-I	.'■<;*_T. r


Ntjve£ji slovenski dnevnik v Združenih državah
Ve|ja ze rtm leto » . -	$6.00
Za pol leta .....	S3.00
Za New York celo leto .	$7.00
Za inozemstvo celo leto	$7.00
n
The largest Slovenian Dm2y tke United States.
list slovenskih .delavcev v Amerik!«
Ic
L
and legal Holidays. 75,000 Readers,
*KL£FON: CORTLANDT 287*	En tared m Second Claac Ma	Atei, September 21. 1903, al the Port Office At New York, N. Y., wider Act of Congre« of March 8, 187«.	TELEFON:	OORTULNDT 2876
NO. 188. — ŠTEV. 188.		NEW YORK, THURSDAY, AUGUST 12, 1926. — ČETRTEK, 12. AUGUSTA 1926.	VOLUME XXXIV.	— LETNIK XXXJV
PAPEŽ SE NOČE POGAJATI
Pajpež je proti vsem pogajanjem z mehiško vlado, dokler ne bo Calles popustil. — Vatikanski organ izjavlja, da ne more biti nikakih pogajanj, dokler bo ostala pravomočna verska postava.— Callescve metode so podobne Neronovim metodam.
Nadaljna odkritja v Hallovi zadevi.
RIM, Italija, 1 1. avgusta. — V imenu papeža je izjavil vatikanski list, Osservatore Romano, da niso mogoča nobena pogajanja med civilnimi in cerkvenimi oblastmi, dokler bo ostala pravomočna "zasledovalna" verska postava.
—	Od svetega očeta pa do zadnjega vernika bo vsa katoliška cerkev zaupala nepremagljivemu orožju kot vsej svoji sili in svojemu upanju.
Vatikanski list je posvetil tri kolone obsegajoč članek analizi mehiške verske postave ter je označil mehiškega ministra za zunanje zadeve "kot resnični vzrok sedanjih homatij".
—	Ta vzrok tiči izključno le v protiverski akciji vlade, ki je kulminirala v postavi, uveljavljeni dne 31. julija.
Po opisu členov postave nadaljuje list:
—	Ce so verske delavnosti prekinjene, čega-va krivda je to? Vlada je z eno potezo peresa odredila nasilno in takojšnje zatrtje mehiškega verskega življenja.
—	Ce je bil to namen predsednika Callesa, potem bi si lahko prihranil nalogo, da sestavi člene postave s tem, da bi ponovil starodavno povelje preganjalcev kristijanov: — Nepostavno je za vas, da živite. — bi bil storil to, bi bil bolj odkritosrčen.
—	Cicero je bil sicer pogan, a mož zdravega smisla, ko je rekel, da ni postava postava, če ni pravična. Postava predsednika Calles pa je tiranska in njeno izvedenje je neronsko.
Osservatore Romano navaja tudi izgon apostolskega delegata, katerega je skušala vlada opravičiti s ponarejanjem dokumentov.
Nato navaja izgon stotin inozemskih prelatov in redovnic, kar je spravilo ljudstvo v obup ter doved-lo do obžalovanja vrednih dogodkov, posebno v krajih, kjer so bili ljudje s silo oropani sveta in vodstva prelatov, ki so bili izgnani ali pa vrženi v ječo.
Glede vprašanja, če je zmožen dogovor z mehiško vlado, izjavlja Osservatore Romano:
—	Ze več let so se cerkvene oblasti prizadevale skleniti z vlado resničen, trajen dogovor. Kljub temu pa bi ne bilo niti sedaj pretežko ali prepozno doseči ugodne rezultate, če bi imela vlada dobro . 'ero. Vprašanje pa se tiče zasledovalne vlade, ki hoče zatreti katoliško cerkev v Mehiki. Kako je pač mogoče dogovoriti se s človekom, ki vas skuša zadaviti?
—	Na temelju postave predsednika Callesa mo-ra s veta stolica izjaviti, da ni mogoč noben dogovor
Strela je ubila
celo družino.
Mož, žena in frije otroci, kojih eden je bil novorojenček, ao umrli vsled električnega udarca opeklin.	*
m
M0RGANT0WN, W. Vs., 11. avgusta. — Strela je uničila družino Porter McKinleya, ki je živela v bližini Clifton Mills, deset miij od tukajšnjega kraja. Mc-Kinlejr, njegova žena in trije o-troei so postali žrtve strele, ki je uničila njih dom v gorah, pozno v soboto ponoči.
Onesveičen se 5« McKinley kontno predramil ter zagledal svojo ženo in dva otroka, ležeča jo-leg njega, doč-im je bila koča v plamenih. Čeprav je bil resno ob-žgan, se mu je vendar posrečilo, potegniti ženo in dya otroka na prosto. Sosedje ao odvedli družino
Porterja. Tam je rodila Mrs. Me Knilev dete, ki pa je umrlo kraa lu potem. Mati je umrla predve rajšnjim. Zdravniki so izjavili, da je bila smrt matere in otroka in-direktna posledica strele.
McKinley in oba otroka so u-umrli v nedeljo. Vsi trije-so bili resno poškodovani bsled strele in obžgani od plamenov goreče koče.
Intrige pastorja Halla so trajale baje štiri leta. — Mrs. Reinhardt, svakinja Mrs. Mills, izjavlja, da je bil kupil Hall bungalow.
NEW BRUNSWICK, N. J., 11. avgusta. — Mrs. Mary Reinhardt, svakinja. Mrs. Mills je povedala včeraj poročevalcu newvorskega "Times", da je kupil Rev. Hali Mrs. Mills bungalow vsaj štiri leta pred umorom obeh leta 1922.
Mrs. Reinhardt, ki živi s svojim možem in majhnimi otroci v Stelton, vasi, ki leži tri milje severno od New BrunsAvicka, je izjavila, da ni bila nikdar posebna prijateljica Mrs. Mills. Pet sestra v družini Reinhardt je bilo več ali manj odtujenih, z izjemo Mrs. Mary Lee, ki se je poročila z nekim zdravnikom in živi sedaj v Patersonu.
Mrs. Lee je živela dve leti z Mrs. Mills. Mrs. Reinhardt domneva, da se je pričelo razmerje med pastorjem in Mrs. Mills ob času, ko je živela njena sestra pri njej.
Mrs. Reinhardt je izjavila, da ni vedela ničesar o aferi do časa umora. Njen mož ji je pripovedoval, da je čul govorice o obeh od svojih tovarišev v delavnici.
ftele po za vršen em umoru se je spomnila dogodka glede bunga-lo\va, ki se je završil štiri leta poprej. Mills je prišla na dom Mrs. Reinhardt, svoje matere, ki je še živela ob onem času, ter ji pripovedovala o nekem bungalowu, katerega je preskrbel zanjo pastor.
Nadaljna sestra, Mrs. Tennyson, ni hotela razpravljati o poročilu, da jo je zaslišal pretekli te-d en senator Simpson v Jersey Citv. Potrdila pa je, da se je sestala s senatorjem Simpsonom.
James Mills, mož umorjene, katerega so včeraj zvečer zasliševale oblasti štiri ure in pol, je rekel pozneje, da ne bo nič več razpravljal o slučaju ter je odločno zanikal številna ugotovila, katera so mu pripisovali. Z ozirom na ugotovilo, katero je baje podala Mrs. Lee iz Patersona je rekel:
—	Mrs, Lee je sorodnica moje žene. Vse, kar pravi, je napačno. Take stvari bi se ne mogle vršiti. Jaz nisem vedel ničesar o tem.
—	Kar se tiče govoric, da se je hotela moja žena ločiti od mene. izjavljam, da ni nikdar storila nobene stvari. Nikdar mi ni rekla, da ga ljubi in nikdar mi ni ničesar povedala.
Morski volkovi v angL kanalu.
Morski volkovi so se pojavili v Angleškem kanalu ter ogrožali dva plavača. —: Tudi škotska obal je polna teh (požrešnih roparjev.
BOULOGNE-SURMER, Francija, 11. avgusta. — Išak Helinv iz Egipta in Georges Miche iz Francije sta bila vsled neugodnih razmer prisiljena poskuse, da
Namen špansko -laškega dogovora.
Pogodba, sklenjena med Italijo in Špansko, se obrača baje proti Združenim državam. — Hoče baje ustaviti severo-ameriško penetraci j o Južne Amerike.
RIM, Italija, 11. avg. Pogodba me<l Italijo in Špansko, bo dovoljevala sodelovanje med obema opustiti svoje | latinskimi narodoma proti mili-preplavata Angleški, taristični. trgovski in politični pe-kanal, potem ko sta se nahajala | nPtraciji Južne Amesrike od stra-v vodi že več ur in po razburljivih | ni Združenih držav. — izjavlja doživljajih z morskimi volkovi, ki Giornale d'ltalia. so se pojavili v Kanalu.	| _ Gdpor narašča med južno-
Oba moza sta odplavala ob istem ameriškimi narodi, ki hočejo izno-času iz Cape Gris Nez v meglenem va potrditi svoje narodne pravi-vremenu in spremljal ju je vlačil- ce in avtonpmijo in ki iščejo no-m coin Alsace. Helinv je zbolel po vih političnih prijateljev, — pra-štinh urah in štridesetih minutah, j vi ^ ki trdi nadalj6i (la so pri_
tekom katerih je preplaval devet .£.ele Chile, Bolivia, Peru in Ar-milj in pol. Po tnnajstih urah pla-|pentina poglabljati in pospeševati vanja je oslabel tudi Michel in ker SVoie "latinstvo" ni mogel več prenesti razburkane I List izjavlja, da obstajajo že vode, je opustil svoj poskus pet sedaj štirje bloki v Ligi narodoV)
milj vstran od angleške obali. j anglo saški, francoski, nevtralni Voda je bila mirna in vse je na- in španski, — ter predlaga, naj predovalo na zadovoljiv na<<in do! stopi Ttalija na str£m fcpanske-
polnoči. Tedaj pa je bilo opaziti I _ španska unija razvije lah-velik šum v vodi, dvajset jardov ko na bolj širok način 0dnošaje od vlačilnega čolna. Posadka je' narodov potom katerih bi lahko
skočila kvišku ter poklicala plavača, kajti bližala se je skupina morskih volkov, ki so zasledovali veliko skupino rib:
Plavača nista mogla izprva ra-
poslovala Italija vsled svojega stališča v svetu Lige narodov, vsled važnosti svojih kolonij ter kulturnih interesov v Južni Ameriki kot sodelovalka v naporu, da
M m M*. M. »ivn »»"V»	» UiIVU f 11(1 p« 'ill, VI Cl
zumeti vzroka razburjenja, a Hel- spravi jllžno.ai„eriško gibanje my je postal razburjen ter pričel v tesnejši stik z latinsko Evropo, kričati, ko je prišla tik mimo nje-. Besetlilo italijansko-španske po-ga velika riba. 7. vlačilnega čolna „odbe ki je biIa podpisana v Ma_
Saarski premog naj pomaga franku.
t _
BERLIN, Nemčija, 11. avgusta. Governer newyorske zvezne rezervne banke, Benjamin Strong in predsednik nemške državne banke, dr. Sehacht sta razpravja-la o možni podpori za Francijo potom odkupa premogovnikov v Saar okraja.
Ustavni dan v Nemčiji.
BERLIN, Nemčija, 11. avgusta. Danes je v Nemčiji ustavni dan. *T o je sedma obletnica sprejema republikanske državne ustave. Pod avspicijo državne vlade se je vršilo danes zjutraj v državnem zboru slavlje. Vsa javna poslopja bodo razobesila republikansko zastavo.
Državni predsednik Hinden-burg je preložil svoje poletne počitnice izrecno v namenu, da se udeleži proslav dneva.
Drugo usmrčenje z rotto.
gar-
je bilo mogoče dobro razumeti morske volkove, katerih je bilo kakih dvajset in ki so bili dolgi od dvanajst do petnajst čevljev.
Preplašena plavača sta se približala vlačilnemu čolnu. Medtem pa je posadka čolna bomhardiri-la morske volkove, s kosi prem •-ga ter spustila na vodo majhne čolne.
— Ne bojim se jih, a jih ne maram, — je rekel Helmv.
Oba plavača sta ostala v vodi. in konečno se je posrečilo pregnati morske volkove. Plavanje se je nato vršilo mirno naprej do dveh zjutraj, ko se je Helmv pritožil, da je bolan. Po kratkem posvetovanju je sklenil opustiti poskus ter zapustil vodo, v kateri se je mudil štiri ure in štirideset minut.
