Političen list za slovenski narod. Po posti prejeman velja: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol lete 8 gld., za četrt leta „ ^ ... ... . 4 za 611 mesee 1 gld. 40 kr Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema »pravništvo in ekspedicija, Stolni trg št. 6. poleg „Katoliške Bukvarne«. | Oznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat- 12 kr ce se tiska dvakrat; 15 kr.. če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se eena primerno manjša! Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. TredniStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2. I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob ljt6. uri popoludne. **tev. 249. "V^abilo na naročbo. S I. novembrom pričenja se nova naročba, na katfero uljudno vabitno p. n. občinstvo. »SLOVENEC" velja za ljubljanske naročnike v administraciji : Vse leto 12 gld. Pol leta 6 „ Četrt leta . 8 gld. Jeden mesec 1 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec. Po pošti velja: Vse leto Pol leta 15 gld. 8 „ četrt leta 4gl. — kr. Jeden meseci _ 40 „ Upravništvo ,,Slovenca". Slovenski državni poslanci. Pod tem naslovom je objavil nedavno „SIov. Narod" oster članek, naperjen proti slovenskim državnim poslaneem. Očital je slovenski delegaciji razne napake, posluževal se je pri tem, kakor smo že poročali, tudi neresnice, obsojal sedanjo taktiko slovenskih državnih poslaicsr in izjavil mnenje, da morajo slovenski držami poslanci izstopiti iz Hohen-wartovega kluba ter se pridružiti Mladočebom, ako hočejo ustrezati nazorom svojih volilcev, javnemu mnenju slovenskega naroda. Temu članku sledili so priznalni telegrami, dopisi in v včerajšnjem listu poroča »Narod", da se »petnajsiorica ljubljanskih narodno-naprednih volilcev, ki se je baš zaradi tega v prijateljskem stanovanju zbrala" popolnoma strinja z omenjenim člankom. Ta petnajstorica naposled pravi: Le naprej! v Ljubljani, v soboto 31. oktobra 1891/* Živeli Mladočehi! Živeli njih bodoči zavezniki! Bodite preverjeni, da stoji vsa ljubljanska inteligenca z Vami in odobruje Vaše odločno postopanje. Da si tej izjavi petnajstorice (!!) ljubljanskih napredno-radikalnih volilcev ne prisojamo nobene posebne važnosti, vendar je jako značilno, ker nam pojašnjuje, odkod naenkrat umetno osnovana agitacija proti slovenskim državnim poslancem in kam da meri. Z omenjenim člankom je „Narod" stopil popolno na pot Mladočehov. Dobro poznamo moža, ki je napisal omenjeni članek, ki skuša razširiti mla-dočeško gibanje tudi po slovenski zemlji, ki 8e hoče igrati tudi s slovenskim ljudstvom, kakor se igrajo mladočeški poslanci s češkim narodom. Uspehi Mladočehov, katere so dosegli s strastno agitacijo proti Staročehom z vznemirjanjsm naroda po svojih listih in shodih in z vsakovrstnimi neizpeljivimi obljubami, ti uspehi slepijo oči tudi mladi gospodi pri »Narodu", da hoče kar z glavo skozi zid, da zahteva od slovenskih državnih poslancev, da naj se ločijo od konservativcev in pridružijo Mlado-Čehom. Trdno nado in prepričanje imamo, ker poznamo previdnost, delavnost in odločnost naših državnih poslancev, da v sedanjih razmerah tega nikdar ne bodo storili, dobro vedoč, da bi hujšega udarca svojemu narodu ne mogli prizadeti, kakor če sedaj izstopijo iz konservativnega kluba ter se pridružijo osamljenim Mladočehom. Nasledek razkrojstva konservativnega kluba bi bila nemško-Iiberalna vlada. Kdor torej zanjo pot gradi, grobokop je slovenskemu narodu. Mi nimamo posebnega uzroka nobenega navduševati se za sedanjo osrednjo vlado in tudi naši Letnik XIX. državni poslanci so to narodovo nejevoljo mnogo-kratno očitno izjavljali v državni zbornici, toda toliko pa vendar presodimo, da je boljša za