8554
60100200
OSREDNJA KNJIŽNICA
P.P.126 66001 KOPER
_ " ji:;
Primorski
MSSSmnMMM
Nel u
B
»■Tli
itevmk
Jnina plačana v gotovim	r	onn ,.
Abb. postale 1 gruppo	Cieiia ^UU lir
Leto XXXIII. Št. 253 (9861)
TRST, nedelja. 30. oktobra 1977
PRIMORSKI dnevnik je začel izhajati v Trstu 13 maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši od 18 septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. .maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer Je izšla zadnja številka. Bil Je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
Pričatovaoje pomladi
POGOJI PSI ZA SKLICANJE NOVEGA <VRHA> ŠESTERICE
j red tremi meseci, konec julija, l ie ^est demokratičnih strank — unistična, socialistična, social-^demokratska, republikanska, de
Vori^anS^a xn temina — dogo-, r'lo o skupnem programu, ki naj v Poldrugem letu rešil Italijo iz ^9afe. Ker pri tem ■ ni bila obli-Je°ana Prava vladna koalicija, saj tn stranke niso dogovorile tudi o (0T,nu» izvajanja dogovorjenih «0 skupno listino imenovali framski sporazum». meitranke so se dogovorile o le-jinlnik smernicah programa, ni t:	Pa uspelo razširiti vprašanja
(en^v*t da bodo ukrepi uresni-1 tako, kot je treba. Odprto je
“stalo
ta * * * * v viPrašanje apolitičnega okvi-ia»’t	0r se temu pravi v itali-
j em Političnem žargonu. tram0 XTnamo sedaj v Italiji «pro lelc |S^ sP°razum», ki predstavlja str ° t*1" skuPno obvezo šestih ščanu nato pa enobarvno demokr-j.g nsko vlado, ki je manjšinska, stre Poment• da ne razpolaga z u prj *n° Pečino v parlamentu. Vlada Ta pravlja svoje ukrepe, vendar m.o ***■ Počakati, da jih parlament str°11 ^rx tem se’ seveda, moram i. ar,ke sproti dogovarjati, sicer repi ostali na papirju.
hi ti uk,
j,
!(„■ e|° se je, da bo ta sistem («o-(ja* / kakor toliko učinkovit, to-gr'eJZlCazal0 se ie’ da stvari ne tjjkot po olju, prav nasprotno. i>la/t is<3ani’ ki so si zagotovili te n° krmilo, ne da bi imeli pra-tak°ečine’ čutijo, da jim vsak ico-p0s, naPtej pri izvajanju bistvenih *Programskega sporazuma, Utesniuje Prej neomejeno a-t>rnl 'n s tem povezani manevrski j0 s,°r- Upirajo se, na vse kriplje ovirati izvajanje spora-tiaih 'n uvjraje posvečajo svoj Čas "'“atijem, kako bi bilo
s«	i^,uiw ui uuu mogoče
lai.enientti sedanji apolitični okvir* p0 da bi se znebili nevšečnega to s°''evania levičarskih sil. Zače-PH»t 2 odloki o prenosu državnih 382 °*nosti m dežele (zakon št. r9i’ PraVa «reforma države») in ostPustom *nepotrebnih ustanov», de 0 Te<zgirajo vsakokrat, ko ori-%tna dnevni red vprašanje refor-«emP°licije att gospodarskega si-p a z državnim kapitalom,
•tj v tem, zaviranju, počasno-fear j ,?niu. zavlačevanju rešitev, Po . evir-arske stranke siti v stal-rja„V* nučna pogajanja in preveto J0 stvari, za katere se je zde-(r. a 3e bil dogovor že jasno za-tp, Pa čuti KD svojo moč. Nje °hra?>lernQ komponenta je prav v lijanu-Vaniu *stotusa quo* v Banj u sfc' Politiki dosegla na zasedati? • Vsedriavnega sveta notranjo Zar’enost' Uspelo ji je obrzdati fla i °Sniniia in zmagovalce njene-Pit. anskega kongresa in celo posta-**** kandidaturo na vodilna ia u V franki in vladi v primeru, Pop 1 bit potreben prihodnje leto P Politični preokret. tibi,Hii>nlpvn ie’ do je tako stanje (ars,	ned volivci in člani levi-
ti * stranic negodovanje in sum, tiho k z°oli so demokrščansko tak-jo °nPromitiranja levice, da bi Po in na prihodnjih volitvah ti, ^ ,0, Socialisti so prvi ugotovi-'tačeV^ sedanja ravnotežja dušijo. Piu 1 So glasneje oporekati siste-dojs sporazumevanja, pokazali so •o , ni° nestrpnost. Pri tem pa < v PSI pojavili tudi pritiski do, J1, ki bi se rade vrnili v Vlajih p čeprav v drugačnih pogo-lest ,entralni komite PSI, ki se je Ocj s pre^nje dni, je te pritiske Vzbudi- v demokrščanskih vrstah Odlog *1 neTO°t° upanja in utvar) lil Zavi~nil, v ostalem pa skle-"a kneVeriti tankim strategijo C Peresu, ki bo pomladi 1978. trpjj a“ so doslej kazali največ po-*aij la'. so tudi komunisti poka-nejevoljo, kar je pri-
talijo iz krize, Komunisti upajo, da bo izkušnja sodelovanja v tej vla-I di utrdila spoznanje o neizbežnosti | «zgodovinskega kompromisa», socialisti pa so prepričani, da bodo spori v tej' vladi prepričali javnost v neizbežnost oblikovanja vlade levičarske alternative», ki naj potisne KD v opozicijo.
Vsi se pa zaenkrat strinjajo, da razglabljanje . o tej bolj oddaljeni politični fazi, nima smisla. Prej sprašujejo, kdaj bo napočil čas preoblikovanja vlade in spremembe «pnlitičnega okvira».
Skoraj gotovo je, da bo do marca ostalo vse po starem. Točneje po vedano, levica bo še naprej pritiskala in silila Andreottijevo demokr-ščansko vlado, naj izvaja dogovorjeni program, predvsem na gospodarskem področju, kjer so v zadnjih treh mesecih bili doseženi ie-lativno dobri rezultati. Stopnja inflacije se je znižala za dobrih deset odstotkov, obnovljene so bile denarne rezerve, omejen naftni deficit. Začenja se uveljavljati politika industrijskega načrtovanja, parlament pravkar sprejema zakon za močne investicije na oo-dročju kmetijstva, odobren pa je bil tudi zakon o zaposlovanju mladine.
Marca bo kongres PSI, kmalu zatem pa upravne volitve za sko raj 6 milijonov volivcev, morda celo evropske parlamentarne' volitve. Tedaj bo mogoče preveriti, če se je kaj spremenilo v razmerju sil med strankami. Napredne stranke lahko računajo na nov u-speh samo, če bo v tem času uresničenje programskega sporazuma obrodilo tudi stvarne rezultate in bojo slednji' <na dlani*. Od tod tudi podvojeni pritisk ha KD, ki verjetno računa na obraten razvoj.
V tem času bo dozorel tudi tbe-semester», ko predsednik republike, kateremu . se izteka mandat, ne sme razpustiti parlamenta m napovedati novih volitev. Prav to pa je bil stalni adut, ki ga je izkoriščala KD, ko je izsiljevala svoje partnerje. Da bi ga ohranila se širijo celo govorice o morebitnem predčasnem odstopu predsednika Leoneja. Kakorkoli že, pomladanske volitve bodo že ustvarile ozračje napetosti in preverjanja. Če parlament ne bo v tem času odobril zakona o prekinitvi nosečnosti ni izključeno, da bo pomladi tudi referendum o splavu, ki bi verjetno prekinil sedanje premirje. Začeli pa se bodo tudi manevri za izvolitev novega predsednika republike, kar je tradicionalno obdobje «velikih manevrov» v KD in v drugih strankah.
Politična dinamika bo torej prihodnjo pomlad zelo razgibana m je zelo verjetno, da bo prav telaj (ali na pogajanjih o izvolitvi predsednika republike) vprašanje nove vlade prišlo na dnevni red.
Stranke imajo torej šest mesecev, morda eno leto, da si pošteno nabrusijo nože,
STOJAN SPETIČ
do različnih ocen med Prj \ do brez pritiska ne bo šlo.
KPI. Poudarili so še en-
MORO 0 ISKANJU NO VIH FORMUL VLADANJA «V IZJEMNIH (ASIH*
Andreotti prepovedal prodajo družbe «Condotte»
RIM — Predsednik vlade Andreotti je sporočil vodstvu IRI, da vlada ne dovoli prodaje druž-. be «Condotte d’acqua». Sklep predsednika vlade, ki dejansko sprejema stališča sindikatov, komunistov in socialistov, medtem ko je minister za državne soudeležbe Bisaglia bil nasprotnega mnenja, je gotovo «znak dobre volje*, ki ga je Andreotti dal levičarskim strankam prav v trenutku, ko se na vseh ravneh razvija razprava o «preverjanju» programskega sporazuma na more-b:tnem novem «vrhu» šestih strank z vlado.
Znano je, da so predlog o »vrhu* sprožili socialdemokrati, vendar ni navduši' socialistov. Tokrat «Avanti» v uvodniku, ki ga je napisal Paolo Vittorelli, pojas-njuie stališče PSI.
Socialisti so pripravljeni na nov sestanek na «vrhu», vendar pod pogojem, da se «pred tem s političnega prizorišča odstranijo plavajoče mine*. Katere so te mine? Izhodišče je nujnost uresničenja programskega dogovora, ki ga mora vlada izpolniti dosledno in tako, kakor je zapisano v skupnem dokumentu. Poleg tega pa socialisti zahtevajo, naj druge stranke sprejmejo predlog o »dopolnitvi* programskega sporazuma v manjkajočih poglavjih. Šele
potem bo mogoče začeti »soočenje*, za katero se zavzemajo po zadnji seji vsedržavnega sveta tudi demokristjani.
Šele potem bo mogoče na »vrhu* šestih strank razpravljati o novem obdobju, v katerem bi bilo mogoče oblikovati novo vlado «za izjemne čase* ali vsaj večino, v kateri naj bosta prisotni obe delavski stranki. «Ta vlada, ali ta večina, bi morala trajati' toliko časa, dokler Italija ne bo premostila vladne krize,* nadaljuje Vittorelli, ki na koncu poziva komuniste na razmišljanje o tem, »kaj storiti potem*. Ni mogoče, da h; tako prehodno obdobje »trajalo celo generacijo*. Socialisti menijo, da bi se morali potem dogovoriti o «levičarski alternativi*.
Socialistom odgovarja Guido Bodrato s tolmačenjem zaključkov zadnje seje demokrščanskega vsedržavnega sveta. «šesterni sporazum ni kletka za KPI, vendar ne sme predstavljati prehoda k vlad;, v kateri bi bila tudi KPI*. Kaj ostane, torej? Samo «soočenje», nič drugega.
Verjetno pa je, da se politični voditelji in komentatorji ne bodo predolgo zadrževali pri Bodrato-vem posegu, pač pa se bodo prihodnje dni lotili tolmačenja govora, ki ga je imel Aldo Moro na ženski konferenci KD. V svojem
SODNIKI Gfl BODO PONOVNO ZASLIŠALI
Andreotti je zagotovi! prisotnost v Catanzaru
Pač pa se bo moral ves sodni zbor preseliti v Rim, da bi zasfi-šal šefa SID Casardija - Miceli zagovarja obveščevalno službo
CATANZARO — Predsednik vlade Andreotti se bo vrnil v Ca-tanzaro na ponovno zaslišanje ter se ne bo poslužil pravice, da bi ga sodnik zaslišal v kraju, ki bi ga sam Andreotti določil. Tako so sporočili na začetku včerajšnjega zasedanja catanzarskega porotnega sodišča, kjer so prebrali besedilo brzojavke ministrskega predsednika sodnemu zboru. Andreotti prosi sodišče, naj ga nekaj časa prej obvestijo o datumu novega zasliševanja.
Predsednik vlade se torej ne bo poslužil absurdnega privilegija, ki ga pa namerava izkoristiti sedanji šef SID admiral Casardi: ves sodni zbor se bo tako moral preseliti v Rim, ker se visokemu častniku pač ne da, da bi romal v Catanzaro. To početje šefa vojaške obveščevalne službe je sen. Signori, socialist, tajnik senatne komisije za obrambo, ocenil kot dokaz popolnega pomanjkanja de-
.............................
VATIKAN URADNO PRIZNAL NOVE MEJE
Samostojni škofiji v Trstu in Kopru
Novi tržaški škof bo Loreno Bel lomi, novi koprski škof pa Janez Jenko
n tem
ra Pa pripominjajo, da mo-«ajan ' pritisk za čimhltrejše iz-"ki* «Programskega sporazu-Vrst ,noiiden, prihajati mora iz Pa f °munističnih, socialističnih ki s ' demokrščanskih volivcev, ki ni.^Prli linijo tobnove*. V ta-«slc z djzaciji lahko namreč pri-rQste 0 lzVaianje sporazumov pre-^emhp sppznanje o nujnosti sprega ! Se“anje vlade.
r° ie pri glavnem: Kaj po-®fed* . 0Tnunisti in socialisti so st le	kar enotni. Potrebnii
io bne„a. t2a izjemne čase*, kot kfati('U]e PSI, torej tvlada demo-Pifp s°Udarnosti», kot jo ime-“ladna , • V bistvu naj bi to bila kilj »n 0a^cija, v kateri naj bi ,tra nk->pani Uidi obe delavski *#, jp,deg demokristjanov, ieve-°«° vlada naj bi izpeljala i'
VATIKAN - Po 149 letih bosta Trst in Koper imeli ločeni škofiji. Papež Pavel VI. je namreč imenoval msgr. Lorenza Bello-mija za hovega tržaškega škofa, msgr. Janeza Jenka pa za novega škofa novoustanovljene koprske škofije.
S tem ukrepom je torej katoliška cerkev uradno priznala dokončno razmejitev med Italijo in Jugoslavijo, kakor izhaja iz osimskega sporazuma.
Msgr. Bellomi je star 48 let in je doslej opravljal, dolpost o-srednjega asistenta katoliške univerze v Milanu. Kot mlad duhovi rjik je bil nekaj časa tajnik go riškega nadškofa Pangrazia in se je tedaj spoznal s problemi obmejnih krajev.
Novi koprski škof Janez Jenko je star 67 let. Doma je iz Ljubljane, vendar je od leta 1964 o-pravljal funkcijo »apostolskega id-ministratorja* za Slovensko Primorje,
Tržaško - koprska škofija je bila oblikovana leta 1828, vendar |e praktično prenehala obstajati t*
koj po drugi svetovni vojni in raz-
delitvi tržaškega ozemlja, predvsem pa zaradi nestrpnosti in nacionalističnih stališč tedanjega tržaškega škofa Santina. Leta 1964 je Vatikan uradno imenoval za Slovensko Primorje in za hrvaški del nekdanje škofije dva apostolska administratorja. Po odstopu Antonia Santina je tudi tržaški det dobil enakopravnega apostolskega administratorja, msgr. Cocolina. S tem so bili torej ustvarjeni pogoji za dokončno rešitev nastalega problema, se pravi uradno razmejitev škofij na tak način, da bosta odražali sedanje državne meje,
mokratične občutljivosti ter znak nevzdržne arogance, pa tudi za dejansko kršenje ustave. Sen. Signori je tudi pozval predsednika vlade Andreottija, naj kratkoma-lo ukaže admiralu Casardiju, naj gre v Catanzaro.
General Miceli, bivši šef SID, pa še vednj ni zaključil svojega pričevanja pred catanzarskim po-
Fanfani v Beogradu na vabilo Gligorova
BEOGRAD t- Predsednik ita lijijnskega senata Amintore Kan farii "bo prispel danes v Beograd na povabilo predsednika ljudske skupščine Kira Gligorova. Nje gov obisk bo trajal osem dni. pogovarjal pa se bo z vrsto vidnih jugoslovanskih osebnosti.
Stopil bo v veljavo 1. novembra
Podpisan odlok o omejitvi hitrosti motornih vozil
RIM — Prvega novembra o-polnoči bodo stopile v veljavo nove omejitve hitrosti motornih vozil. Zadevni ukrep sta včeraj podpisala ministra za javna dela Gullotti in za prevoze Lattanzio. O novih omejitvah smo sicer že nekajkrat pisali, ne bo Pa morda odveč, če jih ponovno omenimo.
Avtomobili in majhni tovornjaki z manj kot 600 kubiki ter motorna kolesa z manj kot 100 kubiki ne bodo smel) preseči na normalnih cestah hitrosti 80 km na uro, na avtocestah pa 10 km več, se pravi 90 km na uro; drugi pas obsega avtomobile, tovornjake in avtobuse do 900 kubikov ter motorna kolesa do 149 kubikov, za katere velja omejitev 90 km na uro na navadnih cestah in 110 km na uro na avtocestah; v tretji skupini s0 avtomobili, tovornjaki in avtobusi do 1300 kubikov in motoma kolesa z več kot 150 kubikov, ki bodo na navadnih cestah lahko vozili s hitrostjo d0 100 km na uro, na avtocestah pa 130 km na uro; avtomobili z več kot 1300 kubikov bodo lahko vozili Po navadnih cestah s hitrostjo do 100 km na uro, na avtocestah pa do 140 km na uro.
V mestih ostane še vedno v veljavi omejitev hitrosti na 50 km na uro.
običajnem slogu je Moro poudarili, da je demokristjanom sedaj potrebna »trdnost in hladna racionalnost*, obenem pa tudi »fanta-.zija, da se oblikujejo razumljive formule za izjemne čase*. Te formule, to iskanje, poudarja Moro, niso samo «nujne, pač pa tudi koristne*, vendar je še potrebno krajše obdobje »vzajemnega spoznavanja* in »strogega preverjanja predlogov in mnenj*, kajti KD želi ohraniti svojo svobodo in dostojanstvo.
Kateri so razlogi, po Morovem mnenju, za ta poziv k »draženju fantazije pri iskanju formul za izjemne čase?* Predvsem grobi napad na demokracijo, ki ga doživlja Italija, nato pa gospodarske koristi družbe.
Naj pa nihče ne misli, da je Moro s svojim govorom »prižgal zeleno luč* oblikovanju nove vlade ali novih vladnih formul. Sam Moro namreč takoj po teh trditvah poudarja, da mora biti »iskanje tako*, da ne bo »kaliko sedanjih naporov*. Končni cilj KD pa mora ostati ureditev, v kateri se lahko svobodno izmenjujeta večina in opozicija na vladi, (st.s.)
Še nobene vesti o ugrabljenem milijonarju Caransi
AMSTERDAM — še ni jasno ali je ugrabitev nizozemskega finančnega mogotca Caranse političnega značaja, ali pa če so ga ugrabili navadni kriminalci, da bi zanj dobili lepo odkupnino. Družini se je oglasilo več desetin najrazličnejših ljudi, ki Po eni strani zahtevajo precejšnje vsote denarja. Po drugi Pa postavljajo najrazličnejše zahteve političnega značaja.
Najbolj verjetni sta sicer dve zahtevi; človek, ki se je označil za pripadnika RAF (frakcija rdeče armade), je zahteval v zameno za Caransovo življenje izpustitev nemškega terorista Knuta Folkersta, ki je zaprt v nekem nizozemskem zaporu, potem ko so ga 22. septembra aretirali med silovitim oboroženim" spopadom, med katerim je bil ubit nizozemski' policaj, človek, ki se je oglasil in postavil to zahtevo, je govoril nemško z močnim nizozemskim naglasom.
Po mnenju policije pa je bolj verjetna druga zahteva; nekdo je za izpustitev Mauritsa Caranse zahteval od družine odkupnino 3,5 milijona dolarjev,' kar je za finančne zmogljivosti družine Caransa popolnoma sprejemljivo.
IZREDEN USPEH STALNEGA SLOVENSKEGA GLEDALIŠČA
«Koža megle» razglašena za najboljšo predstavo Borštnikovega srečanja 77
Jože Babič prejel Borštnikovo diplomo in denarno nagrado za režijo igre «Koia megle*, Livtj Bogateč pa Borštnikovo diplomo za vlogo Matjaža v isti igri ■ Borštnikov prstan podeljen dramski umetnici Vidi Jan-Juvanovi
NA PROCESU PROTI «0RDINE NUOVO*
Presenetljiva aretacija časnikarja «Europea»
ChiodifO dolžijo, da zakriva pomembna dejstva Oster protest novinarskega sindikata in zbornice
RIM — Med zasebnim obiskom v Italiji, kjer pripravlja oddajo televizijske mreže NBC o »evroko-munizmu* so Henryja Kissingerja sprejeli predsednik republike Leone, predsednik vlade Andreotti, zunanji minister Forlani in predsednik senata Fanfani.
RIM — Na procesu proti 123 skrajnim ‘desničarjem, pripadnikom organizacije »Ordine nuovo*, ki so obtoženi, da so hoteli obnoviti fašistično stranko, so sodniki včeraj dali nemudama zapreti novinarja Roberta Chiodija. ki je nastopil kot priča. Obtožili so ga, da zakriva zelo pomembne dejstva, Chiodi pa je zatrjeval, da se samo poslužuje pravice, ki jo določa ustanovni zakon novinarske zbornice in ki novinarjem dopušča, da ne povedo kje in kako so za nekatere vesti zvedeli.
Nastop Chiodija na sodni o-bravnavi so zahtevali zagovorniki obtožencev, takoj po objavi njegovega članka v tedniku »Eu-ropeo*. kjer s celo vrsto podatkov in zanimivih vesti dokaj verodostojno razvija tezo o tesni povezavi med navadnim in političnim kriminalom ter o uspešnem sodelovanju mafije pri obeh. Ven-
dar pa Chiodijeve trditve posežejo često tudi v podrobnosti in teh je še žlasti precej, ko sc zaustavi ob nekaterih »vidnejših* neofašistih in njihovi udeležbi ,pri raznih ropih in ugrabitvah, z izkupičkom katerih so finansirali deV.tanie prevratniških organizacij.
Chiodi je med pričevanjem jamčil za verodostojnost vsega, kar je v članku zapisal, vendar ni pristal na sodnikovo zahtevo, da odkrije vire lastnih informacij. Opirajoč se na predpise kazenskega postopnika, novinarskega poklica namreč, kljub večkratnim zahtevam, še niso uvrstili med tiste, kj imajo pravico, da zadržijo nekatere tajnosti.
Tako vodstvo sindikata italijanskih novinarjev kot tudi novinarske zbornice sta takoj po protidemokratičnem dejanju rimskih sodnikov izdelala protestno noto.
(bp)
rotnim sodiščem. Včeraj se le trudil dokazovati, da obveščevalna služba sploh ni vodila nobenih preiskav v zvezi z atentati z leta 1969, češ da to ni bila njena naloga. Če pa je v okviru svoje normalne »preventivne* dejavnosti kaj zvedela, je o tem vestno poročala predsedstvu vlade, predsedstvu republike, obrambnemu ministrstvu in notranjemu ministrstvu. Eden od odvetnikov je po tej Mi-čelijevi izjavi zahteval, naj bi u poročila vključili med akte procesa. Pač pa ni Miceli povedal nič novega v zvezi z Giannettini-Jem, za katerega — tako je trdil — je zvedel šele od sodnikov, (tm).
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIMMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlllllllllIMlIllilllllllillUlUlllllllllHHHIIMlHIIIIIIIIIIIIIIIIHIMilHIHimillMIlIHMIMIIIIIIIIHlIlMHlHIIIIlIlHIIIUHIlllllllMIIMIM
Pobude neuvrščenih držav v Beogradu za reševanje problemov razorožitve
Nadaljevanje oboroževalne tekme največja grožnja miru
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD - Minuli teden je napovedal široko razpravo o u-krepih za krepitev zaupanja in nekaterih oblik varnosti; o tem so dale predloge Jugoslavija ter skupina nevtralnih in neuvrščenih držav, o njih pa bodo razpravo nadaljevali v okviru delovne skupine za prvi del helsinškega dokumenta.
Predloge so postavile tudi druge države, vključno članice blokov. Tako je delegat neke velike sile v zvezi z izjavo jugoslovanske delegacije, da bo glede napovedovanja manevrov, premikov enot in drugih ukrepov za krepitev zaupanja šla dlje od ohvez-nosti, ki jih je prevzela s helsinškim dokumentom, rekel da je to prava pot, po kateri je treba iti k še večjemu zaupanju med u-deleženkami konference o evropski varnosti in sodelovanju. V konferenčnih krogih opažajo, da so vse delegacije dobro ocenile dosedanje, čeprav skromne rezultate na tem področju in pri tem opozarjajo, da .je treba in da je mogoče storiti še več in bolje.
Temu zdaj ni tako z razorožitvijo, čeprav »e vsi zavedajo da se nevarna oboroževalna tekma nadaljuje, ter da je to največia grožnja miru in procesu zmanj-
šanja napetosti tako v Evropi, kot v svetu, velike sile in druge blokovske države v glavnem o-stajajo pri stališču, da na beograjskem sestanku ne bi razpravljali o ukrepih za razorožitev, ker ni pristojen, da odloča o tem problemu. >
Tega mnenja pa niso druge, srednje in majhne države ki menijo, da bi lahko na tem velikem diplomatskem zborovanju 35 držav uspešno pripravili ali vsaj napove dali stališča o razorožitvi kar bi olajšalo delo posebnega zaseda nja generalne skupščine OZN ter drugih mednarodnih srečanj, na katerih bi v bližnji prihodnosti obravnavali te probleme.
Če že ni mogoče na beograjskem sestanku razpravljati o razorožitvi, bi lahko zavzeli vsaj načelna stališča. Sprejetje tako imenovanih novih ukrepov namreč ne pomeni spremembo sklepnega dokumenta iz Helsinkov. Gre predvsem za dogovor o u krepih za izboljšanje uresničevanja ustreznih določil sklepnega dokumenta ter o nadaljnjem razvijanju že sprejetih ukrepov.
Za to so že leta zelo zainteresirane nevtralne in neuvrščene države, ki so zdaj sestavile tudi celovit predlog za nadaljnjo krepitev teh ukrepov. Dejstvo, da se
te države spet pojavljajo v aktivni vlogi, da sodelujejo in se dogovarjajo o skupnih stališčih za sestanke, ni samo po sebi pritegnilo pozornost ob njihovem zadnjem predlogu. Veliko pogosteje njihov predlog v svetu analizirajo kot uveljavitev neblokovske filozofije in neblokovskega pogleda na probleme varnosti , in sodelovanja v Evropi, kar je v skladu z duhom in besedo helsinškega dokumenta. Tudi tokrat je to napor za preseganje blokovskega pristopa k tem problemom, s Čimer ta skupina posta ia aktivni dejavnik v pripravah dokumenta, s katerim bodo sklenili beograjski sestanek.
BRANKO BERGANT
MARIBOR — Stalno slovensko-gledališče iz Trsta je tudi na letošnjem tradicionalnem srečanju slovenskih poklicnih gledališč v Mariboru — Borštnikovem srečanju, doseglo izre-den uspeh. Žirija Združenja dramskih umetnikov Slovenije je njegovo uprizoritev Rudolfove Igre »Koža megle* razglasilo za najboljšo predstavo letošnjega srečanja, Jože Babič je prejel Borštnikovo diplomo ln denarno nagrado za njeno režijo, Livij Bogateč pa Borštnikovo diplomo za vlogo Matjaža v njej. Našemu gledališkemu kolektivu k velikemu uspehu, ki predstavlja novo priznanje in ' spodbudo za njegovo delo, iskrene čestitke!
Berlinguer v Moskvo na proslavo 60-lctnict oktobrske revolucije
RIM r- Jutri bo odpotovala v Moskvo delegacija KPI, ki se bo u-deležila proslav 60-letnice oktobrske revolucije. Vodil jo bo tajnik KPI Enrico Berlinguer, sestavljajo jo pa članica vodstva Nilde Jot-ti ter člani CK KPI Guerzoni, Roasio in Rubbi.
(Od našega sodelavca)
Strokovna žirija Borštnikovega srečanja 77 v sestavi Albine Bat-telino - Baranovičeve kot predsednice, Slavka Jana, Vasje Predana, Vilija Vuka in Frana Žižka, je podelila Borštnikov prstan i-gralki in Vzgojiteljici VIDI JAN -
JUVANOVI Z obrazložitvijo: «Dramska igralka in vzgojiteljica
mladih slovenskih igralskih ro- • dov, Vida Jan - Juvanova, je svoje gledališko snovanje posvetila dvema uglednima slovenskima g»e-dališkima ustanovama. Drami SNG-
v Ljubljani in Akademiji za igralsko umetnost. Namenila jima j« več kot pol stoletja ustvarjalne vneme, umetniškega iskanja, izpopolnjevanja sebe in drugih, prenašanja bogatih izkušenj in spoznanj tistim, ki so se šele namerjali med gledališčnike. Prvo obdobje njenega gledališkega dela se skorajda natanko pokriva z drugo stopnjo »evropeizacije slovenske gledališke kulture* med vojnama, drugo obsežnejše pa z velikim razmahom in poglobitvijo gledališke ustvarjalnosti na 'Slovenskem po letu 1945.» .
Nadaljnji posamezni dosežki so bili nagrajeni takole:
Prvo Borštnikovo diplomo in denarno nagrado je'prejel RUDI KOSMAČ za vlogo Milka v uprizorit-
vi monodrame »Lepa Vida ali problem svetega Ožbolta* Matjaža Kmecla v izvedbi eksperimentalnega gledališča Glej iz Ljubljane. Obrazložitev: «Vlogo gledališkega kritika, ki osebno erotično stisko preseže z razdejanjem mita o Lepi Vidi in njeni gledališki. oblikovalki, je igralec uprizoril z duhovitostjo in ironijo, hkrati pa j« kot razumen sodobni analitik u-stvaril nenavadno plastičen in zrazno bogat človeški in gledališki iik.»	;y
Drugo Borštnikovo diplomo in denarno nagrado za vlogo Scriccie v drami Luigia Pirandella »Velikani z gore* v izvedbi Drame NSG v Ljubljani, je prejela IVANKA MEŽANOVA. Obrazložitev: »Igral-1 ka je v vlogi Scriccie dosegla novo in poglobljeno razsežnost v svojem igralskem razvoju in zlasti v monologu prepričljivo okrepila celotno izpoved Pirandellove pesniške igre.*
Tretjo Borštnikovo diplomo in denarno nagrado za vlogo Elisa-beth Proctorjeve v drami Arthurja Millerja »Salemske čarovnice* v izvedbi Slovenskega ljudskega gledališča iz Celja, je prejela JANA ŠMIDOVA z obrazlo EMIL FRELIH
(Nadaljevanje m zadnji strani).
TRŽAŠKI DNEVNIK
30. oktobra 1977
VČERAJ PRVO SREČANJE POKRAJINSKIH POLITIČNIH TAJNIŠTEV
J	;	—
Enotna akcija strank in sindikatov za obrambo tržaškega gospodarstva
Sestavili bodo podroben dokument o potrebah krajevnega gospodarstva in o ukrepih, ki naj jih sprejmejo vlada, državne soudeležbe in deželna uprava
Kriza tržaškega gospodarstva .je bila predmet, po razpravah na zadnjih sejah občinskega in pokrajinskega sveta1, včerajšnjega prvega sestanka med pokrajinskimi tajništvi KD, KPI, PSI. PSDI. SSk, PRI in PLI. Politična vodstva strank ustavnega loka so poudarila resno zaskrbljenost nad hudo krizo, ki prizadete temeljne strukture krajevnega gospodarstva, o čemer je tekla v zadnjih tednih razprava v izvoljenih svetih in na skupščinah v tovarnah, in so potrdila neodpovedljivo potrebo obraniti proizvajalni potencial na področju med Trstom in Tržičem. Zato so se stranke obvezale izvesti enotno akcijo, s sindikalno federacijo CGIL-CISL-UIL, za obrambo tržaškega gospodarstva, za ohranitev zaposlitvene ravni in za predložitev jasnih zahtev , v tem smislu na vsedržavni in deželni ravni.
Pobudo je treba takoj izvesti — nadaljuje sporočilo, ki so ga izdali po seji — v povezavi s krajevnimi ustanovami, deželno upravo in parlamentarnimi predstavništvi, za prebroditev krize podjetij, ki spadajo pod »državne soudeležbe* in delujejo na Tržaškem in Tržiškem. Tajništva setknih strank so tudi soglašala, da je treba začeti nujno izvajati, skupaj s sindikati in gospodarskimi kategorijami, prednostne pobude, ki jih je nakazala druga konferenca o tržaškem gospodarstvu.
S tem v zvezi so se dogovorili o izdelavi podrobnega dokumenta o razvojnih smernicah in o ukrepih, ki jih morajo sprejeti država, državne soudeležbe in dežela v korist tržaškega gospodarstva. Na podlagi tega dokumenta bodo predložili pristojnim oblastem točne zahteve in bodo izvajali usklajeno akcijo za določitev vsebine in parlamentarnega postopka zakonskih u-krepov, ki zadevajo tržaško področje.
Na srečanjih' med strankami u-
mim mu mi mini n ni iii im iii m n ini iiiii iiiii it mu iiii
Pismo nadškofa Petra Cocolina tržaški cerkvi
Po dolgotrajnem in gorečem pastirskem delovanju prevz. msgr. Antona Santina, po dobi moje apostolske administracije, je Gospod za tržaško cerkev izbral novega-pastirja.
Sv. oče je postavil za pastirja, na prestol sv Justa, msgr. Lorenza Bellomija, duhovnika cerkve v Veroni.
Ko bo posvečen v škofa, bo prevzel pastirsko službo med vami. Med tem časom se bo naša cerkev pripravljala v molitvi in globoki veri, da ga sprejme kot Kristusovega poslanca za evangelizacijo in posvečenje nas vseh.
Prepričan sem, da boste vsi, duhovniki, redovniki in laiki, radostno sprejeli to veselo vest. Sam sem že Svetemu očetu, ki je z ljubečo pozornostjo sledil življenju naše škofije, izrekel našo globoko hvaležnost. Obenem sem izrazil novemu Očetu sinovsko vdanost in razpoložljivost za vzajemno delo, v e-nem duhu. Tako se bo mogel v tržaški škofiji tPastir veseliti svoje črede in čreda svojega pastirja*, kakor piše oglejski škof sv. Hroma-cij.
Skupno z imenovanjem novega škofa je Sveti oče sklenil ločitev koprske od tržaške škofije, s popravo zadevnih meja.
Nova juridična in teritorialna konfiguracija nas nujno prizadene. Ponovno bo odprli. rane na bratih, ki so še živo vezani na rojstne kraje. To je zadnja boleča zgodovinska poteza poleg mnogih, ki jih je naše ljudstvo doživelo v zadnjih časih.