Michel pa je plaval naprej, a proti jutru je posta utrujen, posebno ker je postalo morje razburkano.
Konečno je zapustil vodo ob tri-četrt na enajst zjutraj, potem ko je plaval v vodi trinajst ur in pet minut. Izračunali so. da je bil oddaljen pet milj od angleške o-bali.
Oba plavač^ sta sledila poti. katero je tako uspešno završila Miss Ederle.
dridu pretekli teden, ne bo objavljeno. dokler ne bo registrirano pri Ligi narodov.
Napol oficijelno ugotovilo izjavlja, da se tiče pogodba političnih in juridičnih zadev. Med členi se nahaja eden, ki jamči medsebojno nevtralnost v slučaju neproviciranega napada.
Šimpanz je ujet, a leopard še vedno prost.
i
ELIZABETH, N. J„ 11. avgusta. — Sirapanz, ki je ušel včeraj z doma Leona Shoulder v tukajšnjem mestu in ki je ugriznil tri osebe, med temi lastnega gospodarja, je zopet ujet. Vrgli so preko njega mrežo ter ga na ta način ukrotili. Kakorhitro je bil ujet,
Potovanje članov tarifne komisije.
SANTIAGO, Kuba, 7. avgiista. Drugič v dvajsetih letih se je danes oblast poslužila srednjeveške-Strong je namignil, da bi bilo | pa morilnega sredstva — garrotte.
mogoče na ta način pomagati Franciji, a inieijativa naj bi prvotno iz&la od Francije. Zopet ni odkup saarskih premogovnikov je bil določen že v versa illski mirovni pogodbi, a za poznejši čas.
Usmrtili so Hernan Pena, ki je imel na vesti umor župana Villa-lona. Garrotta je vijak, katerega pritrdijo obsojencu na vrat ter ga toliko časa zavijajo, da mu poči
tilnik.	.--v--.- ~
-
WASHINGTON, D. C., 11. avg. Danes sta odpotovala v Evropo Thomas Marvin, predsednik zvezne tarifne komisije ter Edvard Costigan, član tarifne komisije, da vprizorita poskus, kojega namen je odpraviti težkoče, ki so se pojavile pri delu agentov komisije v Evropi, da ugotove produkcijske stroške evropskega blaga, katero se izvaža v Ameriko.
Informacije, katere so dobili ti agenti, naj bi služile kot temelj za preureditev tarifnih pristojbin.
Oba imenobana se bosta najpr-vo napotila v Bruselj ter odšla; od tam v Francijo in Italijo ter, najbrž tudi v Nemčijo in Anglijo. I
na prostem, je ime še vedno dobro kosilo, obstoieee iz treh kokoši. Psi, katere se je spravio na sle«! zveri, bodo leoparda baje kmalu izsledili.
NOVA ZMAGA MIN. POINCARE-JA
Francoska poslanska zbornica je tekom viharne seje odobrila načrt Poincareja. — Z 671 glasovi proti 144 je sprejela padajoči sklad, ki bo vte-lešen v francosko ustavo. — Ministrski predsednik je govoril o dolgu.
PARIZ, Francija, I I. avgusta. — V isti veliki dvorani v Versailles, v kateri je bila pred eno in petdesetimi leti sprejeta ustava tretje francoske republike, je sprejela narodna skupščina včeraj postavo, ki jamči, v kolikor je pač mogoče jamčiti, vsem upnikom francoske države varstvo pred izgubo njih posojil.
V	ustavo so vrinili zakon, ki ustvarja padajoči sklad za odplačevanje tekočega dolga. Ta sklad bo avtonomen ter bo prihajal iz določenih virov s stalnimi dohodki.
Zbornica je prišla do tega sklepa s 67 1 glasovi proti 144. Postava je bila že sprejeta od obeh zbornic parlamenta in skupna seja je imela v glavnem namen potrditi dostojanstvo, ki naj bi bilo v bodoče spojeno s postavo.
144 članov poslanske zbornice in senata, ki so glasovali proti predlogi, je porabilo to slovesno priliko, da dajo izraza svojim kritikam in svojim doktrinam. Najhujšega ekstremista, M. Doriota, mladega moža z velikimi govorniškimi zmožnostmi, je moral neki republikanski stražnik potegniti s tribune ter ga povesti iz zbornice.
V	imenu socijalistov sta se borila Renaudel in Blum proti sprejemu. V svojem strastnem govo ru je trdil Doriot, da bodo delavci in kmetje kmalu pognali na cesto sedanjo vlado.
Ko ga je predsednik senata Deselves poklical J-, redu, je odvrnil Doriot: — Tako zborovanje kot je sedanje je dalo masakrirati delavce pariške komune.
Meščanski člani parlamenta so stavili nato predlog, naj se zaključi debato, in odredba je bila sprejeta vspričo protestnih klicev komunistov in socijalistov.
Voditelj socijalistov Leon Blum je stavil v svojem govoru vladni predlogi nasproti socijalistično zahtevo glede davka na kapital. Ministrski predsednik Poincare je odvrnil nato, da je odločno pro-ti davku na kapital in to njegovo izjavo je sprejela meščanska večina s ploskanjem.
Ko je predložil Poincare predlogo, so ga pozdravili klici: — Dol z diktaturo! Kraval, ki se je pojavil v protest proti odredbi, je bil tak, da je bilo komaj mogoče razumeti predsednika senata Desel-vesa pri čitanju različnih členov v zvezi z odredbo.
Po sprejemu odredbe je pozvala radikalna levica člane vlade, naj resignirajo.
se je pričel zopet igrati.	Na stotine policistov in bataljon infanterije je
Indijski leopard ki je še vedno ^	. ^	ko]ocWu v varstvQ v^ J
i prostem. ie ime se vedno <lobro	,	J	vai3LVU LldIlov
parlamenta, ko so se vračali iz Versaillesa. Opaziti pa ni bilo nikakih demonstracij.
NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA"!
Seznam
To je seznam, ki pokaže, koliko ameriškega ali kanadskega denarja nam je treba poslati, da poskrbimo v stari domovini izplačilo označenega zneska, bodisi ▼ dinarjih ali lirah. Podatki so veljavni do preklica, ki se po potrebi objavi na tem mestu.
Ne dvomimo, da Vam bo ta ponudba ngajala, posebno ie, ako boste vpožtevali svojo korist in našo zanesljivo ter točno postrežbo.
	Dinarji			Lire	
Din.	600 ....	$ 0-46 I	Lir ...	... 100 ____	.. $ 4.05
Din.	.... 1,000 ....	$ 18.60	Lir ...	... 200 ....	. $ 7.80
Din.	.... 2,500 ....	$ 46.25	Lir ...	... 300 ....	.. $11.40
Din.	.... 6,000 ....	$ 02.00	Lir ...	... 500 ....	.. $18.50
Din.	.... 10,000 ....	1183.00	Lir ...	... 1000 ....	.. $36.00
Za pofiiJJfltve, ki presegajo Desettisoč Dinarjev ali pa Dvatiaofl Lir dovoljujemo poseben zneikn primeren popust
Nakazila po hneJavMa nfmiiM m atroške $L—*
Posebni podatki.
Pristojbina n txplo-fila ameriških dolar. Jev ▼ Jugoslaviji In Italiji note kakor
■ledi :xa $25. ali
manj! znesek 75 centov: Od 525. naprej
d« $300. p« S note
od vsakega dolarja. Za večje svete po »I-
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt Street	pnone: cobtlandt 4«87	New York, N. Y.
je edino »lovensko podjetje v New Torku, ki ima vplačan predpisani kapital ta išvrievanfa poslov državne banke, ter se v soglasju s postavo tamore imenovati banka,
v leta im Ji natal $MtM73.47. v besedah: — trt-mjs— - litrtiliiimlinrfliaM i if «stiibiiIii Ju«util dolarjev te «7
J
""HHS " -. .! ''••'•,<J"-- ■ ■ • ■ '.i«*1
™ r '--
-
—!->

GLAS NAROD A^lg. AUG. 1926

GLAS NARODA
(SLOVENE DAILY)
Dopis.
Owned and Published by SLOVENIC PUBLISHING COMPANY. (A Corporation)
Frank Bataer, president.___Louis Benedik, treasurer.
Place of business of the corporation and addresses of above officer«: 82 Cortland t St, Borough of Manhattan. New York City, N. Y.
"GLAS NARODA" "Voice of the People"
Issued Every Day Except Sundays and Holidays. Za telo leto velja list ta Ameriko in Kanado___________$6.00
Za pol leta_________________$5.00
Eo ietrt leta___________________$1.50
Za New York ta celo leto $7.00
Za pol leta__________________13.50
Za inozemstvo ta celo leto ~~$7.00 Za pol leta_________________$3.50
Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement.
'Glas Naroda" ithaja vsaki dan izvzemsi nedelj in praznikov.
JD opisi brez podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnjo bivališče naznani, da hitreje __najdemo naslovnika.___
"G L A 8 NAROD A", 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876•
<L
SE ENKRAT PROHIBICUA
škofa A. W
t Protestantje imajo v Buffalu, N. Y., ljeonarda, ki jim ne dela posebne east i.
Zadnji čas se je spravil na newyorskega governerja Sini t ha. Smith je demokrat, nasprotnik prohibieije in katoličan.
Smith je edini, ki bo pri prihodnjih volit vali prišel resno vpoštev kot demokratski kandidat za predsedniško mesto.
&fcof Leonard se je zaletel vanj kot stekel pes. Poudarjal je, da je Amerika protestanska dežela in da se bo Smith izpodtaknil pri prvem koraku, ki ga bo napravil v smeri proti Beli hiši.
.Vsak treznomislee človek mora obsojati njegovo £ tališče.
i Amerikanee, ki skuša zanetiti verski spor, je vre-'den največjega obsojanja.
Astoria, N. Y.
Cenjeno uredništvo: —
Nimam namena poročati o dogodkih, ki se semintja pripete v okolici New Yorka, kajti to je tako vsakdanje, da malokaterega zanima. — Rad bi pa poročal cenjenim čitateljem Glasa Naroda o vtisu, ki ga je napravila name v nedeljo svetovna razstava v Phi-ladelphiji.
Izstopil sem na zadnji postaji Philadelpliije, na Broad St. Tam čakajo veliki avto-busi, kakršni vozijo v New Yorku po Peti cesti, in tak avtobus te pripelje na razstavni prostor za deset centov.
Krasna ulica Broad Street drži od kolodvora naravnost na razstavni prostor. Cesta je okrašena z zastavami, prhi in simboli vseh narodnosti sveta
Pri vhodu je ogromni zvon svobode, opremljen s tisočerimi električnimi žarnicami, tako da je videti zvečer kakor ogromna žareča masa, po kateri pre temna črta: razpoka v zvonu.
Ko vstopiš proti nizki vstopnini 150 centov, se ti odpre razgled vse dol do mornariškega pristanišča. Na prostoru je veliko število nanovo zgrajenih ogromnih stavb, ki ne zaostajajo mnogo za rimskimi arenami. Mnoge stavbe so zgra jene v rimskem in egipčanskem slojru.
V teh stavbah so oddeki različne velikosti, in sicer kakor je kaka država zastopana. Vsaka država razstavlja svoje najboljše, kar prodneira.
Da bi človek vse to ogledal v enem dnevu, na to ni niti misliti in tudi preveč bi se izmučil. Proti gotovemu plačilu te bo zamorec vozil v posebnem voznem stolu od zgradbe do zgradbe; jaz si tega nisem privoščil, čeprav je praktično „vendar izgleda preveč aristokratsko.
Omejil se bom le na gotove stva-*ri, ki sem si jih ogledal. — Napo-
AngL premogarji
• v v
Smith je molčal na njegove napade. Molk je naj-ltn sem se v veliko P°sloPj*>
boljši odgovor takemu nestrpnem.
Škof Leonard je napadel tudi zveznega senatorja liWadswortha, odločnega nasprotnika prohibieije.
Rekel je: — Noben metodist, ki smatra resnim nauke Isvoje cerkve, ne more biti zvest cerkvi in senatorju [Wadsworthu.
; Ta napad je naperjen proti stališču senatorja, ki ga zavzema napram osebni svobodi in napram proliibiciji.