Slovence sedanja vlada, kakor bi bila nemško liberalna, ki nam je še iz prejšnjih časov v žalostnem spominu. Tega mnenja so gotovo tudi naši slovenski poslanci v državnem zboru. Ker vedo, da v sedanjem položaju ne morejo zadovoljiti vseh zahtev našega naroda, skušajo jih izposloviti vsaj nekaj vzlasti na gospodarskem polju. Vopozicijibi pa v teh razmerah ne dosegli prav ničesar. Bolje je pa vendar nekaj, kakor nič! Moder politik mora biti realist in mora vsikdar računati i dejanjskimi razmerami, sicer visi njegovo delovanje v zraku in ne doseže nobenih uspehov. Take vrtoglave politike nečejo uganjati naši državni poslanci, ker jim je mar pravi blagor naroda. Stališče slovenskih državnih poslancev je vsikdar, zlasti pa v sedanjih razmerah na Dunaju zelo težavno in vzdrži se le s tem nekako na površju, da so jedrni. Bazkolite na Dunaju slovensko delegacijo in ona nima na Dunaju prav nobenega vpliva. In v najugodnejšem slučaju to jedino more doseči hujskanje mladoslovenske radikalne stranke. Zato pa z vso odločnostjo obsojamo to najnovejše herostratiško postopanje radikalnih naprednjakov slovenskih, ki bo v neizmerno škodo našemu narodu Mi poznamo slovensko ljudstvo in smemo zagotavljati, da so ljudstvu našemu popolno tuje težnje, s katerimi vzburja in hujska mladoslovenska stranka naše ljudstvo. Odločno pa tudi v tem oziru obsojamo postopanje „Slov. Naroda", ker je nepošteno. »Slovenski Narod" je bil tako malovesten v izvrševanju svoje časnikarske dolžnosti, da ob priliki zadnjega zasedanja državnega zbora ni objavljal važnih Nedeljske misli. XLIV. Vseh mrtvih dan! Umrlih se spominjamo in v sprevodih hodimo tija, kjer spč oni smrtno spanje. Z nami žaluje tudi še vedno zelena narava, ki odeva s svojim zelenjem tudi »pozabljenih" grobišča, kajti smrt se je letos zakasnila v naravi. Zaradi tega letošnji »vseh mrtvih dan" ni tako otožen, kakor navadna leta, smrt je letos le v tihem zemlje krilu nad grobovi pa dije še jesensko cvetje in topli solnčni žarki igrajo na nakičenih grobnih spomenikih. In zakaj se spominjamo dragih umrlih osobito v letni dSbi, ko unrra narava in se poslavlja njena krasota? V istini, nekaj samopridnega je v naši mrtvaški prazničnosti. Ko brije ledena sapa nad goro in dolino, kujemo visokoleleče načrte o bodoči pomladi, ko rumeni prva „primula veris" na solnčnatem holmu, računamo v vročem poletju, in stoprav ko se poslavlja leta lopša polovica, kane nam v čašo radosti kaplja strupa, oglasi se neki obligatni »memento mori!». A kaj hočemo, misel na smrt, ničnost in ločitev je neprijetna tudi v otožni dobi, akoravno je ona v nekakem soglasju z usodo človeško. Nam Slovencem »vseh mrtvih dan" ni samo dan žalovanja in britkih spominov, temveč tudi praznik nekakega tihega pobratimstva in sporazum-ljenja mej živečimi in onimi, katerih pravo ceno in zasluge spoznavamo še le tedaj, ko v hladnem grobu spe, saj življenje, — o življenje naše ne pozmi poezije in idealov, ono ni praznik bratoljubja in osob-nega spoštovanja. Samo danes, morda samo »vseh mrtvih dan", ko se sprehajamo po kraju »večnega mini" in za-željenega počitka, čutimo živo, da uživajo le „terque, quaterque beati" naši slavno umrli tihi mir, in da se trudimo mi zamdn in neprestano zAnj, — akoravno govorimo in sanjamo, pišemo in pojemo vsi o njem, kakor da bi ga nam morale poslati nad-zemske moči, ker si sami le želimo, a se v istini križamo pred njim. Z venci so nakičeni danes grobovi naših neumrljivih prvakov in buditeljev: Vodnikov, Prešir-nov, Bleiweisov iu drugih, akoravno njihovo truda-polno življenje ni poznalo, kaj je življenja in miro-Ijubja praznik. »Blagor mu, ki se spočije," doni danes nad gomilo mnogih, ki so hodili nedavno z nami