Soglašam in sočustvujem z vsemi, a vas vse vabim, da se zazrete v bodočnost. 'Obračam se posebno na vas, sinovi Istre, ki se upravičeno spominjate svoje slavne preteklosti, bogate na zgodovini, na krščanskem življenju, na slavnih tradicijah. O tem obstajajo čudoviti in neizbrisni dokazi ljudi in spomenikov. Vabim vas, da se vživite in tesno sodelujete v tržaški cerkvi, ki vas je sprejela z materinsko ljubeznijo.
Naj se še spomnim koprske, po-reško - puljske in reške škofije za juridično priznanje, ki jim je izkazano, pa tudi za dokončno določitev meja ter jim voščim neprestano rast v zvestobi do Gospoda. Želim, da v bratskem miru postanejo naše cerkve priče edine Kristusove ljubezni.
V srcu mi klije goreča želja: naj bi novi škof našel vse narodne, družbene in verske komponente škofije vnete pri iskanju enotnosti, zaradi katere postane cerkev eno srce in en duh, odprta ekumenskemu srečanju z vsemi verskimi skupnostmi, v zaupnem dialogu s svetom.
Moja pastirska izkušnja med vami in z vami utrjuje v meni prepričanje, da bo tržaško ljudstvo, vedno velikodušno in odkrito, znalo odgovoriti tem pričakovanjem, rastlo v zavesti, da je cerkev, zvesta Kristusovi volji in predlogom drugega Vatikanskega ekumenskega koncila-
Skupno bomo v tem zadnjem času pripravljali pot prihajajočemu Škofu.
Mir in milost našega Gospoda bodita z vami vsemi!
Trst, 28. oktobra 1977.
+ PETER COCOLIN nadškof - apostolski administrator
stavnega 'loka in pokrajinsko sindikalno federacijo (prvo bo že v za četku prihodnjega tedna), bodo še poglobili vsebino posameznih problemov in se bodo dogovorili o načinih, po katerih bodo najučinkoviteje posredovali zahteve Treta vladi, parlamentu in ustanovam, ki upravljajo javna podjetja.
Jutri se sestane antifašistični odbor
Odbor za uveljavljanje vrednot odporništva in ustave se sestane jutri opoldne na občini pod predsedstvom župana Spaccinija. Spričo izgredov in fašističnega nasilja, ki so v preteklih dneh vzbudili obsodbo in zgražanje vse demokratične javnosti, zadobava zasedanje antifašističnega odbora značaj o-dločnega protesta našega mesta.
DANES V KINU »ASTRA*
Posvet o vprašanju pravičnih stanarin
Na pobudo rajonske konzplte za Rojan - Greto - Barkovlje bo danes ob 10. uri v kinematografski dvorani »Astra* v Rojanu širši posvet na temo »Pravične stanarine*. Na posvet so vabljeni vsa, ki jih to vprašanje zan/ima. Sodelovali bodo predstavniki konzuite, političnih strank, organizacij Arna, Sunia, A-paies, Acli, sindikalnih organizacij CGIL, CISL in UIL, združenja lastnikov stanovanjskih hiš, združenja tržaških gradbincev in drugih organizacij.
Protestno pismo slovenskih učiteljev Doline in Milj
Učiteljski zbor didaktičnega območja Dolina - Milje je poslal s svoje seje predsedniku deželnega sveta F-JK, predsedniku odbora in odboru ter deželnemu odborništvu za šolstvo, pismo v katerem protestira, ker je ministrstvo za šolstvo prezrlo željo in zahtevo vseh komponent slovenske etnične skuphdsti' v Italiji po sarhostojnem slovenskem šolskem okraju. Učiteljski zbor zahteva, da pristojne oblasti ertkrat ža vselej uredijo slovensko šolstvo in njegovo avtonomijo.
Urnik trgovin ob praznikih
Tržaška občina obvešča, da bodo trgovine na našem območju med skorajšnjimi prazniki poslovale po naslednjem urniku:
V	torek, I. novembra, (vsi sveti): vse trgovine bodo zaprte, razen pekarn ki bodo odprte od 7.40 do 13. ure, in cvetličarn, ki bodo poslovale od 8. do 13. ure.
V	četrtek, 3. novembra, (sv. Just, tržaški patron) bodo vse trgovine z' prte, razen mlekarn, ki bor’;i poslovale od 7.40 do 13. ure,'pekam, ki bodo odprte od 7.40 do 13. ure, in cvetličarn, ki bodo poslovale od 8. do 13. ure slaščičarne in prodajalne pripravljenih jedi bodo lahko poslovale kljub medtedenski zapori, ki bi sovpadala s prazničnim dnem. Trgovine, ki bodo zaradi med tedenskega počitka zaprte v ponedeljek, 31. oktobra, v sredo, 2. novembra, ali v soboto, 5. novembra, bodo lahko poslovale po navadnem urniku. Scojnice s cvetjem pri b°ko-pališčih bodo v času od 1. do 5. novembra lahko poslovale tudi ob prazničnih dneh.
Moški in ženski frizerski saloni bodo 1. in 3. novembra zaprti. Saloni, ki so po navadi zaprti ob sredah, bodo 2. novembra lahko poslovali x) rednem umiku.
PRVI ABONMAJSKI KONCERT NOVE SEZONE GLASBENE MATICE
Mladi pevci iz Maribora so potrdili svoje odlike
Lepa glasovna zlitost, intonančna čistost in presenetljivo tehnično obvladanje tudi zahtevnih skladb - Dirigent Branko Rajšter
Mariborski mladinski pevski zbor je sinoči poskrbel za kvaliteten in obenem prisrčen začetek nove a-bonmajske koncertne sezone Glasbene matice. Njegove odlike so nam bile sicer že znane, bodisi s tržaških kot z drugih nastopov, zato je njegov sinočnji nastop pred popolnoma zasedeno dvorano Kulturnega doma predstavljal samo potrdilo, da gre za res odličen zbor mladih grl, prej otroških kot mladinskih, ki poje z žarom srečne mladosti, a tudi z znanjem, ki je lahko samo rezultat resnega, sistematičnega in zavzetega strokovnega dela njegovega dirigenta prof. Branka Rajštra.
Okrog 60-članski zbor se je predstavil z zahtevnim programom, ki je v prvem delu po uvodnem Rozinovem tNašem geslu» obsegal vrsto manj znanih skladb iz svetovne zborovske literature: Ebnovo *Ca-tonis motalie», Vodnanskega «Ro-rando*, Kodglgja iGorske noči», Mozartovo ^Uspavanko», Tajčeviče-vo iz pravoslavne liturgije rVospoj-te>, Saint-Saensovo cLabod* in tri
krajše odlomkj iz daljšega Brittno-vega cikla *Ceremony of Carols». Z bor je vse zapel v izvirnikih, največ aplavzov pa je požel za nežno in intonančno prepričljivo izvedbo Mozartove tUspavanke» s solistko, za zvočno učinkovito cVospojte» in za Saint-Saensovo «Labod*.
Drugi del je obsegal starijše in novejše pesmi v glavnem iz slovenske literature. Prve štiri so bile na partizansko tematiko, tako La-vrinova tTeloh*, Pimikova Spomladi 'pojdeva na očkov grob», Ga-brijelčičeva Samo milijon» in Ar-ničeva »Kurirček*. Zapel je še Li-parjevo «Domovina je vse*, pa Simonitijevo »čriček*, Tomčevi «Te-nenaj, Rezijanjkica* in tPojdam v Rute*, Kokolovo «Zagorski zvonovi*, medžimursko Lhotke-Kalinske-ga »Stal se jesem* in za konec Bolgara Petkova »Vsi otroci sveta*.
Vse so bile lepe, a najlepši med njimi tZagorski zvonovi* v mojstrsko niansiranem pozvanjanju ter medžimurska folklorna v naravni ljudski notaliteti.
Za navdušen aplavz so se oddol-
■ililiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiimniiimiiiiimiiimiiiiiiimiiiHimiiiiiimiiMimmiuiitiitmiiiiiffiiniiiiimiiiiimmiuiiitiiiiiiiniiiilltiiiiiiiiiitiiiiimiiimiiliiiiiiitiiiii
OB DNEVU MRTVIH
Polaganje vencev in komemoracije pred spomeniki našim padlim v NOB
Občinske uprave, politične in partizanske organizacije, krožki ter delegacija generalnega konzulata SFRJ počastili spomin padlih za svobodo
Le dv,a dni nas ločita od novembra, meseca ko se spominjamo naših dragih svojcev, prijateljev in znancev, ki jih ni več med nami. Obisk pokopališča in ureditev grobov je obveznost, ki se je nihče ne brani, saj se s skrortmim trudom oddolži spominu na pokojnike. Nad gomilami se pripogibajo stare ženice v črnini, odrasli, mladina in otroci. Na njihovih obrazih je resnost in zbranost, malčki skoraj s strahom gledajo na vso to tiho mrzlično dejavnost. Krizantema pri krizantemi, belina, ki se staplja z mrkimi cipresi in žalostnimi obrazi. Lučke, ki brlijo po grobovih šq povezujejo zbranost tega, vsakoletnega ..obreda.
Cvetje in venci na grobovih naših padlih, na krajih, kjer so darovali svoja življenja, da nam bi zagotovili svobodo in boljšo bodočnost.
Občinske uprave, politične in partizanske organizacije, krožki in posamezniki se bodo oddolžili spominu naših padlih s polaganjem vencev pred spomenike NOB. Jutri bodo polagali vence predstavniki SKGZ v Ul. Massimo d’Azeglio, v Ul. Ghe-ga, v. Rižarni, pri Sv. JustU, pri Sv.
•liiiiiHiiiiiiiiiinimiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiHMiiiiiiiiiiiiiiiuiniiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiip
V ZVEZI Z RADIJSKO REFORMO
Spomenica Slovenske skupnosti ravnatelju tržaškega radia
SSk zahteva vrsto izboljšav hi popolno avtonomijo Radii Trst A
Tajništvo Slovenske skupnosti je v soboto, 22, oktobra, izročilo ravnatelju tržaške radijske postaje dr. Botteriju spomenico, v kater: z zadovoljstvom ugotavlja, da se je po reformi tržaškega radia in posebno radia Trst A, omogočil širšemu krogu Slovencev v naši deželi pristop in sodelovanje pri radijskih oddajah. Glede tega je treba prav posebno pohvaliti neposredne prenose, intervjuje ter oddaje, ki jih vodijo v studiu, a v njih lahko te-telefonsko sodeluje vsakdo.
Ob tem pa je treba ugotoviti, da so s programa radia Tret A izginile oddaje, ki so zanimale širšo plast javnosti (kulturne in aktuat ne rubrike, magnetofonski zapiski s koncertov itd.). Posebno na zadovoljstvo je izzvala ukinitev večernih oddaj.
Glavni vzrok pomanjkljivosti oddaj je treba iskati v omejeni avtonomiji slovenskega radia. Današnja kadrovska zasedba je namreč v popolnem nasprotju z državnim zakonom iz leta 1975. Na radiu Tret A niso namestili podravnate-lja, niti drugih ljudi, ki bi skrbeli za poročila, še več, ukinili so celo mesto načelnika za slovenski program.	.* * * * v
Avtonomija torej se ne da doseči, če se ne zadosti dvema temeljnima pogojema, in sicer namestitvi kadrov in avtonomnega budgeta. Od 3. oktobra, ko je stopila v veljavo reforma, lahko ugotovimo samo eno pozitivno stran, to je odpravo dvojnikov v novinarski redakciji. Tudi ta stran pa ima negativne točke, saj se je organik zmanjšal.
Tudi glede umika oddaj vodstvo ni poslušalo želj poslušalcev, ki so zahtevali, da radio Trst A oddaja vsaj do 21.30.
Zato SSk zahteva namestitev vodilnih kadrov na slovenskem radiu, samostojen budget, podaljšanje umika oddajanja ter uvedbo televizijskih programov v slovenskem jeziku.
• Enotna sindikalna zveza prodajalcev časopisov bo priredila jutri zve čer na sedežu UIL'na Trgu Papa Giovanni shod, na katerem bodo razpravljali o zakonu štev. 1616, ki uva-
Ani na skupnem grobu, na grobu bazoviških junakov, na grobu Pinka Tomažiča ter na vojaškem pokopališču pri Sv. Ani na grobišču jugoslovanskih partizanov.
Dolinska občinska uprava bo položila svoj venec pred občinski spomenik v torek, ob 12. uri. Prav tako bo v torek polagala vence zgoniška občina. Zbirališče bo na Devinščini ob 8. uri, vence pa bodo položili pri prošeški postaji in pred spomeniki NOB v Gabrovcu, Zgoniku, Saležu in Samatorci.
Miljska' občinska upršva, svetovalska skupina strank ustavnega loka in s vet, odporništva bodo v torek,
I.	novembra, imeli komemoracijo1 pred spomeniki padlim. Ob 9. uri bo šla delegacija k spomeniku Alme Vivode v Trstu in k spominski plošči v ladjedelnici «Alto Adriatico*. Ob 10.30 se bo s Trga Marconi napotil sprevod k spomeniku padlim, po polaganju vencev v prisotnosti vojaške častne straže bodo spregovorili Um-berto Greatti (PRI) podžupan Ezio Ciacchi in občinski svetovalec Ki-ljan Ferluga. Od tu bo sprevod šel na pokopališče, kjer bodo položili vence na grob padlih partizanov, ob
II.	45 bo v pokopališki kapelici maša, ob 12.15 pa bo šla delegacija k spomeniku padlim pri Korošcih
V	torek bo po vaseh devinsko -nabrežinske občine vrsta krajših ko-memoracijskih slovesnosti ob spominskih obeležjih padlim. Delegacija občinske uprave bo položila vence po naslednjem vrstnem redu: ob 8.30 na občinskih zgradbah, ob 8.45 na trgu v Nabrežini, ob 9. uri v Šempo-laju, ob 9.15 v Praprotu, ob 9.30 v Trnovci, ob 9.45 v Prečniku, ob 10. uri v Mavhinjah; ob 10.15 v Cerov-ljah, ob 10.30 v Devinu in ob 10.45 v Slivnem.
Tržaška občinska uprava bo prav tako položila v torek vence na spomenike: na Trgu Unita, ,v Ul. D’A-zeglio, Ul. Ghega, na openskem strelišču, k spomeniku bazoviškim junakom, v Rižarni, pri Sv. Ani in pri Sv. Justu.
V	torek bo imela sekcija partizanov z Opčin s sodelovanjem pevskega zbora Tabor skbpno komemoracijo pred spomenikom padlim partizanom in na vaškem pokopališču.
inillllllllllfllllllllMIIIIIIIIIMIIIIIIIIillllllllllllllllllll>tMUtl|lll|l||||IM|||||«|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
PO ZAGOTOVILU 0 IZPLAČILU MESEČNIH PREJEMKOV
Prekinjena stavka osebja vrtcev ustanove ONAIRC
Niso še rešeni vsi problemi ob prehodu pod državno upravo - Osebje naj po svojih močeh omogoči refekcijo
ja napovedano preosnovo založniških dejavnosti v državi. Uvodno poročilo bo podal tajnik sindikata prodajalcev časopisov CGIL G. Tota. Sledila bo razprava, v katero bodo lahko posegli vsi prisotni. Začetek bo ob 18. uri.
SEJA SSŠ
V petek, 4. novembra, se bo sestal ob 17. uri odbor sindikata. Na dnevnem redu bosta:	občni zbor
in volitve v šolske svete. Tajništvo priporoča točnost in gotovo udeležbo odbornikov.
Stavkovno gibanje uslužbencev o-troških vrtcev bivše ustanove ONA IRC‘je začasno prekinjeno. Ta sklep so sprejeli na včerajšnji skupščini po delni rešitvi najbolj perečega problema, izplačila mesečnih prejemkov neučnemu osebju otroških vrtcev. Pred dnevi so se namreč sindikalni predstavniki sestali z dr. Ru-bagottijevo, odgovorno za službo o-troških vrtcev, in z dr. Velardom z ministrstva za šolstvo. Prisotni so bili tudi funkcionarji tržaškega šolskega skrbništva in višji šolski skrbnik dr. Angioletti.
Na sestanku so predstavniki iz Rima zagotovili, da bodo do 10. novembra rešili problem plač. Skrbništva in Banco dTtalid bodo pooblastili s posebnim postopkom, da izplača mesečne prejemke neučnemu osebju. Ker so bili dosedanji izplačani zneski učnemu ošebju nižji, bodo čim-prej poskrbeli za poravnavo, obenem pa bodo od septembra upoštevali povišek 25.000 lir, ki so ga državni uslužbenci že prejeli.
Osebje otroških vrtcev je to vest
sprejelo z zadovoljstvom, razvila pa
se je živahna razprava o staležih, o
skladu za odpravnine, ki je bil pod prejšnjo upravo pri zavarovalnici RAS, in o točnih delovnih dolžnostih
osebja otroških vrtcev. Pri tem so sindikati priporočali strpnost, ker je državni aparat prepočasen. Vsekakor naj osebje rmdi tiste usluge, ki jih je vršilo pod prejšnjo upravo
v spoštovanju vsedržavne pogodbe. Pri tem so pripomnili, naj neučno osebje ne dela nad 36 ur tedensko, dnevni umik pa mora biti neprekinjen Jasno, da bodo zato nastale težave, pristojna didaktična ravnateljstva naj to rešujejo v sodelovanju z občinskimi upravami, osebje pa naj omogoča refekcijo otrokom.
Sindikati so tudi poudarili, da nasprotujejo vsakemu odbitku pri plačah zaradi stavke, ker je bila ta zaradi nesposobnosti državne uprave in ne za dosego kakih denarnih izboljšav. Vsekakor pa se bodo sindikati borili, da bodo, v negativnem primeru, odtegljaji porazdeljeni na daljša obdobja. .
Odhod ob 10. uri izpred Prosvetnega doma.
Tržaško vojaško poveljstvo bo počastilo padle v sredo, 2. novembra, pri Sv. Justu.
Delegacija generalnega konzulata SFRJ bo danes položila vence na Goriškem, v Beneški Sloveniji, v Miljah, pri Korošcih, pri Domju, v Mačkoljah, Prebenegu, Dolini, Bo-ljuncu, Borštu, Ricmanjih, na Kati-nari, v Gročani, Bazovici, Padričah, Gropadi, Trebčah in na Opčinah. Jutri, 31. oktobra, bo položila vence na Kontovelu, Proseku, V Repno, na Colu, v Zgoniku, Gabrovcu, Saležu, Samatorci, Praprotuj ŠčriipOlaju, Nabrežini, Križu, na pokopališču pri Sv. Ani in v Rižarni. V torek, 1. novembra, pa bodo predstavniki generalnega konzulata SFRJ položili vence v Gonarsu, Gorici in'na vojaškem pokopališču v Trstu.
V teh dneh (31. oktober, L, 2. in 3. november) bo Rižarna odprta od 9.00 do 19.30. V istih dneh bodo ob 10.00, 11.30 in ob 16. uri predvajali dokumentarec tržaškega Stalnega gledališča «Trst 1919 - 1945».
žili še s češko narodno in gotovo bi nam navrgli še kakšno, če ne bi bili res preutrujeni.
Nekatere pesmi je pri klavirju spremljala prof. Nevenka Hohnjec.
Predavanje Inž. Pečenka v rojanski osnovni šoli
Združenje staršev osnovne šole v Rojanu je priredilo v četrtek zanimivo predavanje o šolskih okrajih in volitvah v šolske organe. Po izčrpnem in poglobljenem predava-\ nju, ki ga je imel inž. Josip Pečenko, se je razvila živahna diskusija, katere se je udeležilo veliko število staršev. Glede odnosa do volitev, ki so pred nami, so si bili starši enotni v tem, da se iz protesta vzdržijo volitev le za šolske o-kraje, pomisleke pa so imeli glede volitev za medrazredne in zavedne svete. V splošnem pa so bili mnenja, da mora priti do širšega skupnega sestanka vseh zaintere-sirainih komponent, kjer naj se zavzame enotno skupno stališče za konkretno protestno akcijo. Starši rojanske osnovne šole so pripravljeni pristopiti k enotnemu protestu, ki bo izražal skupno preudarjeno stališče vseh komponent, ki se borijo za avtonomijo naše slovenske šole.
Gledališča
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE
TRST
PONOVITVE
»VERONIKE DESENIŠKE*
V četrtek, 10. novembra, ob 16. uri abonma red H, ter ob 20.30 abonma red E — mladinski v čefrtek.
Stalno slovensko gledališče v Trstu
gostuje danes, 30. t.m., ob 19.30 v Ljubljani s predstavo Anonima Ve-neziana «Benečanka».
VERDI
Danes ob 16. uri ponovitev Puccinijeve dpere »Turandot* za red D v premierski zasedbi.
ROSSETTI
Danes, 30. oktobra, ob 16. uri »prva nedelja* Horvathove »Pripovedke iz dunajskega gozda*. Prva abonmajska predstava. Rezervacije pri osrednji blagajni, Pasaža Protti. Delujp telefonska rezervacija: 36372 in 68311.
TEATRO STABILE
dramska sezona 1977/78.
Osem kuponov za 10 predstav v abonmaju. Prodaja prj osrednji blagajni (Pasaža Protti).
AVDITORIJ
Danes počitek. Jutri ob 10. uri »Marcovaldo*, predstava za mladino osnovnih in srednjih šol. Informacije in rezervacije tel. 567201 int. 12.
NA POBUDO PEDAGOŠKEGA ODSEKA SSŠ
Od 9. novembra tedensko predavanja o ocenjevanju
Obravnavali bodo tudi nove oblike dela na obveznih šolah
Ob povratku s poletnih počitnic je tisk presenetil javnost z vestjo o reformnih sklepih ministrstva za šolstvo, ki je med drugim čez noč, sklenilo spremeniti način preverjanja znanja učencev na stopnji obvezne šole. Ocene so šolske oblasti nadomestile s posebniiji osebnostnim listom, ki naj bi ponazoril učenčev razvoj v teku enega šolskega leta. Ponazoritev učenčevega razvoja naj bi ne bila več izražena v številkah, pač pa v obliki opisnih beležk o o-trokovem jezikovnem, psihičnem, umskem razvoju in o njegovi socializaciji.
Učitelj, ki je bil v okviru italijanskega šolskega sistema za sto let le ocenjevalec, naj bi se naenkrat in brez usposobljenostih tečajev preobrazil v psihologa, socialnega delavca in spretnega animatorja. Poleg tega naj bi korenito spremenil način dela, saj se v osebnostnem listu samem predpostavlja skupinski pouk in participaciji učenca pri šolskem življenju. To pa niso dejavnosti, ki jih lahko prepustimo improvizaciji in osebni prizadevnosti posameznih učiteljev. Reformni ukrepi nam torej še enkrat več nalagajo nova bremena, ne nudijo pr nam sredstva, da bi to, kar je v reformi pozitivnega, mogli izvesti. Zgoraj navedene spremembe se uvajajo brez širšega preverjanja, ministrstvo pa vztraja pri izključevanju učiteljev iz procesa pedagoškega načrtovanja. Ob vsem tem ni izključeno, da se bo reformni ukrep, ki naj bi predstavljal korak naprej na poti k demokratizaciji šole v Italiji, sprevrgel v šolnikom odvečno birokratsko nalogo. Nujno se nam zdi, da se slovenska javnost pravočasno zavzame za stvarno uresničitev naprednih smernic vsebovanih v Mal-fattijevi »minireformi* in za ovrednotenje postavk demokratičnosti, kritičnosti, ustvarjalnosti, na katerih naj bi šola temeljila, z realno vsebino.
Da bi omogočili soočanje vseh šolskih dejavnikov v zvezi s tem vprašanjem in da bi šolniki dobili vsaj delno pomoč pri izvajanju' reforme, smo si zamislili niz neobveznih, vendar upamo koristnih, srečanj, na katera toplo vabimo kolege, starše.
ravnatelje, dijake učiteljišča in sploh vše, ki se s slovensko šolo kakorkoli ukvarjajo.
Srečanja bodo na pobudo pedagoškega odseka SSŠ enkrat tedensko v Kulturnem domu od 9. novembra dalje. Podrobni spored bodo pravočasno objavili.
Resolucija dijakov
učiteljišča
«A. M. Slomšek»
Dijaki slovenskega učiteljišča »A. M. Slomšek* so dne 29. 10. 1977 zbrani na zborovanju soglasno sprejeli naslednjo resolucijo:
»Ob napovedi skorajšnjih volitev v šolske svete in šolski okraj po novno protestiramo proti sklepom in zadržanju tistih sil, ki so onemogočili samostojni slovenski okraj, ki ga je enotno zahtevala slovenska narodna skupnost. Ob tem podčrtamo tudi soodgovornost strank v italijanskem parlamentu, ki niso storile nobenega koraka za najjasnejšo rešitev vprašanja zakona o šolskem okraju. Zahtevamo, .da se vsaj zapoznele pobude deželnega odbora podprejo in odločno povedejo v najkrajšem času do konca. Glede volitev v razne svete smo :nnenja, da sta naša prisotnost in soodločanje v organih nujna, posebno v tistih, ki jih v celoti sami oblikujemo. Vsekakor je neobhodno potrebno, da je stališče o bližnjih volitvah enotno. Zato mora priti do sestanka vseh slovenskih političnih in kulturnih komponent skupno s predstavniki šolnikov, staršev in dijakov, da se sprejme skupno stališče po preudarku vseh vidikov zadeve, ki je za ureditev našega šolstva izredno pomembna!
• V sredo, 3. novembra, bo v Trstu srečanje med predstavniki deželnega odbora in enotne sindikalne" zveze CGIL-CISL-UIL. Razpravljali 'bodo o vprašanju javnih prevozov v Furla niji - Julijski krajini.
Razna obvestila
Društvo slovenskih upokojencev obvešča svoje člane in upokojence, ki bi se radi vpisali v naše društvo, da je odslej na razpolago naš pooblaščenec za vse zadeve, ki se jih tičejo, vsako sredo med 10. in 11. uro v prostorih patronata INAC v Ul. Cicero-ne 8/b.
Finžgarjev dom na Opčinah vabi v nedeljo. 6. novembra, ob 17. uri na prireditev ob 50. obletnici smrti velikega planinca' in glasbenika Jakoba Aljaža.
PD VESNA
prireja danes ob 18. uri v kriškem Ljudskem domu gostovanje dramskega odseka PD F. Prešeren iz Boljunca, ki- bo uprizoril komedijo Oskarja Wultena
1 X 2
VABLJENI!
Kino
Ariston 16.00 »Le nozze di Shirin*. Barvni film v nemščini.
Mignon 15.15 «L’idolo di Acapulco*. Elvis Presley, Uršula Andress. Barvni film.
Nazionale 16.00 »Herbie al rallye di Montecarlo*. Barvni Walt Disneyev film.
Grattacielo 15.30 »Abissi*. Jacqueline Bisset, Robert Shaw. Režija Peter Yates. Barvni film.
Excelsior 15.00 »Un attimo una vita*. Al Pacino, Marthe Keller. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Fenice 15.00 «New York, New York». Liza Minnelli, Robert De Niro. Barvni film.
Eden 16.00 «Mogliamante». Laura An-tonelli, Marcello Mastroianni. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Ritz 16.00—19.00—20.00 «QueH’ultimo ponte*. Liv Ullmann, Robert Red-ford, James Caane. Barvni film.
Filodramniatico 15.30 »E se tu non vieni*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film.
Crlstallo 15.30 »La spia che mi ama-va*. Roger Moore, Barbara Bach. Barvni film.
Aurora 15.30 »Tre tigri contro tre tigri*. Renato Pozzetto, Paolo Villag-gio,'Anna Mazzamauro. Barvni film.
Capitol 15.30 «Airport 'Tl*. Jack Lem-mon. Barvni film.
Moderno 15.00 »Due superpiedi quasi piatti*. Terence Hill in Bud Spencer. Barvni film.
lmpero 15.00 «11 corsaro nero*. Terence Hill, Bud Spencer.
Ideale 15.00 »Corvo rosso non avrai il mio scalpo*. Robert Redford.
Vittorio Veneto 15.00 »Lultimo appun-tamento*. Tony Curtis. Barvni film.
Astra 15.30 »Silvestru e Gonzales, vin-citori e vinti*. Barvni risani film. ,
Radio 14.30 .tre su"Lucky Lady». Liza Minnelli, Buri Reinolds.
Volta (Milje) 14.45 »La. vendetta del-1’uomo chiamato Cavallo*. Richard Harris. Barvni film.
Šolske vesti
Ravnateljstvo državnega učiteljih* Anton Martin Slomšek sporoča, ® se bo v četrtek, 3. novembra, dopolnilni tečaj za maturante U&**-ljišča. Začetek pouka ob 16.30 v *®' skih prostorih.
POTOVALNI URAD AURORA
prireja za božič in novo 1*1® naslednje izlete in potovanja:
Od 24. do 26. decembra z avto busom na Bled (hotel »Toplice*) • Od 26. do 30. decembra v Bohi*) in na Vogel (avtobus)
Od 26. decembra do 2. januarj* Palma de Maliorca (z letalo®' Od 26. decembra do 2. januarj* na Kanarske otoke (z letalom) Od 29, decembra do 2. januarj* v Budimpešto (avtobus)
Od 30. decembra do 3. januarj* v London (z letalom)
Od 31. decembra do 1. januarja s posebnim vlakom v Marib*r (silvestrovanje v hotelu »Orel*)
Informacije in vpisovanje pri P®-tovalnem uradu Aurora v Cicerone 4, tel. 60261.
V počastitev spomina mrtvih vaščanov in vseh padlih bo 1" novembra moški pevski zbor M® Gruden zapel nekaj pesmi na n*‘ brežinskem pokopališču ob pred nabrežinskim s pomeni ko® ob 15. uri, pred spomenikom šempolaju ob 15.30 in nato Pred spomenikom v Praprotu.
ZAHVALA
Ganjen ob tolikih izrazih s®*8** ob izgubi moje drage
Ivane Slavec
se zahvaljujem vsem, ki so ® ob strani v moji žalosti	.
Mo*
Trst, 30. oktobra 1977 (Občinsko pogrebno podjetje,
Ul. Zonta 7/C)
bili
ZAHVALA
>
Ob smrti naše
Francke Ota ' vd. Čuk
u *
se iskreno zahvaljujemo vsem, na kakršenkoli način počastili
spomin.
I'Kvlitilocj roli
Družini C*
Trst, 30, oktobra 1977 t
Zapustila nas je naša draga
ROZA D0BRILA roj. FURLANIČ
Pogreb bo jutri, 31. oktobra, ob 13. uri iz mrtvašnic* glavne bolnišnice naravnost v cerkev v Ricmanjih.
Žalostno vest sporočajo: mož Ferdinand, sinov* Adrijan in Silvan, snahi, vnukinje, sestri, brati svak in svakinja ter drugi sorodniki Toplo se zahvaljujemo zdravnikom in osebju I. Interne gl*v' ne bolnišnice.
Trst, 30. oktobra 1977 Pogrebno podjetje Zimolo
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega
MILANA PURIČA 1
se najtopleje zahvaljujemo dr. Ukmarju, dr. Starcu, domačen® župniku, VZPI-ANPI, darovalcem cvetja ter vsem, ki so * nami sočustvovali in kakorkoli počastili spomin pokojnika.
Družina
Veliki Repen, 30. oktobra 1977
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage mame
C0NCETTE SANZ0NE
se najtopleje zahvaljujemo vsem, ki so nam izrazili sožalj8 in kakorkoli počastili spomin drage pokojnice.
Družina Sanzone
Boljunec, 30. oktobra 1977
30. 10. 1956
30. 10.
Ob 21. obletnici smrti naše drage mame
MARICE FURLANI roj. BARETT0
se je s hvaležnostjo spominjajo hčeri Mira in Vida ter s*8 Danilo.
Trst, 30. oktobra 1977
S SEJE OBČINSKEGA SVETA \ DO/J M
Podpora upravičeni zahtevi po avtonomiji slovenske šole
Resolucija proti rovarjenju fašistov - Solidarnost z delavci železarne Italsider
kovj'*'nS^‘ °bčinski svet je »oluc v°katorjc
na pet-
sni„ s°glasno sprejel štiri re
v	. jJe; 0 rovarjenju fašističnih pro-v»,- t'ev'.° krit>čnem položaju to-<na^,Italsider- 0 za^čiti slovenske n Jsiac 'n o zahtevi po saniostoj-
slovenskem šolskem okraju.
čin u pnporocM1 0 popravilu v ob-ros <? spomeniškem parku (Peta-
vi	i .! 'n 0 potrebi po razširit-pokrajinske ceste pri
(Tul
pri križpotu KPI). ter po protestu sve-
rta.Ca	(SSk) o poman.j-
blp>iUi Osvajalca na sestanku o pro-Jniii vrtcev na sedežu sindikata .£» vprašanju Gerlija (KD) j na-ren . uracinika, ki bi bil odgovo-Va ja. oglasno desko, kot predvide-Dr(vi, .^^ni zakon, je skupina KD jjoiozila dve protestni resoluciji.