Suliači očitajo Wadsworthu, da je prelomil svojo u-raduo prisego, ker se je zavzel za odpravo osemnajstega amendmenta in za omiljenje Volsteadove postave.
Suliači domnevajo), da ameriške ustave ni mogoče iz-premeniti, že vsaj kolikor pride proliibicija vpoštev.
Prav nič jim ni mar, da ustava sama kaže pot, kako jo je treba v slučaju potrebe izpremeniti.
Uvedba prohibieije, ki jo je vsilila deželi peščica fanatikov in brezvestnih politikov, se je izkazala kot pro-kletstvo za deželo.
Ponosen ameriški narod je izpremenila v hinavce in kršilce postave ter izpodkopala vsako spoštovanje do stakona.
Najgrše pri tem je pa to, ker smatrajo suliači za izdajalca domovine vsakogar, ki skuša odpraviti te neznosne razmere.
Prohibicijski fanatiki nameravajo pri prihodnjih volitvah postaviti svoje lastna kandidate, da bodo s tem onemogočili izvolitev napred(uo mislečih uradnikov.
S svojimi netolerantnimi metodami slabo služijo svoji stvari.
Proti njim bi se moral združiti ves liberalno misleči element državljanstva ter jim dati meseca novembra lekcijo, katere ne bodo tako zlepa pozabili.
Militamaeija univerze na Romanskem.
Romunski list "Romania" poroča, da pripravlja romunski notra-
ta naein iz dijakov kader fašistične vojske ter svare vlado pred tem riskantnim korakom. Vladi prijazni listi pa pravijo, da je na-
nji minister za jesensko zasedanje meravana mera vlade upravičena parlamenta zakonski predlog o re- ter da je motivirana v stremljenju
organizaciji romunskih univerz. Po ten zakonskem načrtu se ima ukiniti avtonomija univerz. Dijaki se bodo vodili v vojaških re-; gistrih kot vojaki - dobrovoljci. Dijaki se bodo morali pod nadzorstvom oficirjev vojaško vežba-jti. Po abaolviranjn univerzitetnih Študij Vodo morali absolvirati en
za čim večjim izpopolnjevanjem obrambe domovine in povečanju oficirskega kadra.
Strela ubila tri pastirje.
V okolici Zenice je razsajala huda nevihta. Utrgal se je oblak; ob silnem grmenju je na mnogih krajih udarila strela. Pri Ze-
en vojaški kure t vojaških So- niči je strela ubila tri pastirje,
dva. pa je težko ranila. Med Be-govkn Hanom in Nemilo je velik zemlje zasul železniško progo. Promet je začasno ustavljen.
je zastopan samo lT. S. Department of Commerce. Zanimivosti je tukaj mnogo. Tako je tu razstavljen na primer tudi rešijni čoln s parnika President Roosevelt, ki je rešil januarja leta 1026 posadko britanskega parnika Antinoe C'oln sam na sebi seveda ni nobena posebnost, vendar je pa slaven
Zanimiv je polled na prvo Rald-w i novo lokomotivo — "Old Ironsides", zgrajeno leta 1831. Dolga je samo 23 čevljev ter tehta raa lenkostnih 7 ton in pol. Lokomotiva jo na štirih kolesih, okovanih z železnimi obroči, kakor pri na vadnem vozu. Zgradil jo je Mati ja Baldwin.
Takoj poleg nje pa stoji pravo čudo moderne tehnike, težka tovorna lokomotiva tipa "Santa Fe ki tehta 350 ton, je dolga 102 čevlja ter vzame hkrati vase — 15.800 galon vode in 23 ton pre moga. — Ko sem gledal vse to ter strmel nad temi čudi. mi je prišla nehote misel, da tudi človek ni bil rojen tako popoln kakor je danes, zato tudi verujem v evolu cijo ali stopnjevalni razvoj.
Od tu sem se podal s posebnim dovoljenjem v Navv Yard. Ne bom poskusil opisovati modernih bojnih ladij in podmorskih čolnov ker te ljudstvo več ali manj po zna. Spregovoriti pa hočem bese do o stari pomorski sili.
Nedavno je Glas Naroda priob čil sliko enega teh zgodovinskih čolnov, ki se pravilno imenujejo Vikings ships. Zgodovina Severne Amerike ne more zaznamovati no bene pomorske sile pred Vikings Seveda s tem še ni rečeno, da je bil Vikings čoln prvi coin, ki je mogel obvladovati vodo. V tem moramo poseči nazaj v zgodovino Egipčanov, ko se je človek oprijel v sredini strohnelega drevesa, ki ga je zob časa načel in podrl v reko Nil, in s pomočjo tega dreve sa je dosegel drugo obrežje reke Vikings narod je dolgo dobo stra hoval obali severnih dežel. "Vi Icings so izvirali 5z anglo-saških' plemen. Njih dom je bil na vodi in ob morski obali, od Norveške zapttdno in na severni obali Špa
Njihovi čolni so bili jako primitivno zgrajeni, večinoma po u zorcu rib; sprednji konec ali rilec
čolna so okinčali navadno z glavami, ki so predstavljale kake strašne živali odnosno pošasti. — Čolni so bili zelo odporni proti valovom ter tudi gibčni in okretni, kakor i ljudje sami, ki so jih krmarili. — Podajali so se na neverjetno dolga potovanja po oce-anu. Za kompas jim je služilo soln-ce, ponoči pa tečajne zvezde. Preživljali so se z nasoljenim mesom j in ribami, sladko pitno vodo pa so lovili v deževnem času v mala jadra, ki so jih imeli nalašč zato.
V viharnih in temnih nočeh jih je večkrat zagrabil morski tok, ki jim je onemogočil doseči cilj ter jih zanesel mnogokrat v popolnoma neznane kraje. Zato tudi ni izključeno, da so bili Vikings že pred Kolumbom v Severni Ameriki. Dokaz temu je to, ker so našli ob obali Severne Amerike v blatu njihove čolne.
Umevno je. da niso vedeli, da se nahajajo na novem kontinentu in možno je. da so se mnogokrat vrnili, večkrat pa pri tem tudi poprinili. — .Jaz imam slučajno iz-gotovljen en tak vzoree te«ra zgodovinskega brodovja. Ako je kdo itateljev zainteresiran v tem pogledu. mu ga drage volje pokažem.
Druga posebnost je bila fregata Constitution ali "Old Ironsides", gi je bila zgrajena pred 129 leti. Graditi so jo pričeli pod prvim predsednikom George Washing-tonom leta 1749. To je edina ladja, ki so jo mogli ohraniti za tako dolgo dobo. Ta ladja se je borila za ameriško neodvisnost in prostost na morju.
Ladja Constitution je bila prvikrat v boju leta 1804. ko je s petimi streli porušila utrdbo Tripoli. Barbarski korzarji so nad dvesto let strahovali vse narode ter pobirali od njih visoko pristojbino za blago, ki se je izvažalo sko-j zi Sredozemsko morje. Korzarjemf je napravila konec fregata Constitution. Vojna leta 1812 z Anglijo je izpadla v popolen prilog Združenih držav, in sieer po zmagi fregate Constitution nad angleško mornarieo. Tzvojejevala je še celo vrsto odločilnih bitk in 1. 1830 je bilo predlagano, da se da?
Angleški premogarji, ki «e vedno stavkajo, so odklonili načrt angleških cerkva. — Izrekli so se prav posebno proti klavzuli, tikajoči se razsodišča.
Potop angleškega submarma.
Angleški podmorski coin H-29 se je potopil v Devonportu. — Pet mož je pri tem izgubilo življenje.
LONDON, Ankija, 11. avgusta Načrt cerkve za uravnavo stavke angleških premogarjev je bil odklonjen, kot je bilo objavljeno včeraj po seji izvrševanega sveta premogarske federaeije. Konferenca delegatov ki se je vršila dne 30. julija, je sklenila predložiti predlog posameznim okrajem v svrho glasovanja.
V dveh največjih premogarskih okrajih, Yorkshire in S.i-li Wales, ki obsegata skoro polovico članstva premogarske federacije, so se delavci odločili proti predlogu cerkva.
Načrt cerkva določa vladno podporo za dobo štirih mesecev ter povratek premogarjev na delo za stare mezde in stare delovne pogoje, nakar naj bi se pričelo z reorganizacijo industrije ter iz delanjem novega dogovora med lastniki premogovnikov in premogarji. Vse sporne točke, katerih bi ne bio mogoče uravnati tekom dobe štirih mesecev, naj bi predložili razsodišču.
Premogarji so se prav posebno obrnili proti klavzuli, ki določa razsodišče in proti dejstvu, da se ne omenja v predlogu delovnega časa.
LONDON, Anglija. 10. avgusta. Angleški podmorski čoln II—29, ki se je vračal včeraj popoldne na svoje sidrišče v Devonport zalivu, se je povsem nepričakovano ral!. potopil v dvajset čevljev globoki vodi. Pogrešajo častnika v strojnem prostoru in štiri može. ftest mož, ki so se nahajali na krovu, se je rešilo.
Podmorski čoln se je krog dveh popoldne vračal proti svojemu sidrišču. Ko se je nahajal pri bazi-nu št. 2. se je povsem nepričakovano potopil.
Kakorhitro je bil dvignjen alarm, je na stotine delavcev zapustilo svoje običajno delo ter se udeležilo reševalne akcije. Može, ki so se borili v vodi, so hitro rešili ter prevedli v holnieo. Vrhov- k°jna Avst™ja ni poveljnik, admiral Sir Philli-more. je takoj prevzel poveljstvo.
Ko je dospel II—29 ob zid bazi-
V New Yorku so na policijski stražnici zasliševali nekega zamorca.
Med zasliševanjem je prosil, če sme izpiti kozarec vode. Ko so mu dovolili, je Šel v kot, kjer je stala posoda z vodo. Nazajgrede je pa iztrgal policistu revolver ter oddal vanj vseh šest strelov. Nato je pobegnil skozi vrata na varno.
Toda kmalu nato so ga areti-
Bog naj se ga usmili. Tovariši umorjenega se ga ne bodo.
Iz Vatikana prihaja poročilo, da se papež noče pogajato s predsednikom Cal lesom. Callesu je na tem presneto malo ležeče.
Cerkev in država sta dve stvari, ki se v marsikaterem oziru ne strinjata.
Kjerkoli sta cerkev in država zvezani, ima ponavadi le cerkev dobiček.
O tem je najbojse pričala po-
Usoden dvoboj s puškam v Tex.
Jugoslovanski kralj Aleksander bo vse poletje na Bledu. Toda
, •	, {tudi na rajskem Bledu ima krali
na,-]e zapazil poveljnik podmor-	_
i » t , -	m 1 svoje čemerne ure. To je takrat,
skega čolna neka] napačnega. Ta- ,	., ^	J
y • • ii-ii	. . « ko ga pride Radič .gnjavit,
ko.i je zakheal nekemu poročni-	& J
kti. naj zapre vrata, skozi katera i	*
ne more prodreti voda. Poročnik; T1 . .	T
, . ' . , ,	Protestantski skof Leonard je
le pohitel navzdol, da zapre vra-' , , ,
....	. ... rekel, da je Amerika anglo-saška
ta, a bilo je prepozno, in pritisk
vode ga je potisnil na površje, kjer ga je rešilo pet mož posadke, ki so sami ravnokar ušli smrti. Oživili so ga s pomočjo dolgotrajnega umetnega dihanja.
Očividci izjavljajo, da se je podmorski čoln potopil v eni minuti in pol. To je že peti angleški podmorski čoln, ki se je potopil izza časa svetovne vojne.
Dva moža v Texasu sta se dvobojevala s puškami ter smrtnonosno ranila drug drugega. — Oba sta zapustila veliko družino.
ladjo v pokanj, ker ni bila več zmo-j S WET WATER, Tex., 11. avg. <na večjih operacij po tako števil- Dva moška sta uravnala včeraj nih bojih. — Ime "Old Ironsides" svoje diference z avtomatičnimi si je pridobila, ker je imela z že- puškami v Camp Springs, 35 milj lezom prevlečene zunanje stene, severno od tukaj in oba sta bila Ko so Angleži videli, da krogle mrtva v teku ene ure. njih kanonov odletavajo od sten ^ J. D. Ware, star 70 let, je ži-fe fregate, so pričeli kričati: — vel na farmi, ki je bila last W. "Ironsides!"
lo to ime.	seci so se pojavili med obema pre-
Tako sem zaključil svoj kratko. piri. odmerjen^ čas na razstavi, potem; Oba sta zapustila veliki druži-pa obiskal The Pennsylvania A-,ni. Živela sta v razdaji stotih cademv of the fine arts. Najbolj jardov drug od drugega.
