slikali roko in ugotovili, da imam zlomljeno. Dali so mi napotnico za na Jesenice v bolnico, Z atijem sva se odpeljala na Jesenice, kjer sem dobila mavec.
Z roko v mavcu se je končal moj nesrečni dan.
Mateja Aljančič, 7. razred
Žive besede
Bilo je v ponedeljek zjutraj, ko sem se odpravila v šolo,Tisto jutro je bilo megleno in pusto. Zamislila sem se: "Danes je grdo, oblačno vreme in tudi v šoli bo izreden dolgčas. "
Stekla sem po zebri, pri tem pa bi me kmalu zbil avto. Ker sem bila pozna, sem pohitela. Stopila sem nekaj korakov naprej in zaslišala nekaj nerazumljivih besed, ozrla sem se okrog sebe, misleč, da me je kdo ogovoril, toda na ulici sem bila sama. Čez nekaj časa zopet zaslišim tiho govorjenje. Prislonila sem si torbo k ušesom, da bi bolje slišala, toda zopet je bilo tiho. Iz torbe sem vzela jezikovno vadnico in pogledala vanjo, v njej je bilo vse v redu.
Vse se mi je zazdelo malce čudno, zato sem začela klicati: "Kje ste, kje ste?"
V tistem trenutku so poskakale iz vadnice besede. Ena mi je skočila na ramo, druga na glavo in tretja na nos, skratka vse so se spravile nadme in mi začele pripovedovati svoja imena.
Najrajši sem imela besedi Samostalnik in Glagol, ki sta vpili druga čez drugo in se pri tem večkrat sporekli. Vprašala sem ju, zakaj sta v vadnici tako mirni in urejeni.
Samostalnik in Glagol sta kar hitela, kdo bi mi prej odgovoril, toda besedo je imel Glagol, ki je začel: "Ali morda veš kdo nam je ukazal, da moramo tako mirno stati in se nič pogovarjati?" "Ne vem," sem mu začudeno odgovorila.
"pRance Žagar in nihče drug," mi je jezno odgovoril Glagol in takole nadaljeval: "Izredno rade smo ga imele; ko nas je zbiral, smo mu skakljale po nosu, po ramah in po glavi. Ko pa nam je povedal, da bomo nastopile v knjigi, smo bile zelo vesele. Ko nam je začel brati pravila, smo mu hotele uiti a nas je spravil v red, da mu nismo pobegnile. In sedaj
vidiš naša stroga pravila. Ne smeš se premikati, ne smeš govoriti, skratka nič," je žalostno končal svojo zgodbo Glagol.
"Ali veš koga imam najraje v vadnici?" me vpraša Samostalnik. "Ne vem," mu začudeno odgovorim. "Najraje imam piščančka,ki mi ga je narisal Janez Vidic na strani enainpetdeset. Poimenoval sem ga piščanček Janezek. Ime sem mu dal kar po Janezu, ki ga je narisal, saj sva tudi jaz in Janez Vidic dobra prijatelja. 0, da bi ti vedela, kolikokrat naju je z Janezkom peljal na kepico sladoleda. Med počitnicami, takrat imamo namreč oddih, sva z Janezkom velikokrat skupaj."
"Sedaj nama pa še ti kaj povej," sta me silila Samostalnik in Glagol.
"Seveda vama lahko povem le to, da mi nimamo takih tovarišev, da bi nas peljali na kepico sladoleda," jima žalostno odgovorim. "Žalostno", se nasmehne Glagol in me pogleda v oči.
Zmotila pa nas je šola, ki se je kar naenkrat prikazala pred nami.
"Imej se lepo, vidimo se med počitnicami, samo, če boš kdaj pogledala v vadnico!" zakličeta Glagol in Samostalnik ter hitro skočita v Naš jezik 8. V slovo mi še enkrat pomahata.
fnOAJCčKL PQIQ£ V šbin
far TVmvßOi	I
-ftrrijST^	kh 'Wj
sr/ssiß. sv/g a/s
Alenka Žuran, 8. razred
ij\LCc/
'HB
Pomr^adi
Pomlad je najlep£>i letyni das , saj takrat ptice pojejo aa gla5.
Pomlad je de^-eveva letoi ćaS), takrat narava oz ivi,
marsikateri otrok pa se vlaži prehladi. Na dvOrisČU se slišijo kriki otrok, rxj proslavi prvega maja pa ploskanje rok.
katja ker^skar^ 5- razred
Ura
Ura dela tikaltakal eele dvoeve in noči čas pa mme t ditr-o teče, kazalce odraca ena,dva,tri.