,» daUši prekinitvi seje in posve-' ma“n-JU načelnikov skupin, so z li	Poprav*5' soglasno spreje-
mu. dokumenta. Prva resolucija
i ® Ohsr»ll> »•Airarinn m FnuietiviAA
j,!."',, obsoja rovarjenje fašistične Prisl - naaem niestu, zahteva, da vok»?Jn- organi iztaknejo znane pro-buri!l0rje 'n vabi vse demokrate na j.,a|lost" Druga daljša resolucija, ki
...,lZira sklon lAVflrnp Ttnlcirl/sT* rla
bela? v dopolnilno blagajno nad 500 tavl’VCev u tržaškega obrata, ugo-Uda'a,.da. bi to predstavljalo hud
tako na gospodarskem kot r^ž 1,1 Uzbeno - političnem polju, iz-Pja ..^krbljcnost zaradi pomanjka-
Zupj.^treznega načrta za moderni-.... 1° 'n obnovitev tovarne, izreka
kidan-
ju . J,nost delavcem v njihovem po-blem*eva čimprejšnjo rešitev pro ‘likal3 P°z'va vse politične, sin-Btanr,n°. in gospodarske sile, da u-,krhe|,|J0 stalni odbor, ki naj bi darstv^ 3 ol)lambo krajevnega gospodi1 dnevnem redu sta bili predvi-Prav St' dve resoluciji, ki sta bili v oh ?8*10 sprejeti od vseh skupin da |Clr|skem svetu. Prva poudarja, Prev ■ °beinski svet odslej stalno s(rat?rlal uresničevanje obljub s |ai,an‘ vlade in zanimanje parlamenti^ 11 skupin glede ureditve celo-pm ikonske zaščite slovenske na-dai-p skupnosti v naši deželi; na-iztjJT Pamerno preskoči dosedanja sjan.ia raznih vlad in večin ter spo^teuje na ustavo, na osimski Pred na dokument, ki so ga
^staVniki Slovencev izročili pred stu | ,u vlade Andreottiju « toroici ‘n na °bvezo v I »n predsedstva vlade, Resolu-
v avgu-na obvezo v tiskovnem
dj .se zaključuje z vprašanjem vla-ieio .Parlamentu, kako se uresniču-®Pre'aile °bveze in obljube. Zadnja Vj «j?ta resolueija govori o umestit-Ija a . okrajev v deželi, ugotav-»olje 3 n' bilo videti doslej politične 'dari,..Za uresničitev svečano de-Požu*nih načel o priznanj in p-b« ui?ailJU Potreb slovenske narofi-f.ahtpUPn°sti. da je. dolinski svet že siva • avtonomijo slovenskega šol-lois, 111 ustanovitev samostojnega tav.e^a okraja, da deželne in drle«,.. e vlade kažejo gluhost za rešitev Do” Probtema. Zato občinski svet *kutvi3 dez'0lni odbor in svetovalske iiteap .deželnega sveta, da stvar Vezg ’n s tem izpolnijo svoje ob-It j kr vabi vse demokratične sile v* do' PPdP^ri upravičene zalite-P° avtonomiji slovenske šole.
V' nadaljevanju seje so svetovalci vzeli na znanje, da ni bilo pripomb za drugo varianto k normam občinskega regulacijskega načrta, soglasno prevzeli stroške za vzdrževanje refekcije v otroških vrtcih, pooblastili občinski odbor, da odda v najem boljunsko torklo Kmetijski zadrugi iz Trsta, odobrili objavo za notranji 'natečaj za dva delavca pri smetarski službi in izglasovali ukrep, s katerim bodo uslužbenci za ukinjene praznike prejeli dneve dopusta.
Na današnji dan so pred petdesetimi leti fašisti razpustili •LJUDSKO KNJIŽNICO, na Pro seka.
T. C.
NOVOSTI V SIM) TABOK NA OPČINAH
ŽENSKI PEVSKI ZBOR IN FOLKLORNA SKUPINA
Dve razveseljivi novici o novih dejavnostih v SPD Tabor na Opčinah. Živahnemu delovanju moškega Devskega zbora, ki je znan ne samo po svojih nastopih na domačih prireditvah, temveč tudi po svojem ude.jstvovan.ju na večjih kulturnih nastopih (spomnimo se npr. sodelovanja s SSG pri Rižarni ali s folklorno skupino Stu .ledi), se bo v kratkem pridružil še ženski pevski zbor. Želja po ženskem zboru. se .je porodila že pred časom, pravzaprav vsakič, kadar se je zbrala večja družba in je ubranost in svežina ženskih glasov dokazala, da so na Opčipah vsi pogoji za ustanovitev ženskega zbora. Pevovodja moškega /bora. prof. Sveto Grgič .je z veseljem sprejel vodenje novega zbora. Do sedaj se je vpisalo že leno število pevk. Vpisovanje bo trajalo še ves teden. Kdor želi obogatiti samega sebe in pevsko dejavnost na Opčinah, naj se takoj javi v pekami pri Danci (Narodna ulica 42).
Tudi kar se tiče otroškega oz. mladinskega delovanja je novica o ustanovitvi folklorne skupine zelo razveseljiva. Kako je prišlo do te pobude. Na Opčinah je z velikim uspehom kar sedem let delovala baletna skupina, ki je štela povprečno (JO gojenk. Zaradi tehničnih razlogov so morali Openci lani to dejavnost prekiniti in tudi letos je ni bilo mogoče obnoviti. Predlogov, kako naj se reši ta problem, je bilo več. Društvo .je prisluhnilo tistim, ki si želijo folklornega plesa. Za vaditelja se .je obrnilo do folklorne skupine Stu ledi. ki jim bo priskočila na pomoč. Kakor kaže, se bo z ustanovitvijo mladinske folklorne skupine na Opčinah poživilo tudi zanimanje za folkloro na Tržaškem. Tudi v opensko skupino se lahko namreč vpiše kdor koli si želi te dejavnosti. Vpisovanja sprejema odbornica Lucija Hrovatin, tel. 211-161, do vključno -nedelje, 6. novembra.
«Ukve» in njih «prijatelji»
Zadnja številka (avgustovska) žup nijskega vestnika «Ukve» iz Kanalske doline, ki ga izdaja ukovska župnija, zanj pa odgovarja župnik Mario Gariup, je poleg drugega gradiva (v glavnem informativnih ponatisov iz Primorskega dnevnika in Novega Matajurja in nekaj izvirnih prispevkov) objavila tudi dva krajša zapisa S. Venusija. V prvem z naslovom «Na delo*. izraža zaskrbljenost. kako bo letos s poučevanjem materinega jezika. Se bo pouk lahko nemoteno vršil v šol skih prostorih? Ali bo tudi v novem šolskem letu slovenščini dodeljen najneugodnejši čas za poučevanje? Poleg tečaja slovenščine, ki se bo začel v oktobru, napoveduje tudi tečaj slovenskega .jezika za odrasle, ki so zaposleni v Trbižu in jim je znanje slovenščine nujno potrebno. »Uradna državna šola — pravi — nam pouk materinščine trdovratno odreka, zato moramo sami organizirati tečaje. Tečaji bodo tudi letos brezplačni, saj ne moremo računati na državno pomoč. Država plačuje samo tečaje za jezik Kap plerja in tovarišev, ki po naših va
seh širijo in proslavljajo rasistično
POBUDE POKRAJINE ZA KRAJEVNO KMETIJSTVO
V KRATKEM ŠTUDIJA O KMEČKEM VODOVODU
Posvet s konzorcijem za namakanje goriškega in krmin-skega področja - Srečanje s Kraško gorsko skupnostjo
Temeljni pogoj za ovrednotenje krajevnega kmetijstva in s tem tudi za edino resno pristopanje k aktivnemu ohranjevanju naravnega o-kolja, je ustvarjanje primerne pod lage, ki naj mu zagotovi možnost ob stoja in razvoja. Dosedanje izkušnje nudijo dokazov na pretek, da ni dovolj priskrbeti kmetom razdrobijo ne javne prispevke, ampak da kme tijstvo potrebuje predvsem načrtovanih javnih posegov na področju kmetijskih infrastruktur, ki zagotavljajo obdelovalcem boljše delovne po goje in manjšo odvisnost od muhavo sti vremena.
Tako stališče je zavzela spomladi umeščena nova pokrajinska uprava, ko je v proračunske postavke določila tudi znesek za izdelavo strokovne študije o izvedljivosti kmetijskega vodovoda, ki naj bi domače kmete, zlasti s kraškega predela, rešila stalne skrbi pred suso, ki premnogokrat uničuje sad njihovega trdega dela. Pokrajinska odbornika za vprašanja kulturnega in gospodarskega razvoja slovenske nared postne skupnosti Alojz Markovič in za kmetijstvo, .turizem in javna de la'-’IiUeljitif;>Villt'f’-.stas(‘ zato 'to-dni o biskala tehnično' vodstvo konzorcija, ki upravlja kmetijski vodovod žš "gdHŠko"lti,!ktininska področje, s katerim sta poglobila tehnične, u-pravne in pravne plati, ki zadevajo izgradnjo in upravljanje namakalnih
Eriki in Duiliu Noriu se je rodil prvorojenček
OMAR
Iskreno jima čestitajo vsi sorodniki.
naprav. Pokrajinska upravitelja sta pri tem pridobila temeljne -»odatke, ki. bodo izhodišče za strokovno štu-diio. kj jo bo uprava v kratkem naročila.
O tej pobudi in o drugih posegih zg ovrednotenje krajevnega kmetijstva sta se odbornika pogovorila tudi s predsednikom Kraške gorske skupnosti Milošem Budinom in odbornikom Pavlom Coljo na sestanku, na katerem so obravnavali pristojnosti obeh uprav in možnosti sodelovanja ter usklajevanja programov za družbeno - gospodarski razvoj področja.
Proslava oktobrske revolucije na Opčinah
V teh dneh proslavljajo po vsem svetu delovni ljudje 60. obletnico oktobrske revolucije. Na Opčinah je napovedana proslava za prihodnjo soboto z bogatim kulturnim sporedom. ki ga pripravlja SPD Tabor.
Dramski igralec Drago Gorup je posegel po zgodovinskih dokumentih in dramatiziral daljši, prizor takratnih ključnih dogodkov z naslovom •Petrograd, oktobra 1917». Pod nje govim vodstvom se sedaj skupina dvajset članov domačega dramskega odseka marljivo pripravlja. Za učin kovitejši prikaz dogodkov se bo posluževal svetlobnih in glasovnih pripomočkov, s katerimi razpolaga o-pensko društvo. Kulturni progrfem bosta obogatila trebenski in domači pevski zbor.
Pobudnik in organizator proslave je openska sekcija KPI.
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA
V Kulturnem domu v nedeljo, 6. novembra 1977, ob 16.30
Predprodaja vstopnic od srede, 2 novembra, dalje, od 9. do 12. ure in od 16. do 19. ure (v soboto samo zjutraj) na sedežu SPZ v Ul. sv. Frančiška 20 ter poldrugo uro pred prireditvijo pri blagajni Kulturnega dana.
čez tri gore
čez tri dole ..
srečanje folklornih skupin iz Furlanije in Istre, iz . Primorske, Koroške in Štajerske.
Ob 20-letnici smrti Rika Malalana z Opčin
V petek, 28. oktobra, je poteklo 20 let od smrti Rika Malalana z Opčin, znanega in priljubljenega javnega, političnega, sindikalnega in kulturnega delavca, ki je vse svoje življenje posvetil neuklonljivemu boju za .pravice in uveljavitev delavskega razreda ter naroda, kateremu je pripadal in ostal trdno zvest.
Riko Malalan se je rodil 14 julija 1893 na Opčinah. Šolal se je na takratni nemški gimnaziji, ob izbruhu L.. svetovne vojne oa je moral na rusko fronto, kjer so ga Že septembra 1914 zajeli Rusi ler od: gnali'kot-.ujetnika^v Sibirijo. Pozneje se je v Odesi 'priključil jugoslovanskim dobrovoljcem ter se boril na solunski fronti. Ob oktobrski re voluciji se je priključil boljševikom. Po končani vojni je nekaj časa deloval v zagrebškem delavskem giba nju. [kj povratku v Trst pa se je takoj vključil v socialistično gibanje, po kongresu v Livornu pa stopil v komunistično partijo. Leta 1925 je bil zaradi svoje politične dejavnosti odpuščen z dela 9 Delavskih zadrugah, pozneje pa odpuščen tudi iz drugih služb, nakar je bil leta 1930 aretiran in zloglasno posebno fašistično sodišče ga je obsodilo na 8 let ječe. Po delno prestani kazni je bil leta 1940 ponovno aretiran ter odpeljan v Kon-finacijo na otok Tremiti. Po 8. septembru 1943 je bil v Tarantu in Car-bonari med prvimi organizatorji L prekomorske brigade in bil je nato komisar v raznih partizanskih e-notah.
Ko se je po osvoboditvi vrnil na Opčine, se je takoj vključil v politično dejavnost. Kot odličen organizator je prispeval tudi k vzpostavitvi družbenega in kulturnega življenja. Izvoljen je bil za predsednika krajevnega Osvobodilnega sveta na Opčinah, leta 1949 pa je bil na komunistični listi izvoljen v tržaški občinski svet. Tudi v tem svojstvu je bil izredno aktiven, kljub temu, da je bilo njegovo zdravje zaradi prestane ječe, konfinacije in bojev po Dalmaciji, resno nače to. Tistega oktobrskega dne pred dvajsetimi leti njegovo plemenito srce ni vzdržalo več.
Rika Malalana, zaslužnega borca in revolucionarja, so pokopali v skupno partizansko grobnico na Opčinah. Za njim je. ne samo na Opčinah. temveč daleč naokrog ostal hvaležen spomin.
Pcslra dejavnost kriških organizacij
Kriške kulturne in politične organizacije bodo v petek, 4. novembra, enotno priredile razpravo na temo •Volitve v šolske svete in problematika slovenskega šolskega okraja», ki je bila na programu prejšnji teden, a je nato iz tehničnih raziogov odpadla. Razpravo, ki jo bo vodil dr. Karel šiškovič, predsednik šolskega odbora SKGZ. bo ob 20.30 v osnovni , šoli A. Sirk. Vabljeni so starši in vsi, ki jim je naša šola pri srcu.
Danes ob 18. uri pa bo v kriškem Ljudskem domu na vabilo vaškega PD Vesna gostoval dramski odsek PD «France Prešeren* iz Boljunca, ki bo uprizoril veseloigro Oskarja Vuhana 1X2. s katero so mladi Boljunčani želi že veliko uspehov po naših odrih. Kriški sekciji KPI in ZKMI pa prirejata prihodnjo nedeljo v Ljudskem domu proslave ob priložnosti 60 letnice oktobrske rtFd iucije, na kateri bodo nastopili mladi »vaški .recitatorji in pa--moški pev ski zbor Vesna, (st)'
ATILU KRALJ
%
se zahvaljuje vsem. ki s0 se številno in prijateljsko udeležili njegove antološke razstave in predstavitve pesniške zbirke
»Pagruntanc na risalni mizi*. . . in darovalcem cvetja.
politiko mrzlega severnega soseda*.
V drugem sestavku z naslovom /Nekaj misli* pa S. Venosi poroča o pisanju južnotirolskih časopisov o položa.fu v Kanalski dolini in pravi, da nemški časopisi še ved no govorijo o nemški manjšini, čeprav so nemške družine v «naših vaseh že prava redkost. V samem mestu Trbižu smo pred leti s težavo našteli 260 oseb nemškega porekla. vsi drugi pa so zmagoslavno odkorakali v veliki Rejch za velikim Fuehrerjem. Vsi tisti pa. ki so vodili ljudi proti velikemu cilju, so previdno ostali v Italiji in so pozneje reoptirali ter prepustili ostale Kanaltalerje na cedilu. Res čuden «Ruf der Heimat*. ko lahko kar čez noč zapustiš rodno grudo in odkorakaš proti neznanemu ci lju in se žalostno ustaviš v kaki Kanalaltersiedlung nekje v Celovcu. Ko js dr. Atz govoril na 2. kongresu Slovenske skupnosti v Šte-verjanu. je dejal, da so južnotirol-ski predstavniki v italijanskem parlamentu glasovali proti osimskemu sporazumu zato, ker v njem ni o-menjena slovenska manjšina. Ko pa je omenjeni dr. Atz govoril v Ukvah, je tudi sam prezrl Slovence, saj je govoril samo v nemščini in italijanščini in o Slovencih ni niti besedice spregovoril. Kam piha veter je razvidno tudi iz dejstva, kakšno stališče je zavzel južno!irolski tisk do Kappierja in s takimi ljudmi naj bi edina slovenska stranka v Furlaniji-Julijski krajini imela prijateljske stike. Naj tudi odgovorni pri SSk premislijo, kam plovejo s tako druščino*.
Te odkrite misli in besede so bile dovolj, da se je ob n,je obregnil •Katoliški glas*. Ni mu všeč. da je urednik «Ukev* ponatisnil neka.i informativnih člankov iz dnevnika, ki da ga «izdajajo komunisti in socialisti, pa čeprav slovenski*. Po tej laži o naših izdajateljih pa vzame v zaščito Južnotirolca dr. Atza, kateremu je člankar v «Ukvah» o-čital samo to, da ne ve za Slovence v Kanalski dolini. In da bi njegov zagovor dr. Atza bil še bolj «učin-kovit*. navrže še eno debelo na račun zavrnitve slovenskega šolskega okraja, češ, da so tega krivo socialisti in komunisti, in očitno ne d«h mokristjanski desničarski deželni odbornik Mizzau .in deželni odbor (brez sociabsiov in komunistov), ki sta vladi poslala predlog brez slovenskega okraja, in potem demo-kristianska vlada v Rimu. ki je ta predlog izjemno hitro sprejela.
Skratka, župnijski list «Ukve» bi se po ukazu /Katoliškega glasa* ne smel ispuščaii v politiziranje* Za to je — bogami — pristojen edino /Katoliški glas* in zanj neki e.r., ki je — sodeč po svojih khbasa-rijah — ali popoln politični analfabet ali pa piilj-v^rjpnec
Skoraj istočasno je naskočilo iUkve* in njihovega urednika žup-
rolske ljudske stranke (katoliške) . Volksbote* v dolgem članku z naslovom /Neprijetne novice iz Kanalske doline* in s oodnaslovom Ščuvanje slovenskih časopisov pro ti tirolski pomoči za zidavo šole v Ukvah*. V članku hoče pisec pri kazati, da ie »solidarnost severnih in južnih Tirolcev postala slovenskim nacionalistom trn v očeh* in da so »slovenski časopisi uprizorili
HRANILNICA IN POSOJILNICA NA OPČINAH
RAZPISUJE NATEČAJ
ZA
2 delovni mesti uradnika I. kategorije
IN
1 delovno mesto uradnika lil. kategorije
POGOJI za pripustitev k natečaju:
1.	Diploma Trgovskega tehničnega zavoda «Ž. Zois* oz. spričevalo nižje srednje šole.
2.	Odsluženi vojaški rok. .
3.	Kandidat ne sme biti v sorodstvenem razmerju niti v svaštvu do 3. stopnje z odborniki in nadzorniki oziroma z uradniki Hranilnice in posojilnice.
Upravni odbor si pridržuje pravico:
—	da ne imenuje nobenega od kandidatov, ki bodo pripuščeni k natečaju:
—	da spremeni oziroma dopolhi pogoje:
—	da sprejme v službo kogarkoli od kandidatov, ki bodo z uspehom opravili razpisani natečaj, ne glede na prednostno lestvico.
Predselekcija prosilcev bo pismena naloga iz bančnega poslovanja v slovenskem, jeziku.
Prošnje je treba predložiti do 10. novembra 1977.
ščuvatno akcijo proti vsemu, kar bi utegnilo služiti ohranitvi nemškega jezika in kulture. Poleg tega se poslužujejo jezika, ki je že sličen sovražnemu razpoloženju*. Pri tem ugotavlja, da je po slovesnosti ob položitvi temeljnega kamna 8. junija letos za šolo v Ukvah, grajeno z avstrijsko-južnotirolsko pomočjo, ki da je potekala brez. «ne sporazumov*, prišlo do »križnega ognja zagrizene kritike in zlonamernih podtikanj (ki pa niso prišle z italijanske strani, temveč s slovenske in to ne s Strani slovenskih komunistov temveč s strani krščansko usmerjenih združenj. V podkrepitev te svoje trditve citira pisanje »Katoliškega glasa* in pa koroškega «Našega tednika*.
Po vsem tem /Volksbote* prihaja v podnaslovu »Zloraba cerkvenega lista* do naslednjega zaključka: «Mi želimo izraziti vse oriznanje župniku Gariupu za njegov poseg v prid ohranitvi slovenskega jezika v Kanalski dolini. Toliko manj pa razumemo, da nima ta borec za manjšinska vprašanja najmanjšega razumevanja za probleme nemške manjšine. Obžalujemo, da zlorablja vestnik Ukve za ščuvanje proti Nemcem. V njem zasled'mo sovražne članke, ki presegajo vsako mero (misli na oba Vencsijeva, op.ur.) in na koncu izraža željo «da bi Slovenska skupnost gospoda župnika (Gariupa) enkrat malo spravila k pameti*
Članek dopolnjuje še slika o polaganju temeljnega kamna / besedilom, ki se glasi: »Nekateri slo venski šovinisti, h katerim spada tudi krajevni župnik, se ne sramujejo napadati in sumničiti Tirolce zaradi njihove solidarnosti do prebivalstva v Kanalski dolini*.
To je očitno in namerno potvarjanje, kajti zaman bi v vsej zadnji in tudi v prejšnjih številkah vestnika »Ukve* iskali kakršen koli napad na tirolsko pomoč po potresu prizadetim krajem. Pripombe in če hočemo tudi napad je bil izrečen le proti načinu, kako je bila slovesnost polaganja temeljnega kamna izpeljana Šovinizma ni mogoče očitati Slovencem v Kanalski dolini in župniku Gariupu, šovinizem v odnosu do kanalskih Slovencev so pokazali tisti, ki so jih hote prezrli in ki tudi delujejo proti njihovemu obstoju in razvoju.
Naši čitatelji se gotovo spominjajo, da smo tudi mi podronno pisali o polaganju temeljnega kamna za novo šolo v Ukvah (staro je razmajal potres) in o vzdušju, ki je vladalo na slovesnosti. Slovenščina je v uradnih govorih bila odsotna kljub prisotnosti velikega števila slovenskih domačinov: v temeljni kamen vzidana listina je bila n? pisana v italijanščini, nemščini in
Slovenska prosvetna zvez«
priredi v petek. 4. novembra 1977. ob 20. uri na sedežu SPZ v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20/H.
posvet o dramski dejavnosti m animaciji
Vabljeni predstavniki prosvetnih društev in skupin in vsi, ki jih omenjena dejavnost zanima.
S P D T
vabi jutri, 31. oktobra, na tradicionalni sejem rabljene smučarske opreme. Letos bo tudi prvič razstavljena nova oprema. Sejem bo na sedežu PD Ivan Cankar v Ul. Montecchi 6 od 16. do 19. ure.
mi L1 laLujščiiti: spiski otroci pod vod
stvora zrane učiteljice Brocca.oli
»uKve* m nj.noveea ™, <ai zim- - jeV#!,r(t;*tft Jat. Je- prepovedalo tečaj mka Gariupa -tedv. gltmto^ttfmtu.lf slovenščine v šolskih prostorih) so
zapeli po eno italijansko in nemško nabožno pesem, pevski zbor «Pla n:ka» je zapel dve nemški in eho
''fiiiiii i||||l||||,n |a|,||||||,|||||||||||^|||^||||)||||||||||||||||||||||||||||||,|||^|^,|,|||m^ mniiiminimniiiiiiiiiifiiiiiiiii || mm mn 1111111111^11111191111111111111111111^ tiiiiiiiiiiiHiiiiiMiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiMiiniiiMiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiMMiiiiitiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiinMiiMiiiiimmHtiiMiiHiiiifiiiiiiiiiiiiiimiiiii
furlansko pesem, ko pa bi motala priti na vrsto slovenska, se je moral na poziv napovedovalca umakniti. da je žerjav lahko nripeljai temeljni kamen. Samo župniku Ma riu Gariup se je treba zahvaliti, če je bila po njegovi lastm odlo čitvi slovenščina prisotna vsaj ob blagoslovitvi temeljnega kamna.
Dejstvo, da na uradni slovesnosti ni nihče spregovoril v Slovenščini in da tudi nihče sploh ni omenil, da živijo v Kanalski dolini Slovenci (v neprimerno večjem številu kot Nemci, op. ur.), smo označil; kot očitno potvarjanje dejstev s prozornimi nameni nadaljnjega raznarodovalnega pritiska na kanal ske Slovence. To in nič drugega. Niti z besedo nismo napadli pomoči Tirolcev iz Avstrije Kanalski dolini pa potresu.
Pisanje južnotirolskega katoliškega lista »Volksbote* nas pravzaprav ne preseneča, nerazumljiv (ali še preveč) pa je napad »Katoliškega glasa* na »Ukve* in njihovega urednika: napad, ki odraža skrajno klerikalno zakrknjenost, ki ne popusti niti v primeru glasila in človeka, ki pošteno opravlja svojo dolžnost kot duhovnik in Slovenec. Pasti nižje že skoraj ni več mogoče. čudno je za katoliški slovenski tednik, da se boljše razume z južnotirolskim Nemcem dr. 'Atzem kot pa s svojim slovenskim duhovnim sobratom.
nedelja, 30. oktobra
S0NJA
'*.55	ob 6.42 in zatone ob
**• VajT Dolžina dneva 10.13 — Lu-e °b 19.24 in zatone ob 9.42.
■ p°nedeljek, 31. oktobra BOLFENK
V
Lv*erai; Naj višja temperatura '3.2	najnižja 15, ob 13. uri
zračni tlak 1026,3 mb '•b	' v'aSa 93-odstotna, veter 8
H g ar° severozahodnih, dežja je m;,!? mni' nebo pooblačeno, mo-%n^°. temperatura morja 16,6
Rojstva, smrti in poroke
K'3, oktobra 1977 se je v •’ oseb”10 8 Pl1,0**’ umr'° pa je
ll^bio	85-letna Čarobna Pe-
5» rt, P- Davanzo, 71-letna Vale-r"'lio San Por. Canizani. 71-letni *°nda, 55-letni Aldo Marti-
Včeraj - danes
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Ul. Settefontane 39, Trg Unitš
JlftZN/V
ELEGANTNI MODELI HBfcVlSJA KAKOVOST
JOPIČEV OD 42 DO 64 NAŠIVK]
VELIK PRIHRANEK
tjl6LUCCERIA CERVO
V|,,ST	TEL 196-301
* ** Settemhre št. 16/HI
nuzzi, 70-letni Francesco Foti, 65-letni Giovanni Braini, 65-letni Feb-ce Raseni, 67-letni Antonio Millo, 89-letna Olga Sossi vd. Bracco, 70-letna Rosa Furlanich por. Dobrilla, 81-letna Francesca Demarchi vd. Rizzi, 81-letna Rosa Riosa vd. Scri-gnari in 79-letni Andrea Nottolini.
OKLICI: finančni stražnik Gino Causc in gospodinja Alessandra Piergiovanni, uradnik Edino Canu in uradnica Lucia Tomšič, uradnik Renato Luigiano in univerz, študentka Anita Calea, prodajalec Ser-gio Savi in frizerka Ornella Bartole. delavec Francesco Simeraro in prodajalka Grazia Rizzi, tehnik Alan Dodd in uradnica Giulia Del la Torre di Valsassina. častnik Marco Antonelli in študentka Maria Francesca Tacco. športni pro fesionist Paolo Bertolucci in študentka Rossella Scagnol, uradnik Paolo Magris in uradnica Susanna Costanzo, študent Sergio Paronich in študentka Emirena Fiorito, u-radnik Mario Belmonte in Uradnica Tiziana Vattovani, uradnik Er-nesto Pezzolato in uradnica Elda Rusich, uradnik Nicola Pozzimenti in uradnica Nadia Feroce, radiotelegrafist Silvio Terčoni in uradnica Patrizia Bianco. elektrikar Mas simo Pisetta in frizerka Lorella Babini, elektrotehnik Enea Radivo in učiteljica Wera Eltze. tehnični risar Antonio Pausin in šivilja Fla-
via Apollonio, pek Giorgio Kaučič in gospodinja ' Gipliana Canderlich.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.3» do 20.30)
Drevored XX. septembra 4, Ul. Ber nini 4, Ul. Commerciale 26. Erta di S. Anna 10 (Kolonkovec).
(od 8.30 40 13. in od 1«. do 20.30) Ul. Settefontane 39. Trg Unita 4.
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel 226-165; Opčine: tel. 211-001: Prosek: tel. 225-114: Božje polje • Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel. 200-121: Se sljan: tel. 209-197: Žavlje: tel. 213-137: Milje: tel. 271-124.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba za zavarovance INAM in ENI’'S od i do 7. gre: telef št. 732-627.
V predprazničnih in prazničnih dneh dnevna in nočna služba deluje nepretrgoma do 7. ure dneva po prazniku. To velja za zavarovance INAM, 1NADEL, ENPAS. Dnevni poziv na telefonski številki 68-441, nočni pa na številki 732-627.
LOTERIJA
BARI	71	64	2
CAGLIARI	30	89	81
FIRENCE	50	4	65
GENOVA	76	12	27
MILAN	12	48	71
Neapelj	46	87	69
PALERMO	22	44	12
RIM	75	86	2
TURIN	31	79	30
BENETKE	69	44	68
E N A L O T T O			
2 1 X 2 1	X 1	2	X
19
14 13 25
3
81
15 21 24 10
Darovi in prispevki
2 2 2
. KVOTE:	12 »očk 9.208.000; 11
ločk - 300.200; 10 točk - 30.100 lir.
Namesto cvetja na grob Mirne Pečar daruje Slavko Sosič 5.000 lir za PD Tabor.
Štefan in Rozalija Leban darujeta v spomin pokojnih staršev in padlih sinov Maksa in Milana 10.000 lir za Dijaško matico.
Namesto cvetja na grob sestre Frančiške daruje Jožefa Ota 10.000 lir za PD F. Venturini. V isti namen daruje družina Kosmač (Dolina št. 222) 10.000 lir za ŠD Breg.
Adolf Sedmak daruje 10.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu.
Ob 10. obletnici smrti dragega očeta Antona Starea daruje Sonja 30.000 lir za ŠD Polet.
Namesto cvetja na grob Josipa Va lentiča darujeta Marija in Bruno Kuret (Ricmanje 76) 5.000 lir za sekcijo KPI Ricmanje.
Leopold Vatovac (Devinščina daruje 10.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v N(^B na Proseku.
Namesto cvetja na grob Francke Čuk darujejo družine Klabjan 20.000 lir za ŠD Breg.
Namesto cvetja na grob sestrične Marije Rauber darujeta Marija in Ivanka Sosič 10.000 lir za Skupnost Družina Opčine.
Namesto cvetja na grob tete Olge Gruden vd. Dolenc darujejo nečaki Gruden (Nabrežina - Kamnolomi 1) 30.000 lir za SPD Igo Gruden.
V spomin na očeta, mater in brata
darujeta Rudi in Slavica 10.000 lir za PD Vesna.
V počastitev spomina Dragice Bo-rovina d gruje Milči 2.000 lir za Dijaško matico.
Namesto cvetja na grob Dragice Borovina daruje Elizabeta Starec 2.000 lir za Dijaško matico.
Ob obletnici smrti dragega moža in očeta Alojza Škrka iz Praprota darujeta žena in hči 10.000 lir za poimenovanje slovenske šole «Stanko Gruden* v šempolaju.
Armid Ukmar daruje 5.000 lir za sklad kriškega glasila Skdanc.
Ob 10. obletnici smrti Mirka Dov-ška darujeta Karla in Angel 5.000 lir za vzdrževanje spomenika NOB v Križu.
S P DT
prireja šest nedelj v decembru 1977 in v januarju leta 1978
SMUČARSKI TEČAJ NA ZONCOLANU
Vpisovanje je na sedežu SPDT v Ul. sv. Frančiška 20 (tretje nadstropje) vsak dan od srede. 2., do sobote. 19. novembra vsak dan od 19. do 21. uro, ob sobotah pa od 10 do 12. ure. Tel. 744-249.
Tečaj bo trajal šest nedelj in sicer 4., 11. in 18. decembra 1977 ter 8., 15. in 22. januarja 1978.
Cene tečaja so sledeče:
ČLANI
Šest nedelj vožnje z avtobusom in tečaja	22.000	lir
šest nedelj samo vožnje z avtobusom	15.000	lir
(enkrat 2.500)
šest nedelj samo tečaja	10.000	lir
NEČLANI Šest nedelj vožnje z avtobusom in tečaja	30.000	lir
šest nedelj samo vožnje z avtobusom	21.000	lir
(enkrat 3.500)
šest nedelj samo
tečaja	14.000	lir
Ob vpisovanju se lahko plača samo polovica celotnega zneska, ostalo pa se poravna ob prvem izletu. Zbirališče bo ob nedeljah ob 6. uri pred sodnijo (Foro Ulpiano).
Mali oglasi
IRGOVSKEGA VAJENCA osemnajstletnega, z znanjem slovenščine ali srbohrvaščine išče trgovina z avtomobilskimi nadomestnimi deli. Pred. staviti se Ul. Settefontane 32.
SOCIOLOG IŠČE stanovanje ali hišo na Krasu, prim-P-n tudi na po- -•TaviJa. Najemnina od 100 - 150.00* lir. Pisati na: F. Battellini. Ul. Giu-stiniano 9 - Trst,
ŽELITE se poročiti? Informacije »• gencija »Conoscersi*. Ul Pellicceri«
6. Videm — odprto ob sredah, sobotah popoldan in ob nedeljah dopoldan. Tel. 295923.
«CIT'lOEN» — mehanična delavnica Cavalli. tudi drugih avtomobilov UL Rittmaver 4/a.
Delovna organizacija išče za letovanje svojih delavcev v prihodnjih poletnih sezonah več opremljenih 2 do 4-posteljnih sob v letoviškem kraju ob morju na področju Istre ali severnega dela Hrvatskega primorja (najdlje do Selc).
Pri tem je zaželeno, da najemodajalec organizira tudi celotno oskrbo (to je celodnevni obrok hrane), lahko tudi v bližnjih o-bratih družbene prehrane.
Pismene ponudbe s točnimi navedbami naj ponudniki pošljejo na naslov: ADIT-DZS p.p. 171 61001 Ljubljana pod šifro: »Organizira- \ no letovanje*.
pam železnina
|\/J	STROJI - TEHNIČNI ARTIKU
import-export
ia Industrijo, kmetijstvo In to dom
TRST (Induilrljth4 con«)
D O M J O, 132 - T«fl 024 */9
IZREDNA PRILOŽNOST!
Na Kanarske otoke (Puerto de la Cruz) od 7. do 14. novembra za
175.000 lir
Air Tours Jugoslavija namenja na tem potovanju trideset mest za bralce Primorskega dnevnika.
Vpisovanja sprejema iz prijaznosti potovalni urad Aurora v Ulici Cicerone 4, telefon 60-261.
Map
ANTONIO SFERC0
pooblaščeni prodajalec
INDUSTRIA ITALIANA PETROLI
PLINSKO OLJE ■ NAFTA ■ KEROSEN
VZDRŽEVANJE IN ČIŠČENJE REZERVOARJEV
TOČNOST V IZVAJANJU USLUG S CISTERNO IN S ŠTEVCEM
ZA TOČENJE LITROV
Ul. A. Valerio 41 Tel. 566-222 - 566-223 Trst
GORIŠKI DNEVNIK
STALIŠČE ENOTNEGA ŠOLSKEGA ODBORA V GORICI
Potrebna je najširša enotnost v boje za popolno samostojnost slovenske šole
Dežela la vlada nista upoštevali upravičenih zahtev slovenske narodnostne skupnosti ■ Enotno stališče o volitvah v šolske svete naj zavzameta na skupni seji odbora v Trstu in Dorici
Enotni šolski odbor za Goriško, v katerem so predstavniki slovenskih kulturnih organizacij, političnih strank in občinskih uprav. Sindikata slovenskih šolnikov, enotnega dijaškega odbora ter predstavnikov zavodnih svetov vseh slovenskih Sol, je na svojih sejah 20 in 28. oktobri 1977 razpravljal o volitvah v šolske organe kot jih ured videvajo pooblaščeni odloki s po sebnim poudarkom glede volitev v okrajne svete.