Petnajst ranjenih pri železniški nesreči.
PITTSBURGH. Pa., 7. avgusta. Petnajst oseb je bilo ranjenih pri železniški nesreči, ki se je pripetila na Pittsburgh-Philadelphia lo-
in protestantska dežela.
Tako hudo sicer ni, dasiravno je precej res v gotovem oziru.
Kjub temu pa morajo biti An-glosasi in protestantje hvaležni možu romanskega izvora, ki je bil poleg tega tudi katoličan.
Ta možak je bil Krištof Kolumb, ki jim je Ameriko odkril.
Bolgarski kralj se hoče poročiti z neko italijansko prineezo, hčer-; ko italijanskega kralja
Ako bi bil iMussolini vdovec, bi jo bolgarski kralj brez uspeha snubil.
*
Bogat Amerikanee se je podal v domovino. Bil je v najboljših le-kalni progi. Sunek ni bil posebno! tih, sainee, brez vsake skrbi in močan, toda v vozeh so popokale z ogromno svoto denarja, skoro vse šipe. Ponesrečence, ko-| prvi ^^ se 1e nastanil y ngj. jih poškodbe izvirajo večjidel od boljŠPm hoteIu	y HV0j0 80.
razbitega stekla, so prevedli v bol-^ bo ter si daJ y sobi ]i0stTeci.
nismeo.	, Ljter za litrom najboljšega vi-
na je klical na mizo.
WATERLOO, Iowa., 11. avgu-in tako ji je osta-l Reeda, starega 65 let Pred par me- sta. — Clarence Garland, katere-j Ko je bil liter prazen, je pozvo-' —*	- -	* ga je ustrelil Richard Carr, ko ni- ^ P«*gu se je pojavil nata-
ga je slednji srečal na cesti z Mrs. kar- Pomolil mu je liter pod nos Carr, je umrl včeraj, potem ko je ter rekel: — Napolni! poklical k svoji postelji policijo J To se je ponovil petkrat aLi šest-ter prosil, naj ravna popustljivo z{ krat.
Carrom, ker je bilo streljanje Nato se je odpravil k počitku.
me je presenetila krasna lslika
Šestnajst otrok je preživelo
Abrahama Lincolna. Umetnik. ki|Ware-a in osem Reeda. Oblasti so ie napravil to sliko, je moral pač, bila informirane, da sta hodila dobro poznati srce in značaj tega velikega dobrotnika zatiranih in revnih, ker podoba malodane govori.
Bil je sladkoginjen in zahotelo se mu je ženske družbe. Ko je brskal
"fifty-fifty proposition".
Carr trdi, da je streljal v samo naokrog oborožena izza pretepa! obrambi, potem ko je Garland j po omari, je opazil na kljuki svile pred nedavnim časom.	j splezal v njegov avtomobil ter se no čipkasto žensko spodnjo oble
Nikdo ni bil priča streljanja. Y|sP0Priiel ž svojem zadnjem ugotovilu izjavili Mrs. Carr je bila ob postelji, ko Torej dragi rojak, potrudi se in 'Beed, da se je Ware naenkrat j je Garland umrl. Izgnana od svo-
prikazal, dvignil puško ter oddal jih starišev in s orodnikov moža, prvi strel. Reed. ki je bil smrtno | ki vsi odobravajo akcijo Carra, zadet, je dvignil svojo puško ter , je našla Mrs. Carr zavetje pri sta-
poizvedi, kdaj odhajajo vlaki po znižani ceni, kajti vožnja iz New Yorka v Philadelphijo stane samo
tri dolarje sem in tja. Oglej si vse i ustrelil.
risih Garlanda.
+o, in ne bo ti žal!
S pozdravom Rado F. Vavpotič.
Dva rokoborca.
Neki angleški lord, ki je bil strasten rokoboree, je slišal mnogo hvale o moči nekega kovača, ki je delal v svoji kovačnici blizu Glasgowa. Namenil se je, da ga gre obiskat ter njegovo hvalisa-no moč preskusit. Nekega dne je pri jahal pred kovačnico atleta, stopil s konja, ga privezal k plotu ter stopil k presenečenemu kovaču, rekoč: — Moj dragi, jaz sem prišel iz Londona samo zato, da izvem, kdo naju je močnejši. — Ne da bi besedico odgovoril, je kovač odložil kladivo, zgrabil je lorda okrog pasu ter ga vrgel čez plot na cesto. Ko je lord prišel malo k sebi, je šepal nazaj h kovačnici, kovač pa zarjo ve l.ad 'njim: — Kaj še hočete! -— N V posebnega, *— odvrne lord, — samo še konja mi vrzite čez plota, da bom mogel jahati domov.
i
ki'!
Kako zasluziti
brez truda $5.
To je kaj enostavno. Naložite pri nas vsak teden na "SPECIAL INTEREST ACCOUNT" po 4OfQ $5.—. Obresti, ki se naberejo do poteka 52 tednov, znašajo nekoliko več
Poleg tega imate na strani $260.— glavnice, znesek, s katerim lahko računate v «luča j u potrebe.
Frank Sakser State Bank
& Cortlandt Street ' ? : New York, N. Y".
■ . i l. » ^ ^

ko. Bog ve, kakšna lepotica jo je pozabila tam.
Dolgo časa je ogledoval to skrivnost ženske toalete, nato pa pozvonil. Na pragu se je pojavil natakar.
Pomolil mu je žensko spodnjo obleko ter ukazal: — Napolni!
V Philadephiji je velika razstava. Na razstavi so zastopani skoro vsi narodi sveta. Največje zanimanje vzbujajo seveda ameriške znamenitosti. Skoda,
da niso razstavili Vol-steada, kajti Volstead je največja ameriška znamenitost.
Na njegovi kletki naj bi bilo zapisano: — To je mož, ki diktira stodvajset milijonskemu ameriškemu narodu, kaj sme piti in česa ne.
*
Ko ver ti je presneto malo mar, koliko duš so rešili rojaki pri Ev-harističnem kongresu. V prvi vrsti ga briga, koiko rožnih vencev in podobic je prodaL
Nemčija bo sprejeta v Ligo na-.rodev.
•Niti Nemčija niti Liga ai ne b»sta s tem dosti na bojžem.

.... • . •
siHpr :r. „•- ».i^ ■ ..i



HE ampwB : poppSBRffil^ISffi^ ' SBSE
GLAS NARODA, 12. AUG. 1926
Ntfva grška vlada.
V Grčiji se je formiral kabinet z Evtaxiaaom m čelu. S tem je grilra republika dobiht prvo svojo vlado izza diktature generala Paupra!Ona, v kateri ne predseduje ta tu Pangalos; ta je bil doklej predsednik republike in M vlade hkrati. 8 ten) bi se prešlo od atrotro osebnega režima vojaškega diktatorja k nekaki objektivni vladi; tako vsaj želi, da bi izgledalo. Pangalos sam.
S te« se je likvidiralo prizadevanje generala Pun ga I osa. dosc«*i sfioraztun s predstavniki političnih strank, in sicer likvidiralo z neuspehom za diktatorja. Panga-losov načrt je bil ta: za vsako ceno prisiliti grško politično javnost da se grupira okrog njega v novo. recimo politično stranko, ki pa bi ne bila politična v dosedanjem pomenu, marveč stranka konstruktivnega del«, državne obnove in notranje konsolidacije, toda vse to po receptu, kakor ga je sestavil general Pangalos. Dosedanje politične stranke naj bi likvidirale popolnoma, njeni vodje ter člani, ki so željni "konstruktivnega" dela, pa naj bi vstopili v vrste nove Pangalosove skupine ali njegove stranke ter sodelovali na Pangalosovem programu, potemtakem ne kot šefi svojih dosedanjih strank, marveč enostavno kot osebe dela ob strani vojaškega diktatorja.
Pangalos trdi neprestano, da je grški narod sit svojih strank in politikov ter da se je z vso vnemo oklenil njega in njegovega dela. stremečega po depolitizaciji državnega vodstva. Politiki so drugega mnenja in trdijo, da imajo Še v^dno za seboj prebivalstvo ter da so volitve Pangalosa za predsednika republike potvora javnega mnenja. Zato so zahtevali, da »o ae pričela znova pogajanja, da bi opustili odpor zoper Pangalosa in se mu pridružili, naj se vršijo volitve predsednika znova in po-
vsem svobodno, do takrat pa naj admiral Konduriotis znova izvršuje predsedstvo. To bi pomenilo toliko kot Pangalosovo kapitulacijo, zato je bilo evidentno, da ne more priti do sporazuma. Kljub temu pa so se pogajanja vlekla
Cesta, sicer malo dolgbčasna, ker je v vedno enaki sliki, se izgubi v vas Planino. Onstran vasi se apenja v ostrih serpentinah do Ravberkomande, kjer se prevali proti Postojni — ali kaj, ko zadene« koncem Planine že ob karabi-njerja, s čelado na glavi, črnoob-lečen je kakor grobar. . . Prisvojil si je stari grad, podoben stolpa, izvir Unca pri "Malnih". Zopet
dalje, zakaj Pangalosu je bilo silno na tem, da neha odpor politi-j'na«* j do rojstne hiše pesnika M.
kov so se
POPLAVE PRI MARIBORU
Po par toplih solnenih dneh so začeli zopet nalivi in deževje, ki navdajajo s strahom okoliško prebivalstvo. Te dni je zdivjala nad Poljčanami in Grobelnem in tja čez ptujsko polje nevihta s točo. ki je mahoma napolnila potoke in napravila novo škodo na polju. V
SKRIVNOST ANASTAZIJE
teh krajih sicer ni bilo tako ob-zoper njegov režim, zlasti ker fVilbarjs. nizdol proti graščini, ki gežllih p0|)iaVi k^or na jujru% aVl > v opoziciji proti njemu zdru-' ** j* omrežila zadnji čas tudi z ven(jar se<ra škoda, ki jo trpi
žile vse grške politične stranke, italijansko mejo. pa ob Uncu. — kraef.ko prebivalstvo vsled večne-Toda vse zaman, do sporazuma n* Zdaj je šele videti razjočno hraste ^ <ježevja, v milijone. Komaj po-hotelo priti. Pangalos je hotel Še rastoče kakor iz vode; na travni- ]oviea krme je prjšla pravilno po-zadnji čas postaviti nekako nev- f kih plava seno. višje stoječe kopi- Slišene pod streh0, ponekod jo tralno vlado, sestoječo iz znanih ( ee sena stoje skoraj do polovice v fekušajo še sedaj sušiti, ko za par političnih vodij, ki naj bi vodila vodi, med njimi pa se prepelju- nr po^j«, sdnee. Isto je z žitom, državne posle do normalnih vo-|>jo ponirki. . . Tu se konča tudi ki je Ve<v tednov pozneje dozorelo litev v parlament, kar bi pomenilo 1 ovinek Planinskega loga, čegar jn jejj zt,jto v Zemlji. Žetev je ze-prehod v normalno stanje, toda tretjina je šele pokošena, ostala ]0 naporna jn vsled tega tudi dra-
Kakor smo že poročali, vzbuja v ruskih emigrantskih krogih in med visoko evropsko aristokracijo splošno zanimanje ueka gospa Cajkovska, ki trdi, da je najmlajša hči pokojnega ruskega carja Nikolaja II.. Anastazija Xikola-1 jevna. Za dozdevno veliko knegin-jo se zanima danski dvor. osobi-to pa oni krogi ruskih legitimistov ki računajo za bodočnost z monar-h:zrnom v Rusiji. Zagonetka ge. Cajkovske ae vedno ni pojasnjena. Ko je skušala Cajkovska v februarju leta 1920 v trenotni duševni depresiji izvršiti samomor in je skočila v ta namen v reko Sprevo v Berlinu, so jo v zadnjem hipu rešili in jo prepeljali v opazoval-
vse pod pogojem, da obdrži Pangalos faktično režim in nadaljno politično formiranje trdno v svojih rokah.
trava pa je že rjava, olesenela. j pa Polja v bližini vod pa s trav.