isti trnjevi pot nesloge iu osobnega nasprotja, — in stoprv smrti vrata so končala nejednaki boj — za jednake idejale. Za pravice in človeštva spravo in bratoljubje krvavimo vse življenje, a kratek mir, ki ga najdemo morda le »vseh mrtvih dau", je plačilo našemu trudu. Na tisoče luč miglja danes na slovenskih grobovih, neštete luči v spomin večnega miru in ljubezni, a mir se vrača na zemljo le tako dolgo, dokler zvoni »vseh mrtvih" zvon, dokler gor^ luči na grobovih. Ze v jutru, ko se oglasi zopet oni zvon, o katerem govori ljudska vera, da kliče za »vseh mrtvih dan" oproščene duše nazaj v kraj očiščevanja., ko ugasnejo luči na pokopališčih, je konec svetovnemu miru, ki vlada »vseh mrtvih dan" po vesoljnem svetu, in odpr6 se zopet Janusovega svetišča duri urbi et orbi", ki se odpirajo in zapirajo, dokler ne napoči zadnji »vseh živih" in prvi »vseh mrtvih dan". Sviftijanec. Solze 1. novembra. (Spisal Anton Medved.) Uveli listi leže po tleh, trava rumeni, nebo sivi in bledi, vrhovi daljnih goril bele od prvega suega. Predposlanka zime — jesen je objela zemljo. Kako se vrti narava neprestano v krogu! Spomlad se vzbudi, po leti se razčuva, jeseni zadremlje, po zimi zaspi. Človeku pa prinaša zdaj močij, zdaj slabostij, zdaj radostij, zdaj žalostij. Zdi se mi, da luč veselih očij z lučjo jesenskega solnca vzporedno zamira in potemneva, ko jej preti »ostrozoba" zima. Iu ta mračni, tesni, tožni čas praznujemo spominski sedaj pa iiU' govorov slovenskih poslaucev, je t ak o z19 be p | £ | ji v (gf slancem, d $ m o 1 Ž i j o. Ali je ftdgoče šl |olj Jeftfdno pfuljj poslancem postopati lijM, ki Je ^^^ »i *oliU»| v državni zbor skord brez izjeme MMročal iStO može v izvolitev svojim čitateljem? ' Kaj so pil zagrešili kar če« noj genski žavnl bdsjaodi, da na njih f ^ alf eVjU p i jO f 11' fll 8«kf« obsoja, je politično 'pustolovstvo, katero se tako britko maščuje nad narodom čeikim, katerega so Mladočehi zvodili na napačna pota. Mladočebi so obetali češkemu narodu, da mn izposlujejo češko državno pravo, dasi je nekaj let poprej kolovodja Mladočehov, dr. Grdgr, rekel, da češko državno pravo ni vredno — pipe tobaka, in sedaj izjavljajo mladočeški posianci sami, da je norec, kdor misli, da bo petintrideset čeških poslancev izposlovalo češkemu narodu državno pravo. Tako postopanje pa je največja zloraba, najgrši humbug s poštenimi a prezaupnim narodom. In vse to o d o-b r a v a „ N a r o d o v a u str a n k a, kisejez dušo in telesom vrgla v mladočeški tabor. Naši državni poslanci poziiajo svoje dolžnosti, to so že mnogokrat pokazali, in zato tudi Sedaj vživajo zaupanje slovenskega naroda; ni se jim zato treba mnogo meniti za nasprotno izjave posameznikov ali .petnajstoric' v »Narodu", ki pa med nahodom nimajo nobenega vpliva. Državni zbor. Z Dunaja, 30> oktobra. Miši in škodljivi mrčesi na polju v Šlezijl prizadevajo kmetom veliko škode. Poslanec baron Rolsberg stavil je zaradi tega v državnem zboru samostalni predlog, da naj se kmetom postavno zaukaže uničevanje škodljivih živalic in mrčesoV. Zbornica je včeraj po dovršeni razpravi o nih stavbah razpravljala to zadevo in pritrdila resoluciji, katera vladi nujno priporoča, da naj pretresa Eolsbergov predlog in btrez odlašanja ukrene, kar za potrebno spozna. Ob jed nem je sprejela tudi dostavek poslanca Barwinskega, da naj se vlada nikar ne omejuje samo na Šlezijo, ampak da naj svojč ukrepe raztegne tudi na druge kronovine in dežele. Tiskovni zakon. Zadnja točka dnevnega reda bil je predlog poslanca Foreggerja gledd premembe tiskovnega zakona, ki ga je včeraj utemeljeval. Dr. Foregger zahteva, da naj se odpravi kolek, dovoli prosta kol-portaža in preustroji objektivno postopanje. Dr. Foregger, ki