Prišlo .je do naslednjih ugotovitev:
1.	Pooblaščeni odloki, ki so demokratični pristop k upravljanju šole, so bili sestavljeni in sprejeti v parlamentu brez posvetovanja s prizadeto slovensko narodnostno skupnostjo.
2.	Od vsega začetka smo Slovenci postavljali odločno zahtevo po ustanovitvi samostojnega šolske ga okraja.
3.	Tri leta smo pri raznih forumih postavljali to 'našo zahtevo in bili deležni razumevanja večine strank ustavnega loka. občinskih in pokrajinskih svetov v naši deželi in številnih zastopnikov italijanske javnosti.
4.	Kljub vsemu temu je deželni odbor prezrl to zahtevo slovenske narodnostne skupnosti in ni pravo časno predlagal ustanovitve samostojnega okraja za slovenske šole
5.	Tako zadržanje oblasti* imamo Slovenci kot napad na nadaljnji razvoj slovenske šole v Italiji, tiste šole, ki je za vsako etnično skupnost življenjske važnosti za njeno rast in kulturni razvoj.
6.	Med tem časom so bili podpisani osimski sporazumi, ki v členu 8 pravijo, da bo manjšina deležna zaščite v okviru notranjih zakonskih predpisov. Da bi se ta člen začel čimprej izvajati, je bila v Rimu delegacija slovenskih zastopnikov. Tudi tej delegaciji je
predsednik vlade Andreotti obljubil posredovanje pri ministru za javno vzgojo glede ustanovitve samostojnega slovenskega šolskega o-kraja.
7. Ker do tega trenutka niso pristojne oblasti pokazale nobene politične dobre volje, da ugodijo slovenskim zahtevam po šolskem o-kraju, menimo, da .je prišel trenutek, ko moramo še bolj odločno in nedvoumno izpričati svojo voljo, da se priznajo pravice slovenske narodnostne skupnosti v Italiji na vseh nivojih družbenega življenja.
Zato pozivajo člani enotnega šolskega odbora v Gorici vso slovensko javnost, da poseže z enotnimi stališči pri volitvah v šolske organe v novembru in decembru z najbolj ustreznimi in učinkovitimi o-blikami boja. O teh oblikah bosta sklepala enotna šolska odbora v Trstu in Gorici na skupni seji.
Bivši borci i Vrha sklicujejo občni zbor
Člani sekcije VZPI - ANPI na Vrhu se bodo v petek, 4. novembra. zbrali na občnem zboru. Ker na Vrhu ne razpolagajo s primernimi prostori za društveno dejavnost, bo dbčni zbor v gostilni pri Ivi. Začetek je napovedan za 20. uro.
Kongresa sekcije PSI v Gorici in Štandrežu
Na Goriškem so v teku kongresi sekcij socialistične stranke, na katerih volijo delegate, ki se bodo udeležili pokrajinskega kongresa, ki bo v drugi polovici novembra. Danes dopoldne, ob 9. uri, bo kongres mestrte sekcije v Gorici, Ul. 9. avgusta 2.
Jutri zvečer pa bo kongres sekcije PSI v štandrežu. Pričel se bo ob 20.30 v gostilni Turri.
Kako iz krize ‘ v podgorski predilnici?
V Gorici so se včeraj sestali, na sedežu socialdemokratske stranke, zastopniki političnih sirank n enotne sindikalne zveze. Razpravljali so o položaju v podgorski predilnici, kjer grozi velikemu številu zaposlenih dopolnilna blagajna. Tako sindikati kot politične stranke bodo skušali, da se kriza odpravi.
V OKVIRU RAZSTAVE cAMBIENTE 1»
STROKOVNO SREČANJE O NOTRANJI OPREMI
Sodelovanje priznanih italijanskih in slovenskih strokovnjakov - Več sodelovanja med načrtovalci stanovanj in oblikovalci pohištva
V okviru razstave notranje o-preme in pohištva tAmbiente 1», ki bo odprta še danes, je bilo v petek popoldne na sedežu goriške trgovinske zbornice zanimivo srečanje italijanskih, slovenskih in poljskih strokovnjakov, ki se ukvarjajo z opremljanjem domov. V poročilu in kasnejši razpravi so skušali razčleniti številna vprašanja povezanosti med načrtovalci hiš, gradbeni ki ter načrtovalci in izdelovalci pohištva.
Mnogokrat je namreč težko uskladiti želje in smernice načrtovalcev s potrebami in možnostmi izdelovalcev pohištva, žrtev takih nesoglasij pa je zmeraj potrošnik.
Z italijanske strani se je srečanja udeležil ravnatelj revije »Časa oggi« arh, Jonghi Lavarini, arh. Pier-luigi Molinari, ki je zastopal društvo italijanskih oblikovalcev in predstavnik družbe Manzoni, Pospi. V
tlllllll 1111111111 llllllllf lili Hilli HI tl IIIIIII ItltlttfllltitllliVff lil MIHI UH lili Hill ttlllll HI im |f tlim iiiiiitiiiiliillillll
NA POBUDO ŠOLSKEGA SINDIKATA
Od 7. do 9. novembra v Gorici seminar slovenskih šolnikov
Otvoritev bo v deželnem avditoriju - Sredstva zagotovilo ministrstvo
Letošnji seminar slovenskih šolnikov v Gorici, ki bo trajal tri dneve, to je od 7. do 9. novembra, bodo 'priredili v deželnem avditoriju v Ul, Roma. Seminar bodo <>dprli ob 9. uri ob navzočnosti 10 profesorjev na šoli za otroške vzgojiteljice-, 55 učiteljev na slovenskih osnovnih šolah ter 65 profesorjev na srednjih šolah.
Pobuda za seminar je prišla -z vrst Sindikata slovenske šole, organizacija je v rokah šolskega skrbništva, sredstva zanj pa je zagotovilo šolsko ministrstvo. Ta sredstva so se letos nekoliko zvišala. Z njimi bodo izplačali honorarje in dnevnice predavateljem ter zagotovili tudi skupno delovno kosilo udeležencem seminarja.
Uradna otvoritev, na kateri bodo
navzoči predstavniki šolskih oblasti, bo v deželni palači, prav tako bodo v avditoriju skupna predavanja za vse šolnike. Naslednja dneva pa bodo predavanja ločeno za vsako skupino ter jih bodo priredili v slovenskih šolskih prostorih v Ul. Alviano.
Otroškim vzgojiteljicam bodo predavale Irena Levičnik, Nina Japel ter Boža Jelen, ostalim šolnikom pa Boris Petemu, Matjaž Kmecl, Angela Žerovnik, Federico Lebani, Milan Brešan, Rozalija Simčič Lojk, Janez Rotar, Janez Sivec, Bruno Maier, časnikar Drago Košmrlj. in direktor muzeja v Kromberku Branko Marušič. Večina predavateljev izhaja iz prosvetnih vrst. še največ pa jih poučuje na univerzitetnih šolah.
SENZACIONALNO V GORICI!
OTVORITEV NOVE VELIKE TRGOVINE Z NOVIM BLAGOM PO STARIH CENAH
MAGAZINI GO end GO
BA2AAR
vam predstavlja veliko
TRAVNIK 5 GORICA
IZREDNO PRODAJO
+ BREZ PRIMERJAVE +
odlično blago najboljših znamk, med katerimi:
Rifle, VVrangler, Svvinger, Valentina, Bauteful, Old Boys, Rodrigo, Somma, Lanerossi, Cantonl, Elioiona, Saint Germain, Paul Lategan, Maino Časa, Yebez, Patrick, Estenn itd.
PO IZREDNO ZNIŽANIH CENAH
MOŠKA OBLAČILA Moški jeans telovnik - mladostna moda Klwatt s kapuco Iz nvlona	\
Športni suknjiči «K» visoka mladostna moda Moški jeans - znane originalne znamke Moški jeans «Swinger» iz barhanta Žametni črtasti moški jeans Žametni črtasti moški jeans «Kifle»
Žametne hlače z debelimi črtami Moški jopiči iz umetnega usnju s krznom Moške hlače »šalila«
Podložena pilotska jopa s krznenim ovratnikom Jopa »Barracuda« podložena s škotsko volno Moške hlače iz finega gahardina Jopiči model »Pilot« - podloženi s krznom Mi ške visokomodne jope - umetno usnje Platnene nepremočljive jope podložene $ krznom Fine moške jope podložene s krznom Moška pelerina Iz lodna
Ameriška vetrovka »Rlfle« podložena s krznom Moške jope - pravo fido usnje
SRAJČK IN Pl.KTRNINF ZA VSE Fine moške srajce razni kroji Črtaste moške srajce mladostna moda Moške srajce «Oxfor» ■ visoka moda Ženske modne bluze «Oxfor»
Razne ženske volnene jope in puloverji Razne moške majice in puloverji Ženski cardigan Volnene srajce z zadrgo Fine moške srajce »Rodrigo«
Ženske majice garantirana čista volna Visokomodni otroški puloverji • V izrez Modni otroški puloverji z zadrgo Visokomodni ženski puloverji V izrez Ženske bluze »Scytus» visoka moda Moški volneni pulover V izrez Debeli volneni moški puloverji Ženske fine jopice - visoka moda Visokomodne moške srajce »Rodrigo«
Odprte ženske jopice čista volna Težke moške jope - čista volna
samo 80 primerov
ŽENSKA IN OTROŠKA OBLAČILA po 2.500	lir	Fine otroške hlače iz tweeda
po 4.800	lir	Otroške srajce «Wrangler»
po 5.900	lir	Fine otroške jopice - velur
po 9.900	lir	Otroški jeans ■ originalne znamke
po 9.900	lir	Fina ženska krila - modne barve
po 11.000	lir	Flanelasti otroški jeans »VVrangleri
po 12.500	lir	Otroške vetrovke «Rdcča kapica«
po 14.000	lir	Žametni otroški jeans «Wrangler»
po 14.000	lir	Volnena modna ženska krila čista	volna
po 14.500	lir	Originalni ženski jeans znanih znamk
po 14.500	lir	Ženski jeans - izbrana mladostna moda
po 14.900	lir	Ženske hlače iz gahardina čista volna
po 16.000	lir	Fine flanelaste ženske hlače
po 17.500	lir	Ženski črtasti žametni jeans
po 19.500	Ur	Ženska krila iz tweeda
po 24.000	lir	Žametni črtasti ženski jeans »Riflea
po 24.000	lir	Otroške jopice »VVrangler«
po 25.000	lir	Visokomodni otroški loden
po 28 000	lir	Ženska jeans jopica «Wrangler»
po 48.000	Ur	Visokomodni ženski loden
PLATNO ODEJE PREPROGE 4.900 lir	Raznobarvne pisane krpe
4.900	Ur	Brisače iz frotiranega bombaža
5.900	lir	Kuhinjske zavese z volani
5.900 lir Bele in tiskane prevleke za blazine 5.900 lir Preproge za kopalnico ■ različne barve 5.900 Mr	Fine frotlrane brisače
5.900	lir Zavese višina 2,10 m
6.500	Ur Zavese ■ višina 3 m	(
6.900	lir Namizni kompleti za 6 oseb fi.90Oi" Bele enoposteljne rjuhe iz bombaža
6.900	lir VeUke škotske odeje • nove barve
7.500	Ur	Komplet rjuhe in prevleke
7.500	lir	Enoposteljne odeje «Tcrmotex»
7.900	lir Pisani namizni kompleti za 12 oseb 7.900 lir Dvoposteljne odeje «Calortex« rob Iz atlasa
7.900	Ur Dvoposteljni tiskani kompleti
8.500	lir Preproge za’spalnico oricntalni motivi 3 kosi
8.900	lir	Vezani dvoposteljni kompleti
9.900	lir	Velike dvoposteljne odeje rob iz. žameta
9.900 lir Preproge za dnevno sobo orient. motivi • 225x145 cm
po
po
po
po
po
po
po
Po
po
po
po
po
po
po
po
po
po
po
po
po
po	3.900 lir
po	5.500 Ur
P!>	6.500 Ur
po	6.900 Ur
po	7.500 lir
po	7.900 lir
po	8.000 Ur
po	8.500 lir
po	9900 Ur
po	9.900 Ur
po	9.900 Ur
po	9.900 lir
po 11.000 lir	
po d 1.000 Ur	
po	12.000 Ur
po	12.500 Ur
po	13.500 lir
po	14.500 lir
po	19.000 lir
po	25.000 Ur
po	350 Ur
po	650 lir
na m	750 lir
po	1.000 Ur
po	1.300 lir
po	1.400 Ur
na m	1.500 Ur
na m	2.650 Ur
po	3.900 Ur
po	3.900 lir
po	3.900 Ur
po	4.500 lir
PO	4.900 lir
po	7.500 lir
po	8 900 Ur
po	9.900 lir
po	14 500 lir
po	14 500 lir
po	18.500 lir
i po 29.6&0 Ur	
jugoslovanski delegaciji pa so bili strokovnjaki novogoriškega Mebla in podjetja Projekt. Kot opazovalci pa so se srečanja udeležili tudi predstavniki trgovinske zbornice SR Slovenije in nekaterih podjetij iz Gorice in Nove Gorice.
Srečanje je odprl arh. Jonghi Lavarini, nakar so se zvrstila poročila arh. Moliparija, inž. Zgonika, arh, Finžgarjeve in arh. Katner-ja. Vsi poročevalci so največ pozornosti namenili prav obravnavi odnosov med načrtovalci, gradbeniki in oblikovalci pohištva. Iz joričil, pa tudi iz kasnejše zelo zanimive diskusije bi lahko izluščili sledečo vsebino. Ne glede na socioekonom-ski in politični položaj v posamezni« državah, so vprašanja, s katerimi se srečujejo aranžerji precej podobna. V tej zvezi velja. omeniti zlasti zanimiv poseg arh. Taddeusa Kat-nerja, ki je svoje delo zasnoval tako pa Poljskem, kakor v Italiji in je torej dobro seznanjen z dvema stvarnostima. Strokovno srečanje na trgovinski zbornici se je zaključilo s posegom arh. Lavarinija, ki je. dal priznanje pobudnikom prireditve »Ambiente 1», ki je po splošni oceni doživela lep uspeh, vsekakor večji, kakor so pričakovali sami organizatorji.
Razstava notranje opreme in pohištva na Espomegu pri ločniškem mostu se bo sklenila nocoj, istočasno pa se bodo začele že priprave na podobno prireditev čez leto dni.
Trgovine in avtobusne zveze danes in jutri
Zaradi praznika v torek bodo trgovine te dni poslovale po nekoliko drugačnem umiku.
Danes so dopoldne odprte samo cvetličarne in dežurne prodajalne časopisov, jutri pa bodo trgovine odprte ves dan, tudi tiste, ki imajo sicer ob ponedeljkih običajno tedensko zaporo. Mesnice bodo poslovale tudi popoldne.
Avtobusi na mestnih in medkrajevnih progah bodo danes vozili po običajnem prazničnem voznem redu.
V AVDITORIJU NA POBUDO GLASBENE MATICE
Prodoren uspeh mariborskih pevcev na začetnem koncertu goriške sezone
Goriška koncertna sezona se je pričela v slavnostnem vzdušju v petek zvečer v novem gorišken avditoriju v Ul. Roma. Veliko ljubiteljev zborovskega petja je skoraj napolnilo prostorno in moderno dvorano, ki je od meseca maja dalje na razpolago za koncertne in druge prireditve Slovensko goriš-ko občinstvo je s tem tudi nekako krstilo te prostore, saj je bil to pravzaprav prvi slovenski nastop v avditoriju.
Nastopil je Mladinski pevski zbor iz Maribora, ki »ga vodi prof. Branko Rajšter. Pevski ansambel je v našem mestu že nastopil pri prvi koncertni -ezoni in to s P er golesi-jevim «Stabat Mater*. Tokrat pa so mladi mariborski pevci predstavili lepo in pestro izbran program starejših in novejših glasbenih mojstrov. V prvem delu koncerta smo lahko poslušali predvsem svetovne, v drugem pa slovenske oz. jugoslovanske skladatelje. Skupno je bilo na programu devetnajst pesmi, izven programa pa so Mariborčani dodali še lahkotno češko narodno.
V splošnem je treba reči, da je bil umetniški program silno zahteven in je pokazal visoko kvalitetno raven, zbora. Jasno je, da si mariborski mladinski zbor zastavlja določene in nadpovprečne naloge, katerim pa je gotovo bil kos. Izvajanje del zlasti sodobnih skladateljev predstavlja gotovo trd oreh vsakemu zborovskemu telesu. Skladbe so tehnično težko, izvedljive, morda za povprečno uho nedojemljive, vendar dognano grajene in v veliki meri pomenijo tehten prispevek k obogatitvi zborovske literature. To velja tudi za nekatera dela, ki smo jih slišali na tem koncertu. Tako bi spadale sem skladbe <Catonis moralia* češkega skladatelja Petra Ebna, Marjana Gabrijelčiča «Samo milijon», delno pa tudi Brittnovi zbori iz «Ceremony of Carols* in čuddvite «Gorske noči» Madžara Zoltana Kodalgja. Posebno v imenovanih delih je prišla do pravega izraza vsa interpretacijska dognanost in prepričljivost izvajalcev. Ne le precizno izvajanje atonalne muzikalne govorice, pač pa tudi smisel za najsodobnejše prijeme vokalne tehnike, ki temeljijo na sonornih masah in recitacijski obliki — vse to je pokazalo veliko vokalno
MIUHIIIIIMMMIIMIIIIHHIHItHHHHIHMHIIIlIlHIHIIIHIHHHtHIIIHHIIHHHHHHHIHHHIIHIHiHHIHIIlIlflllMMI
SKRB ZA ZDRAVO REKREACIJO
pripravo mladih' mariborskih pevcev.
Program, je obsegal tudi nekaj klasičnih del, kot Mozarta in Saint Saensa. Slednjega nežna skladba «Labod* je melodično prijetna instrumentalna kompozicija, vendar menimo, da bi bilo bolje omejiti se na izrecno •vokalno literaturo, ki je ne manjka. Pri Mozartovi uspavanki pa je treba podčrtati krasen sopranski solistični vložek.
Drugi del koncertnega sporeda je obsegal v glavnem dela naših avtorjev. Poleg prej omenjenih naj še med drugimi skladbami zabeležimo dela Maksa Pirnika, Petra Liparja, Blaža Arniča ih Matije Tomca. V teh v nojvejši (a ne, pretirano) glasbeni govorici pisanih delih se icaže veliko smisla za svežo melodiko in naslanjanje na narodni melos. Mehko je izzvenela tudi Simonitijeva skladba *čriček» s polnim liričnim zagonom. Omenimo naj še Kokolovo priredbo narodne «Zagor-ski zvonovih s posrečeno zborovsko spremljavo solističnega zborčka. Spored pa je zaključila Petkova dinamična »Vsi otroci sveta*.
Dirigentu Branku Rajšterju gre velika zasluga za precizno pevsko šolo in visoko kvalitetno naštudira-nost zbora. Gotovo je ta mladi vokalni ansambel pokazal, da sodi med najboljše tovrstne skupine. Pri klavirju je nekatera dela smiselno in uigrano spremljala mag. Nevenka Hohnjec.
Menimo, da začetek koncertne sezone v Gorici ni mogel biti boljši. Koncert sam je poleg umetniškega užitka predstavljal tudi izredno pedagoško pevsko lekcijo, ki bi morala biti predvsen, našim zborom v pouk in tudi spodbudo. Spoznanje,, da zbor ob vestnem in vztrajnem študiju, s primerno izbiro glasovnega materiala, lahko v izvajanju zahtevnega repertoarja dosega primerne umetniške cilje — to je že samo po sebi nekaj vredno!
Ob priliki proslav zmage v prvi svetovni vojni bodo letošnje proslave v nedeljo, 6. novembra. Ker predvidevajo, da bo ta dan na našem področju veliko prometa, je goriški prefekt odredil nekatere o-mejitve v prometa. Od 8. do 13.30 bo prepovedana vožnja avtomobilom in drugim vozilom na državni cesti štev. 305 med Zagrajem in Rpnkami, na pokrajinski cesti med Foljanom in Šempetrom ob Soči, na pokrajinski cesti med Šempe1 trom in Ronkami.
OBIŠČITE VSI
in na izbiro še tisoče različnih artiklov ter perilo za vsakogar po resnično neverjetnih cenah
NOVI BAZAAR
NA TRAVNIKU, 5
PRODAJA SE NADALJUJE V SREDO. 2. NOVEMBRA - od 8.30 do 12.30 ter od 15. do 19- ure
ORGANIZZAZIONE FIDUCIAR1A, MESTRE Tel. 982195
V decembru spet smučarski tečaj v priredbi SPD Gorica
Tečaj bo na Nevejskem sedlu - Letos prvič tudi tečaj za smučarski tek • Prijave do 25. novembra
Smučarski odsek Slovenskega pla-1 Večina svečanosti bo v torek. Go-ninskega društva v Gorici priredi ričani naj se zberejo ob 10.30 na tudi letos smučarski tečaj. Da bi se Pilošču v Štandrežu, odkoder bo-izognili nevšečnostim s snegom, ki do šli skupno, na glavno goriško po so prejšnja leta močno -pogojevale kopališče. Tu bosta zapela pevski izvedbo tečaja, je društvo poskrbe- zbor »Andrej Paglavec« iz Podgore lo, da* se bodo mladi smučarji in in Briški oktet iz jugoslovanskih njihovi spremljevalci ob nedeljah Brd.. Ta bo še prej pel tudi v Go-vozili na Nevejsko sedlo z avto- narsu, kamor ponese venec jugoslo-busom.	I vanski generalni konzul. Delegacija
Tečaj naj bi se začel že prvo SKGZ bo položila venca tudi v Go-nedeljo v decembru, zaključil - a naj narsu in v Zdravščini. bi se 18. decembra. Vpisovanje se 1 Vedno v torek bo žalna svečanost je že začelo in to na sedežu dru- ob 11. uri tudi v Števerjanu kjer štva v Ul. Malta, kjer dajejo tudi položijo vence zastopniki občine, liodrobnejše informacije o stroških borčevske zveze in drugih društev, za tečaj, trajanju In drugih pogojih, števerjanski borci bodo ob tej pr'-Naj v informacijo navedemo le to, liki šli tudi v Gojače, kjer je spo-da bo društvo poskrbelo za zavaro-, menik vsem padlim Bricem, vanje tečajnikov za primer nezgode j Pred spomenikom v Podgori pa med vadbo. Tisti, ki se bodo odlo 1 bo svečanost v torek ob 9.30.
; čili za vpis, pa bodo imeli tudi I Goriški župan bo ob dnevu padlih preceišen popust na dnevnih za rta h polpžil vence na pokopališčih v Goža žičnico.	j-*-*	n :
Novost v letošnji sezoni je vsekakor prireditev tečaja za smučarski tek. Trajal bo 10 ur, prija vijb pa se lahko (udi starejši' člani. Društvo nudi zainteresiranim na posodo popolno smučarsko opremo. Tečaj bo, i če se. bo prijavilo vsaj 10 Kandidatov.
.Poleg omenjenega «paketa» [>a i-majo pri smučarskem odseku v načrtu izvedbo tečaja tekmovalnega značaja za že izkušene smučarje.
Naj ob koncu napišemo še, da bo, prav v pripravah na smučarski tečaj, tudi letos tradicionalni sejem rabljene smučarske opreme, kjer starši lahko po zmernih cenah pridejo do smuči, čevljev in iruge opreme. Sejem bo v soboto, <9. no vembra. na sedežu društva med 15. in 18. uro.
Prijave za tečaj sprejemajo na sedežu društva do 25. novembra.
Svečanosti ob dnevu padlih
lo moč postaviti na svoje, mesto-ker je šlo za dva ločena grobova-Na prošnjo Zveze borcev iz Nove Gorice so člani odbora za PoS^. vite v partizanskega spomenika * Štandrežu posredovali na goriš*} občini in v četrtek so končno d®11 v skuprii grob posmrtne ostank® vseh treh padlih. Sedaj bo treba počakati še na dovoljenje za P° stavitev nagrobnika.
Urnik trgovin za praznike
Goriško združenje trgovcev sporoč® urnik trgovin za prihodnje prazni£ne
dni:	-
nedelja, 30. oktobra — dopoldne ov* odprte samo cvetličarne, ponedeljek, 31. oktobra — vse vine bodo odprte cel dan, tudi 11 ste, ki imajo ob ponedeljkih tede®' sko zaporo. Mesnice bodo posloval tudi popoldne.
torek, 1. novembra — v dopoldanske"1 času bodo odprte pekarne in P' dajalne mleka ter cvetličarne, sreda, Z. novembra — vse trgovin* bodo poslovale po običajnem urnikn-
Včeraj sta stopila na skupno življenjsko pot
ADELE KLANČIČ in
VILI PRINČIČ
Obilo sreče jima želijo člani moškega pevskega zbora Oton Župančič.
Ob dnevu padlih se bodo » vseh naših krajih vršile svečanosti pred spomeniki padi m v narodnoosvobodilnem boju. Naši ljudi, bivši partizani, prosvetni, delavci, zastopniki manjšinskih organizacij, nladina, Se bodo tako poklonili spominu ti stih, ki so darovali svoja žjvljenja I za ideale človečanstva, demokracije in svobode.
| Zastopniki generalnega jugoslovanskega konzulata v Trstu, bodo danes dopoldne položili vence v raz nih krajih Goriške, popoldne gredo §e v Benečijo.
j Poleg tega bodo v naših vaseh Je druge komemorativne svečanosti. V Pevmi se bodo domačini po klonili spominu padlih danes ob 10.30. V sovodenjski občini bodo zastopniki občinske uprave, partizanskih seK Cij in društev polagali vence danes ob U10 na Vrhu, ob 10.30 pa v Sovodnjah.
V Doberdobu bo podobna 3veča nost jutri ob 19. uri. Svečanost bo na trgu pred spomenikom v Doberdobu, sodelujejo občina, partizanska I sekcija in druge ustanove.
rici, Štandrežu, Ločniku, Pevmi,
Podgori in Štmavru.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
danes ves -	—či je v Tr
žiču- dežurna lekarna Al Redentore,
Ulica Rosselli 23, tel. 72-340.
....................IIHIHIHHH...HHIUIIIIinillHHIlUIIHIIIIIlIlllHIIUlMIHIHIIHII^IIIIIIIlUinilllllllll
VČERAJ PONOČI V GORICI
Nadajjujfi. se jabirka. za spomenik v Štandrežu
Prejšnji večer so ria 'sestanku za postavitev spomenika padlim partizanom v Štandrežu 'ugotovili, da nabiralna akcija poteka pozitivno. S prispevki, ki so spodaj objavljeni, so dosegli vsoto 8.302.000 lir. Z akcijo bodo seveda nadaljevali. '
V	zadnjih dneh so prispevali: Danilo in Severina Di Gleria 20.000 lir, družina Tomšič 3.000, Lojzka Stanta 5.000, Davorin Marvin 10.000, Mario Pahor 50.000, podjetje ITE v industrijski coni 150.000, MEBLO Italiana SpA 100.000, Štefan Viato-ri 100.000, Ferriera Ardianl, Tržaška cesta 50.000, Lojze Kodermac dediči 30.000, Gianni Cappara, keramike in sanitarije 150.000 lir.
V	četrtek se je pozitivno iztekla še druga akcija, ki jo je izpeljal s trudom in prizadevanjem odbor za postavitev partizanskega spomenika. Na štandreškem pokopališču je bilo pokopanih pet jugoslovanskih partizanov. Posmrtne ostanke dveh so svojci prenesli na domači pokopališči že pred časom, ostali trije pa še vedno počivajo v Štandrežu. Dva sta bila v enem skupnem grobu, tretji pa je bil pokopan posebej, Ker je pred letom dni jugoslovanska komisija za počastitev padlih prinesla v Štandrež ustrezni nagrobni kamen, ga ni bi-
POLICIJA ARETIRALA DVE AVTOMOBILSKI MIŠI
V avtu sta imela precej «zanimivih» predmetov Vlom v trgovino oblačil na Verdijevem korzu
Kak nepridiprav, ki vlamlja v tuje avtomobile, včasih tudi -ade v policijsko mrežo in presedi nekaj časa za zapahi. Taka. «nesreča» se je pripetila včeraj ponoči dvema takima junakoma noči, 40-letnemu Romanu De Carlu, ki biva na Jazbinah in 24 letnemu Antoniu Platerottiju iz Ronk, Ul. Garibaldi 46. Vlomila sta včeraj ponoči okrog ene ure, v alfetto GO 99931 last Saverija Rožiča, ki je bila parkirana pred fer-pinovo trgovino v Ulici Duca d Aosta.
Prav ko. sta pričela svoje delo, potem ko sta razbila steklo avtomobi la in pričela z delom pri odstranjevanju radijskega sprejemnika, so se Rožjč in prijatelji prikazali na ulici id zagledali dvojico nepridipravov. Oba do takrat še neznanca sta zbežala s fiatom 850 GO 47294 pro ti Senenemu trgu, v neki stranski ulici sta pustila avto in zbežala peš. Za njimi pa so bili. zasledovalci in kmalu je prišel tudi policijski avto.
Možakarja so prijeli, v avtu, ki je last De Carla, so policisti našli zarjavelo zračno puško, skavtskhnož, lasuljo in opremo za vlom. Policisti so nepridiprava spravili v goriški zapor. Verjetno prideta pred sod nika že v nekaj dneh.
Šele včeraj smo izvedeli za kra jo, do katere je prišlo konec prejšnjega tedna, v trgovini Moncaro
na Korzu Verdi 117, čudimo se kako pristojna oblast ne obvesti takih dogodkih, ki tudi Gorico čedalje bolj vznemirjajo, tukajšnje novinarje. Neznanci so skozi stransko okno vdrli v trgovino, iz nje odnesli hlače, jopiče, majice in druga o-biačila v skupni vrednosti 2.800.000 lir. Najbrž je lopove kak mimoidoči motil, ker je lastnik našel na hodniku nekaj zapuščenega blaga in kartonski zaboj, v katerem je bil pisalni stroj. Prizadeti trgovec je že v ponedeljek prijavil krajo policiji.
Člani športnega društva Ju' ventina iz Štandreža čestitajo
ADELI KLANČIČ in
VILIJU PRINČIČU
ob vstopu na sk pot tet jima želijo obilo s,~če. *
Razna obvestila
Slovensko planinsko društvo 3P°r<J ča, da je še nekaj prostih o165* drugem avtobusu, ki bo odpeljal jz martinovanje v Lipico. Prijave aPj\ jemajo še do 9. novembra na seoe‘>> društva v Ulici Malta 2.
Društvo za zavarovanje goveje v Sovodinjah obvešča člane, da 00 cenitev govedi 6. novembra.
Razstave
V galeriji Bottega v Ul. Nizza > odprta' razstava slovenskega slikah* Roberta Faganela. Razstava 1» prta do 15. novembra.
Kino
co®
Gorica
VERDI 15.15-22.00 «Wagon Uta omicidi«. G. VVildberd in J. CW borgh.	.	.
CORSO 14.45 - 22.00 «New York, York». L. Minnelli. Režiser Mah Scorsese.	.
MODERNISSIMO 15.00-22.00 »Kan Kristina«. Max včn Sydow in Ullmann.	»
VITTORIA 14.0(1-21.00 »Ben Hur»- *" Heston in J. Havvkins.	^
CENTRALE 15.00-22.00 »II cor^ nero«. T. HiU in B. Spencer.,
Tržič
PRINCIPE 14.00-22.00 «Airport fj EXCELSIOR 14.00-22.00 »CaMo^'
Kova Gorica' in okolica
SOČA »Jeklena pest« ameriški ^ ob 16., 18. in 20. uri.	...
SVOBODA »Sladke male Angležinj angl.-frane. film ob 16., 18. in 20- ^ DESKLE »Nedolžni« italijanski * ob 17.00 in 19.30.
Včeraj-danes
Iz goriškega matičnega ura^J,
ROJSTVA: Manuel Fedel, ^ 'Gava, Andrea Gerardi, Stefano ^ tinetto. Francesco Ceravolo. ^ SMRTI: 81-letni upokojenec ro Russian, 83-letna upokojenka U f čiška Melnik vd. Jankovič, 75-letW govec Ivo Kuštrin, 82-letna upok0^ ka Albertina Bovo vd. Farned8' letni upokojenec Giuseppe Sletnn*’^ OKLICI: študent Giorgio PeraiPjJ. in profesorica Franca Gubana: 0^ ni k Stefano Sinopoli in delavka Via Oblassia.	^
POROKE: ključavničar Alessio ni in računovodja Marisa Plesni®^, kuhar Mariano Pigo in frizerka i dia Cucit; avtoličar Franco Gia^ in trgovska pomočnica Marinella ‘ p lan; bolničar Albano Flaugnacc®
bolničarka Dragica Cvetka RoO^‘
DEŽURNA LEKARNA V Danes ves dan m ponoči JfLf Gorici dežurna lekarna Baldini, zo Verdi 57, tel. 2879.
ZAHVALA
.	*	‘ i
Ob nenadni smrti drage mame
ANTONIJE PAHOR
iz Korita na Krasu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem, ki so nam bili na katerikoli način ob strani-Posebna zahvala darovalcem cvetja.
, Hčere z družinami
Jamlje, Vojščica, Gorica, Nova Gorica, Avstralija, 30. oktobra 19^
rimorski
KULTURA
30. oktobra 197T i
.••'i
V ORGANIZACIJI SLOVENSKE PROSVETNE ZVEZE V TRŽAŠKEM KULTURNEM DOMU
NASTOP FOLKLORNIH SKUPIN IZ TREH SOSEDNJIH DEŽEL
Prireditev naj bi postala stalna, vendar vsakokrat v drugačni obliki, toda z istim namenom - zbliževati sosednja ljudstva
*Cez tri gore, čez tri dole», po-slovenska narodna pesem in Slani napev je Slovenska prosvet-n.a zveza v Italiji izbrala za na-srečanja folklornih skupin treh kjer prebivamo Slovenci večinski ali manjšinski na-Vendar pa sodimo, da pri-*®ditev no bi b:la popolna, oziro-j"4 ne bi izpolnila svojih name-”°v. ko ne bi nanjo povabila še Predstavnikov slovenskemu sosed-skih narodov.
se sodelovanje lahko porodi amo jz obojestranskega spozna-anja, je že stara modrost, če-r®y nedvomno velja za vsa podaja človekovega udejstvovanja, to pravilo tolikanj važnejše,
Sre za medsebojno Je različnih kulturnih
odkriva-
tradcij.