Andreja ^.uipan razred
NAS 'RAiRE-D
H\ ??(VrO	8-V),
cms vod^a Toove ^ ■,
X cmrrni omo^^ -Vfradui yiök?	omu	.
it m\a^rmcdviüQ}
Ju ^ alavo roocro o^o tgot ^ -kudu f l	^
Otnož or- 4iio zdbVja.
^ omölico se VSO^odlOiO ^UsodiO^e	max^9k)a>Lux)!
i^öUeo" po -Uj£V\ i-o-Vi-fö, pa se ^exlfo.
it ^ orjdu2[	ckv\L;
do i^Veki c^acryx l[^oix\ m Aeuu pude še v&tekx,
(vrXY^%)o	se ofNQiOm ©beki
/Punce i k AM O ' FRANCE k LEPO GO\JORJ\ s^u ^0 Cankar jekcL !
io	baomo iuapuskii ,
se ^iwd bpdo odpoaA'U ^ c«ve ie. vožx v 4ujd( oaši-bveie sbv'k ^
0>e torno se wac^Cli •
\WwmŠ t<^ Htoo lumib
%.P9XX.
AM
UITERAR, WO - MOVi M ARfeKI KR.OÄEK
rfco3i\ara fvW^poWvV. \iortcY>f>epn ^rndC.^ )^a3^ß/rdnäcu , $bf/n/£j
5^>e4Ar MLćjOUjt	^>i5rtMK\
V/Tf'-------) XsMcl S^c&p) M dt ja 2. RcrkUk^
JlW£a ^U/i^jO^č^e cJK&rikjCu ^	~/feyd,
J^^v'uC^vVj %y^Y^cr (^LMMr^.'ay^-j	•DiQyv^CAy’^
(Micfi.'/dćo^'oc} Mitte* Yinuk} ij^oLM-cv^, S^ia^
C^jc&o. ) 'ÜeM[j'$krtmar)
l\lai(ü«o.	cM(j»oo/v\c UV?/vv^ yloju^o Uupoj^y	j
'W’^s ^«pf^oük. j -fe-Tcnjt'c $ma/iö| j ’ ^|^f^\sCC	}
^bokfea^a	^ {/&ć.< c j itfccTKx r^Ucj
cJaO^co.	^ liuonip. špindCiL) AudUejG TUjuio€i'c ^
Var^ooscV, ^ Cpuo^čn [n’Za^ j ^cdjCL	j
?)aaL^	cMü/^jpma đtojj'^ae/T'^ ^o^ho^ook^
utoi
O-AydtciUl
Alenka
'juyyOyy\ ^
Aaj -i^uXik j rbnavije
vVoL^U j k iJCßA^^- ; Jov^'L
OOSTO^x ciUUQCXOj öt\SI/T\MXX-
V MAJU . i38fc
clu.(uto*C Tožiceu -koolw;
STEJfcicE 60<^UA6iU0 UČ-RMCEV OSUCVKip ŽO-E- HEROJA BRAČIČA TRÄl'6
ÜKednieUt odbor- Alenka Mrotvije^-razr^ 5oimo Camnany8.ra^r Silvo iuček^ra*^ Uataeoi Meglič 8.Anita fotpcnik^ Andreja ?rimo^ič/8.ra*rv Urskoi Siuoin;8.razg Metka Ivni kjS.raxr.yklctta^ci Slambe^ojery S.^oi^r. Janja AhoiČič;5.ra^r. ;Cfregor AhaČic; S.i-oisr., katj a Rame kar S. roi^r., koirmenTri-ller( B-. ra£r.; Romana fcitenc/if.razg Tamaroi Pavlovič/8.ra^r.; Silva Aljančič^ S.K-a^r. Kse-hjol Hr(bar; B.ra^r.
Likovno opremo ‘otrsLiČLimi motivi' je izbral
akoidemt)ki elikar KAMILO LF^AT
Fotog ra |ij e - c la n i -|bto krož ka pod vod et vorn
STAMBTA P^RKA
Tipkali'-.klORKA 5LAPAR in MFTKA KAVCiČ
Mentorji : JOŽICA KOBER MAJINA ROžMAM; MACA StumFLL
Rekali v ti e karm' tovarne obu+ve Peko
_ V . V/
TRŽIČ
bvodov •- 4-50
M i