Hladni gozd vodi cesto vedno niki vred vsa poblatena in hasek višje, pa zopet položno in Rakek niti približno ne bo dosegal stroš-se zablesti v daljavi. Ljudje so na kov za obdelavo. Ajde, ki je važen
Nenadoma pa so prišle vesti n T>olju. žanjejo in spravljajo rž. — jesenski pridelek v teh krajih, po novem komplotu zoper Pangalosa Kak žleb v travniku, v njem vo-< večini vsled zakasnele žetve ne bo in njegov režim. Brž nato je dik- da- Pol<k£ obleka, v vodi pa go-^ mogoče posejati, njive bodo ostale tator izdal proglas in ga objavil maz* nebr°.l	ki brodi po top- prazne. Sadje vsled prevelike mo-
v vseh listih, v katerem obtožuje!11 ?isti vodi- Do kolodvora, višje krote odpada in gnije pred dozo-politične vodje, da so z zaroto terjleže5e?a dela- še pre' naPreJ Pa renjem. Kmetje se upravičeno dan pripravljanjem atentata odgovori- j Je sPod«.i neprehodno razorana na dan s strahom vprašujejo, kaj li na njegovo koncilijantno pribli-'	kateri se blato. Ni(bo, in nič manj meščani, ki že ču-
ževanje in izjavlja, da bo ostal r'llda< pregledamo ogromne ko-tijo na vseh koncih in krajih po-trdno na svoji jasno začrtani po-|li?ine lesa, zložene na obeh stra- ( dražitev življenskili potrebščin, ti. Politični vodje in več odličnih neh' kar Pri?a ° močno razviti les-^ vlada pa jim pripravlja znižanje politikov ter novinarjev, katerih ni trgovini. Od tod dalje pa se po-. prejemkov
soudeležbo na komplotu je dognala preiskava — pravi vsaj Panga-
polnoma spremeni svet: griči soj Na veg krajih? poSebno v Drav-< tuintam kamenje in kak ^ ski dolini so napravili veliko ško-los — pa so morali romati v pre-' prm- Nadaljuje se ob levi s Sliv- de hudourniki, ki so odnašali mo-crnanstvo na otok Naxos.	I nico, na katere vznožju stoji Cerk-/stove njive in skladišča lesa. O-
Brž nato se je sestavila nova	Na levi' *loboko odmaknje-' groffino so trpele že od lani zdra-
vlada, ki sestoji povečini iz dose-1 pa Se Spenja ^avorni8ko *orov-1 pane naše ceste od letošnjega de-danjih ministrov, kar je novih' J^mocno obrastlo z iglastim drev ževja. Cesto med Vurbergom in
mož niso člani aktivnih strank, - m llst0VC1< obenem	Ptujem je voda v razdalji več me-
obod, ki obkrozu.ie cerkniško pla- trov enostavno odnesla, povsod pa noto. Cerkniško jezero. Voda se^navožen prodec> tako da štrli v prične nedaleč od vasi ter se raz- zrak že temeljno kamenje. Vozila liva do obrobnega grmičevja, med *pri tem silno trpijo, avtomobili katerim rasto tudi hrasti, ki gre-fn^ manje kot uboga vprežna ži-
prav tako tudi novi predsednik vlade. Grčija je tedaj dobila novo vlado, ki je in bo le orodje v Pangalosovih rokah in proti kateri bodo ostale grške politic, stranke v najhujši opoziciji. Politična situacija se je tedaj na Grškem znova poostrila.
^stolovec Josip Pinto zopet aretiran.
Tedni je bil v Beogradu aretiran znani mednarodni pustolovec .Tosip Pinto, ki je žc imel dosti o-pravka s .policijo. Kakor znano, je bil pred enim letom aretiran na zahtevo turških in angleških obla-stev radi raznih sleparij, goljufij in pustolovščin v Aleksandriji. Siriji. Palestini in Carigradu. Radi pomanjkanja zadostnih dokazov se je takrat rešil kazni, vendar pa je bil kasneje še ponovno aretiran radi raznih lopovščin. Te dni je zahteval i>otni list za inozemstvo na ime nekega uglednega beograjskega trgovca in lastnika velike garaže. Ko je bil potni list že gotovo, se je policijski uradnik slučajno spomnil, da bi bilo dobro, da vpraša trgovca, ali je v resnici poblastil Pinta, da
FRANK
377 Terrace Avenue
Potovanje po Notranjskem.
Težki oblaki se prevažajo dan za dnem. Zdaj se drenjajo ter razkazujejo svojo svinčeno barvo, zdaj se zopet grmadijo v visoke sklade, prihajajoč iz*a obzorja^ Zjutraj te prebude deževne kap-
žalostna pot te spremi nazaj; tik ob jarku vodi še tu in tam kaka sled bodeče žice, ki je bila napet® pred časom kot meja, kakor bi hotela reči: ugrabljeno.
Pa nizdol po drugem odcepku.
do do Grahovega, proti Žerovnici, ( vina ^ se mora mučiti po ostrem kjer naredi tudi voda zavoj in se ( kamenju. Prekmurje sieer letos raztegne zopet dalje proti Lipse- ni doživelo lanske poplave, sploš-nju ter se ustavi pred višje leže-| no pa trpi na istih težavah kot na-čim Otokom. Vsa planota je po- fi kraji. Pač pa se je pretrgal len-polna ravnina, zelo obsežna, mir-' davski nasip in poplavil precej po-na, le voda se ziblje veličastno in' ija? kjer so pridelki prav tako u-valčki se iskre v solncu. ne meneč ničeni kakor okrog Celja.
se za njive, preko katerih pljiis-kajo nemoteno.
"Jutrov" mariborski poročevalec se je te dni razgovarjal z veli-
ljiee, ki trkajo na šipe, opoldne, Ni še preteklo deset minut, pa jo
»e vlivajo gosti curki izpod neba, proti večeru pa se utrga le še tu-* in ta m kaka deževna kaplja, ki daje upanje za prihodnji dan. . .
Res! Zjutraj nebo jasno, zato na pot! Včeraj je bila struga Ljub ijanice polna že skoraj do roba, danes je vrliana prav do izvira pri Vrhniki, kjer zapusti svoj podzemski tek. V okolici Preserja se svetlikajo na travnikih vodne lise, v katerih stoje kopice sena -pozna se mu, da leži že dolgo nepremično. Bolje je proti Borovnici. Kakor mreža sama polja z mastno črnico. Pot hiti ob obronku. preide na cesto, se spenja kakor kača vedno višje preko Ras-kovca, v logaški Icotlini smo, precejšnji podolgovati planoti. Med Logatcem leži romantično jezerce Lokva pod Sekirico. Dotekajoči potok ga je'popolnoma žalil. Planjava je povečini obrita od koscev gričevja pa so polna grabi j ic, ki ae urno sučejo s svojimi belimi predpasniki. Že pred tednom jim je bilo suho seno, pa po vrsti vsak dan jim ga je namočilo, ravno ko ao ga hoteli naložiti Skoraj za ateljo je, nekaj se jim ga pa še spravljati ne izplača, ker je že gnilo. . . Večkrat vidiš dopoldne malo solnca. vozovi po seno. a že jih sredi pota zavrne ploha.
Iz Logatca dospemo na Kalee. Prva cesta, ki se odcepi, pelje mimo Podstran, pod Ravnikom ter pripelje v prijazno vasico 'Hote-deršico. Par minut naprej proti i dri ji zastavlja dolg drog cesto, preko katere leži na desni baraka na lev! zastava, poleg nje pa velik napis: Italia. Sredi ceste Kalab-mtŽ, ki kš prepeva, žvižga, draži pae, katerih ima kakor prekupčevalec, pa zopet nadaljuje igro: v zrak meče avnjo pločevinasto sko
že režeš po klančku, katerega še dobro premeril nisi, in že začuješ neko vršanje. Ozreš se proti hribu — dvoje glav buli izza kamna. — Kakor bi trenil, jo ubereta Italijana po puško pred barako, žde-čo na levi strani. Sklonila sta se, malo zastokal« •— zopet druga cesta zagrajena. . .
Solnena Vipava, kako ti je v teh težkih dneh ? Gesto čez Hruši-eo so ti zagradili, da bi ti prej o-ropali slovensko govorico. . . Pozdravljeni, bratje in sestre, tako blizu in vendar tako daleč! Pozdravljen, temni gozd, rasti in se košati!
Še po zadnjem odcepu, katerega spremlja ob desni grmovje, poraščeno z orjaškimi jelkami. Cesta je tu gladka kakor steklo. Pa za-brne čebele, ozreš se in skladani-ca panjev stoji pod kozolcem. Na hojo so jih pripeljali. Ej, slaba je letos. Zaloge, pravijo, da so več porabile kakor pa prinesle. Strmi klanec, mogočen ovinek in v Garčarevcu smo. Vendar ne vidiš Lahov, kako se šopirijo pred hišami — morali so se umakniti v gozd. Torej, vendar nekje! Dalje: odrezane pečine, pod njimi gladka cesta, kakih trideset metrov pod njo pa se razprostira Planinski log, ki je velika ravan, po kateri se vije potok, ki je sila na-
ftne ostali napol kuhani riž .
v
ejfe---------
Solnce zapada; zadnji žarki ob- kim županom dr. Pirkmajerjem o robljajo z zlatom vozeče se oblač-' odpomoči prebivalstvu za vse te ke, ki se tope v sinjini. Povratek milijonske škode. Veliki župan je se bliža. Dan še vedno čist. — To-' podrobno informiran o vseli ne-da ne hvali dneva ured večerom! prilikah v svoji oblasti in se je že Izza Rakeka se dvigujejo črni ob- j tudi brzojavno obrnil za odpomoč laki z vedno večjo brzino. Hladen na centralno vlado, vendar je od piš briše znojno čelo. Listje na nje malo upati izdatnejše pomoči obcestnih lipah zatrepeče. Komaj za naše kraje, ker se vlada peča dobro pod streho, že se ulije plo- predvsem, s katastrofo v južnih ha kakor za stavo. Vsi kanali bru- krajih, Baranji in Bački, ki je ha jo, voda lije preko ceste. I neprimerno hujša. Pa tudi če bi Ce ni drugače, mora biti tudi to1 dosegli kako večjo subvencijo od dobro! Slučajni sestanek z načel-1 vlade, je veliki župan mnenja, da nikom Sokola. Malo sva oskubila' jo bo mogoče nakloniti posamezni-Lahe, malo obudila spomine iz kom le v izrednih, posebno težkih Postojne, prerešetala marljivo de- ( slučajih, kjer se je nesrečnežem lo, kulturno kakor prosvetno v porušil dom ali jim je neurje vzelo Rakeku, pa je prenehal naliv in'celo eksistenco. Dosedanja izkuš-za par minut zopet svilena jtusni-lnja je namreč dokazala, da manj-na. . . Mrak je začel postajati ved-'še subvencije predvsem malo zale-no bolj gost, Logatec še daleč, za-, žejo in še povrh tega povzročajo
to je bilo treba seči v roko. Vz-dihnil je: — Jej, joj, konec julija, seniki pa prazni!
Astarta z bubikopfom.
same prepire med prizadetimi in je res težko objektivno presoditi in razdeliti takšno povračilo za povzročeno škodo. Zato je veliko u mestneje, da se take subvencije naklonijo na ta način, da ima korist od tega ves okraj, predvsem za popravo cest ali regulacijo potokov, ki so tudi sedaj odnašali
S
nieo za umobolne. Tu je ostala 2 . ________ t......... ...........
leti. in sicer v sobi. kjer je bilo 40J vzame za njega potni list. Trgo-umobolnih žensk. Ko si je oporno-Jvec se je silno začudil temu vpra-gla toliko, da so jo spoznali zdrav-; šanju in odločno izjavil, da ni za-niki za normalno, je zapustila o-; hteval nobenega potnega lista ter pazovalnico. Kmalu pa so jo zo- i pet pripeljali v bolnico sv. Eliza-; bete, ker je obolela na tuberkulo- j zi, —
Tedaj se je pričela zanimati zanjo bivša pruska princezinja Cecilija, ki jo je v bolnici opetova-no posetila. Potom nje so bili opo-, zorjeni na dozdevno rusko veliko 1 kneginjo nekateri člani carske ■ rodbine in dvora, med njimi tudi danski prestolonaslednik in cari-j ca-mati, živeča v Kodanju. V bol-| niči sta posetila Cajkovsko tudi s bivši domači učitelj na ruskem dvoru Francoz Gillard in bivša do-1 jilja velike kneginje Anastazije,! Saša. Oba je bolnica takoj spozna-1 la, dasi sta se zadnja leta zelo iz- j premenila.