Zavračanje vsega, kar nam je tu-
Pa ne pomeni samo podcenje-,al* kulturne zakladnice drugih, jemveč tudi odbijati njene Predovnike.
Pesem in ples, ki sta v narod-"> obliki veliko »revnejša* in manj "delana kot v umetniški, pa po-esta o narodu, iz katerega iz-ajata, veliko več. Znanilo sta nje-Rovega čustvovanja in mišljenja, kornost v izražanju in podaja-Pa odtehtata iskrenost in neposrednost, ki ju umetni prijem prečesto izbriše.
Na odr tržaškega Kulturnega arna bo šestega novembra o-folklornih skupin prikaza-
tastno narodno pevsko in ples-j? izročilo, seveda v sodobnejši1 oblikah, ki jih ponekod še Ppoinijo ali pa so se o njih še Oranih zapiski. Še težje kot o j^j^vih, njegovih besedilih in r:t-Pa je bilo najti verodostojne Podatke o nošah, katerih pa tudi o morejo več krasiti dragocene arhne, M jih ne .izdelujejo več. Vendar pa zgornje ugotovitve ne k orei° r/ načenjati in niti za-jsati osnovnega pomena prire-Jjve, ki nikakor ne sloni na j/0?« znanstvenem prikazovanju . manj na umetelnosti izva-J icev. Prebahavo in neosnovano tud-***0 trditi. da bo gledalce in k| - Pastorja joče seznanila s fol-?rn° zaPtfščino, ki je sicer po-^dd še živa folklora, treh so-^ynjih dežel, vendar bo pa ne-, op1110 nudila možnost za bežno dočahje za prvi iz dolge 'Vbstfe'
Jdteljskih pozdravov.
Preglejmo še na kratko udeležence prvega folklornega srečanja, ki ga prireja Slovenska prosvetna zveza. Že takoj moramo pripomniti, da žal ne bo zaradi tehničnih razlogov med nastopa-jočmi nobene avstrijske skupine, med, predstavniki italijanske narodne skupnosti v Jugoslaviji pa smo se morali zateči na Hrvatsko, točneje v Rovinj, in tako »razširiti* meje srečanja. Koroške Slovence bo zastopala skupina »Zarja* iz Železne kapic, matično domovino pa štajerska skuprna »Anton Štrafela» iz Markovec pri Ptuju, ki je v svoj s o.ed uvrstila tudi starodavni obred kurentov ali «koran<tov», kakor jim sami pravijo in tudi poudarjajo, da je pravilnejša oblika. Na starih pustnih šegah i navadah, ki pa so v Beneški Sloyeniji še živi, temelji tudi prikaz »blumarjev*. Na še »živo folkloro*, oziroma na plesih in napevili ki so še zmerom del vsakodnevne?- življenja, se pa oslanja skupna iz Rezije. Nekoliko bolj prirejene plese, ki še vedno sodijo v »pristno* ■ folklorno izročilo, bo prikazala furlanska skupina «Chino Ermacora* iz Tarčenta. Kot gostitelja — domačina pa se bosta predstavili skupina iz Sovodenj pri Gorici in tržaška »Stu ledi*.
V izvajanju osmih skupin, ki pripadajo različnim narodnostnim skupnostim bo poleg vidnejših razlik, zlasti v nošah, tudi precej sličnih, če ne že - skupnih potez. Dokaz, da so bile skupnosti že od nekdaj podvržene, v večji ali manjfi meri, istim vplivom, ki pa so jih drugače tolmačile.' Malo natančnejši opis izvajanih korakov nam namreč takoj pokaže njihovo podobnost, plesi, v katere so zbrani, pa večkrat nosijo celo isto ali vsaj podobno ime. Folklorno [»poldne naj bi zato, poleg soočanja z različnimi tradicijami, bila priložnost za spoznanje skupnih potez
BERITE REVIJO
in medsebojnega vplivanja, kar si-ser še mersikdo rad zanika, sosednjih kultur.
Ob prirejanju srečanja je Slovenska prosvetna zveza imela še eno željo in sicer, da bi bilo letošnje uvou v vrsto tovrstnih prireditev. Spremenila bi se oblika, lahko tudi ključ, po katerem bi izbirali udeležence. Ostalo pa bi načelo, da se katerakoli skupnost lahko plemeniti samo s spoznavanjem vrednot kulturnih izročil sosednjih narodov in narodnosti, načelo, ki ga organizacija skuša izvajati že z drugimi prireditvami, na katerih nastopajo predvsem ijevski zbori in ki so ne v zamejskem kulturnem življenj* že postale «tradidja v tradiciji^ BREDA PAHOR
*>	>	1» . J J
- > ■ >	0
iiiimiiiiiin
Folklorna skupina »Štrafela* iz Markovec pri Ptuju, ki bo tudi gost srečanja folklornih skupin v Trstu .....................................................................................................................................................
RAZGIBAN POSVET NA POBUDO SLOVENSKE PROSVETNE ZVEZE
Kako ozdraviti zborovsko petje ?
Izhodiščne misli Vojka Kocjančiča, dr. Zorka Hareja in Ivana Siliča so dopolnili s tehtnimi in kritičnimi posegi številni pevovodje in glasbeni pedagogi z obeh strani meje
V POČASTITEV OBLETNICE OSVOBODITVE BEOGRADA
Letošnje Beograjske glasbene svečanosti
Petindvajset koncertov ansamblov in solistov iz 13 evropskih, azijskih in ameriških držav
V sredo je bila v novih prostorih SPZ okrogla miza o problemih našega zborovskega petja, o-ziroma zborih.
Uvodne referate so podali trije dobri poznavalci zborovskega petja: organizator Vojko Kocjančič, muzikolog dr. Zorko Harej in kritik Ivan Silič.
Kocjančič je izhajal iz ugotovitve, da je zborovska dejavnost najbolj razširjeno prosvetno delovanje na Tržaškem. Morda sta prav njegova življenjskost in navidezno zdravje kriva, da o problemih zborovskega petja pri nas malo govorimo. Vendar je prišel čas, da tem problemom posvetimo primerno pozornost, če nočemo, da bo tudi ta’ zvrst glasbenega izživljanja zašla v krizo. Za vse druge dejavnosti' iščemo namreč modernih prijemov in oblik delovanja, le pri zborih puščamo vse pobude posameznim skupinam in nimamo v tej smeri nobene zaznamovane
smeri. Zato, je nadaljeval Kocjančič, se naši zbori ne morejo meriti z italijanskimi, kaj šele, da bi se merili na mednarodni ravni. Prav tako so repertoarji zborov zastareli. Pereč problem je pomanjkanje pevovodij, pomanjkljiva je glasbena vzgoja v šolah. K zborom pristopa vse premalo intelektualcev. Predvsem pa je občutiti pomanjkanje k notranje zborovske organizacije. Proslave in nastopi so enolični, zato bi se morali naši zbori odpirati navzven, sodelovati z italijanskimi krogi,-nastopati po Italiji in Jugoslaviji.
S primernim pristopom obveščevalnih sredstev: tiska, radia in televizije bi nam verjetno uspelo ustvariti .okrog zborovskega delovanja okolje, kj bi vzbujalo zanimanje in bilo obenem spodbuda k iskanju kakovostnejšega izražanja. Poročanje o koncertih in drugih nastopih zborov je presuhopar-no. Kritii|a« bi morala pri ocenje-
lll,l>'ii,tiilluailllllll)lllm,llmailil,lltltt1Hillnft,1,murnu, IIii„iiIi,i„i„i mil, n, m, mi miiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiMiniiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMHMmiiiiiiiiHiniiiMiiiiniiiMiiiiiimmiiiiiiiMiitiiiiiimiiiiuiiiiimiiimiiii
SPREHOD PO MEŠTROVIČEVI GALERIJI V SPLITU
Dela neminljive lepote...
®drn°i? ^tekega mestnega vrveža Iztaknjenem okraju Meja so vi-
V,
f
*tli°^anc z vrt°vi tropskih ra-„1 "• Na obrežni strani se razkoš-vrtovi skoraj dotikajo morja, jjrtien duh mediteranskega zele-SkaiJe razPet nad tišino kraja. vrh nati grič Marjan, porasel na Videt 2 gost™ iglastim drevjem, je »a p kakor zlato zelenkasta kro-* su • ."jim miren kraj, nasičen Krivnimi eksotičnimi vonjava-hior.1 nega južnega zelenja in hern e vode. Tod si je na sonč-tUg,. Prostoru zgradil veliki u-jo kil. kipar Ivan Meštrovič, svo-Nj'
Č7"-
K,‘Parsko delavnico.
v* ‘‘az.sežni ploščadi, do katere ga dolgo, strmo stopnišče, ki -tastr -0*56*1 sttaneh obdaja bujno a ter e’ s® dviga mogočna stavba sam aso'. Podprta z visokimi izkle-Kan?1-’ ionsko - dorskimi stebri, tai nLlta Palača je potisnjena sko-Ptost grič' Pred njo pa je velik •toop 2 negovanim parkom. Ko sten s. ceste, ob kateri te v ijan," Vz*dani kamen s skromnim štrZfm opozarja, da je tu Me-Bed ’ieva galerija, zajame po-rnir mogočno belo pročelje. Neko k prešine, se stopnjuje, Utnef ..° ustavi v parku na prvi« 0(jM"lni. ki simbolizira glasbo, kipa • s°nca na črnem kamnu like rif,.?°lj podčrtava gladke, ve-Mcšt. lke, ki so tako značilne za Jovičev slog.
Sij Lan od prvega doživetja, pospe Peka,-r-. v notranjost stavbe. Se v Slrokih stopnic in že stopiš klenih 0 svet!o avlo. Dvoje ste-st°re ?ten jo deli v tri velike pro-v dgj’. so okusno razmeščene vlite 'i marmor vklesane ali v bron dj s ..etnine. Vsak kip zase nu-vek "Jstven umetniški užitek: člo-iih ; *s zavzet občuduje dela, ki kj ;J2klesala in izoblikovala ro-mja.
So p"jte, v bron vlite skulpture, bil	v prostoru, ki je
lika mojstrova delavnica. Ve-kljufp?bana je na eni strani za-kster "a z vzidanim kaminom, ob hiSfu, m dve visoki, iz temnega Pir^0^ izklesani kariatidi, pod-P« kat Slr°P' Pohištvo ob stenah, del rem so razstavljena manj-PinoZ.v bronu, pa dolga miza z *Ponjif^' .steli sredi sobe, preveč diara nu?j°. na sejno dvorano. Ne-st°r , m bilo bolje, da bi bil pro-Ijal ju j n' kakršnega je uporab-te Pasi' • vi<S: delavnica v kateri l "tejale njegove umetnine* dvoj. stopnišče vodi v veliko *o ra?, v Prvem nadstropju, kjer 'P nek • ljeni večinoma portreti ^roviV,3'1 aktov. Mojstrski je Me-tev. vPV, nadm oblikovanja obra *Vet .?ak portret izraža svojstven 0yeškega življenja. Meštro-
Ivan Meštrovič
vič je s svojo psihološko poglobljenostjo odkril prav skrita intimna doživetja ljudi. Njegovi o-brazi razodevajo življenje, vsaka guba razgrinja duševnost človeka, ki ga je upodobil. Vse to ne razodeva samo velikega mojstra mogočnih skulptur, ampak tudi tihega iskalca in poznavalca človeških čustev. Zato je njegova umetnost tako prepričevalno monumentalna in človeška hkrati.
Velika sončna terasa pred to dvorano nudi obiskovalcem gaje rije svojstven užitek. Vse okolje, z razgledom na morje te objame z nekim veličastjem. Valovita mor ska gladina, vsa bleščeča se v soncu, se v sinjih barvah izgublja na obzorju. V popoldanskem son cu so otoki neme silhuete, tipre se, palme, oljke, smokve in cve toči oleandri ena sama girlanda morske obale: ozračje je prepojeno ž dišečimi vonjavami rožmari-
Mati z detetom (marmor)
na, pelargonij, oleandrov in dru gega rastlinja. Valovanje morja in zaganjanje penečih se valov ob pečine, se ti zdi kot mogočna simfonija, ki se je prelila v violinski solo z- vsemi piani in pianissimi. In ob vsem tem se zaustavi oko na kipu «Daljni akordi*, ki ga zdaj gledaš s terase in občutiš še bolj kot prej. Nič se ne čudim Meštroviču, da si je izbral prav ta kraj za mesto svojega u stvarjanja.
V treh sobah spodaj so poleg marmornatih in bronastih portretov, med katerimi je dobro znana glava njegove matere v bronu in nekaj manjših skulptur, razstav ljene tudi njegove risbe. Način njegovega risanja spominja prej na risanje izgotovljenih kipov, kot pa na samostojne risarske podobe. To samo dokazuje, da je v njem prevladoval kiparski element nad slikarskim, čeprav je med risba-
mi tudi nekaj slikarsko navdahnjenih del.
Neznane ali pa vsaj malo poznane so njegove podobe v olju. Z njimi je galerija obogatena tudi s slikarskimi deli, s katerimi se je umetnik le malo ukvarjal. Zato predstavljajo ohranjene podobe posebno redkost in mikavnost za ljudi, ki -prej niso poznali Meštro-vičevega slikarskega upodabljanja.
V	zadnji sobi so rezbarska dela: reliefi in plastike v nadnaravni velikosti. Pozornost pritegneta zlasti z michelangelsko močjo izoblikovani sohi golih teles Adama in Eve. Z nenadkriljivim mojstrstvom so rezani reliefi biblijske in mitološke vsebine v tehniki rezbarjenja, ki jo je obvladal prav tako, kot klesanje v kamen in oblikovanje v glino.
V	vsej galeriji je razstavljenih nad sto kipov, reliefov, skic in podob, ki jih je Meštrovič s stavbo in parkom vred podaril svojemu narodu.
Meštrovičeva galerija je naš ponos, saj hrani vsa znamenitejša dela genialnega umetnika. Njegove umetnine so ponesle v svet sloves in moč jugoslovanske upodabljajoče umetnosti, kajti Meštrovič je ustvaril dela neminljiv.^ lepote, ki bodo še čez stoletja pričala o njegovi nadarjenosti in veliki ustvarjalni sili.
EMIL FRELIH
vanju zborov imeti vedno pred seboj dvojno vlogo, ki jo zbori v zamejstvu opravljajo. Zato bi morali imeti za zbore v zamejstvu drugačno merilo, kot za zbore iz Slovenije, kjer odpade narodnoobrambna vloga. To pa je pri naših zborih bistvenega pomena. Torej imajo naši zbori dve temeljni nalogi: kulturno rast in narodno-osveščevalni pomen, kar pa je mogoče ovira za kakovostni razvoj. Kocjančič je navedel nekaj misli za zdravljenje zborovske dejavnosti, tako bi na primer morali pošiljati pevce in pevovodje na razne tehnične tečaje, ustvariti šolo za solo petje in .tako dalje.
Dr. Zorko Harej je izhajal iz razmišljanja, da nobena umetnost nima tako močnega vpliva na člo veka kot glasba. Glasba danes u činkuje umetniško, ima svoj kul turni, narodni, socialni in rekre ativni pomen. To je dokazala zgo dovina. Kaj pa naši zbori? Pevci danes ne prihajati« k« vajam. Manjka vztrajno in marljivo delo. Pomanjkljiva sta tako teoretična kot praktična plat vadbe, primanjkuje razlaga pesmi ter razčlemba jezikovne pete komponente. Naši zbori pešajo tudi zato, ker upada narodna zavest. Temu je kriva potrošniška družba in pomanjkanje sočustvovanja do bližnjega. H kakšnim ciljem naj 'stremijo naši zbori, da bodo polnokrvno zaživeli in se izboljšali: 1. Pevovodje morajo strokovno vzgajati pevce; 2. šola mora skrbeti za glasbeno vzgojo, zbor naj vsaj enkrat letno nastopi v okviru neke revije, kar bo dalo zboru samozavest, izolirati se pomeni postati suha veja: 3. zbori naj razširijo svoj nevski repertoar, da ne bodo po naših dvoranah, cčrkvah, krožkih zvenele vedno iste pesmi: 4. pritegniti k sodelovanju naše skladatelje in pesnike, ki bi napisali besedila, saj je besedilo bistvena sestavina glasbe: 5. vzgojiti dobre pevovodje, ki pa bi jih morali tudi ustrezno plačevati za njihov trud. Dr. Harej je svoj poseg zaključil z ugotovitvijo, da je kljub, vsemu naša zborovska kultura odvisna od ohranitve Slovencev v tem zemljepisnem prostoru, kjer danes prebivamo.
Kot tretji je spregovoril kritik Ivan Silič, ki je najprej podčrtal opazno mesto, ki ga. ima pevska revija «Primorska poje*. Le-ta je imela zelo pozitiven pomen: združila je ogromno število pevcev in pevskih zborov in bila vzpodbuda, da so nastali še novi zbori. Torej množičnost, pri tem pa ne gre zanemariti tudi truda za dvig kvalitete.
Zborovsko petje zahaja danes v krizo. Poiskati je treba razloge in najti rešitve, lahko pa ugotovimo, da ta kulturna dejavnost ni dovolj ovrednotena. H kakovostni rasti zborov botruje tudi izbor li-
terature. Slovenci smo imeli do danes zelo siromašno literaturo, sedaj pa se stanje spreminja na boljše. Vendar z doseženim nivojem se ne smemo zadovoljiti. Kultura mora rasti, iskati je treba novih oblik. Problem je izrazito tehnične narave. Predvsem je tu tehnika petja, kar je problem vseh slovenskih pevskih zborov. Naši zbori se otepajo s problemi, ki bi morali biti drugotnega značaja. Da bi dosegli čimvečjo kakovostno vrednost je treba na naše. zbore gledati s kriterijev, ki so Jin postavili najboljši zbori na svetu. Le taka primerjava bo privedla do izboljšanja stanja. Petje v celoti peša, ker ugaša zanimanje in entuziazem pri pevskih vajah. Nastop bi moral biti praznik. Za Siliča pa je pomanjkanje pevovodij bistven problem. Da bi ozdravili naše pevske zbore potrebujemo nove mlade ljudi, saj je starejša generacija že dalag veda problem Glasbena maticilHje vrsto glasbenikov, zanemarila pa je vzgojo zborovodij. Kako jih-dobiti? Zainteresirati je treba ljudi, iskati talente in jih z ustrei-no štipendijo pošiljati v šolo.
V diskusiji se je izoblikovalo nekaj mnenj in stališč, ki jih lahko tako povzamemo: na eni strani so diskutanti v svojih posegih branili množičnost, na drugi strani pa so se zavzemali za kvaliteto, kajti samo ta naj bi rešila naše zborovsko petje. Druga sporna točka je problem naše osnovne, srednje in višje šole, ki dijakom ne nudi nobene glasbene vzgoje, tako da so kot začetniki - pevci skorajda neuporabni. Tretje vprašanje j® vprašanje pevskega zbora v Trstu samem. Postaviti bi ga bilo treba za vsako ceno, Govor je bil tudi o prevelikem številu šibkih • zborov, ki bi se z združevanjem lahko okrepili.	M. Č.
Vsako leto prirejajo v Beogradu v počastitev obletnice osvoboditve Beograda festival pod naslovom Beograjske glasbene svečanosti, ki trajajo od 7. do 19. oktobra predvečera obletnice osvoboditve mesta. Letošnje, ki so bile po vrsti že devete, pa so združevale še proslavitev obletnic maršala Tita, čemur sta bila namenjena še posebej prvi in zaključni koncert. Na sporedu prvega je bil Vejni repuiem Benjamina Brittna, na sporedu zadnjega pa je kot osrednja točka bila vnesena nova kantata za soliste, recitatorje, zbor in orkester »Pozdrav svetu* Rudolfa Bručija, poleg njegove In-trade in Koncerta za klavir in orkester S. Rahmaninova.
Na festivalu so se zvrstili domači in umetniki ter ansambli iz Madžarske, Romunije, Grčije, Češkoslovaške, Sovjetske zveze, I-talije Francije, Velike Britanije, Mehike, Indije, Japonske in Združenih držav Amerike. Bilo je petindvajset koncertov, opernih in baletnih predstav. Med temi smo jih obiskali enajst.
Prvi koncert so izvedli pod dirigentom Živojinom Zdravkovičem orkester Beograjske filharmonije, mešani in otroški zbor RTV Beograd in mešani zbor filharmonije iz Tetnišvara iz Romunije; solisti so bili iz Velike Britanije: sopranistka Sheila Armstrong, tenorist Keneth Bowen in baritonist John Sh'rley - Qudrk. Vojni requiem B. Brittna sodi brez dvoma med najbolj pomembna in odzivna dela sedanjega časa. Posvečen je štirim mladim Britancem, ki so padli v zadnji svetovni vojni. Poleg na besedilo iz latinske maše za umrle se opira še na grenko in jedko poezijo angleškega pesnika Wilfreda Owena, ki daje delu karakter obtožbe nad vojnim zlom in trpljenjem ter kot tako izzveni v pretresljiv krik proti zaslepljenosti in nečloveškim grozotam. Pri opredeljevanju izvedbe tega dela moramo vsekakor dati prednost solistom, zlasti bariton:stuf ki je, po učinkovitosti izrazne moči sodeč, morda najgloblje dojemal in izredno prepričljivo oblikoval. Sicer pa so vsi izvrstni pevci, ki so bili tudi v skupnem petju kompaktni in glasovno izravnani ter zliti. Oba mešana zbora sta bila dobro pripravljena, na trenutke ne-C.,zadeva intona-ist-a oaloto. To je bilo najbrž posledica prevelike oddaljenosti od orkestra. Pr: orkestru smo pogrešali na nekaterih mestih več preciznosti in usklajenosti: komorni ansambel, ki je sam po sebi pokazal čisto in skladno igro, je večkrat v odnosu do pevcev ostajal sam zase, neuklju-čujoč se dovolj v skupno se odvijajoče kreiranje. Pri celotni izvedb: je zlasti v drugem delu o-stalo več mest v konstrastnem pogledu premalo izkoriščenih. Na drugi strani moramo vendarle da ti priznanje vsem izvajalcem, ki so v celoti vzeto, dostojno predstavili to pomembno Brittnovo delo.
Naslednja je bila predstava Verdijeve opere Aida v Narodnem gledališču pod vodstvom dirigenta Bogdana Babiča. Peli so trije gostje: naslovno vlogo sopranistka Seta Del Grande in Radamesa tenorist Ruggero Orofino iz Ita-
lije, Amneris pa ameriška mezzosopranistka, ki je angažirana v Hamburški operi, Čaral White. Ta je pritegnila tako po svojem i-gralskem oblikovanju kakor po muzikalni kreativnosti; oboje je skladno združevala v izredno prepričljiv lik svoje junakinje in u-tisnila dinamični vrhunec celotni predstavi v predzadnji sliki. Seta Del Grande se glasovno nagiblje bolj k liričnemu karakterju, vendar je v svoji muzikalni tenkočutnosti in igralski sposobnosti poustvarila dovolj prepričljivo podobo Aide. Bolj kakor igralsko je pevsko učinkoval Ruggero Orofino, tenorist prijetno obarvanega glasu. Naj omenim še zelo dobrega baritonista Vladeta Dimi-trijeviča, ki se je enakovredno priključil imenovanim. Vsi so zlasti v scenah, kjer nastopajo sami, pokazali visoko stoonjo pevske in interpretativne kulture. Tako so ti pevci v zaJnjih treh slikah celotno izvedbo dvignili na najvišjo raven. Kajti predstava, zlasti v množičnih slikah, je potekala v precejšnji, včasih občutni režijski razrahljanosti; pojavljale so se neskladnosti med orkestrom in pevci na. odru, internacijske razlike med orkestrom in pevci na odru ter med zborom za odrom in ritmične naskladnosti med baletom ter orkestrom. Skratka, predstava je dajala vtis nedovoljne pripravljenosti, kar nas je z ozirom na romembnost še posebej poudarjene svečanosti, kakršno nosi vsak festival, presenetilo.
Tretjega dne so bili kar trije koncerti. V Galeriji fresk smo dopoldne poslušali zbor mladih «Dr. Vojislav Vučkovič* iz Niša, ki ga vodi že s Celjskega mladin-skegi pevskega festivala poznani dirigent Radojica Milosavljevič, Pa tudi zbor si j s tam priboril zlato plaketo. Glasovno izdelanost, zlitost -v skupinah in ravnovesje v celoti je potrdT tudi na tem koncertu, ki je nudil ne le lepo petje, temveč odraz temeljitega znanja in resnih prizadevanj pri programski izbiri, ki temelji na renesansi in baroku ter domači ustvarjalnosti. Najpristneje so b'la izoblikovana dela St. Mo-kranjca, M. Tajčeviča, J. Slaven-skega, R. Petroviča in M. Kuz-manoviča.
Godalni kvartet »Vilnus* iz Vilna, Litvanska SSR, predstavlja štiri sorazmerno mlade umetnike, ki izkazujejo izredno uigranost, in-taoančno čisto, skladno delujočo in muzikalno kultivirano igro. V stilno pogojenih interpretacijah so z iztanjš- nim občutjem razvijali pravo razkošje oblikovalne lepote v Godalnem kvartetu št. 1 op. 49 D. Šostakoviča, Godalnem kvartetu št. 1 V. Barkauskasa in Godalnem kvartetu št. 2, op. 51 J. Brahmsa. Kvartet sestavljajo violinista Audrone Waynyounayteh in Piatras Kunste, violinist Donatas Katkus in violončelist Augustinas Varilyauskas.
Na recitalu violinista Sretena Krstiča iz Beograda smo slišali tri dela za violino solo: Sonato št. 1 v g-molu J.S. Bacha, Sonato št. 3, op. 27 »balada* E. Ysayeja in Paganinijeve Variacije na temo G. Rossinija. Najmočneje je učinkovala Ysayejeva skladba. Sicer IVAN SILIČ
(Nadaljevanje na 8. strani)
Posvet o problematiki zborovskega petja pri nas v prostorih SPZ v Trstu
Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino
Druga številka Kronike, ki je izšla sredi oktobra, prinaša tematiko, obravnavano na simpoziju o slovenski krajevni zgodovini, ki je bil 19. in 20. maja v Domžalah. Na tein prvem simpoziju o krajevni zgodovini so skušali zgodovinarji izdelati neki model sodobnega krajevnozgodovinskega orisa. Problematiko tega simpozija so razdelili na dva dela. Prvi del je bil posvečen proučevanju zgodo vinskega razvoja domžalske občine. od prazgodovine pa do najno vejšega časa, v drugem delu p« je bil poudarek na splošni metodologiji obravnave krajevne zgodovine. V okviru sinrmozija je Zgodovinsko društvo tudi proslavilo 25-letnico izhajanja Kronike, ča sopisa za slovensko krajevno zgodovino. Poudarili so. da je Kroni ka upravičila svoj obstoj in od igrala veliko vlogo pri popularizaciji krajevne zgodovine. Pomemb no je naglasiti, da so š prispevki sodelovali v Kroniki vsi vodilni
slovenski zgodovinarji, da pa je dar.a možnost tudi študentom in nezgodovinarjem, da sodelujejo s prispevki. Tako pomeni Kronika za mnoge mlade zgodovinarje prvo možnost, kjer lahko sodelujejo in objavijo svoje izsledke.
Uvodni članek dr. Jožeta Žon-tarja je pregled delovanja Kronike, od prve številke, ki je izšla leta 1953, do danes.
Sledi prispevek dr. Mirka Stip-lovška — Razvoj delavskega in ljudskofrontnega gibanja na dom žalskem območju 1935-41.
Dotaknil se je tudi pomena ljudskofrontnega shoda oziroma izle ta na Tabor nad Ihanom, ki je bil 23. maja 1937. Uspešno delovanje partijskih organizacij pred vojno je bilo tako eden poglavitnih pogojev za uspešen razvoj NOB v domžalskem in kamniškem okrožju.
Glavna urednica Kronike Olga Janša Zorn je podala pregled razi
skovanja slovenske krajevne zgodovine. V prispevku skuša orisati, kje vse se danes piše o krajevni zgodovini ter našteje zbornike, samostojne publikacije, opo zarja pa tudi na članke raztresene po posameznih revijah. V drugem delu. sestavka je predstavljen izbor najvažnejših del o krajevni zgodovini po posameznih regijah.
Študent zgodovine Marjan Matjašič je podal pregled gospodarske in socialne zgodovine v delih slovenske krajevne zgodovine. V skrbno pripravljenem sestavku je-prikazal rezultate tridesetletnega raziskovanja krajevne, gospodar , ske in socialne zgodovine in Opozoril, da smo Slovenci na tem področju že dosegli evropsko raven tako po kvaliteti kakor po številu znanstvenih del. Poudarja pa, da vse pokrajine niso enako raziskane ter naštel, da so Istra, del Notranjske,, Dolenjska in Prekmurje
v obdelavi daleč zadaj za Gorenjsko in mestom LjSbljana.
Problematiko orisa NOB za območje Slovenije je obdelal Milan Ževart. Doslej je izšlo dosti prispevkov in tudi samostojnih publikacij za posamezne kraje, malo pa je orisov narodnoosvobodilnega boja za širša območja. V glavnem tudi velja, da je raziskava NOB na terenu dosti šibkejše obdelana, dosti večji poudarek pa je na proučevanju vojaških dogajanj. Avtor ugotavlja, da bodo orisi NOB za posamezna območja Slovenije nujna osnova za celotno sintezo NOB na Slovenskem.
Pomudimo se še pri sestavku Jere Vodušek - Starič, kjer se dotakne obdobja po osvoboditvi. Res je, da se sistematičnega proučevanja tega obdobja doslej zgodovinarji še niso lotili, vzroki pa so različni, na eni strani neurejenost arhivskega materiala in vedno večjega obsega le-tega, na drugi
strani pa tudi premajhna časovna oddaljenost nekaterih dogodkov. Avtorica je podala' tudi kratek razvoj in periodizacijo povojne zgodovine ter pregled nad že opravljenim delom na področju slovenske povojne krajevne zgodovine. Za sestavek lahko trdimo, da je pionirsko delo in da se je proučevanje povojnega obdobja predolgo pustilo ob strani.
Sledi poročilo o simpoziju slovenskih zgodovinarjev o krajevni zgodovini, kj ga je pripravil predsednik Zgodovinskega društva za Slovenijo dr. Ignacij Voje, objavljena pa je tudi diskusija v kateri sta sodelovali predsednica zgodovinske komisije pri CK ZKS Lidija Šentjurc in Ana Štucin.
Na koncu so še stalne rubrike Kronike, iz starih fotografskih albumov (Album bratov Crobatov iz Kranja — Mirko Kambič), poročila o delu zavodov in društev ter poročila o novih publikacijah.
M. GOMBAČ
31. OKTOBER - SVETOVNI DAN VARČEVANJA
l
J
VARČUJ ZA LEPŠO BODOČNOST 53. SVETOVNI DAN VARČEVANJA
Hranilnica in posojilnica na Opčinah
OPČINE - TRST Bazoviška 2 - Tel. 211120 - 212494
Vse bančne usluge Menjalnica
Hranilne vloge na knjižice in tekoče račune Posojila vseh vrst Neprekinjena blagajna
Specializirana posojila po znižani obrestni
meri:
Obrtniška Kmečka Trgovska Mala industrijska Ljudske gradnje
Ob priliki 53. SVETOVNEGA DNEVA VARČEVANJA je Odbor Hranilnice in posojilnice na Opčinah sklenil obdariti s hranilnimi knjižicami po 50.0IM oziroma 30.000 lir najpridnejše dijake in učenec iz. Šolskega leta 1976-77:
PISTAN DOMEN ICO	Trgovski tehnični zavod »Žiga Znis*
PERCO FRANCO	Znanstveni licej »France Prešeren*
MESESNEL ERIKA	Klasični licej »France Prešeren*
TERČON ANDREJKA	Učiteljišče »Anton Martin Slomšek*
ČOK «A'\\ in POROPAT FRANCA Srednja Sola »Ciril in Metod*
Srednja Sola »Ivan Cankar* Srednja Sola »Simon Gregorčič* Srednja Sola «Fran Erjavec* Srednja šola »Fran Levstik* Srednja šola »Muzi« de Tommasini* Srednja Sola »Srečko Kosovel*
in industrijo »Luigi Galvani*
učnim jezikom - Opčine
TULL IVO BANDISUSANNA ZETKO BARBARA REBULA MIRJAN GLAVJNA SANDRA RAVBAR DARIO PETTIROSSO ALENKA
Strokovni zavod za obrt BANDELJ MAKS
Osnovna Sola s slovenskim PASTOR1 CR1STJNA
Osnovna šola z Italijanskim učnim jezikom - Opčine
KMEČKA IN OBRTNIŠKA POSOJILNICA V NABREŽINI
IA DRUG A 1 NEOMEJENIM JAMSTVOM ----------------- Telefon 200-186	---------------
53. SVETOVNI DAN VARČEVANJA
Kmečko-delavska posojilnica
\ Sovodnjah
Zadruga z neomejenim jamstvom
Simbol, ki zagotavlja
varnost,
zaupnost,
natančnost in ekspeditivnost
ljubljanska banka
podružnica
KOPER
S POSLOVNIMI ENOTAMI PORTOROŽ - PIRAN - BERNARDIN
—


VSEM
VARČEVALCEM
ČESTITAMO
OB
SVETOVNEM
DNEVU
VARČEVANJA
Varčujmo, da bomo imeli jutri, kar si želimo danes.
Kar si želimo zase in za nas vse.
Varčevanje je temelj, na katerem gradimo načrte za svojo prihodnost in naš prispevek k hitrejšemu napredku.
poslovne
banke
jugoslavije
m\m
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
S. P. A.
GLAVNICA LIR 600.000.000
BANKA USPOSOBLJENA ZA BLAGOVNO IN DEVIZNO POSLOVANJE S TUJINO BANCA AGENTE
VPLAČANIH LIR 300.000.000
Razvoj porasta vlog:
1965	846.700.000
1970	'	1.814.500.000
1975	7.304.300.000
1976	9.275.800.000
1977	(30. sept.) 12.734.700.000
ZANESLJIVOST V DOMAČNOSTI UČINKOVITOST V POSLOVNOSTI
Trst
Ul. F. Filzi 10
Tel. 61-446
Telex: 46264 — Bankred
KMEČKA BANKA
od leta 1909
GLAVNICA IN REZERVE 385.800.000 LIR VLOGE PREKO	6.600.000.000 LIR
GORICA - ULICA MORELU 14 Tel. 22 06, 22 07 Telex 46412 Agribank
POSOJILA IN KREDITI PO UGODNIH POGOJIH — URAD ZA UVOZ IN IZVOZ — PLAČILA — INKASI — MENJALNICA — VSE BANČNE OPERACIJE
$
sadovi blaginje zrastejo iz semena varčevanja
;

r ‘V^‘3
I
I	f
;v • I
j£p IEBHK1 # ■Mii s p
Hkn.
m.

' ■- ‘ *•!
lililltfS
DESIGNER M. OVAN
PRODAJNA SLUŽBA
34100 TRST — ULICA UDINE 15 TEL. 040/422531
P.O.BOX 796 TELEX 46439 LANARO
UL. S. FR TRG LIBE SESLJAN
: *'


DOBER NAKUP - NAJBOLJŠE VARČEVANJE
Varčevanje jez proti inflaciji
Hvaliti varčevanje je v današnjem času precej nehva-6zna in za nekatere morda udi malce naivna zadeva. Ca-'■ ko je začetnik sistematič-„e gospodarske vede A. mith trdil, da je vsak «raz-Jpnik hudodelec in vsak varovalec dobrotnik družbe* so ® daleč za nami in marsi-
•	ai se je tudi na tem področ-
temeljito spremenilo. Oglejmo si na primer go-P°darsko politiko velikih ružb in podjetij v Italiji: ka-®ra še varčuje, katera še Pravlja nove naložbe z stnim privarčevanim kapi-ai°m? Da jih naštejemo, je Pr®več prstov na eni roki. Vse urnejše strukture so močno Qdolžene. da ne govorimo o lQvnih upravah.
Podobno je tudi z zaseb-tjlki' Polpretekla doba rela-l Vr|ega blagostanja je s svo-!° Potrošniško miselnostjo ^r6Pko spremenila način živ-isnja posameznikov in dru-lrV udomačila se je praksa dkupovanja na obroke, se P^dVi praksa narobe pojmovnega varčevanja: uživaj da-es’ Plačal boš jutri. In to ne °rda |e pri življenjskih po-ebščinah, temveč tudi prr Potovanjih, počitnicah, naku-
POvanju novih avtomobilov in °dobn°. Sami sebe smo raz-|QdHi, da smo začeli živeti, deloma še živimo, «čez sto». Varčnost je začela poklati redka vrlina.
L.Priznati pa je treba, da so {J in še danes obstajajo tu-j, diočni objektivni razlogi.
deremo v poročilu zavo-d Banca d’ltalia, da znaša oktivna vrednost 100 lir ka-v d|a> naloženega leta 1958 »delnice, obveznice ali dr-J:Vne zakladne zadolžnice^. »ddss — oktobra-1977— le 24,-25 lir; ko ugotavljamo, D. Se realna vrednost naših 'tankov na banki ali na ln sti kljub obrestim stalno . nezadržno manjša, je težjo kogar koli prepričati, da t. Varčevanje v bistvu pozi-fd°’ da predstavlja najpo-Hdbnejši prispevek k utr-? Qniu podlage narodnega in bednega gospodarstva. Do Škodnih ugotovitev bi pri-^ tudi, če bi vzelfv poštev
*	dg® možne naložbe privar-
dnega denarja, v *n vendar ljudje varčujejo.
hec lanskega leta je bilo sjf. vseh tržaških bankah dvijenih kar 1.108.763 mi-
d°v (všteta so tudi sred-hQa javnih uprav), na pošti «dr -■'009 milijonov lir. Samo s dzinski pologi* na bankah
Odtst '6tu dni narastli zn 27.6 njust' Nagnjenost k varčevala kljub vsemu torej ni tl^diia. in prav je tako. Kaj-igudtdevanje, čeprav je oboj'^0 v današnjih pogojih Zen°'eno na nezasluženo ka-1 n,,da prenaša čedalje huj-dreme, ki ga predstavlja
je?ac,ia, je še vedno glavni rnu dtoti njenemu nadaljnje-Irli . naraščanju, ih ostaja kdn/ VSem težavam in zdpre-t^ najvažnejše jamstvc za den°st domačega in narod-ZQ^d gospodarstva, sredstvo *ivli °Seg° novi*1 izboljšav |eniske ravni in konec der.jev najvažnejša kompo-cjQ| ? tudi za nadaljnji so-Vc|tni razvoj družbe. Varče-kom ^ul:> številnim dejavni-to T]‘ ki v današnjem času le <<0dsvetuje|o», je namreč 0 navidezno paradoksalno rn0cetie: zavedati se morate ’^9 di brez minulega var-seči 'a nik°li ne mogli do-n6o 9osP0darskega in social-tQua Položaja, pa naj ga še Uprovičeno kritiziramo, v rem danes živimo.
Elio Fornazarič
EKNOMEC
34170 GORICA - Korzo Italia 76
Telefon 81032
Pisarniški stroji OLYMPIA INTERNATIONAL ter IBM
Fotokopirni stroji - offset NASHUA COPYGRAPH ter RICOH
Pohištvo za urade
Tehnična pomoč
PULICASA
Drevored Torza Armata 12/a Telefon (040) 69336
PRAVILNO VZDRŽEVANJE
IN VAROVANJE TAL PRED HITRIM
IZRABLJANJEM
PREDSTAVLJA ZA «NEIZKUŠENE» PRECEJŠEN STROŠEK.
OPTIMALNO IZKORISTITI TE STROŠKE POMENI VARČEVATI
To dela podjetje
PULICASA
Avtomobilisti! 30% IZREDEN POPUST Kamionisti!
pri nakupu AKUMULATORJEV najboljših znamk - Imamo MEGLENKE s posebnim popustom Elektroavto in nadomestni deli
GIGI BILLA & Figli
ULICA GIULIANI 38 TELEFON 790-173
t
% MS
STE KDAJ NATANČNO OPAZOVAL! FORD TAUNUŠ?
VELIKA RAZSTAVA POHIŠTVA
EDI MOBILI
UL. G. Dl VITTORlO.12/1 TRST- TEL. 813301
SPALNICE
DNEVNE SOBE
SPREJEMNICE
VHODI
KVALIFICIRANO OSEBJE ZA SERVIS IN GARANCIJO
za sodobno opremo in stilno pohištvo ■ Izbrani artikli
UGODNE CENE! Odkup rabljenega pohištva po ugodnih cenah
NOVA ČUDOVITA RAZSTAVA POHIŠTVA ZA KUHINJI
TAUNUS
r prvorazredni avtomobil, ki stane najmanj
NUOVA
CONCESSIONAMA
TRST
V nbetiuttmie
rt blus&i nifiivijn vn'ibvvnlcn
Za svoje prihranke se obrnite na naše Supercoop in prodajalne ali pa neposredno na odsek za varčevanje
C00PERATIVE 0PERAIE
DELAVSKE ZADRDCE
TRST - TRG S. GIOVANNI 6 - TEL 794-275
\
Pričnimo današnjo tedensko rubriko s to skrivnostno besedo, ki pa je na dnevnem redu tako v Angliji kot v Ameriki. Dobesedno pomeni beseda punk *gnil», *ne-navaden». Biti punk pa danes pomeni tudi biti nediscipliniran, različen, antikomjormist. Od kod ta moda? Kdo so njeni predniki? V Ameriki so prv; punk bili prav gotovo Velvet Underground z Lou-jem Reedom na čelu, kateri je v šestdesetih letih predstavljal drugo plat Amerike, se pravi Arne riko <umazancev» in «potepuhov».
Kaj pa Anglija? Tu je brez dvoma oče punka Iggy Pop, še prej pa so bili v nekaterih aspektih člani skupine Who ter David Bowie.
Okolje, v katerem se razvija to vrstna nova glasba, predvsem pa tale novi način obnašanja, je o-kolje velikih predmestij, kjer navadno živi predvsem proletariat, ki je po navadi zapostavljen in postavljen ob stran v vsakem smislu besede. Važno je pri vsem lem dejstvo, da so politične orga nizacije tako v Angliji kot tudi v Severni Ameriki le malo razširjene in upoštevane od mladih. Zato se skušajo ti boriti proti sistemu, ki jih tlači, z nekakšnim psihološkim nasiljem in z izzivalnim obnašanjem. Toda zgolj e-sletski boj, ki je povrh vsega še neorganiziran, se pravi prepuščen posamezniku, ni še nikoli privedel do konkretnih sprememb v nekem sistemu. Toliko o ideologiji punka. Vsaj zaenkrat. Kaj pa glasba?
Če hočete kaj več vedeti o tej, poslušajte naslednjo ploščo:
Po pravici povedano, edina stvar, ki te res prevzame pri tej novosti, je neoporečno dobra tehnična plat; Ringo živi pač od rente. ki mu jo prinaša slavno ime nekdanje skupine, čeprdv bi bil zmočen urediti stvari tako, da bi se človek ne dolgočasil ob poslušanju te plošče.
. .. kmalu bo izšel na glasbeno tržišče novi dvojni album skupine Rolling Stones z naslovom •Love you live». To je tretji živo posnet album te skupine. Kritiki trdijo, da ne bo nad to novostjo ostal nihče razočaran, saj so ga člani tega ansambla posneli z zagonom iz nekdanjih časov ...
DICKEY BETTS
and GREAT SOUTHERN
(ARISTA 3C 064 99073)
THE ROXY LONDON
WC 2 (Jan. - Apr. 77)
(HARVEST)
Tale album je posnet živo na raznih koncertih več ali manj znanih punk - ansamblov kot so: Slaughter and the dogs, The Un-ivanted, Wire, Johnng Moped, X-Rap Speed, Buzzocks, Kater. Punk glasba, posneta tudi na tej plošči, je pravi rock. Vsa energija in jeza, ki jo človek nakopiči čez dan v vsakdanjem mestnem življenju, je prenešena na glasbila. Zvok postane zato neotesan, surov, napadalen. Sploh ni časa za kak virtuoznem ali kaj podobnega, saj
Ta (vsaj meni) manj znana skupina me je prijetno presenetila s svojo svežo countrp glasbo. Že res, da je marsikdo danes že naveličan te glasbene zvrsti, toda mnogo so k temu pripomogle nevestne in lažne countrg skupine. Ansambli, kakor je po mojem zgoraj omenjeni, pa lahko le omilijo negativno mnenje, ki ga nekdo morda ima o countrpju.
LESTVICA, najbolj prodanih plošč v tem tednu: (Podatke sva izdelala s pomočjo trgovin s ploščami - «Discoteca Triestina*, Corso Italija 9 - ril Flauto Magico», Ul. Udine 1 -.■*Raifon». Drevored XX. septembra 17).
45 OBRATOV
traja vsaka skladba največ dve minuti. Marsikdo bo ostal zato razočaran nad punk glasbo, toda poudarjam: punk je danes način življenja, pri katerem je glasba le del tega. Zato je težko približati se punku izključno z ene same, v tem primeru glasbene poti, ne da bi pri tem živeli in razumeli vse ostalo.
1. Moon Flavver - Santana (CBS)
2. Caffe Cream - Unlimited Cita tion (EMI)
3. Ti amo - Umberto Tozzi (CGD) Leroy Go-
4. Santa Esmeralda mez (PHILIPS)
5. Tomorrow - Amanda Lear (PO LYDOR)
. . . ruski časopis Moskovski komsomolec piše o punku: «Punk rock so umetno razširili denarja željni businessmani, ki so obenem tudi dosegli, da se mladi raje ukvarjajo s tem, kot pa, da bi se združeno borili proti naraščajoči nezaposlenosti.*
33 OBRATOV
1. Santa Esmeralda - Leroy Go mez (PHILIPS)
2. Love you - Rolling Stones (R. STONES)
3. Caffe Cream - Unlimited Cita tion (EMI)
RINGO STARR
Ringo the 4th (POLYDOR 2310556 A)
To je že sedmi album, ki ga je bivši bobnar skupine Beatles posnel samostojne
4. Going for the one - Yes (A TLANTIC)
5. Punk Collection - Punk ižva jalci (RCA)
Sandi Pertot in Pavel Ugrin
TRGOVINA GRAMOFONSKIH PLOSC
DECIBEL
Opčine — Narodna ul. 116 S TEM OGLASOM NUDIMO 10% POPUSTA
LETOŠNJE BEOGRA JSKE GLASBENE SVEČANOSTI
(Nadaljevanje s S. strani)
pa se je tudi v ostalih dveh delih odražala nadarjenost in pristna ustvarjalna volja mladega interpreta, ki se mu obeta plodna prihodnost spričo muzikalnega občutja, ki ga skriva v sebi.
Koncert simfoničnega orkestra Italijanske radiotelevizije iz Rima, ki je bil v dvorani Kolarče-ve ljudske univerze pod dirigiranjem Gabriela Fera, lahko u-vrstimo med najlepše glasbene dogodke v okviru Beograjski glasbenih svečanosti. Ob izvrstno izdelani igri ansambla, ki razpolaga z izbranimi izvajalci iij ki je kompakten v delovanju, čist in zvočno izravnan ter discipliniran, je v oblikovanju Simfonije v D-duru L. Cherubinija in V. simfonije F. Mendelssohna pokazal visoko stopnjo mužiciranja. Predvsem je pri tem odsevala kreativna moč dirigenta, ki je po svojstveno koncepirani interpretaciji teh, v primerjavi z bogastvom in globino drugih simfoničnih del, bolj skromnih ustvaritev, vendarle izoblikoval s svojim individualnim navdihom dovolj plastični in muzikalno učinkoviti tonski podobi.
pravil spored, ki je vseboval tale dela: Suita št. 1 v C-duru, BWV 1066 J. S. Bacha in njegov Bran-denburški koncert št. 3 v G-duru BVVV 1048, Suit za godalni orkester Jugoslovansko pesem in ples J. Slavenskega. Sodelovala je kot solist violinistka Fern Raškovič. Izrazno ijmočnejši sta bili deli Slavenskega, ki sta učikovali po izvrstni izvedbi in značilno obarval,] svojstvenosti ljudske poetičnosti, kakršno jo na mojstrski način znal vtkati Slavenski.
[=B
V/////J
,W7Z///A
MfH«

Neposredno za lem koncertom smo v atriju Narodnega muzeja doživeli pravo nasprotje. Napovedani znani madžarski ansam-oel za staro muziko »Bakfark Con-sort» je v zadnjem trenutku in na presenečenje samih organizatorjev zamenjala skupina izvajalcev, ki ni bila kos svoji nalogi niti po programski niti po izva-jalslti pl; . Skratka, ri spadala na festival.
Sploh pa so Smeli organizatorji festivala nemajhne težave z nekaterimi umetniki «zvezdniki», ki so odpovedali v zadnjem trenutku: tako mezzosopranistka Obra-scova iz Bolšoj teatra v Moskvi in pianist Weissenberg iz ZDA in sicer že dvakrat po vrsti. Tako je namesto prve vskočila, in to z velikim uspehom, Carol Wh:te, namesto drugega pa brazilska pianistka, mlada Kristina Ortez, ki je brez »velikega imena* prinesla veliko zdrave muzike. Interpretirala je — v tehnični popolnosti in s prstnim občutjem Jojeto, v slogovnih značilnostih skladno in s svežino muzikalne zagnanosti — Suito iz baleta »Romeo in Julija* S. Prokofjeva. Sonato op. 81a v Es-duru «Les A-dieux» L. v. Beethovna in vse štiri balade F. Chopina., S to p:a-riistko se bomo gotovo še srečavali na koncertnih odrih.
Komorni ansambel «Pro mušica* iz Beograda je pod vodstvom Djura Jakšiča dokaj dobro pri-
Koncert Beograjskega tria in večer Baletnega ansambla Feliksa Ba ke iz Francije sta bila v istem času, zaradi tega smo se lahko udeležili le prve polovice sporeda prvega in druge polovice sporeda drugega. Beograjski trio, ki ga sestavljajo pianist Andreja Preger, violinist Aleksander Pavlovič in violončelist Viktor Jakovčič, so imeli . a sporedu Trio št. 1 op. 70 v D-duru L. v. Beethovna, Slobodana Atanackovi-ča trigurazioni inneteenti su una mušica appassionata in Trio op. 65 v f molu A Dvoraka. To je soliden trio, ki je tudi umetniško prepričljivo učinkoval eri izvedbi Bee hovnove Sonate, medtem ko je skladba S. Atanackoviča izkazovala določene nepopolnosti v izvedbi, zlasti kar zadeva skladnost igre in enotnost v kreiranju.
V	drugem delu smo v Narod nem gledališču gledali balet ali bolje ples z naslovom «Ti si to» na glasbo duhovnih pesmi in tekstov v koreografiji F. Blaške; To je ples širokih razponov, prežet z dinamiko močnega' doživljanja, odsevajoč v svežem oblikovanju gibalnosti teles in v prepričujočem izražanju vsebinske vseob-sežne v poduhovljenosti
V	nadaljnjem so Nli predvideni še tile ansambli in solisti: simfonični orkester RTV Beograd s solistko violinistko Fem Raškovi-čevo, Slovenski oktet, komorni ansambel Akademije S. Martin in the Fields iz Velike Britanije, kitarist Konstantin Kotsiolis iz Grčije, Ravi Shankar iz Indije, kla-vičembalistka Olivera Djurdjevič, izvirne folklorne skupine iz Srbije, Makedonije, Črne. gore. Bosanske krajine, Like, Hercegovine, Sla/oijje, Dalmacije in Istre, Beograjski komorni orkester z violinistom Henrikom Szeringom, Metropolitan symphony orchestra iz Tokia, sopranistki Biserka Cve-jič in Olivera Miljakovič s pianistom Helmutom Deutschem. violinist Vaclav Hudeček iz češkoslovaške, ansambel «S. Sofije*, iz
■ Skopja in zbor ter orkester umetniškega ansambla JLA iz Beograda.
Nedelja, 30. oktobra 1977 Ponedeljek, 31. oktobra 1977
TRST A
8.00, 11.00, 12.00, 14.00. 19.00 Poročila; 8.15 Dobro jutro; 8.30 Krnc tijska oddaja; 9.00 Maša; 9.45 Vedri zvoki; 10.30 Nedeljski sesta nek z orkestrom; 11.05 Mladinski oder; 11.35 Nabožna glasba; 12.15 Glasba po željah; 13.00 Ljudje pred mikrofonom; 13.20 Poslušajmo spet; 15.00 Nedeljsko popoldne. KOPER
7.30. 10.36, 13.30. 14.30, 17.30, 20.30 Poročila; 7.00 Glasba za do bro jutro; 8.30 Kako se ,počutiš?;
9.15	Elizabetine pravljice; 9.30 Plošče; 10.00 Z nami je . . .; 10.15 Glasbeni portret; 10.32 Pesem dneva: 10.45 Glasba in nasveti;
11.15	Glasbeni spored; 11.30 Kirn. svet mladih; 12.10 Glasba po željah; 12.40 Pičice na i; 14.00 Avto story; 14.33 Najlepše popevke tedna; 15.00 Podajmo si roke; 15.30 Foik in tudi ne; 16.00 Umetnost, način življenja; 16.05 Armandov kotiček; 16.30 Sosednji kraji in ljudje; 16.30 in 17.45 Od hiše do hiše; 18.25 Programi tedna; 18.30 Na športnih igriščih; 19.30 Crash; 20.00 Srečanje z našimi pevci; 20.40 Rock party; 21.00 Radijski oder; 21.45 Vesela opereta.
RADIO 1
TRST A
7.00, 8.00, 11.30, 13.00, 14.00, 15.30, 17.00, 18.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro; 8.05 in 9.05 Glasba in kramljanje; 10.05 Koncert sredi jutra; 11.35 Današnja plošča; 12.00 Glasba po željah; 13.15 Slovenski zbori; 13.35 Od melodije do melodije; 14.10 »Ekvinokcij*, nadalj.; 14.30 Glasba od tu in tam; 15.35 Glasbeni ping pong; 16.30 Glasba za najmlajše; 17.05 Simf. koncert; 18.10 Slovenci v habsburški monarhiji; 18.25 Klasični album.
M IIVMIIti tttt MMHIHIt HIM Milili HM Hill tl lili I linviMIMtllllt MIHI It Ml IMIIIIIVII tllIMMINt II lllllll lit llfni Hilli til III
Sestavljajte TOP lestvico
m w	■	<v> m *<*!*«* 9 iyfh or r j
TOP LESTVICA — RADIO TRST A
IME IN PRIIMEK: NASLOV:	.......

GLASUJEM ZA POPEVKO:
IZVAJA:
P. d.
Izpolnite gornji glasovalni kupon in ga pošljite na naslov: RA1 Radiotelevisione Italiana Postaja Trst/A Ulica F Severe, 7 Trst, v kot pripišite TOP LESTVICA. Deset najbolj poprašanih popevk boste lahko poslušali vsak torbk od 15.35 do 16.3(1 v oddaji TOP LESTVICA
VABA TOP LESTVICA
teden ste izbrali naslednje popevke:
(1)	TOMORROVV - Amanda Lear (3) MA BAKER - "Boiiev M
(2)	DON’T LET ME BE MISUNDERSTOOD Santa Esmeralda (8) DOLINA ZELENEGA ZLATA - Janko Ropret (i) MOODY BLUES - Elvis Presley (6) DAMMI SOLO UN MINUTO - 1 Pooh (5) POET - Franjo Bobinac
8.	(—) AFRIČAN QUEENS - Riclde Farnih
9.	(—) I REMEMBER YESTERDAY - Donna Summcr 10. (-) VOLIM JEDNU ČRNE KOSE - Miro Ungar
L
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.00, 10.10, 13.00, 17.00, 19.00, 21.00 Poročila; 6.00 Glasbeno prebujenje; 6.30 Praznični dan; 8.40 Naša zemlja; 9.10 Nabožna oddaja; 9.30 Maša; 10.20 Pisani glasbeno - govorni program; 13.30 Perfi-da Rai; 14.40 Športne novosti; 15.20 Komentarji iz nogometnih te kem; 17.10 Radio za vse; 18.10 Vstopimo v komedijo:' 19.35 Večerni program; 21.10 011untay, radijska igra; 22.35 Soft glasba; 23.05 Lahko noč.
RADIO 2
7.30, 9.30, il.30, 12.30, 13.30, 16.30, 19.30 Poročila; 6.00 in 7.55 Vprašanja Radiu 2; 8.15 Nabožna oddaja; 8.45 Tedenski televizijski programi; 9.35 Deset let Gran Varieta; 11.00 in 11.35 Radiotrion? fo; 12.15 Revival; 12.45 Čas resnice; 13.40 Valčki, polke in mazurke; 14.30 in 16.30 Športna nedelja; 15.20 Jesenski čas; 17.15 Popevke; 17.45 Plošča za ploščo; 19.50 Franco Soprano v Opera 77; 21.00 Glasbene novosti za mladino; 22.45 Lahko noč, Ev,ropa.
SLOVENIJA
KOPER
7.30, 8.30, 9,30, 12.30, 13.30, 14.30. 15.30, 18.30, 19.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 8.32 Glasbeni album; 9.15 Orkester tsaac llayes; 9.32 Plošče; 10.00 Ž nami je...;	10.1<S	Življenje v šoli;
10.32	Popevka dneva; 10.45 Glasba in nasveti; 11.00 Kirn: svet mladih; 11.32 Sprint glasba; 11.45, Elizabetine zgodbe; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Športni ponedeljek; 14.15 Folk ansambel Casa-dci; 14.33 Poje Marlcna Shavv; 15.00 Življenje v šoli; 15.45 par besed; 16.00 Pismo iz ...: 16.05 La vera Romagna; 16.40 Glasbeni no tes: 17.00 Ob petih popoldne; 17.30 Primorski dnevnik; 17.45 Zabavna glasba; 18.00 Glasbeni cocktail; 18.35 Iz zborovskega arhiva; 19.33 Crash; 20.00 Glasbena fantazija:
20.32	Rock party; 21.32 Operni oder; 22.45 Pop jazz.
RADIO 1
7.00. 8.00, 10.00. 12.00. 14.00. 15.00, 17.00, 19.00, 21.00 Poročila; 6.00 in 7.30 Glasbeno prebujenje; 8.40 O zakonodaji; 8.50 Resna glasba; 9.00 in 10.35 Vi in jaz; II.(K) Ko ljudje pojejo; 11.30 Jajce, pripoved : 12.05 Par besed; 12.30 Sa-madhi; 13.30 Glasbeni program z Donatello Moretti; 14.05 Slovnica; 14.20 Mojstri jazza; 14.30 Strnjena komedija; 15.45 Prvi Nip; 18.35 Mladina-in kmetijstvo; 19.35 Večerni program; 20.30 Lo spunto; 21.05 Jutrišnja Evropa; 21.40 Zdravniko vi nasveti; 22.00 Jazz; 23.15 Lahko noč.
SLOVENIJA
6.00, 7.00. 8.00, 9.00, 10.00, 11.00. 12.00. 14.00, 15.00, 18.00, 19.00, 22.00,
Nedelja, 30. oktobra 1977 Ponedeljek, 31. oktobra 1977
ITALIJANSKA TV
Prvi kanal
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
11.00	Maša
12.30	Praznični dan
13.00	DNEVNIK 1 - Ob 13. uri
13.30	DNEVNIK 1 — Vesti
14.00	Tekom nedelje . . .
15.20 šerif v New Yorku
17.00	Po vašem mnenju
18.15 Ital. nogometno prvenstvo
20.00	DNEVNIK
20.40 ženska — III. nadaljevanje
21.45	športna nedelja
22.45	Napoved programa
Ob zaključku DNEVNIK in Vremenska slika
Drugi kanal
12.30	Viking Viki — risanka
13.00	DNEVNIK 2 - Ob 13. uri
13.30	Ona druga nedelja
15.15 športni dogodki — neposredni prenos
Turin: Košarka: Chinamar-tini - R leti Altea V evroviziji: gimnastika
17.00	Nekaj posebnega — glasbena oddaja
17.50	Napoved programa
18.05 Spencerjevi piloti — TV film
19.00	Ital. nogometno prvenstvo Vremenska napoved
19.50	DNEVNIK 2 - Odprti studio
20.00	Nedelja sprint 20.40 Mina Live
21.30	DNEVNIK 2 - Dossier 22.25 DNEVNIK 2 - Zadnje vesti
JUGOSLOVANSKA TV
6.00, 7.00, 8.00, 9.00. 10.00. 11.00.
12.00.	13.00. 14.00. 15.09. 18.00.
19.00.	22.00. 23.00 Poročila; 6.15
Danes je nedelja; 7.15 Zdravo, to variši vojaki!; 7.30 Za kmetijske proizvajalce; 8.07 Veseli tobogan; 9.05 še pomnite, tovariši . . .; 10.05 Nedeljska panorama lahke glasbe; 11.00 Pogovor s poslušalci: 11.15 Glasba po želiahi 13.10 Zabavna glasba: 13.20 Nudelfekfireporlaža: 13.45 Orkester in zbor. B,- Kacmp-fert; 14.05 Nedeljsko popoldne; 17.50 Zabavna radijska igra; 1Q.30 Zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Glasbene razglednice: 20.04) V nedeljo zvečer; 22.20 Glasbena tribuna mladih; 23.05 Literarni nokturno:	23.15 Plesna
glasba; 00.05 Klavirska glasba; 0.30 Pop, rock. beat: 1.03 če še ne spite; 2.03 S pevci jazza: 2.30 Zvoki godal: 3.03 Plošča za ploščo.
23.00-Poročila; 5.15 Danes za vas: 6.20 Rekreacija; 6.50 Dobro jutro. otroci!; 7.2(1 Beseda na da-
našnji dan: 8.03 Glasbena .maline ja: 9.05 Ringa raja; 9.20 Pesmica za mlade risarje; 9.40 Vedre melodije; 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem? 10.45 Turistični napotki; 11.03 Za vsakogar nekaj; 12,10 Veliki revijski orkestri; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pihalne godbe;
13.20 Zabavna g4»skw; < 13.30 -Pri-
'r.
lioročajo vntrTr. ^M.T.03 Pojo ti-materski zbori; 14.30'GUisba po željah. 15.30 Glasbeni-rintermezzo; 15.45 Našj znanstveniki pred mikrofonom; 16.00 «Vrtil jak»: G .(K) Studio ob 17.00; 18.05 Izročila tisočletij; 18.25 Zvočni signali; 19.20 Zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Ansambel Štirje kovači: 20.00 Kulturni globus; 20.10 Oporni koncert; 22.20 Poncvkc; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za ljubitelje jazza.
Ljubljana
8.25	Festival mladinskili pevskih zborov Celje 77
9.35 S. Karanovič: NA .VRAT, NA NOS
10.30	Poletje na otoku Mirabelle
11.00	Karino — mladinska oddaja
11.30	Kmetijska oddaja
12.30	POROČILA
14.10 Križem kražem
14.25	Zakoni divjine
14.50	Okrogli svet
15.05 TV žehtnik — satirična oddaja
15.40 Moda za vas
15.50	EMIGRANT - film
17.45 Košarka: CRVENA ZVEZDA - CIBONA
19.15	Risanka
19.30	DNEVNIK
19.50	Tedenski gospodarski ko-mentar
20.00	Prva konferenca radiodifuznih organ zacij neuvrščenih
20.15	I. Ivanc: NIKOLA TESLA
21.25	Jadar in Radževiua — dokumentarec
22.00	DNEVNIK
22.15	Špoflni pregled
Koner
17.45 Košarka: CRVENA ZVEZDA - CIBONA	>
19.30 Otroški kotiček
12.30	Argumenti:
Kinoteka — Antropologija
13.00	Tedenska oddaja o knjižnih novostih
13.30	DNEVNIK
14.00	Posebna oddaja o delu parlamenta
14.25	Retorika današnje kulture
17.00	Amedeo Nazzari
17.05	Radiografija letališča
18.00	Argumenti: Umetnost
18.30	Presenečenje
18.50	Osmi dan
19.20 Dve leti počitnic
20.00	DNEVNIK
20.40 SUSANNA - film
Film je režiral Hovvard Haivks. V glavnih vlogah nastopajo Katherine Hepburn. Čary Grant. Charless Ruggles, May Robson, Barry Fitzgerald itd.
22.35	BONTA’ LORO
Ob koncu DNEVNIK, Danes v parlamentu Drugi kanal
12.30	Vidim, slišim, govorim: Človek in motorji
13.00	DNEVNIK 2 - Ob 13. ur'
13.30	Vzgoja in dežele
17.00	Program za mladino:
II ragionier Noe la barca -c la ja da se
17.30	Prigode mačka Silvestra "
»M CQ nWf*
17.35	Kaj bi se igrali?
18.00	Laboratorij 4
18.25	Iz parlamenta in DNEVNIK 2 - šport
18.45	Listje - TV film
19.05	Tedenska športna oddaja Dribblivg
19.45	DNEVNIK 2 - Odprti studio 20.40 Kraljevi tolovaji — zaključno nadaljevanje
21.45	Čigavo je zdravje
22.35	DNEVNIK 2 - Zadnje vesti
22.50	Beethoven
JUGOSLOVANSKA TV

LAŽNJHVEC- —-Trim-
singer.' Nastopajo Tom 4 ney, Julie Christie in VVilfred Pckles.
22.10 RUBEŽNIKI - peti del
Zagreb
10.00	Otroški spored 11.30 Kmetijska oddaja 14.50 Nedeljsko popoldne
20.00	Prva konferenca radiodifuznih organizacij neuvrščenih
20.20 NIKOLA TESLA
Ljubljana
9.05, 10.00, 11.10, 15.05, 16.00 'N v šoli
Računstvo, živčni sistem. R? Boškovič, Materinščina, Risanka, Zemljepis, Za n*J' mlajše
17.15	PAJEK JAKEC
17.25	Zakoni divjine 17.50 Obzornik
18.05 Človek in duševna stiska
18.30	Dogovorili smo se
18.45	Mladi za mlade
19.15	Risanka
19.30	DNEVNIK
20.00	M. Failevlc: ANAMARIJA " drama
21.15	Kaj pa še zdaj7.
21.55	'Mozaik kratkega filma: Nokturno
122.10 DNEVNIK
Koper
19.55	Otroški kotiček
20.15	DNEVNIK
20.35 Pomen dela za človeka
21.25	Cocktail melodij
22.00	Baletni večer
Zagreb
17.45	Slikanice iz NOB
18.45	Mladi za mlade
20.00	Ainia Sofia Hedwig — dram*
21.45	Srečanja
22.30	Dokumentarni film
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA OD 1. DO 5. NOVEMBRA 1977
TOREK, L novembra
17.05 H CH. Andersen: Mati; 17.20 črna puščica; 17.45 Obzornik; 18.01) Festival Kurirček 5; Posloj; 18.20 Ljudske žalostinkc;
18.50	Orgle, glasbeni pouk: 19.15 Risanka: 19 30 Dnevnik; 20 00 Oči kritike: 20.45 G. E Clancier: Čr: ni kruh. dramska nadalj.; 21.40 V fx)vec; Dramatična uvertura;
21.50	D Žebre: Žalna glasba; 22 05 Dnevnik.
KOPRSKA BARVNA TV 19.30 Odprta meja; 19.55 Otroški kotiček. 20.15 Dnevnik; 20.35 Zahodna fronta, film; 22 00 Aktcal-na tema: 22 30 Glasbeni nokturno. SREDA, 2. novembra 150 in 10.00 TV v šoli: 17.10 Svilena obleka, otroška oddaja: 17 25 Zakladi brit/inskega muzeja: 17 50 Obzornik: 18.05 Na sedmi stezi, športna oddaja; 18.40 Jugoslovan-
ska trimska televizija; 19.15 Risanka; 19.30 Dnevnik. 20.00 Film tedna: Kronika vročih let; 23.05 Dnevnik.
KOPRSKA BARVNA TV
19.55 Otroški količek: 21.15 Dnevnik; 20.35 Rovinj, turistični dok.; 21.45 Vodno smučanje, športni dokumentarec.
ČETRTEK 3. novembra 9.00, KUKI in 15 (K) TV v šoli;
17.30	Čudoviti svet muca Filemo-na: 17 40 Obzornik: 17.55 Skrivnosti morja: 18 50 M. Belina: Kateri vrag nas je gnal na to barko, nanizanka. 19 30 Dnevnik: 20.00 Prijatelji in sosedje, nanizanka;
20.30	V živo: Koliko sem dejansko samoupravljavec?
KOPRSKA BAKVN' TV 19.25 Jugoslovanska trimska televizija; 1955 Otroški kotiček; 20.15 Dnevnik, 20.35 Žena ene no-
či, film: 22.10 Osebnosti revolucije, Ivan Milutinovič.