Ta poset, aranžiran nalašč kot nekaka konfrontacija, je dal povod obema zdravniškima izvedencema, da sta izjavila, da je simuliranje skoraj izključeno. V pogovoru s svojo dojiljo se je bolnica spomnila raznih malenkostnih, povsem intimnih dogodkov iz dvornega življenja. Saša ji je prinesla več fotografij, med njimi tudi fotografijo carske rodbine, ki jo je
pravil a Anastazija sama. Na tej fotografiji je lestenec slučajno zakrival obraz ene njenih sester. To naključje je vzbudilo nekoč med carjevimi otroci mnogo smeha. — Zagonetna bolnica je pripovedovala zvečer vse podrobnosti in o-menila, da je lestenec zakrival o-braz velike kneginje Tatjane.
Bivša dojilja je kategorično izjavila, da je bolniea velika knegi-nja Anastazija. Tudi profesor Ru-nev, ki je bil nekoč povabljen v Moskvi k veliki kneginji Anastaziji, da pregleda njeno od rojstva nekoliko poabljeno nogo, je izjavil da je osebno trdno prepričan, da je Cajkovska res velika knegi-nja Anastazija. Danski dvor je v tej zadevi Še vedno rezerviran, vendar pa skrbi za zagonetno bolnico, ki ji hoče na vsak način rešiti življenje.
Zadeva postaja vedno bolj zagonetna, ker vztrajajo i sovjetska vlada i priče groznega umora carske rodbine, da je bila v juliju 1918 v Jekaterinburgu skupno s carjem, carico in njunimi otroci umorjena tudi njuna najmlajša hči velika kneginja Anastazija.
da Josipa Pinta sploh ne pozna.
Pustolovec Pinto je bil na to kaznovan na mesec dni policijskega zapora, vendar pa noče priznati, zakaj je potreboval potni list.
FARMA Z REKO
200 akrov, dobra poslopja. 30 glav živine. 4 konje, vse orodje, pridelki. Cena $£,500.00 na pogoje. STANLEY MVRDOCK, Pooperstown. N. Y. (S* 10—12)
IMPORTIRANO ORODJE
Kranjska KOSE s rln^kons. i* garan-
tiraji»*m Jekln, 24, 28, 30 palcev %2.
Kr.KPii.No nrioDJK ..........
MOTI K A .........................90
snr ............................
PU.AT.CA .........................30
BRUSNI KAMEN' ...............50
niBEŽEN' za r<-po. z 2 nožemn »1.35
Kosi.s-c .................... —
T*ofitnitra prosta.
Math. Pezdir
Box 772. City Hall St«.. New York. N. Y.
ADVERTISE in GLAS NARODA
CUDO MODERNEGA VINOREJSTVA
GRAPOVIN
Koncentrirani mošt
iz izbranega kalifornijskega in importiranega svežega grozdja.
Rdeče in belo California. Razne importirane vrste, med temi Teran in Muškatel
Za vsako salon o koncentrira nosa moSta <!od;ij po tri salone vode, drusf-pa niP. Potem ravnaj kot z izpre&inim srozdjem.
CKNE, vStcvst ekspres na dom: Kanta (can) od \ gal. (za. 3 sal. pijače) $3.75. 6 takih kant aJi p:> ena kanta od 5 sal. $19.50. Za $1. Vam poSIJem posebno kanto kot vzorec.
Prodajem tudi v sodčkih. Za preprodajalce poseben popust.
PoSljite naročila z denarjem ali pišite za pojasnila na —
PRIMOŽIČ
Hasbrouck Heights, N. J.
Profesor William Bade, vodja šole v Berkelevju v Kaliforniji, se
že del j easa mudi v Palestini, kjer j cele plasti rodovitne zemlje
raziskuje izkopnine. Imel je srečo ^ tem se razbremenijo tudi lokalne
da je na cesti med Jeruzalemom samouprave, občine in okrajni
Cin Shemom odkril zanimive najd- zastopi, da jim ne bo treba nala
be. Blizu kraja Mizpaha je našel j K&ti novih doklad težko prizade-
celo kopico glinastih izdelkov iz temu prebivalstvu Tudi sicer bi , ,	, . .. naj vlada skrbela, da se prebival
dobe prvega juvdoskega kralje-' ^ £im bolj razbremeni
stva. Dalje je odkril poprsje iz sv.|ppi Javnih dajatvah tako na deže-
pisma znane boginje Astardte, ki ^ ]j kot v mestu, da se mu omogoči
ROJAKI: —
Tekom letošnjega leta prirejenih izletov se je vdeležila velika skupina naših rojakov, kateri so bili popolnoma zadovoljni bodisi s kabinami, hrano, postrežbo in pozornostjo, katere so bili deležni med vožnjo. Kot dokaz splošnega zadovoljstva nam prihajajo dnevno vprašanja, ako namerava naš potniški oddelek prirediti to leto še kak skupni izlet. Da vstrežemo našim rojakom, smo se odločili prirediti
JESENSKI (tretji) SKUPNI IZLET
s parnikom
Simuliranje samomorov na Madžarskem.
rastel, tako d« je moral izstopiti	zel° *a8tili na Orijentu. Nje-j vsaj skromna eksistenca in s tem
iz struge ter poplaviti na več kra- »a glava je okrašena s "pobjo", okrepi volja za delo v obči blagor,
frizuro, dejstvo, ki dovoljtio priča ki nam 3e	potreben v teh
težkih časih.
jih, drugod so pa bruhnili požiralniki ter razlili vodo v velikih ploskvah; le tuintam so ostali otoki, na katerih se siiSi seno. Grabljiee so bose, brodijo po vodi z otoka na otok ter suše. . . Tam pa go-f spod ar z vozom, ki je do osi v vodi, pred njim pa jo režeta voliča,/: ki nista tudi nič kaj zadovoljim. Blizu Jakovtce se izliva Unec v
da bubikopf hi šele iznajdba 20. ' veka, nego so jo poznali že davno pred Kristusom.
Kov kanal * Iraku.
Kralj Pejsal je nedavno s slo-
je naprodaj tfb glavni cesti , v ( vesnost jo o tvoril novi pretok, ki Skocjanu, 2 nj^vi, pašnik, vrt, nov bo znatno olajševal trgovski pro-'
l
kosolee in hiša, hrastov in kos ta- net medPerzijoin Mesopotamijo. njev gozd. Ceno in *več pojasnil Pri izkopavanju je bilo treba -pre-Aefcieo, o4 -katere odpada še od ju-l.dva požiralnika, podobna zgraje- ae izve pri lftstniei: VerMija Kom- ^ *«ti uad milijonov ton. Delav-
i riž . . U nim vodnjakom, ter v druge pozi ' JjaSW, Čkocjan -pri« Mokronog«, d so morali po 500 ur m mesec Idrijo *>i,s 'rafolike,'katerih^e^udi preeej *pod Jugoslavija* -* ji .	> vztrajati v žgo3i pripeki perrij-
strmo pečino.	A (8* 12—14) 1	sksga saliva.
Kot smo že poročali, je na podlagi madžarske uradne statistike ugotovljeno, da narašča na Madžarskem v poslednjem času število samomorov v bolj abnormalni meri kot na vsem svetu. Zadnje dni pa so oblasti ugotovile šs neki drugi pojav. T Budimpešti in tudi v drugih večjih madžarskih, mestih prihajajo v bolnice vedno bolj pogosto osebe, ki se jim samomor ni posrečil. Ugotovljeno je da mnogo ljudi samomore samo. simulira, da bi prišli na ta način v bolnico, kjer bi se jim budila nekaj časa brezplačna prehrana. Tak "samomorilni kandidat" za-užije namenoma manjšo Tcdličino strupa ali pa se neznatno poškoduje s strelom iz revolverja, no-, žem, britvijo ali kakim drugim orodjem. Ko pride iz bolnice, išče. pod pretvezo neuspelega samomora pri raznih dobrodelnih društ vih podpor.
66
PA R I S
99
KI ODPLUJE IZ NEW YORK A,
dne 11. septembra, t. L
V to svrho imamo rezerviran poseben oddelek III. razreda v sredini parnika, najboljše kabine z 2., 4. in 6. posteljami.
Rojaki, nudi se Vam prilika, da obiščete stari kraj v spremstvu našega izkušenega uradnika, ki Vam bo omogočil brezskrbno potovanje v domovino, da obiščete, stariše, soproge, otroke in sorodnike, ki Vas morda že leta in leta željno pričakujejo.
Kdor se namerava vdeležiti tega izleta, naj nam takoj naznani in pošlje tudi aro, da mu določimo prostor na parniku. Čknpreje se kdo zglasi, tem boljšo kabino bo imel na razpolago. Za vsakovrstne informacije in pojasnila stoji vsem rojakom na razpolago naš potniški oddelek.
FRANK SAKSER STATE BANK Potniški oddelek.
82 Cortlandt Street : : New York, H. Y.
Pozor rojaki!
Y saloffi imuoo
SVETO PISMO
' (etare in nove 2avcze) Knjiga je krasno trdo vezana ter slane $3.00.
Slovenic Publishing Company 83 Ctorttantfi fM)	Mr	M. t.
k*> r', v«/:
v -Hi..'. vr»?.:
■m.






GLAS NARODA, 12. AUG. 1926
AVSTRALEC
KOMAH IZ ŽIVLJENJA.
Zrn "GLAS NARODA" priredil O. P.
ce-
hrepenenje po princesinji. In sedaj sem se res zaljubil v t*.ao prav ne bo postala moja žena.
— Sveti Bog! Pa vendar nisi dvignil svojih oči do resnične ' prineesinje ? — je vprašala mati prestrašena.
Globoko in težko je prihajalo dihanje iz njegovih prsi. — To ni ravno prineesinja, pač pa kontesa. Konečno pa je popolnom^ vse-
~ A__u: „„x __x_ ur__J _i_ J_ .. • % ■ » -i	. .
6
(Nadaljevanje.)
—	Da, sinko moj, ti si pravi za pravi jivec.
Vzravnal je svojo vitko, krepko postavo.
—	Vsa drevesa rastejo navzgor, mati, če imajo moč za to. To mi pravila že takrat, ko sem bil še majhen deček. Tvoj izrek sem
si pač zapomnil, — je dostavil smeje.
Pri svilenih oblekah pa je ostalo. Gospa Marta Jansen je hodila vsaki dan naokrog v svilenih oblekah. Lepe čipke pa je izbral zanjo njen sin sam. Na srečo pa ni imela gospa Jansen niti najmanjšega pojma, kako drage so bile te čipke. Ralf je prinesel svoji materi tudi lepo, zlato brošo, pravo umetniško delo. To je morala no-aiti vsaki dan.
Drugega lepotičja, pa ni trpel na njej. Demati in drugi dragoceni kameni niso pristojni njegovi proprosti materi.
Sedaj mu je zelo dobro ugajala. Mehka svila se je oprijemala njene vitke, skoro dekliške postave. Ponosno in veselo jo je odvede! opoldne in zvečr k mizi skozi velike, lepe prostore gradu. Hitro se je nau&l počutiti se v njih domačim.
Njegova potovanja skozi vse mogoče dežele so ga oprostila že davno vsega malomeščanskega in čeprav ni postal gizdalin, je pri-fctojala njegova visoka, vitka jK)8tava v dobri obleki tem prostorom.
Tudi gospej Jansen se ni bilo treba skrivati poleg njenega sta-sitega sina.
Tudi danes se je umaknila po svojem obhodu skozi grad v svojo sobo ter prisluškovala, sklonjena nad svoje ročno delo, če se ni njen sin že vrnil. Bila je lepa noč v maju in nebo je bilo posuto z ne-stevilnimi zvezdami.
Lahno je šumelo v vršičih dreves, cvetke so duhtele močno in »ladko in slavček je prepeval svoje najlepše pesmi. Tema ni bila tako velika, da bi ne bilo mogoče videti za parkom obrisov pogorja.
—	Lep kos zemlje, — si je mislila gospa Jansen, ko je zrla skozi okno.
Spustila je svoje ročno delo v naročje ter pričela zreti navzgor proti luni. Zvezde so se zdele njeni priprosti duši kot okenca, skozi katera je mogoče videti v nebesa.