PETEK. 4. novembra 8.45, 10.00 in 15.00 TV v šoli; 17.20 Križem kražem; 17.00 Piša- ■ ni svet, otroška oddaja; 18.05 Obzornik:	18.20 Pevski tabor 77;
18 45 Mljet, oddaja iz cikla Narodni parki; 19.15 Risanka: 19.30 •Dnevnik: 19.55 Tedenski notranjepolitični komentar; 20.05 N. Cripp: Družinske vezi, nadalj.; 20 55 Oblast Sovjetom, zemljo kmetom, mir narodom, oddaja iz cikla Stoletje_ revolucij; 21.45 Policijske zgodbe:" 22.35 Dnevnik; 22.50 Od glave do pete.
KOPRSKA BARVNA TV
19.55 Otroški kotiček; 20.15 Dnevnik: 20.35 Kamniti vrt, film; 22.20 «Locandina», dok oddaja; 22.35 Razstava domačo obrti v Slovenj Gradcu, dok. oddaja.
SOBOTA, 5. novembra
8.10 Svilena obleka: 8.25 M. Bc lina: Kateri vrag nas je gnal 'F to barko, nanizanka; 8.30 Piša1)1 svet; 9.25 Človek in duševna stiska: 9.45 Temelji prihodnosti: Ih-;" N. Cripp: Družinske vezi, nadalj-’ 11.15 Jugoslovanska trimska tcl^ vizija; 15.45 Nogomet:	Cr ven*
zvezda - Rijeka: 17.45 Obzornik’ 18.00 Huckleberry Finn, film; 19™ Dnevnik; 20.00 Kliči M za um°r' film; 21.45 Moda za vas: 21, Dnevnik; 22.15 Pogovor s poS*u' šalci.
KOPRSKA BARVNA TV
15.45 Nogomet: Crvena zvezd*, Rijeka; 19.30 Otroški kotiček; 209 Dnevnik; 20.35 Živeti poguM*10’
j Ljudje v vesolju; 21.25 Noro yr5
me, dok. oddaja; 22.25 Sončni u' dar, film.
45.
Kitajski
dnevnik
tem silno malo govore. Povedo zgolj tisto, kar je uradno znano, kar je že objavil «Žen Min 2i- Bao», kar so povedali v govorih veliki politiki.
Poleg tega imajo notranji boji v kitajski politični zgodovini takšne razsežnosti, da ob tako kompleksnih razmerah, kakšne predstavlja sodobna Kitajska, s svojo značilno in, lahko bi rekli, drugačno civilizacijo, z drugačnim načinom razmišljanja in z drugačno filozofijo življenja, Evropejec, ki prihaja iz popolnoma drugačnega miselnega sveta, izjemno težko razume in vrednoti kitajsko notranjepolitično dogajanje.
«Levi fanatizem in malomeščanski avanturizem))
Najbolj se mi je vtisnilo v spomin, da se je v svo-em življenju revolucionarja in politika Mao Ce-tung ne-lehno bojeval proti najmanj dvema odklonoma od mark-,i/.ma in leninizma, kot so rekli uradni vodniki, oziro-na proti odklonoma od njegovih idej ter zamisli, kot bi ahko rekli mi Boj dveh zastav, oziroma na dveh fron-ah Borba proti sovražnikom, borba za oblast. Vsa Mao 3e-tungova zgodovina je v bistvu ena sama bitka za unago njegove koncepcije, bitka, v kateri so sodelovali nnogi Prenekateri so bili močni in pomembni — pa io celo takrat, ko je kazalo, da so močnejši od Mao Ce-unga. na koncu vselej izgubili bitko Zmagal je do-,ledno in vedno, Mao Ce-tung. Edino zdaj, v zadnji bit-:i, se mi zdi, da morda ni zmagal Mao Ce-tung tega :asa, temveč se bojuje Hua Kuo-feng za Mao Ce tunga : Mao Ce-tungom nekdanjih dni. Se motim? Sem se jrenaglil v sklepih? Vtisa, da je tako, pa se vseeno ne norem znebiti.
Ocenjevati kitajske notranjepolitične razmere je za ujca nasploh zelo težko in zapleteno. Kitajci sami o
Julija 1921 je oila v Šanghaju ustanovljena komunistična partija Kitajske. Samo 12 delegatov je bilo na ustanovnem kongresu, med' njimi 28-letni Mao Ce-tung. komunist iz province Hunan. V vseh teh 56 lelih je Mao Ce-tung vodil, kot trdijo zgodovinarji, 12 velikih bitk za svoj program, za svojo vizijo razvoja kitajske družbe. O tem so napisane debele. knjige. Koliko je o njih resničnega, kpliko ne, je težko presoditi. Kitajska sodobna zgodovina očitno še ni napisana. Najzanimivejše se mi ta hip seveda zdijo zadnje tri Maove bitke, tiste, o katerih so nam Kitajci tako rekoč vsak dan go vorili. In če je kje čas za razmišljanje o tem, potem je zagotovo tu v Jenanu. Naše letalo danes ne bo poletelo v Slan. Oblaki prahu so pregosti. Ostaiam sam s seboj. Zadosti časa imam zase, za branje, za razmišljanje. O čem pa naj razmišljam, če ne o Kitajski, in o. kom, če ne o Mao Ce-tungul
Leto 1966 |e leto velikega odprtega boja Mao Ce-tunga in njegovih privržencev proti Liu Sao čiju, tedanjemu predsedniku republike in prvemu podpredsedniku partije. Z njim je v tem boju še Teng Hsiao-ping, podpredsednik vlade in generalni sekretar partije. Z Mao
Ce-tungom je — vsaj na zunaj — v prvih Dojnih linijah maršal Lin Piao, takrat še obrambni minister in, kot zdaj trdijo zgodovinarji, tudi Čiang Cing, Maova soproga. Liu Šao-či, delavec — za razliko od Mao Ce-tunga, ki je bil kmet — je bil član centralnega komiteja KP Kitajske	od	leta 1927, generalni sekretar	pa je
postal leta 1943.	Bii	je tudi edini predsednik	republike
še za življenja Mao Ce-tunga.
Leta 1959 mu je Mao Ce-tung očitno moral izročiti precej svojih dotedanjih neomejenih pooblastil. Liu Sao-či je bil tako rekoč Mao Ce-tungov naslednik. Bil je njegov najožji sodelavec. Zakaj je torej prišlo med njima do tako odprtega konflikta, da ga je na koncu Mao moral «likvidirati» in da bi, Liu Šao-či verjetno «likvi diral» njega, če	bi	bil dovolj močan? Je bil	to	samo
boj za oblast ali	boj	dveh koncepcij? Menim —	da	glede
na to, kar je danes znanega — da je v resnici šlo za boj med dvema konceptoma.
Liu šao-či je bil pragmatik, Mao Ce-tung teoretik, kot bi ju označili z zahodno politično terminologijo. Liu Šao-či je želel prilagoditi marksizem kitajskim razmeram. To ie hotel doseči predvsem z razvojem kitajskega gospodarstva, kitajske države, Mao Ce-tung pa je kot vselej zastopal stališče, da je treba najprej spremeniti človeka. Liu Sao či se je približal izhodiščem, ki so porodila sovjetski model, čeprav ga je obarval s kitajskimi specifičnostmi. Opiral se je predvsem na delavce. Sam I« bil nekoč delavec in eden od ustanoviteljev sindikatov, ki si jih je pozneje tudi politično povsem podredil. Mislil je zato predvsem na tovarne, na industrijo, Mao Ce-tung pt* |p posvečal vso politično pozornost in gradil vse perspektive Kitajske na kmetih, na armadi in na mladini.
Mao Ce-tung je hotel hitro in za vsako ceno preobraziti kitajskega človeka. Liu Šao-či je bil privrženec po-
stopnosti. Zavzemal se je za materialno stimuliranje (Jr la. Za Mao Ce-tunga pa sta bila pomembnejša revolu cionarni entuziazem in moralna nagrada. Liu Sao-č9 bil tudi za materialno stimuliranje kmetov. Zavzema1 S, je za večje ohišnice, večjo decentralizacijo v vodenju ^ spodarstva, zlasti industrije. Bil je za večjo svobodo proizvodnji potrošnega blaga.	»
Do odprtega konflikta je prišlo na XI. plenumu ^ KP Kitajske, ki je bil kot pišejo zgodovinarji, skllcG,
potem, ko je skupina znotraj CK poskušala vreči
Ce-tunga, oziroma ga je poskušala prisiliti, da se odp° stališčem, ki jih je zastopal ves čas. Šele ko so 'njali Liu Šao-čija, so prišla* na dan imena njegovih P1^ vržencev in sodeč po tem, lahko sklepamo, da so P(*. oni znotraj CK vodili politiko proti Mau. Med nU111'!-bil nekdanji obrambni minister Peng Te-huai, član
alf
litbiroja, Mongol Ulanfui in še nekateri drugi voj#1
in partijski funkcionarji ter pekinški župan Peng in, razumljivo, Teng Hsiao-ping.

Peng Cen. takrat predsednik pekinške občine, 10
nekateri člani CK so že na seji centralnega komite!0^,
Lušanu leta 1959 napadli Mao Če-tunga in ocenili nie^
vo politiko in smer razvoja za rievi fanatizem in V* y meščanski avanturizem*. Mao Ce-tungov «veliki skok 0 prej* so menda označili kot izliv krvi v možgane,
činsko bolezen*. Ocenili naj bi tudi, da so bile korU0^ «neodgovorno čvekanje*. Peng čen naj bi bil tudi ed
od podpornikov alegoričnega napada na Mao Ce-tu11^ j s kritiko katere sta prišla v ospredje
-Ul" I
v drami,
Čing in predvsem mladi novinar in urednik, član politbiroja Jao Ven-juan. Takrat je bil vPeng CQ(\

zamenjan. Toda Liu Šao-či je menil, da postopek P^j Peng Čenu ni v korist razmeram in enotnosti v P01".*,
'fjP
ter da ni dober. Tako je v bistvu podpri Pengove oce

ŠPORT ŠPORT ŠPORT
30. oktobra 1977
namizni tenis
PO OBJAVI NAJNOVEJŠIH LESTVIC
Miličeva ohranila prvo mesto na državni jakostni lestvici
Kre ostale Krasove igralke so uvrščene v raznih skupinah druge kategorije
Cii« pS® namiznoteniška federa-stvin„ TeT ie izdelala jakostno le-žensi?- ?a letošnje leto v moški in kovK1 konkurenci na osnovi dosež-Tj v Pretekli tekmovalni sezoni. odra*a®8''lestvica bi morala verno cev . ''rednost posameznih igral-0Wao°ZlrOma '8ralk ’n Je nekak bi] ,n enoletnega delovanja. Ra-je 0uan? pogojnik «bi morala*, ker v»„„' ™vno težko na osnovi kon-
i.-c‘°nali
j vrednost nekega tekmoval krivi? 80 zarad‘ tega možne tudi iaio T uvrstitve, ki ne. od""— stvarnemu razmerju sil.
ivno težko na osnovi kon-jansk'*u*ne?a »ključa* odmeriti de-
c» in
uvrstitve, ki ne, odgovar-y parnemu razmerju sil. -«>ski konkurenci je Krasova Prv0 Pnica Sonja Miličeva ohranila raj in rfesto med prvokategornica--i n to povsem zasluženo, saj je
»kozi
Vso sezono žela na raznovrstnih
uta(J
le tekmovanjih same uspehe, Secon’ najVa^neJŠem tekmovanju v >. Jr j- . na državnem prvenstvu v tj® P je delno zataknilo, ko je retti^lpem spopadu klonila Sapo-ti /evi in se je morala zadovolji-
nje aaslovom 'državne podprvaki-»Soii i ie k)il tisti Sonjin poraz bei,l. s'učajen, zgovorno dokazuje lite«!0: da je v lanski sezoni Mi-
“Ceva i, . J	ovtvtui im-
|(0 a Pred tem trikrat precej glad Wtrma®a'a »sto nasprotnico, v Hjcinl* sezoni pa sta se isti tek-tunJi ?.r®čali že tr»kra*; na uradnih
CT in Sonja je žela prav to-St0B ztnag. Na skupno sedem na-»lavu ie torej slovenska igralka Ptvaa šestkrat, le na državnem je «prepustila» državni je III'LSVoji večni tekmici. Miličeva ta tli vso lansko sezono igrala •udi 6 ° ^°^ri tehnični ravni in je Ve o^Krat uspešno branila bar-tljennrZavne reprezentance, zato je kuren Vrlino mesto v državni kon-Peavj-Cl Povsem zasluženo in je PrizaJina nugrada za vsa njena Vfe^vanja in za njeno tehnično
rr|esto Upin' prvokategornic si prvo jeva ,ex eQuo deli tudi Saporetti-tia j kateri je uspel veliki podvig ržavnem prvenstvu, sicer je
SLOMAČI ŠPORT
DANES
^DELJA, 30. oktobra 1977
NOGOMET
, 1- amaterska liga
v Komu 11,0 * Primorje
,2- AMATERSKA liga
L30 v Dolini g ' Libertas
pi®v Trebčah '»»“orec - Gaja
Zn3? v Bazovici ”1* ■ Edilc Adriatica
v Gorici
‘sana - Juventina
. 3- amaterska liga
iSV Križu
“a • Čampi Elisi
10.30
fc?-v Tržiču tttana ■ Mladost
S, '!? v Šlovrencu ll0renzo - Sovodnje
Iki45 V
8 Eosco
NAJMLAJŠI
MLAJ
i, Can Zarja
ZAČETNIKI
Trstu, Campanelle
12.5A
Rv«,na Proseku Chiarbola B U45	* * *
Si*iu Jfstu, Sv. Sergij a Azzurra - Breg 9vn	* * *
Ku?® Proseku - Esperia 10.3ft	* * *
t»aja na Padričah Portuale
O.Oo	* * *
t“r0 p Gorici, na Rojcah »rizia - Juventina
košarka
rRIJATELJskA TEKMA
9.3ft MLADINCI
SerVoll Škednj“
PftpSa - Bor
^^PRVENSTVENI TURNIR
9.30	NARAŠČAJNIKI
% ^ Gorici, na Rojcah , Pagnossin
^S0JKA
$&Z3*» pohod
°rgaoi^Repnu
izira SK Devin
^atletika
gX®ROBOJ mladinci x? oo v Troboj člani Na*CudT
ta tudi Adria In Bor
mJpLESARSTVO
na kronometer
9.30	v ' A DVOJICE
0tllštvB Raz°vici
“a dirka Adrie
Po, Jlj™
°NeDEUEK, 31. oktobra
H KOŠARKA
priC^naščajniki
19-30 v PRVENSTVENI TURNIR .^rici, na Rojcah
Arte
bila vselej »številka 2». Med prvokategornice so uvrstili še igralke La Gioia, Cardinali, Pascale in Clementoni.
Vse ostale Krasove igralke so uvrščene v raznih skupinah druge kategorije. Silvana Vesnaver zaseda v skupini O četrto mesto, A-nica Žigon je v skupini n/l, Dragica Blazina in Neva Rebula pa sta uvrščeni v II/2. če je uvrstitev Vesnarjeve kolikor toliko realna (čeprav je že večkrat pokazala premoč nad Bevilacquo, Bocale in De Fazio, ki zasedajo prva tri mesta skupine O), pa se nam zdi krivično nazadovanje Blažinove in Re-
bulove iz prve v drugo skupino drugokategomic. Tb si lahko razlagamo le tako, da je tehnična komisija prestrogo ocenila dejstvo, da sta krasovki s tehničnega vidika ostali na »starih* pozicijah.
-bs-
OBVESTILA
ŠZ BOR
obvešča dekleta, rojena leta 1964 in mlajša, ki se nameravajo posvetiti igranju odbojke, da so treningi ob sredah od 14.30 do 16.30 in ob petkih od 14.00 do 16.00 v dvorani na stadlonn »Prvi maj*.
Posnetek z odprtja trim-steze v Saležu. Na zgornji sliki: ugledni gostje, na spodnji pa mladina že preizkuša ta novi, neprecenljivo koristni
objekt.
NOGOMET
V C LIGI
Pio Patria- Triestina
Tekma je praktično brez favorita:
Po nedeljskem domačem nastopu bo Triestina sedaj kar dvakrat zaporedoma gostovala na tujem. Danes igrajo Tržačani v Bu-stu Arsiziu proti Pro Patrii, ki se v tein prvenstvu še ni izkazala in najbrž sploh ne bo mogla odigrati vidnejše vloge.
Nedeljskega derbija proti Udine-seju se bodo Tržačani še dolgo spominjali, ne samo zaradi dobre igre in pomembnosti srečanja, temveč tudi zaradi cele vrste »žrtev*, ki jih je tekma terjala. Poškodovalo se je namreč kar šest igralcev in sicer:	Bartolini, Berti,
Schiraldi, Salvadori, Lucchetta in Fontana. Medtem ko bodo vratar Bartolini, Schiraldi in Salvadori vseeno igrali tudi danes, je za ostale poškodba precej hujša, tako da bo moral trener Tagliavini poskrbeti za ustrezne zamenjave. V novembrskem prestopnem roku si je Trip-stina nabavila še enega branilca, Pezzopaneja, ki pa danes ne bo še nastopil. Namesto Polittija bo i-gral mladi Mitri, ki bo prav tako prvič nastopil v prvi ekipi. Odprto vprašanje je še dodelitev majice št. 3, katero bi moral obleči Berti, katerega nastop je malo verjeten. V nasprotnim primeru bi na njegovem mestu igral Clemente, ki pa seveda ni čisti branilec. Postava bo torej najverjetneje naslednja: Bartolini, Schiraldi, Clemente, Mitri, Zanutel, Salvadori, Franca, Marcato, Andreis, Traini, Mar-colini.
S tako sestavo so seveda vsaka predvidevanja precej tvegana. Ne-uigranost obrambe je namreč tokrat še bolj očitna, saj ni Schiraldi pravi krilni branilec, Berti in Salvadori pa nista popolnoma okrevala. Bolje je Triestina opremljena na sredini igrišča, kjer bo Mitri vnesel v igro večjo dinamičnost. Andreis bo najverjetneje igral, na klopi za rezervne igralce pa bo najbrž sedel Dri. To pomeni, da bo Triestina igrala s približno e-nakimi nameni kot v Vercelliju, kjer so Tagliavinijevi varovanci 0-svojili točko, ki je tudi tokrat cilj tržaške ekipe.
A. K.
A LIGA
6. KOLO (14.301 Atalanta - LR Vicenza (Pieri) Fiorentina - Inter (Michelotti)
Lazio - Pescara (Casarin)
Milan - Foggia (Reggiani)
Napoli - Roma (Gussomi)
Perugia - Juventus (Menegali)
Torino - Genoa (Agnolin)
Verona - Bologna (Ciulli)
b liga
* 8?'K0tO (14.30)
Ascoli - Sambenedettese (Lop«) Catanzaro - Pistoiese (Artico)
Cesena - Temana (Lo Bello) Cremonese - Rimini (Celli)
Lecce - Avellino (Mascia)
Modena - Cagliari (Falasca) Monza - Bari (Milan)
Palermo - Varese (Mattei) Sampdoria Brescia (Panzino) Taranto - Como (Trinchieri)
C LIGA
Bolzano - Audace (Gal boa ti) Jundarcasale - Biellese (Vago) Lecco - Alessandria (Morganti) Mantova - Seregno (Esposito) Omčgna - Novara (Patrussi) Padova - Pergocrema (Baldi)
Pro Patria - Triestina (Madonna) Pro Vercelli - Trento (Paradisi) S. Angelo Lod. - Treviso (Savalli) Učfinese - Piacenza (D’Elia)
Z S š D I
obvešča, da ima novo telefonsko številko, in sicer 767-304.
'f
Nogometaši Primerja, ki nastopajo, kot edini slovenski zastopnik v 1. amaterski ligR bodo danes igrali v
gosteh proti nevarni enajsterici Corna.
•HiiiiiiuiiiiiiiiiinniiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiimiiiuiiiniiiiiiiiiimiiiiiiMnmiiuiiiiiiiiiiiiiiiiitinniiiiiimmiiiiiiiiiiiimninaniiinii
■iiiiiiMiuiiiiiiiiiuuiiHiiiiiiiliiiiiiiiiiiilliiiiiiiililiiuiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiHiiiiiiiiiiiilMiiilMiliimiiiiiiimniiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiHiiniiiiiiiiiti
Novi trim-stezi
Pred tednom dni. se je naša zamejska športna skupnost obogatila z dvema novima objektoma, ki bosta nedvomno pripomogla k razvoju telesnokulturne dejavnosti in rekreacije. Tu misjimo seveda na novi trim-stezi v Saležu (zgoniška občina) in v Pevmi na Goriškem, ki sta bili dograjeni izključno s prostovoljnim delom članov ŠK Kras oziroma goriške mladine pod pokroviteljstvom ZSŠDI. Na svoji seji je odbor ZSŠDI izrekel priznanje požrtvovalnim športnim delav-čem, ki so v svojih stremljenjih po ustvaritvi. čimboljših razmer za razvoj športnega izživljanja pri nas z dobro mero samoodpovedi in altruizma realizirali taka športna objekta, ki bosta služila predvsem zh rekreacijsko dejavnost širokemu krogu ljubiteljev telesne kulture, ne glede na njihovd starost, telesne zmogljivosti in okretnost. Take pobude je treba posnemati, ker spričo težkega finančnega stanja, v katerem se nahajajo razne javne ustanove, in velikega pomanjkanja športnih objektov, je ustvarjanje najpotrebnejših infrastruktur na prostovoljni bazi najprimernejša 0-blika pristopa za omogočanje razvoja športnega izživljanja.
Seja izvršnega odbora
, V torek je izvršni odbor ZSŠDI zasedal v Gorici, ključna točka dnevnega reda pa je bila proučitev specifične goriške problematike. Dejstvo je namreč, da vsi go-riški odborniki Združenja niso dovolj angažirani pri delovanju krovne organizacije, kar otežkoča delo in ima za posledico pomanjkljive stike z bazo. Zato bo treba čim-prej primerno ukrepati in dobiti nove sodelavce. Beseda je tekla tudi o tendenci po ustanavljanju športnih odsekov pri prosvetnih društvih v vaseh, kjer ni neke organizirane športne dejavnosti, o križanju delovanja oziroma pristojnosti pri nekaterih prosvetnih in športnih društvih, kar bo treba razčistiti skupno s krovnima organi zacijama. 'Kar se športnega centra v Gorici tiče, pa kaže, da bo telovadnica nared že pred pričetkom prihodnje tekmovalne sezone, s čimer se bo dejavnost nedvomno zelo razširila. Tudi na Goriškem bo do ustanovili sektorialne trenerske zveze in po potrebi tudi komisije po panogah.
Po uvodnem poročilu načelnika komisije ZSŠDI za tisk in propagando, ki je orisal smernice in načrt za smotrnejše obveščanje šir-I še javnosti o specifični športni
problematiki, je odbor ZSŠDI formalno ustanovil ta nov organ, ratificiral predlagano sestavo komisije in potrdil upravičenost programskih opredelitev, ki težijo za upravljanjem določenih pomembnih sredstev javnega obveščanja.
Komisija za tisk In propagando
Potem ko je izvršni odbor ZSŠDI potrdil nujnost obstoja komisije za tisk in propagando, katere institucionalna naloga je točno in dosledno obveščanje širše javnosti, tako pri nas kot v matični domovini, o smernicah in prizadevanjih krovne športne organizacije in o delovanju ter razvoju vsega našega športnega udejstvovanja sploh, da bi bila informacija čim popolnejša in verodostojna. To je izvedljivo le pod pogojem koordiniranega in sistematičnega obveščanja, kar je namen nove komisije. V tej perspektivi namerava komisija za tisk in propagando ustvariti na Združenju poseben tiskovni urad — «press-center», ki bo od blizu sledil in poročal o športnem delovanju ter problematiki. Obveščanje pri nas potom dveh osrednjih sredstev (Primorski dnevnik in Radio Trst A) je že dobro vpeljano, zato se bo komisija omejila le na občasno pošiljanje priložnostnih komunikejev, ki bodo prinašali uradna stališča in ocene krovne organizacije. Glavni napor komisije pa bo usmerjen v matično domovino, da se seznani tudi javnost v Sloveniji z našo specifično problematiko in razvejanim delovanjem. V ta namen bo v najkrajšem času, po posredovanju ZTKOS, sklicana v Ljubljani tiskovna konferenca, na kateri bo komisija ZSŠDI za tisk in propagando orisala svoj namen in vzpostavila stike z vsemi sredstvi javnega obveščanja v Sloveniji. še posebno važno je sodelovanje s koprsko radio televizijo, ki ima velike mčžnosti, da propagira in tako pripomore k reševanju naše športne problematike. O tem so se prejšnjo sredo že razgovarjali na posebnem sestanku v Kopru in proučuje se možnost, da bi komisiji ZSŠDI za tisk in propagando bilo poverjeno upravljanje športa na a-genciji Alpe - Adria.
Košarkarska trenerska zveza
V petek je bila ustanovna seja košarkarske trenerske zveze, ki bo sestavni del krovne trenerske organizacije. Kljub izrecnemu vabilu in sensibilizaciji zainteresiranih društev pa je bila udeležba naših
trenerjev zelo skromna (le trenerji Kontovela in Poleta), medtem ko ni razumljiva popolna odsotnost trenerjev Bora, Brega in Sokola. Prepričani smo, da gre le za naključje in da ne gre za nekak bojkot, saj bi morala trenerska’ zveza 0-dločilno prispevati k razvoju posameznih panog, če bodo složno sodelovali športni delavci, ki operirajo na terenu. Za predstavnika v trenerski organizaciji je bil imenovan Sergij Tavčar, ki bo obenem koordinator sektorialne košarkarske zveze.
Na isti seji je odbornik ZSŠDI Emil Bole seznanil prisotne, da je novi trener košarkarske ekipe Jadran prof. Anton Vidmar iz Vipave, ki že vrsto let trenira ajdovski Fructal. Treningi, ki bodo dvakrat tedensko, se bodo pričeli že ta teden.
Srečanje med SKGZ in ZSŠDI
V	petek je odbor SKGZ sprejel na razgovor delegacijo odbora ZSŠ Dl. Na dnevnem redu so bila številna vprašanja, ki od blizu zadevajo športno delovanje. Govor je bil o odnosih med organizacijami in posameznimi članicami, o smernicah športne politike in novi decentralizirani strukturi ZSŠDI, sklicanju komisije za šport pri SK GZ, o perspektivah za izgradnjo športnega centra v Trstu, o vlogi komisije za tisk in propagando ter o namestitvi športnega funkcionarja v Trstu. Izmenjava mnenj je bila zelo konstruktivna in so skupaj .izdelali oziroma preverili stališča za ustvaritev idealnih pogojev za še izrazitejši razvoj športnega delovanja pri nas kot enega izmed .nenadomestljivih virov uveljavljanja naše manjšine.
Čestitke
V	pokrajinski odbor košarkarske federacije za minibasket je bil i-menovan Marko Oblak, igralec Bo ra in trener Sokola, čestitamo k temu priznanju in želimo plodno de lovanje v korist slovenske košarke.
-bs-
NA RADIU TRST A
Zopet oddaja o nogometu
V jutrišnji oddaji »Glasbeni ping pong* (od 15.35 do 16.30) bo gost studia Radia Trst A načelnik nogometne komisije ZSŠDI Bruno Rupel, ki bo odgovarjal na nekatera pereča vprašanja, ki zadevajo naš amaterski nogomet.
A
m m
ROD MODREGA
TABORNIŠKI
KOTIČEK
GORICA
>
3
C/5
H
Lokostrelski tečaj
V soboto, 29. oktobra in nedeljo 30. oktobra, prireja Rod Modrega vala lokostrelski tečaj v Dijaškem domu v Trstu, f.e nekaj let naša organizacija uvaja lokostrelstvo v okviru svojih vrst, vendar je gojenje te panoge omejeno na dobo letnega taborjenja. Letos smo prišli v stik s taborniškim odredom Močvirski tulipani iz Ljubljane. O-menjeni odred že nekaj let sistematično goji lokostrelstvo, ki je dokaj razširjenjo med taborniškimi odredi po Sloveniji.
Tako smo se z njimi zmenili, da pride k nam v Trst in Gorico skupina inštruktorjev, ki bo našim članom RMV in vsem ljubiteljem lokostrelstva posredovala nekaj praktičnega in teoretičnega znanja. Za gojenje te športne discipline pa so potrebni tudi lok, tarča in puščica, ki niso poceni zadeve. Ker pa resno mislimo, smo sklenili, da gremo v nabavo več lokov, tarč in puščic.
Poleg dvodnevnega tečaja v Trstu je v novembru predviden še en tečaj in sicer: 12. in 13. novembra, v Dijaškem domu v Gorici.	Srnjak
Klubi OZN
Ob letošnjem dnevu Organizacije združenih narodov se je vr$i\o v Slovenfjf več prireditev, da ■‘počastijo dvajsetletnico obstoja mladinskih klubov OZN, ki delujejo sedaj na šolah, v delovnih organizacijah, v krajevnih skupnostih in drugod.
Začetek te pomembne vzgoje organizacije pa moramo poiskati v taborniških vrstah. Pobudo so slovenski taborniki povzeli po prvem «.otroškem klubu OZN*, ki je začel z delom, tudi v sklopu taborniške organizacije, v Prištini na Kosovem
Prvi mladinski klub OZN v Sloveniji so osnovali v Ptuju. Kmalu se je zamisel razširila po vsej Slo veni ji in prestopila okvir taborni ške organizacije. \
Danes deluje v Sloveniji 300 klubov OZN, ki združujejo pet tisoč članov iz vrst mladine.
Taborniki in potresene!
Spominjamo se, da je ob potresni katastrofi v Beneški Sloveniji bil prvi na mestu naš Rod modrega vala, ki je nudil za prvo silo svoje šotore, ki so sicer ■ zaradi manjših dimenzij neprimerni za daljše, urejeno bivanje, vendar so kol prva pomoč, da niso' nesrečni potresenci spali pod milim nebom, nudili zasilno streho.
Med taborniki je zavest pomoči potrebnim vedno živa. To se je izkazalo tudi preteklo soboto in nedeljo, ob akciji za vselitev novega naselja Breginja in njegove okolice. Pobuda je imela značaj vsejugoslovanske - mladinske akcije. Iz Beograda je prišla skupina organizacije Goranov, ki se je razvila iz taborniške (izvidniške) organizacije. i
Gorani odgovarjajo nekako taborniškim klubom v Sloveniji, ki združujejo odrasle tabornike. Iz Bonse in Hercegovine je prišlo kar 44 Goranov in celo iz daljne Makedonije je prišlo pet članov društva prijateljev Goranov, iz Hr-vatske je prišlo na akcijo deset mladincev. Sodelovali so tudi ne-
kateri strokovnjaki hortikulturnega društva iz Ilirske Bistrice. Najštevilnejša skupina pa je bila taborniška. Drevesa je pomagalo soditi 0-koli sto tabornikov iz Ljubljane.
Sadike so prinesli mladinci s seboj. Posadili so omorike, črni bor, macesen in platane. Domačini, ki so mladincem za njihovo nesebično pomoč hvaležni, pa so izrazili tudi željo, da bi dobili še sadike o-reha in ribeza.	P-n
V	TEKMI HURLINGHAM - BOR
Klavdij Starc med najboljšimi
Hurlingham — Bor ' 108:94
BOR: Klobas 26. Vatovec 20, Žerjal 14, Ražem 14, Kapič, Per-tot 4, Race 2, Sancin 4, Sestan 2, Oblak 2, Vinicio, Koren 6.
V	petek je Bor odigral prijateljsko tekmo v okviru priprav na promocijsko prvenstvo. Kljub temu da je Bor podlegel nasprotniku lahko ocenimo pozitivno ta nastop. Borovci so dobro zaigrali v napadu kot sam izid kaže, nekoliko slabše jim je šlo v obrambi, kjer .je Klavdiji Starc, ki je letos skupno s Čukom zapustil Kontovel tržaško ekipo, lepo vvpdii icu bi^sam zelo nevaren.
Kljub temu da je Borova postava res nizka so tudi tokrat dobro zaigrali pod košema, in še posebno Ražem in Klobas. Pohvala gre še Vatovcu in Žerjalu.
K. Leo
KOŠARKA
Na tumitju naraščajnikov
TUDI DOMOVA PETERKA
Naši košarkaši bodo prvo tekmo igrali s Pagnossinom
Pričela se je nova košarkarska sezona. Tudi Domova naraščajni-ška ekipa se vestno pripravlja na bodoče prvenstvo. V sklopu priprav se bo Domova peterka udeležila predprvenstvenega turnirja, ki ga priredi košarkarska zveza.
SPORED TURNIRJA Danes, 30.10.
Grado - Arte
Dom - Pagnossin (ob 9.30 na Rojcah)
Ponedeljek, 31.10. Pagnossin - Grado Dom - Arte (19.30 na Rojfcah) Torek, Lil.
Grado-Dom (ob 11.00 v Gradežu) Arte - Pagnossin
Finalne tekme bodo v soboto in nedeljo, v telovadnici na Rojcah z naslednjim sporedom:
Sobota, 5.11.
17.00: finale za 7. oz. 8. mesto 18.30: finale za 5. oz. 6. mesto Nedelja, 6.11.
9.30: finale za 3. oz. 4. mesto 11.00: finale za 1. oz. 2. mesto Ugo Dornik
Borovi mladinci danes v Skednju
Borovi mladinci, ki bodo kmalu startali v svojem košarkarskem prvenstvu, so v petek zvečer odigrali prijateljsko tekmo z Libertasom Barcolana in so prepričljivo zmagali s 84:62 (44:34).
»Plavi* bodo zopet zaposleni danes, ko se bodo v Skednju, s pri-
četkom ob 9.30, pomerili z vrstniki Servolane.
1. ITALIJANSKA LIGA
Hurlingham doma Pagnossin v gosteh
V drugem kolu prve italijanske košarkarske lige bo danes goriški Pagnossin (v A-l ligi) igral v gosteh proti državnemu prvaku Mo-bilgirgiju. Goričani so v prvem kolu nepričakovano v Milanu premagali Xerox, danes v Vareseju pa bodo nedvomno še pred težjo nalogo.
Tržaški Hurlingham (v A-2 ligi) pa bo danes igral svojo prvo prvenstveno tekni) pred lastnim občinstvom proti močni ekipi Sapori iz Siene. V tržaških vrstah, žal, ne bo centra Zorzenpna, tako da postaja naloga Petazzijevih varovancev nadvse« težka.
Spored
A-l LIGA (17.30)
V	Bologni: Alco - Sinudyne
V	Benetkah: Canon - Perugma
V	Milanu: Cinzano - Femet Tonfe
V	Genovi: Eknerson - Xerox
V	Gantuju: Gabetti - Brili
V	Vareseju: Mobilgirgi - Pagnossin
-1-A-ž LIGA (17.30)
V	TrstuHurlingham - Sapori
V	Neaplju: GIS-Jolly
V	Rirtiu: Algida - Vidal
V	Vidmu: Mobiam - Pintino*
V	Vigevanu: Mecap - Scavolini
V	Turinu: Chinamartini - Althea (ob 15. uri, tudi po TV)
ŠAHOVSKA PANORAMA

ODLOČILNA PARTIJA
Z letošnjega Vidmarjevega memoriala prinašam še partijo Larsen - Savon, ki je v predzadnjem kolu dobesedno odločila , o razporedit prvih mest v turnirju. Z remijem je Larsen dosegel prvo mesto.
Savan pa je razdelil drugo do tretje. Če bi bal zmagal Savom, bi bil vrstni red obraten. Sploh je sovjetski velemojster Savon (rojen 1940) v turnirju pokazal odlično pozicijsko igro, verjetno najboljšo izmed vseh. Njegova uvrstitev in igra sta bili morda največje presenečenje turnirja. Partija z Lar-senom se je razvijala tako, da smo ob prekinitvi pri 44. potezi večinoma pričakovali Savonovo zmago. Toda tu se je zopet izkazal Larsen. Od nekdaj je bil znan kot odličen analizator. Moral je porabiti za analize kar dober del noči, da je našel proti Savonu rešitev z nekaj študijskimi, izredno lepimi obrati.
V opombah sledim deloma navedbam, ki jih je dal Larsen sam takoj po partiji. Savon je lahko samo potrdil točnost njegovih analiz.
DAMINA INDIJSKA OBRAMBA Beli: IARSEN	Črni: SAVON
(IV. Vidmarjev memorial, Portorož 1977) l.c4 e6 2.Sf3 Sf6 3.b3 Larsen zelo pogosto zgodaj fian-ketira daminega lovca.
3...U7 4.Lb2 0—0 5.g3 b6 Tako si v partiji stojita nasproti pravzaprav dve otvoritvi Beli igra Retijev sistem (dvojni fianke-to, kmet na c4, brez d4), črni pa tipično damino indijko.
6.Lg2 Lb7 7.0-0 dš R.cd5:

Članska odbojkarska ženska ekipa Sokola.
Ta zamenjava ne prinese mnogo. V poštev prihaja 8.Se5 Sbd7 9.f4.
8..	.5.5: 9.Sc3 Sd7 10.Sd5: Ld5: U.Dc2 c5 12.Tadl Tc8 13.DM
Grozilo je že 13„.c4. •
13..	.5.6 14.Sg3?!
Izpad s skakačem vodi celo v slabšo pozicijo, ker čmi z lahkoto panira grožnje proti točki h7.
14..	M! 15.Ld5: ed5: 16.Sf3
Po 16.LI6: hg5: 17,Le7: De7: ima črni tudi pobudo.
16..	.DČI7
Bela polja okoli belega kralja 90 oslabljena!
17.Sh4 Se4 18.Sg2 Lf6 19.j3?! Lb2: 20.Db2: Sf6 21.e3 Dd6 22.d3 b5 23.e4 Te8 24.Se3 g6 25 /4 Dc6 26.e5 d4!
Z napredovanjem svojih kmetov je beli povzročil, da ima na e3 in c3 dve grdi slabi točki. Poleg tega ima črni več prostora.
277.Sg2 Sd5 28.Tdel /5 29.ef6: e.p. Dj6: 30.Dd2 Kg7 31.g4
S kmetom več na kraljevem krilu poskuša beli uprizoriti napad.
31..	.Tel: 32.Tel: Tf8 33.Te4 Tf7 34.h4 Te7 35.g5 hg5' 36.hg5: D/5 37.Dc2 Dc8 38.Kf2 Te4:
Po zamenjavi trdnjav nastane končnica, v kateri so izgledi črnega boljši.
39.de4: Sc3! 40./5
Igra se izredno zaostruje — oba imata nevarne proste kmete, vsak na drugem krilu.
40..	.Dc6 41.f6+ K/7 42.K/3 DeS
Kaže, da bi moral vdor dame
na kraljevo krilo odločiti.
43.S14 De5 44.Dd3!
Kuvertama poteza, edina, ki reši pozicijo. Treba je bilo preprečiti c4.
44..	. off
Analize so pokazale, da je črni v • nekakšni nujnaci. če namesto igrane poteze vleče takoj 44. ,Dg5:t
nastanejo variante, ki z vložkom
44...a6 45.a4 slede v partiji.
45.	a4! Dg5:
Edina možna poteza — na vsak« drugo bi črni celo izgubil.
46.	e 5!
Zelo lepa odločilna kombinacija, ki izsili remi.
46..	.Dpi
Seveda ne gre 46...De6:? Dg6:+. Na 46...Df5 pa sledi 47. Df5: gf5: 48.ab5: ab5: 49.6d3 Se4 50.Kf4 c4 51.bc4: bc4: 52.Sb2 e* 53.<Sd3 c2 54.Kf5: Sc5 55.Sc5:f! clt> 56.e6+ Ke8 57.Sd7!! in čmi mora dati za f - kmeta damo, nakar je igra remi.
47.	ab5: ab5: 48.ShZ.r
še ena študijska poteza, ki edina reši belega. Na 48,Sg2 pride namreč 48...Dh2 49.Sf4 Dhl+ fli čmi dobi.
48..	.Dhl+ ‘49.Kg4! Dg2+ 50.Dgt De2+ 51,D/3 D/3. +
Na 51„.d3 gre 52.Sg5+ Kf8 38. Sh7+ z večnim šahom.
52.K/3: d3 53.Sg5+ Ke8 54.K#3 c4 55.bc4: bc4: 56.Kd2 Sd5 57.Se4 K/7. Remi.
Beli igra 58.Sd6+ in rta to Sc4:, nakar se črni skakač žrtvuje na f6.
Vasja Pire
Sonja Milič v državnem dresu tudi proti Španiji
Državna namiznoteniška zveza je sklicala Sonjo Miličevo, da tudi na tekmi Italija - Španija za evropski pokal narodov, ki bo 2. novembra v Cagliariju, brani barve »azzurrov*.
Ta ponovni vpoklic v državno reprezentanco sploh nas ne sme presenečati, še posebno po odličnem nastopu Miličeve prejšnji teden v Helsinkih, kjer je premagala solidno finsko državno prvakinjo Grefbergovo. Za nameček je Sonja prejšnjo nedeljo nastopila na finskem državnem prvenstvu in je odpravila drugo za drugo vse svoje tekmice, v finalu pa je ponovno gladko obračunala z Grefbergovo in tako dosegla še en prestižen uspeh na mednarodnem tekmovanju,
Na 5. državno prvenstvo Italije, ki bo novembra meseca v Rimu, je federacija povabila 12 igralk, med katerimi je tudi Sonja Miličeva, ki bo obenem opravljala nalogo tehničnega komisarja mladinske in naraščajniške izbrane vrste.
Uredništvo, uprava, eglamt oddelek,
TRST, Ul. Monlaechl 6 PP 559 — Tal. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica	Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 57 23
Naročnina
Mesečno 2 500 lir — vnaprej plačana celotna 25.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 38.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN».
V SFRJ številka 2,50 din, ob nedeljah 3,00 din, za zasebnike mesečno 35,00 letno 350,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 47,00, letno 470,00 din
PRIMORSKI DNEVNIK
DZS - 61000 Ljubi!«'*
1 st., vlš. 43
Za SFRJ 2iro račun 50101-603-45361 .ADIT.
Gradišče 10/11 nad telefon 22207 Oglasi	Ob delavnikih: trgovski 1 modul (Sir.
13.000 lir. Finančno-upiavni 600, legalni bOO, osmrtnice sožalja 300 lir za mm višine v širini 1 stolpca Mali oglasi 150 lir he-> Ob praznikih: povišek 20% IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlaniie-Ju"K krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih v Italiji pri SPI.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska'. Trst 11-5374
Stran 10
NA OBČNEM ZBORU
Klub zamejskih študentov v Ljubljani je reorganiziral in poživil delovanje
Zamejski študentje iz Porabja, iz Koroške in iz Italije, ki študirajo na ljubljanski, mariborski in zagrebški univerzi, posredujejo manjšinsko problematiko ostalim študentom
Po dveletnem premoru so se zamejski študentje (iz Koroške, iz Po-ribja in Furlanije - Jultjake Krajine), ki študirajo v Ljubljani, zbrali na občnem zboru njihovega kluba. Poleg zamejskih študentov so se občnega zbora udeležili Feliks Wieser, tajnik Zveze slovenskih organizacij, delegacija Mladinskega odbora SKGZ, ki jo je vodil predsednik Igor Komel, delegacija študentov s tržaške univerze, predstavnika študentskega kluba italijanske narodnostne skupnosti »Palmiro Togliatti*, član republiškega komiteja Zveze socialistične mladine Slovenije Marko Morel, član univerzitetno konference ZSMS Franc Martinčič, ter predstavniki kluba koroških študentov iz Slovenije in študentov iz občin Ribnice in Kočevja.
Po predložitvi osnutka programa
nadaljnjega dela KZS. se je o tem razvila diskusija, po diskusiji pa soj izvolil; nov odbor, v katerem so a tremi delegati zastopani, Korošci in Porabci, Slovenci iz Italije pa s šestimi.
Klub zamejskih študentov v Ljub ljani Je začel s svojim delovanjem leta 1988. V tem letu se je s pov* Čanjem števila zamejskih študentov na tukajšnjih fakultetah pokazala potreba po večji medsebojni ooveza-nosti, organiziranem delovanju in preučevanju aktualnih problemov, ki tarejo Slovence v zamejstvu. Klub Je priredil brucovanje, piknik ob Savi, seminar v Bohinju, razna predavanja in okrogle mize; izšlo oa je tudi nekaj številk informativnega časopisa za zamejske študente,
Klubsko življenje je zaživelo v letih 1973 - 74, ko je klub dobil prostore v kleti četrteea bloka v študentskem naselju skupaj s Uubom italijanskih študentov. Zadnji dve leti pa so najrazličnejši vzroki povzročili, da je delovanje popolnoma zamrlo. Krivde za to ne smemo iskati le pri določenih posameznikih, sa) so za obstoj in razvoj kluba odgovorni prav vsi zamejski študentje. Pre majhna zainteresiranost, slabo iz bran datum občnega zbora in podobni vzroki so pripomogli, da so propadli vsi lanskoletni poskusi, da bi klub zopet postavili na noge.
Klub naj bi povezal študente iz zamejstva in jim nudil možnost, da bi skupno reševali svoje probleme. Tu mislimo predvsem na težave, ki nastanejo pri vpisu na univerzo, pu iskanju prostorov v študentskem naselju, pri notifikaciji diplom in po dobno. Med pereče probleme spada tudi vkHučevanje brucov v študentsko življenje. Bruci Iz Slovenije i-majo možnost, da se hitro spoznajo z novim načinom življenja v Ljubljani. saj Jim članj klubov pomagajo pri premagovanju začetnih težav. Pri zamejcih ne nastajajo samo težave zaradi prehoda iz srednje šole na univerzo, ampak predvsem zaradi preskoka iz enega šolskega sistema v drugega, iz ene gospodarsko - politične stvarnosti v drugo. Problemi naatajajo tudi za-
terimi se srečujejo vse tri slovenske manjšine.
Pripravili pa naj bi tudi večere, na katerih bi se bolje seznanili z notranjo politično ureditvijo Jugoslavije in z njeno svetovno priznano politiko neuvrščenosti. Kar se tega tiče, se bodo lahko neposredno soočali, kako je, ne samo teoretično, ampak tudi praktično rešeno vprašanje dvojezičnosti in zaščite narodnostnih skupnosti.
Vsaka angažiranost v klubu mora izhajati iz zavesti, da zamejski študentje v Sloveniji pripadajo narodnostnim manjšinam, ki krvavo potrebujejo vse sile za zagotovitev svo jega obstoja in razvoja.
Občni zbor je tudi izrazil ogorčenost zaradi izvajanja pritiska avstrijskih reakcionarnih sil nad dvema koroškima Slovencema, ki študirata v Mariboru. Obema študentoma, ki sta prejemala grozilna pisma, je občni zbor izrazil vso podporo.
itliMtiHiiiiJiiiiiiiiiiiiiiHHMMiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiniiiaHiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiti
Proslava BO-letnice Zveze kulturnih organizacij SRS
Odličja svobode prosvetnemu društvu «Vesna» iz Križa in prosvetnima delavcema iz zamejstva D. Pahorju in F. Škerlju
radi jezika, predvsem pri študentih, ki prihajajo iz Koroške in iz Porabja. Zaradi vseh teh težav bodo predlagali fakultetam, kjer študirajo zamejci, naj poskrbijo vsaj za študente prvih letnikov mentorje, ki n*j bj jih uvajali v študij.
Konkretno mislijo v najbližji prihodnosti, po možnosti že v prvi polovici novembra, organizirati spoznavni večer ali brucovanje, kamor bodo povabili predstavnike italijanskih študentov, s katerimi želijo najtesneje sodelovati. Delovanje kluba pa naj bi zajelo tudi predavanja o zameski stvarnosti, na katera bodo povabili predstavnike manjšinskih organizacij. Ta predavanja ali okrogle mize bodo odprta za vse študente, ker so zamišljena kot prispevek k spoznavanju manjšinske problematike. Prav v tej luči sc najbolj pokaže pomen tega kluba, ki naj bi študentom v matični domovini posredoval probleme, s ka-
MURSKA SOBOTA - S svečano podelitvijo odličij Svobod in z o-srednjo proslavo, se je včeraj v Murski Soboti zaključilo proslavljanje 30-letnice Zveze kulturnih organizacij Slovenije. Praznovanje se je
sebno v čast, da so zlata odličja prejeli tudi pa »svetno društvo »Vesna* iz Križa in pa zaslužna javna in kulturna delavca Drago Pahor in Franc Škerlj. Svečano podelitev
odličij je sklenil krajši nastop lju-začelo že v četrtek z nastopom tomerskega in ptujskega okteta. Za-
Prekmurskega okteta in se nadalje valo v petek in včeraj z zanimvi-mi nastopi raznih skupin in posameznikov. ki delujejo v okviru te osrednje kulturne in prosvetne organizacije na Slovenskem. Naj o-menimo, da je bilo celotno praznovanje 30. obletnice ustanovitve ZK OS pod pokroviteljstvom predsedstva te organizacije in zveznih kulturnih organizacij občin Gornja Radgona. Ljutomer. Lendava in Murska Sobota, ki so poskrbele tudi za bogato zgodovinsko razstavo.
Svečanost podelitev odličij Svobod. ki je -bila na sedežu občinske skupnosti v Murski Soboti, je začel s pozdravom predsednik Zveze kulturni organizacij Slovenije Jože Humar, ki je v kratkem nagovoru poudaril važnost in vlogo, ki jo i-ma ta osrednja organizacija pri vsestranski graditvi samoupravljanja in socializma.
Nato je predsednik Zveze kulturnih organizacij slovesno podelil 18 odTčij Svobod z zlatim listom in 29 odličij Svobod s »rebrnim listotn zaslužnim slovenskim kulturnim delavcem iz matične domovine in zamejstva. Slovencem v Italiji je po-
			
VESTI Z ONKRAJ MEJE
Ob Dnevu mrtvih številne komemoracije padlih borcev
Na slovenski obali so se začele številne komemoracije v spomin na padle borce za svobodo. Šolska mladina je že okrasila številne partizanske grobove in položila šopke svežega cvetja k spominskim obe-lpžjem. Tako so učenci osnpvne šole Pinka Tomažiča v Kopru sku paj s krajevno organizacijo Zveze borcev Šalara - Olmo pripravili spominsko svečanost ob spomeniku padlih v Škocjanu. Učenci osnovne šole Janka Premrla v Kopru pa so pripravili komemoracijo pred Vojkovim spomenikom na Muzejskem trgu.
PARTIZANSKI ZDRAVNIK DR. ALEKSANDER GALA-PETER
RAZSTAVLJA V SEŽANI
V sežanski Mali galeriji razstavlja profesor medicinske fakultete v Ljubljani dr. Aleksander Gala. ki ga pa primorski partizani, poznajo predvsem kot doktorja Petra. Javnosti pa je znan tudi kot pisec dveh knjig — Spomini partizan skega zdravnika in Tragedija partizanskih ranjencev na Ogenjci.
Za kiparsko dejavnost se je odločil — kot sam pravi — po neki nezgodi, ustvarja pa izključno ' za svoje razvedrilo. Najprej je posku sil z reliefi, nadaljeval pa s kipi. Motivika je vezana predvsem na partizanstvo, od večjih del pa naj omenimo predvsem projekt za spomenik padlim ranjencem na Ogenjci. Dr. Peter je povedal predstavnikom tiska, da je eden izmed njegovih prihodnjih načrtov upodobiti deset partizanskih bolnišnic na Primorskem.
RISARSKO TEKMOVANJE MLADIH VARČEVALCEV
Kreditna banka Koper je razpi sala natečaj risanja slik na temo
varčevanje. Udeležilo se ga je kar 15 tisoč učencev z obalno kraškega področja in iz nekaterih šol severnoprimorske regije. Posebni nagradi sta prejela Marjan Kapelj iz Košane in Jasmina. Kožar iz Kopra. Za učence in učenke, ki so pripravili najkvalitetnejše .zdelke, so organizirali izlet v Postojno.
L. O.
danes ob obali
KINO
KOPER: ob 10.00 sovjetska risanka VRABEC ABSTINENT ob 16 00 in 18.15 italijanski SAN-DOKAN (1. del) ob 20.30 italijanski MALI GREH IZOLA: ob 10.00 ameriška risanka SNOOPY SE VRAČA ob 16.00 ameriški JEZDEC S STRANSKE POTI ob 18.00 in 20.00 angleški EMILY ŠKOFIJE: ob 18.00 italijanski ČLOVEK Z ULICE DELI PRAVICO ŠMARJE: ob 18.p0 ameriški NASLEDNJA POSTAJA
PIRAN: ob 10.00 češki MOJ BRAT IMA PRIMA BRATA ob 16.00, 18.16 in 20.30, italijanski IZVRSTNA TRUPLA
PORTOROŽ: ob 20.00 domači DIVJI ANGELI
ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA
čez nedeljo je organizirana v zdravstvenih ustanovah vseh treh obalnih mest dnevna in nočna zdravniška dežurna služba, prav tako pa bodo dežurale tudi lekarne,
PRIREDITVE
ILIRSKA BISTRICA: Odprtje prenovljene planinske postojanke na Snežniku.
ključna osrednja prireditev, ki je bila v kinodvorani v Murski Soboti, je bila v celoti posvečena plesu in baletni umetnosti, na kateri so nastopili ansambel Centra za balet in ritmiko Iz Celja in pa plesne skupine mladih iz Maribora in Ptuja.
Sandor Tence
r«i\A i *r frrrrnr—
Titova poslanica udeležencem kongresa pobratenih mest
BEOGRAD - Predsednik SFRJ Josip Broz Tito je poslal udeležencem devetega kongresa svetovne federacije Pobratenih mest, ki. zaseda v Po-ent a-Pitru (Guadeloupe) poslanico ob jubilejnem kongresu ip proslavi 20-letnice ustanovitve ter koristne dejav. nosti federacije. Udeležencem je zaželel uspešno delo in nove uspehe pri razvijanju mednarodnega, medmestnega in medobčinskega sodelovanja ter mednarodnega razumevanja. »Prepričan sem, da lahko s sodelovanjem mest in občin prispevamo k širšemu komuniciranju ljudi in idej, izmenjavi izkušenj s področij, ki so največjega pomena za življenje ljudi, svobodni uporabi dosežkov drugih in vse popolnejši integraciji kulturnih in ma lerialnih vrednot človeštva. Krajevne skupnosti, mesta in občine Po vsem svetu lahko veliko prispevajo k razvijanju mednarodnega sodelovanja, u-trditvi miru. krepitvi vzajemnega spoštovanja in zaupanja ter s tem postanejo del širše dejavnosti za izgradnjo boljših odnosov in napredek v svetu*, je zapisal Tito.
RIM — Ob udeležbi nad 700 zastopnikov javnega življenja je framazonska loža Trga del Ge-su izvolila novega »velikega moj stra*. prof. Francesca Bellanto-nia, ki bo vodil ložo za tri leta.
30. oktobra 1977
Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja in tiska
H
ZTT
Trst
dlan italijansk«! zveze časopisni}) B založnikov
«Koža megle*
(Nadaljevanje t 1. strani)
žit vi jo: »Jana Srrudova je Elisabeth Proctorjeve oblikovala z asketično strogostjo, a pod na to navidez mrzlo skorjo je živel In se tudi igralsko bogato razcvetel pretresljiv lik žrtve oblastniškega nasilja.
Borštnikovo diplomo in denarno nagrado je prejel JOŽE BABIČ za režijo Rudolfove igre »Kuža megle* v Stalnem slovenskem gledališču v Trstu. Obrazložitev: »Jože Babič je z režijo Rudolfove i-gre v dinamični interpretaciji presegel ozko folkloristično barvo kurentovske baladnosti in ustvaril predstavo, ki je v celoti zaživela v svojem poetičnem pomenu.*
Borštnikovo diplomo in denarno nagrado za Scenografijo v uprizoritvi Pirandellove igre »Velikani z gore* v izvedbi Drame NSG v Ljubljani, je ureiela MELITA VOVK - ŠTIHOVA."
Borštnikovo diplomo in denarno nagrado za kostume je prejela A LENKA BARTLOVA za kostumografijo v uprizoritvi Pirandellove drame »Velikani z gore* v izvedbi Drame SNG iz Ljubljane in v u-prizoritvi igre Žarka Petana »Obtoženi volk* v izvedb! mladinskega gledališča iz Ljubljane.
Diplomo in denarno nagrado RTV Ljubljana za najboljšega mladega igralca je prejel MARJAN TROBEC za vlogo Leslieja v drami »Talec* Brendana Behana v izvedbi Primorskega dramskega gledališča iz Nove Gor;ee.
Diplomo Borštnikovega srečanja za vlogo Ane v igri »Že čriček prepeva* Mirka Mahniča v izvedbi Drame SNG iz Maribora je prejela ANICA SIVČEVA.
Diplomo Borštnikovega srečanja za vlogo Matjaža v igri Frančka Rudolfa »Koža megle*, v izvedbi Stalnega slovenskega gledališča iz Trsta, je prejel LIVIJ BOGATEČ. Obrazložitev. »Igralec je z vlogo Matjaža ustvaril sugestivno podobo mladeniča, ki kot fant in kurent s suverenimi oblikoval-nlnv izrazi uveljavi svojo moško in hkrati simbolno dokončnost.
Žirija Združenja dramskih u-metnikov Slovenije v sestavi Mojce Kreftove, Savke Severjeve in Mire Bedenkove, je razglasila za najboljšo predstavo Borštnikovega srečanja 77 dramsko delo Frančka Rudolfa »KOŽA MEGLE* v izvedbi Stalnega slovenskega gledališča iz Trsta. Obrazlož/tev: »Koža megle pomeni celostno harmonično in enovito podobo gledališkega dela, ki je s svojim sporočilom tako poetično metaforičnim ter j;ealističi)ini poantipanjem teme v uprizoritvi, kakor s svojimi gledališkimi izrazili od režije, scene, kostuma, glasbe, do izenačene umetniške izpovedi i-gralskega ansambla, dala predstavi občutljivo in neposredno tea-trsko podobo ter je nadgradila z izkušnjo pravih gledaliških razsežnosti sodobnega časa.
Žirija občinstva Borštnikovega srečanja 77 je soglasno sklenila, da podeli nagrado občinstva, u-metniško sliko Toneta Kralja, PAVLI BRUNČKOVI za vlogo Rezike v igrici »Črni Peter* v Mahničevem delu «Že čriček prepeva* v izvedbi Drame SNG Maribor. Vsem iskrene čestitke.
Zamenjava v vodstvu «Corricrc della sera»
MILAN — Franco Di Bella je od danes novi odgovorni urednik milanskega dnevnika »Corriere della sera*. Današnja številka objavlja poslovilni članek dosedanjega urednika Piera Ottoneja.
Nobeden1 od. dveh člankov ne pojasnjuje resničnih razlogov zamenjave, ki so širšemu občinstvu še vedno nerazumljivi. Včerajšnji »Uni-ta» je ponovil tezo o bavarskem kapitalu, ki se je stekel v Rizzolije-ve blagajne, pa čeprav je sam Riz-zoli ogorčeno zavrnil to trditev. »Unitš* pa je namignil tudi na nekakšno soudeležbo določenega dela socialistične stranke pri manevru, kar je sprožilo takojšnjo ostro polemično reakcijo glasila PSI »Avanti*.
SPLOŠNA OPREMA
Ti N/
JUhMC
od obrtniških izkušenj v trgovinsko dejavnost
— SERIJSKO POHIŠTVO — POHIŠTVO PO MERI — PREUREDITVE
— POHIŠTVO ZA TERASE IN VRTOVE
TRST, Ul. S. Cilino 38 (pri cerkvi sv. Ivana), tel. 54-390
Termične naprave
Varne. Z visokim
/
izkoristkom goriva.
Enostavno vzdrževanje. Tihe.
LA NAFTA
Furlan G. & Figlio
Trst - Ul. Rio Primario 2 Tel. 811304 - 812316
UP CLIMA SERVICE
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
KOŠARKA
V 1. ZVEZNI JUGOSLOVANSKI MOŠKI LIGI
Poraz Bresta v prvem kolu
Pokopale so ga zadnje sekunde srečanja s Partizanom
LJUBLJANA — Za ljubljanski Brest se je letošnje državno moško košarkarsko prvenstvo začelo neugodno. Proti izvrstnemu Partizanu je slovenski prvoligaš sicer pokazal vrhunsko košarko, vendar pa je moral končno le podffeči, čeprav je imel še nekaj sekund pred koncem tekme priložnost izenačiti i t iti nato na podaljšek.
Rezultati sinočnjega prvega kola so bili taki:
Brest -- Partizan	92:96
Bosna — Metalac	88:72
Kvarner — Radnički	78:80
Beko — Rabotnički	89:84
Zadar — Bora c	89:86
Tekmi Crvena zvezda - Cibcrna in Jugoplastika - Dalvin bosta danes.
NOGOMET
V antioipiranih	srečanjih	prve
jugoslovanske nogometne lige so včera.i dosegli te izide:
Sloboda — Dinamo	1:1
Velež .-- Hajduk	2:1
Borac — Crvena	zvezda	0:0
Včeraj so odigrali nekaj mednarodnih kvalifikacijskih nogometnih tekem za svetovno prvenstvo. Zaključile so se takole:
NDR - Malta Poljska — Portugalska (Poljska se je že uvrstila nalno kolo.)	, ;	,
Madžarska — Bolivija
ODBOJKA
9:0 1:1 v fi-
6:0
Tržaška prvoligaša poražena
Tržaška odbojkarska prvoligaša sta bila v 1. kolu italijanskega odbojkarskega prvenstva A-l poražena.
Igralci Pallavolo Trieste so se v Trstu pomeril' z Edilmar iz Cese-natica. Varovanci Fabrizia, sina znanega italijanskega trenerja Franca Anderlinija, so bili veliko boljši nasprotnik in so tako povsem zasluženo izbojevali dve točki, s prepričljivo zmago 3:0 (8, 11, 8). Pri domačinih pa se je v največji meri poznalo, da niso še najbolje pripravljeni in so tudi slabo uigrani. Ne glede na to ni bilo pričako-
vati tako prepričljive zmage gostov, pa čeprav bodo v letošnjem prvenstvu trd oreh za vse nasprotnike in še posebej, pred domačimi gledalca.
Še hujše jo je izkupil CUS, ki se je pomeril sredi Rama z lanskimi prvaki od Federlazia. Tudi to srečanje se je končalo s 3:0 (0, 4, 12). Že sam izid najbolje priča o raz-
merju moči na igrišču.
G. F.
Igralec Primorja Žarko Race
Delovanje Sokola
ŠD Sokol želi svojim članom obrazložiti delovanje nekaterih panog ter opravičiti zamude, ki so nastale ob začetku sezone 1977/78, zato navaja nekaj podatkov.
1. Otroška telovadba
Društvo je vložilo prošnjo za uporabo občinske telovadnice za to panogo že septembra. Občinska uprava pa je sklicala sej0 za določitev umika telovadnice šele 14. oktobra. Ker je bilo prošenj za uporabo občinske telovadnice preveč, se je društvo zadovoljilo s tem. da organizira tečaj otroške telovadbe v telovadnici na-brežinske osnovne šole. Še danes pa
nima društvo v rokah ustreznega dovoljenja za uporabo tega objekta, čeprav je dne 14. 10. občinska uprava zagotovila vso svojo pomoč tudi v tej smeri. Izgleda pa, da bo prihodnji teden stvar le stekla in zato društvo poziva vse otroke, ki želijo telovaditi, da se zglasijo v ponedeljek, 31. t.m., ob 15. uri v. telovadnici nabrežinske osnovne šole, kjer se bodo mogli vpisati v tečaj. Tečaj bo letos vodila profesorica Jadrana Gabrovec. O tej mladi profesorici lahko povemo, da je dokončala višjo šolo za telesno vzgojo in se posebej specializirala v poučevanju otroške telovadbe.
2.	Rekreacijska telovadba za odrasle
Zaradi prenatrpanega umika nabrežinske občinske telovadnice je Sokol že 7. septembra pčosil šolsko skrbništvo v Trstu za uporabo telovadnice italijanske srednje šole v Sesljanu. Do sedaj pa še’nima dovoljenja za vstop vanjo. 2. novembra bo seja v Sesljanu za določitev urnika uporabe telovadnice.
3.	Odbojka
Poleg prve in druge ekipe, ki že dalj časa redno trenirata, ima društvo namen gojiti to panogo letos tudi z najmlajšimi. Tudi delovanje te panoge je odvisno, na žalost, od dovoljenja za uporabo sesljanske šolske telovadnice. Ko se bo zadeva s telovadnicami premaknila z mrtve točke, bo rešen tudi problem nove skupine najmlajših odbojkaric.
4.	Minibasket
Naši mladi košarkarji trenirajo že več časa ob ponedeljkih in četrtkih, od 15. do 17. ure v nabrežinski občinski telovadnici. Sekcija je razdeljena v dve skupini, ki jo vodi trener Marko Oblak. Pomagata pa mu košarkarja Mitja Terčon in Marko Della Schiava. Starši, ki bi še radi vpisali svoje otroke v ta tečja, jih lahko pripeljejo v občinsko telovadnico ob začetku treninga.
To izjavo daje torej društvo zato. da bi razložilo svojim članom, s kakšnimi težavami se srečuje, ker nima svojih objektov in potrebuje zato občinske in šolske telovadnice. Pot do uporabe teh pa je vse predolga in zamudna.
MINIBASKET
V PiuJAj-taJoivi ',. KMI
Bor in Sokol igrala neodločen0
Bor — Sokol 55:55 (33^
BOR: Bradassi (k) 34 (4:4). * Tavčar 2, Zaccaria, A. Tavčar" Vascotto 6, Paoli 3 (1:2), J*«00' 2, Slama 2, Semen 4, Krape* Jogan.
SOKOL: Bandelj 5 (1:2), Rf. tak 19. (1:2). Ušaj 27 (3:4). -mak, Pertot 2 (0:2), Žbogar, j&nec 2
PROSTI METI: Sokol 5:10 ;
Bor 5:6.
Bor in Sokol sta opravili 4e ^ njo preizkušnjo .pred prvenstv ki se bo začelo prihodnji Tekma se je končala z rerntr/ ki je pri miniba.sketu ixipol veljaven rezultat. Tak izid Je ^ povsem pravičen, saj sta bili pi enakovredni. Tako Borov1., Sokolovi minikošarkarji so zelo dobro V napadu, medte® . je bilo opaziti več pomanjkljč v obrambi. Najboljši so bili: *• dassi, Devetak in Ušaj.
Mark«
HOKEJ NA LEDU
V jugoslovanskem prvoli*aS.^ hokejskem prvenstvu .je včeraj^ limpija premagala v Zagrebu veščak z 9:4, na Jesenicah P*,, Jesenice odpravile Kranjsko " z 19:1.
Delovanje ZSSD'
Včjeraj se je v Dolini pod * teljstvom ZSŠDI pričel trenerski bojkarski tečaj, ki ga vodi i^ ^ nec z Raven na Koroškem 8}*^ Filipančič. Tečaja se je »del« kar 21 slušateljev,	,	*■
Zatem je bila ustanovna seja * torialne trenerske zveze za odWJ]J za načelnika katere je bil ime®’ prof. Franko Drasič.	m
Sledila je prijateljska odbojka^ tekma med ženskima šester*% Bora In Sokola. Zmaga je Boru z rezultatom 3:1 (13, 5, J Trenerski tečaj se bo nadaf"c
danes, ob 9. uri.
0>
OBVESTILO
ŠD SOKOL obvešča, da be
tečaj otroške telovadb®
ob ponedeljkih in četrtkih »d * do 17. ure v telovadnici nabre® ske osnovne šole. Tečaj in vP* e. vanje se bosta začela jutH> oktobra.
Pred tveganji ob nakupu rabljenega avtomobila Vas obvaruje ponudba 13KZEK7 - podružnica za prodajo v Trstu
Rabljeni avtomobili
z dvojno "
pismeno garancijo
Garancija za mehanične dele	Garancija za nespremenjeno ceno
Največja izbira selekcioniranih rabljenih avtomobilov, ki so označeni s posebno nalepko Q
Prodajalec jamči za mehaniko s pismeno garancijo.
S to garancijo prodajalec jamči stranki, da ponovno prevzame kupljeni rabljeni avtomobil v roku 30 dni po ceni, ki ni nižja od nakupne s pogojen1' da stranka uporabi izkupiček za nakup novega FIAT-ovega avtomobila;
Podružnica za prodajo v Trstu - Ul. Čampo Marzio 8 - Tel. 7693 Ob sobotah zjutraj odprto