Nato pa se je nekoliko v skrbeh ozrla na uro, visečo na steni. Danes je prišel Ralf zelo pozno domov. Rekel je, da hoče odjahati v mesto. Že celo popoldne ga ni videla. Tudi večerjo je morala zav-žiti sama, kar se je drugače zelo redko pripetilo. Ali se mu je mogoče kaj pripetilo?
Za nobeno stvar na svetu bi ne šla spat, dokler se ne vrne sin.
Celo uro pa je morala še čakati, predno je slišala udarce konjakih kopit. Tedaj pa se je dvignila s skoro mladostno živahnostjo ter odhitela navzdol v vežo. Tam je služabnik že odprl visoki portal in preko praga je stopil Ralf, gospodar gradu.
Služabnik je že prižgal električno luč in gospa Jansen je zapazila v svoje veliko presenečenje, da je obraz njenega sina okamenel
v trpki bolesti.
K«1 -P* j« zapazil svojo mater, se je nasmehnil.
—	Ali si še pokonci, mati? Že davno bi morala biti v postelji.
Položila mu je roko na ramo ter se s skrbjo ozrla vanj.
—	Upam, da se ti ni pripetilo nič hudega, Ralf? Zmajal ie z glavo, da jo pomiri ter se zasmejal.
—	Ne, ne. Povej vendar, zakaj še ne spiš?
—	Nisem mogla, hotela sem te pričakati. Ali si zelo truden ali pa hočeš iti nekoliko v mojo sobo ter kramljati!
Prijel jo je za roko. — Zelo rad, če nisi še trudna.
—	Ne, popolnoma predramljena sem.
Odšla sta v sobo stare dame.
—	Ali hočeš še jesti, Ralff
Zmajal je z glavo. Nobenega grižljaja bi ne mogel spraviti po grlu v tem svojem razpoloženju.
Povedel jo je k njeni visoki naslonjači pri oknu.
—	Pusti, da nekaj časa sedim ob tvojih nogah, mati, — je rekel s čudnim glasom ter sedel.
Zrla je navzdol nanj ter pričela nežno gladiti lase njegovih gostih, rjavih las.
—	Ti imaš nekaj na srcu, dečko moj. To sem takoj zapazila, — je rekla nežno, a vendar odločno.
Prijel je njeno roko ter jo pritisnil na svoje vroče oči.
—	Oči matere vidijo ostro. Prav imaš, nekaj zelo težkega mi leži na duši. To pa je nekaj, kar moram izvojevati sam s seboj.
—	Ali ti sploh ne morem pamagati?
—	Ne, ti ne in nikdo drugi. Vse moram opraviti sam. Ne skrbi se bom že premagal.
Sklonila se je navzdol k njemu. — Skoro bi menila dečko, da imaš srčno bolest.
Ozrl se je k njej navzgor. — Matere so vedeževalke.
—	Le čutijo s svojimi otroci. Ali sem uganila? Ali si izgubil svoje srce, Ralf?
—	Da, mati, tako je, kot praviš. Moje neumno srce, — noče biti pametno.
Stara dama se je s skrbjo ozrla vanj. — Torej si pa podaril neki, ki ga noče sprejeti? Saj ni mogoče, da bi živela taka bedakinja.
—	Vsi ljudje ne najdejo tvojega sina tako ljubeznjivim kot ti. Sploh pa niti ne ve, da jo ljubim.
—	To ji morafi povedati.
Zopet je zmajal z glavo. — Nič ne pomaga, ker že ljubi dru-M«.
Vsa prestrašena je prijela mati njegovo roko. — Dečko moj, in ravno taki si moral pokloniti svoje srce?
—	Da, mati, usoda je hotela tako.
eno. Ona bi se pač smejala, če bi vedela, da se je zaljubil vanjo Avstralec, sin rokodelca.
—O, če bi se smejala temu, bi bila in v takem slučaju bi ž njo ničesar ne izgubil.
Potegnil je z roko preko čela.
—	Mogoče da bi se ne smejala. Mislim, da je dobra in nežna. Sedaj pa govoriva o drugih stvareh, moja draga mati.
Stara dama je vzdihnila. — Sedaj te ne veseli več tvoje bogastvo, če ne moreš ž njim odkupiti svoje sreče.
Nepremično je zrl predse.
—	Odkupiti se sreča ne da, a prisilil bi jo rad, s svojim* močnimi rokami.
fDalje prihodnjih.)
DUNAJSKE SENZACLjE
MENJANJE MORSKIH TOKOV
Brali smo poročilo, da je poginilo na Japonskem pol milijona ostrig, za dobivanje biserov; o-gromna škoda za japonsko biserno industrijo. Strokovnjaki pripisujejo to spremenjenemu toku ob obali. Tu se spomnimo na menjavo toka v Južni Ameriki leta 1891, in kako usodne posledice je imela. Ob zahodni obali Južne Amerike gre relativno mrzli Humbold-tov tok od juga proti severu. Na jugu ekvatorja pa teče topli tok E1 Nino. Leta 1891 — lani tudi — ni imel Humboldtov tok toliko moči, kakor v drugih letih in je zato ekvatorialni tok segel bolj na jug. To je pomenilo pogubo ribam in pticam. Ribištvo ob obali Chile je popolnoma prenehalo, ribe niso prišle s tokom do navadne širine. Na njih mesto je prišla o-biliea tropskih rib. Chilenška letina je bistveno odvisna od milijonov ptic, ki živijo na skalnih klečeh ob obali. Od mrzlega Humbaldtovega toka prihajajoči vetrovi pridejo na relativno vročo zemljo, se razširijo, in zato tam ne dežuje skoraj nič, in od ptie odloženi gnoj. guano imenovan, o-stane na klečeh. Tisoči in tisoči ptic so iskani hrano, ki so je bili navcajeni. ribe namreč, pa jih niso dobili. In kar je bilo še najbolj hudo, ptice so ravno takrat gnezdile, in vse je poginilo. Veselili so se le jastrebi iz Andov. Ker ni bilop tic in ker je bilo toplo, so se razmnožili moskiti, njim je pa sledila malarija. Torej vse polno nesfreč naenkrat..
Tudi v Evropi se prigodi včasih kaj podobnega. Leta 1902 ni bilo v Atlantskem oceanu nekaj v redu; kajti v prihodnji pomladi, ko so se poleno vke drstile ob o-toču Lofot, so imeli norveški ribiči tako slab lov, kako že dolgo let. Polenovke so prišle pozno in so bile zlo slabe. Ribjega olja je primanjkovalo. Tjulenji iz Grenlan-dnje in beli kiti so plavali daleč dol na jug v južne fjorde in so prišli celo do Škotske. Ob ruski murmanski obali prav gori na severu Evrope je pa vrglo morje na mirjade mrtvih galebov na suho.
Morda je tudi ona polarna tragedija, ki govorimo o njej na drugem mestu, v zvezi s preme-njenim tokom.
NAPELJAVA CEVI V PUŠČAVI
Ravnokar so po desetletnem trudu dokončali ogromno delo, namreč, da so skozi perzijsko puščavo v dolžini 150 milj (241 km) položili dvojne cevi, skozi katere bodo iz Maidan-i-Naftuna v pristanišče Abdan vodili olje. Ko je bilo olje spuščeno v cevi, je bil eden najprometnejših karavanskih potov sveta opuščen. Dolga leta so olje prenašali na hrbtih kamel na obrežje, potem pa po Ti-grisu dolje v čolnih, ki so bili nalašč za to napravljeni.
Skoraj ob istem času je bil tudi v pristanu Sudan ob Rdečem morju dovršen projekt, ki je neizmerne važnosti za to mesto. Studence Khra v Arbaatski dolini so namreč vjeli ter speljali v Port Sudan vodovod. Dosedaj so tam poznali edino samo destilirano morsko vodo, katera je bila pa draga in še te je primanjkovalo. Parnik. kateri je v tem pristanu "vzel do. je moral za tono plačati 125 nika
Pred vojno je dunajsko časopisje uživalo sloves precejšnje solid-nosti. Bilo je sicer reakcijonarno, v narodnem oziru zelo šovinistično in pristransko, z redkimi izjemami pa se mu ni moglo očitati revolverskega žurnalizma. Po vojni so se razmere temeljito izpre-menile. Deloma radi novih družabnih razmer deloma radi izredno skrčenega teritorijalnega delokroga je bilo časopisje prisiljeno iti za par stopinj nižje-in dajati večje koncesije instinktom mas. — K temu je prišla še ostra konkurenca, ker je kakor povsod drugod tudi na Dunaju vzniklo ne-broj časopisov, ki so predvsem o-perirali s senzacijami. Ko je bil prebit led nekdanje, čeprav samo navidezne dostojnosti, so se v časopisju vrstili ostri in osebni napadi in različne finančne in politične mogočnike. Zlasti so se v tem odlikovali listi, ki so se izdajali za prijatelje socijalizma. Na socijalističnihi dejah samih jim seveda ni bilo dosti ležeče. Raču nali pa so s tem, da se danes priznava socijalnodrtnokratski stran ki rtlativna večina dunajskega prebivalstva, in zlasti z možnostjo, da pod krinko socijalizma ostro napadajo razna kapitalistična podjetja. Ni čudno, da je to marsikoga dovedlo k zlorabam. Ponovno si dunajski listi medsebojno očitajo, da imajo napadi na banke in druga gospodarska pod-jetja samo izsiljevalne namene. — Znan je še proces, ki se je nedavno vršil proti glavnim voditeljem dnevnika "Abend" in v katerem je bilo par slučajev izsiljevanja tudi dokazanih. Pred kratkim pa je bil v splošno senzacijo aretiran soizdajatelj in solastnik tudi v vo~ drugih deželah razširjenega dnev-Stunde" Evgen Forda. I on
Najvišji drog za anteno.
V Koenigswusterhausenu, največji nemški radiooddajni postaji, so postavili 284 m visok železen drog, najvišji, kar jih je bilo izključno v ta namen postavljenih. Brez kakih pritrjenih žic stoji na treh nogah prosto. Ker je kraj močvirnat, so morali v zemljo zabiti velike kose porcelana, na ka-
tere so postavili drog, da je tako
—	O moj ljubi Bog, ravnokar sem se molila, da bi našel ljubo^P°Poll\oina lzoliran- £™g, oziro-dobro ženo in sedaj prihajaš domov z ranjenim srcem. Drugače se ti je vse posrečilo, a tukaj, kjer bi bilo tako potrebno, te je zapustila sreča.
—	Da, ravno kjer bi bila najbolj potrebna. Je pač tako.
Pogladila ga je po laseh. — Ali mi hočeš povedati, kateri si podaril svoje srce?	\
« ^
Tako visoko si se ho-
Vzravnal se je.	f
— To je odlična aristokraiinja. 9 Prestrašena je pritisnila roki na srce. tel povspeti, dečko?
Trpko se je nasmehnil. — To je bila vedno moja navada, mati. Stokaje je prikimala. — Da, vedno si hrepenel po najvišjem in najboljšem. Že kot majhen deček si se vedno oziral za odličnimi damami in večkrat si si rekel: — Ko bom velik, mati, se bom poročil s priiMiesinjo s finimi belimi rokami ter belim obrazom. . ^ „ Prikimal je predse. — Že od otroških let naprej je bilo v meni
ma stolp, tehta samo 700 ton. med tem ko tehta samo za 16 metrov višji Eifelov stop v v Parizu 7000 ton. V višini 230 m je montiran Stroj za brzojavljanje. V sredini stolpa se nahaja dvigalo, a tudi stopnice vodijo kvišku, katere imajo 1450 stopnjišč. Delo vrhu droga ni bilo tako enostavno, kajti z višino raste try!i nevarnost posebno pritisk vetra je v taki višavi močan. Vrh droga bodo napravili nekak observatorij, kjer bodo opazovali in merili, kar sicer v ravnini severne Nemčije sploh ni mogoče.. _ _ _ _ ;
dolarjev, kar je bilo Z ozirom na . je obtožen, da je zlorabljal razne množino potrebne vode na parni-; napad<s k; so izhajaii v listu, ku ogromen izdatek. Neki inženir /izsiljevanje pri bančnih in gospo-pa je imel dobro misel ter 32 km davkih institutih. Glavni urednik daleč izpeljal vodovod. Kamele so teRa lista> Tschuppik je radi teh cevi nosile v puščavo, položili so razkritij sedaj odložil svoje mesto, napeljavo, studence poglobili. Vo- | Te dni zvečer je skočila sredi da teče vsled pritiska sama v me- Dunaja v donavski kanal neka 10 sto tam pa v nabiralnike. Na več ietna učenka. Zaključene so bile mestih ob vodovodu SO napravili dunajske šole in tudi dotična učen-tanke, iz katerih se napajajo ka- ka je dobila svoje spričevalo, v ravane, odvečna voda pa nama- katerem pa je imela slab red iz veje bilo preveč ka puščavo in že so zrasli zeleni denja. Zato si ni upala domov, am-grmiči in trava, tako da je nasta-j pak se j dva dni potikala po me-la cela vrsta oaz. Sedaj stane vo- stu. Ko je radi stradanja že orna-da samo še 25 dolarjev tono.	govala, si je hotela končati življe-
S preje omenjeno napeljavo za nje in je skočila v Donavo. Rešili olje so bile težave in ovire veli- J so jo še pravočasno in oddali v kanske. Za prvim peščenim hri- bolnico.
bom onkraj mesta Abadan se ne-[ Dunajska policija je aretirala ha že vsa civilizacija. Bojeviti No- j dva delavca iz neke tovarne, ki modi so delavce napadali Radi sta poslala direktorju in glavne-vročine so zamogli samo domačini mu akcijonarju tovarne več gro-,delati pod pekočim solncem in žilnih pisem, da bo umorjen, ako vsak del stroja, cevi in drugi ma- ne položi na nekem v pismu ozna-terijal so znosile kamele in mezgi čenem mestu, zneska 20.000 šilin-na določena mesta.	gov. Poskus izsiljevanja pa je bil
tako neroden, da so kmalu izsledili oba fanta in ju oddali sodniji.
Med dunajsko družbo je vzbudila veliko zanimanje vest angleških listov, da se je v Londonu u-strelil Dunajčan Heinz Dank, ki je v prvih povojnih letih igral na Dunaju veliko vlogo in zlasti nastopal kot mecen mladih pisateljev in gledaliških igralcev. Bil je ideal baletk in gledaliških začetnic, ki so si želele boljših vlog, lepših toalet in dragih nakitov. Imel je tudi zato vse polno prijateljic. Nekega dne pa se je izvedelo, da je eni teh prijateljic izginil ves njen dragoceni nakit. Ž njim je izginil tudi Dank. Afera pa je zbudila takrat na Dunaju ogromno pozornost, Danka pa je rešila ločena žena nekega znanega finančnika, ki se je bila vanj zaljubila ter mu s svojim premoženjem pomagala, da se je potegnil iz a-fere. Dank se je preselil nato v London, kjer se je poročil s svojo rešiteljico. Imel pa ni več sreče, šlo mu je vedno slabše, žena ga je -zapustila. Ker pa ni imel dovolj moči, da bi se z življenjem resno boril, se je ustrelil, čeprav je bil star Šele 32 let.
Največje moderne ladje.
Velika angleška ladjedelnica Shaw in Co. ravnokar izdeluje dve velikanski motorni ladji, največji na svetu z motorno kot gonilno silo. Imeli bodeta po 20.000 ton ter vozili 17 morskih milj na uro. Določeni sta za promet med Anglijo ter Novo Zelandijo preko Panama-kanala. Prostora bo na taki motorni ladji za 250 potnikov I. razreda in 750 III. razreda. Poleg tega pa naloži taka ladja tovora za 10 tisoč ton, ki bo po večini laožen v hladilnih prostorih.
Porok
je bilo v Trstu v prvem četrtletju t. .1 306. Lani jih je bilo v enaki dobi 316, leta 1922 jih je bilo 541. Med ženini je bilo 18 vdovcev in med nevestami 7 vdov. Nepismeni so bili štirje ženini in štiri neveste.
Žetev v Rusiji.
Po vesteh iz Rusije, obeta biti letošnja žetev tako dobra, kakršne ne pomnijo že trideset let. — Najboljša žetev bo v Ukrajini in v področju Dona in Volge. Kmetje prinašajo na trg vso staro zalogo, da bi imeli prostora za novo žito. Posledica tega je, da cena rnski pšenici silno pada. Države, ki importirajo v Rusijo, so polne optimizma, ker se nadejajo, da se bo nvoz industrijskih produktov znatno povečaL
17. avgust«:
Berlin. Cherbourg. Bremen. IS avgusta:
Mauritania, Cherbourg; Arable, Hamburg; Deutschland. Cherbourg. Hamburg.
21. avgusta:
Olympic, Cherbourg; Leviathan, Cherbourg.
24. avgusta:
Aquitanla. Cherbourg; Resolute, Cherbourg, Hamburg.
23. avgusta:
Pre«. Harding. Cherbourg. Bremen. 26. avgusta:
Cleveland, Cherbourg, Hamburg. 28. avgusta:
Majestic, Cherbourg. 31. avgusta: Pres. Wilson, Trst.
t. septembra:
Berengaria. Cherbourg; George Washington, Cherbourg, Bremen; Derffllnger, Bremen.
2. septembra:
Hamburg. Cherbourg, Andanla. Hamburg.
S. septembra:
Coiumbus. Cherbourg, Bremen.
4. septembra:
Prance. Havre; Homeric, Cherbourg; Bremen.
7. septembra:
Reliance, Cherbourg. Hamburg.
Hamburg;
8. septembra:
Maureta.iila. Cherbourg; Pres. Roosevelt, Cherbourg, Bremen.
•. septembra:
Stuttgart, Cherbourg, Bremen; Republic. Cherbourg, Bremen; Westphalia. Cherbourg, Hamburg.
11. septembra:
PARIS, ni. SKUPNI JZL.ET; — Olympic. Cherbourg; Leviathan. Cherbourg; Sierra Veil tana, Bremen.
15.	septembra:
Aquitanla. Cherbourg.
16.	septembra:
Albert Ballin, Cherbourg, Hamburg.
18. septembra:
Majestic, Cherbourg; Berlin, Cherbourg. Bremen.
2T? septembra: Resolute, Cherbourg, Hamburg. ^
22.	septembra:
Berengaria. Cherbourg: Arable Hamburg; Praa. Harding. Cherbourg. Bremen.
23.	septembra:
Thuringia. Cherbourg, Hamburg.
25. septembra: France, Havr«.
28.	septembra:	. Muenchen, Bremen.
29.	septembra:
Mauretanla. Cherbourg; Qeo. Wash« Ington. Cherbourg, Bremen.
30.	septembra:
Martha Washington, Trst; Columbus, Cherbourg. Bremen.
^NAJCENEJŠA VOŽNJA v JUGOSLAVIJO
COSUUCH^
DIREKTNA SMER
POTOVANJA Kratka železniika vožnja do doma po zmerni ceni. Odplutje proti Trstu tn Dubrovniku:
PRESIDENTS WILSON
31. AVGUSTA — 19. OKTOBRA
MARTHA WASHINGTON
30. SEPT. — 19. NOV. Vprafiajte za cene in prostore v bližnji agenturi. PHELPS BROS., 2 West St, N. V.
KAZEN
Fasistovska zveza graditeljev bro-dov
za Jnlijsko pokrajino se je ustanovila v Trstu. Došli so graditelji iz Trsta, Reke in Malega Lošinja. Za predsednika je izvoljen Albert Oosulich. Zaposlenih je v območju zveze 12,000 oseb. .
Sloveči pisatelj, filozof in človekoljub, Tolstoj, je rekel: "V svetu ki se sam imenuje praktičen, T svetu, ki nima za pametno to, kar je pametno, ampak tn. kar je praktično — v tem svetu pustite, da si prisvajajo ljudje prav»cc do pokorščine in kaznovanja. Toda naš svet otrok, svet priprostih in odkritosrčnih bitij, bi morali obvarovati hinavščine, strahova-nja, zločinstva. Otrok naj bi bil prost teorije, da je mašeevauje pravično, kakor hitro ga im^r»i-jemo — kazen.
Kazen vzuja najnižje instinkt?. Otrok, ki je kaznovan, zasovra/i onega, ki ga je kaznoval; one, ki se mu smejijo. On trpi, sram ga je ponižanja in takrat nalaga v svojo dušo upornost, trmo, mrž-njo do vzgoje, lepote in ne veruje več v pravičnost; njegov člc-večanski čut je ranjen. Drugi so radujejo nad njegovo nesrečo ir. mu jo privoščijo. Kje je tu kazen kot svetlo vzgojno sredstvo?
Tolstoj je poznal otroka in njegovo dušo, saj je bil dober oče in učitelj na jasnopoljanski šoli.
"Kazen je kriviea in omalovaževanje človekovo" meni Tolstop. ki je s posameznim otrokom vzgajal človeštvo." Izgnal je bil palico, nekdanjega vzgojitelja, učitelja, metodo — iz šole, doma in postavil mesto nje svojo veliko ljubezen in pravičnost.
Kaznujmo malo in milo. Pravični ne moremo biti nikdar, ker ne moremo poznati otrokovega duševnega razpoloženja v trenutku, ko je zagrešil.
DOMAČA ZDRAVILA
V	zalogi Imam jedilne diSave, Knajpovo Ječmenovo kavo In lm-portirana domača zdravila, katera priporoma mgr. Knajp v knjigi —
DOMAČI ZDRAVNIK
PISIte po brezplačni cenik, v katerem je nakratko popisana vsaka, rastlina za kaj ae rabi.
V	ceniku bodete na Sli Be mnogo drugih koristnih stvari.
Math. Pezdir
Box 772, City Hail Sta.
New York, N. Y.
PRVA IV NAJSTAREJŠA TOVARNA
TAMBURIC V AMERIKI—
ki Izdeluje najboijfte tam-burlce ln glede dela prekosi vae tvrdke te vrste.
Tamburice Is moje tovarne bo priznano najboljše glede oblike, točnosti in glasu, kar i rl-Cajo priznanja zborov In poedincev. Naročene blago poSiljam v vse kraje ■veta. Pifrite po cenik, katerega poffijem zastonj.
IVAN BENČIČ
Cialr A v«., CLEVELAND, O.
4064 St.
ADVERTISE in 6LA8 NABODA
SAMO 6 DNI PREKO
■ ogromnimi parstkl na olj«
FRANCE 4. sep.; 25. sep. PARIS 11. sept. — 2. oktobra Havre — Pariško pristanišče.
Kabine tretjega rureda z umivalniki in tekočo voda za S, 4 ali « oseb. Francoska kuhinja ln pijača.
cfreneh JQjift
1» STATE ST..	NEW YOR*
all lokalni agentj«.
Rada bi Izvedela za naslov svojega brata PRANK MIHEVC (po domače Balantinov), doma iz Spodnjega Logateea na Notranjskem. V Ameriki biva že preko dvajset let; pred 19. leti je bil v Little Falls, N. Y., sedaj pa ne vem, kje se nahaja. Prosim rojake po Združenih državah in v Canadi, če kdo kaj ve o njem, da mi pošlje njegov naslov, ali pa če sam bere, da se mi takoj oglasi, ker mu imam poročati nekaj zelo važnega glede dedšeine. — Marjeta Keržič, Brod štv. 24, pošta Dolenji Logatec, Slovenija. — Naslov se tudi lahko pošlje na: Frank Masle 39, Danube Street, Little Palls, N. Y.
Kad bi izvedel za naslov svojega brata JOHNA ROŽANC. Pred 17. leti se je nahajal nekje v Westmoreland Co. blizu Hermi-nie, Pa. Prosim cenjene rojake, če kdo kaj ve o njem, da mi poroča ali naj se pa sam oglasi svojemu bratu Frank Rožanc, Box 34, Onnalinda, Pa.
(5x lO—14)
NAZNANILO.
Našim naročnikom v držati Pennsylvaniji naznanjamo da jih bo v kratkem obiskal zopet na3 znani zastopnik
Mr. JOSEPH ČERNE in prosimo, da mu gredo na roko, ter pri njem obnovijo naročnino.
Upravničtvo.
POZOR ROJAKI 1
Prosti pouk glede državljanstva in priseljevanja je vsak četrtek in petek med 1. uro popoldne in 10. uro zveder v ljudski ioli štv. 62 Hester & Bssex Street, New Yortc City.
Vprašajte za zastopnika Legije za Ameriško Državljanstvo.
Pozor čitatelji.
Opozorite trgovce in obrtniki, pri katerih kupujete ali naročate in 8te z njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu "Glas Naroda**. S tem boste vstregli vsem.
Uprava *GIaa Naroda*.
rd