v svojih govorih kaj rad smeši narod slovenski in se ne sramuje v zbornici čenčati po vzgledu Brenceljnove .rešpehtarjeve kuharice", je tožil, da stranke več ne hrepene po vzvišenih namenih, in da jih več ne vodijo veliki vzori, ampak da se mu je (jitttjifat dozdevalo, kakor da bi hoteli roditelji ig gfasiji nekaterih strank s poniževanjem i p suni-dokazati pravico svojega obstanka! Levi-* „dobrt»"-Mi«j Odobravali to fraio, Foreg-ger (li baj bi sOii tfta prijel za nos in se spo* minjlt da je ♦ zbofjjfol le malo «11 pa nič tako ničevlfl oseb, Kakor je fleljski poslane^' Liberalni S^h' ^feggerja pfi ne|i priliki podajali 8 takim zaničevanjem, kakor-šnega od njih ni skušal najbolj zaničevani klerikalec. 2a Fflreggerjem je govoril gralkl poslanec Hofmann, ki se sicer po načelih strinja s pred-govornikom, ki je šel pa malo dalje, kakor Foregger, ker je zahteval, da naj država v roke vzame inserate. To bi bilo v marsikaterem oziru dobro; odstranili bi se umazani in pohujšljivi inserati, ka-koršni so zlasti v nekaterih dunajskih časnikih, in vlada bi dobila lepe dohodke, kateri bi ji omogočili odpraviti kolek. To bi bilo za manjše liste velika olajšava, večji listi pa bi zgubili ogromne dohodke, ki jih jim sedaj donašajo inserati. Zato liberalni dunajski časniki s Hofmannovim govorom niso nič kaj zadovoljni, ampak ga kolikor mogoče grajajo in ponižujejo. Ker jo bilo že polupetih popoldne, predsednik sklene sejo in nadaljevanje obravnave napove za danes. Prvi govornik je bil češki poslanec Pacak, ki je omenjal velikega pomena časnikarstva in z&nj zahteval kolikor mogoče veliko prostost. Mladočehi pritrjujejo namenu Foreggerjevega predloga in se potezajo za odpravo kavcije in uradne cenzure, za prosto kolportažo, za odprave kolka, zlasti pa objektivnega postopanja, ki je najnevarnejša bula sedaj veljavnega tiskovnega zakona. Pacak je nedavno zbornici izročil jednak predlog, ki zlasti zahteva prosto razširjevanje tiskovin. Konečno predlaga, da naj so njegov in Foreggerjev predlog izročita tiskovnemu odseku, ki naj se od 18 članov pomnoži na 24. Dr. Lneger je rekel, da bi bila prememba tiskovnega zakona sicer patrebna, da se bo pa to težko zgodilo. Sedanji zakon vladi posebno ugaja, ker vsa nasprotna mnenja na njegovi podlagi brez težave taduši, in težko bode privolila v premembo njegovo tudi zaradi tega, ker je jako dvomljivo, kdo sedaj v Avstriji vlada, in ali vlada vpliva na časnikarstvo ali časnikarstvo na vlado. V dokaz svoje trditve se sklicuje na vrednika tednika „Sonn- und Montagszeitung", Aleksandra Scharfa, ki trdi, da je najboljši prijatelj ministerskega predsednika in da je prav za prav vse le njegovo delo, kar se je pametnega zgodilo v Avstriji. Tudi omenja, da si dunajski cesarski namestnik šteje v posebno čast, da je sodelavec dunajskega »Tagblatta". Govornik prestopi potem k časnikarskim razmeram in govoreč o konfiskaciji jako ostro prijemlje in šiba liberalno časnikarstvo in čita odlomke iz nekaterih konfisko- vanih Člankov. Predsednik Phlui^okj mu Mofeka, rekši, da n« dpijuid M domkov iz konfišflovauih članko*. ^fj ko ^ liiegeP Žjfjgovori, da ima ?bor pravico q| jioge stopiti prd|j ^opravičenim konfiskacijam, railega se fttabra-vanje iti ploskanje po »ftornici, fcatefo sfe še pomnoži, jto Lueger žido^emu liberalnemu časnikarstvu da tlfe prizatiaJa najsmelejšim ^(pm in da eelo fledolštu družini ne prfeaM* ajfo fgu kdo ni »Sej. Besede LUegerjeVe so bile jako resnične, ali žalibog, da ne veljajo samo židovskim časnikom, ampak da se v najnovejšem času tudi nekateri slovenski listi odlikujejo s tako gnusno pisavo. Za Luegerjem je govoril še Plener, potem je bila razprava sklenjena in predlogi izročeni tiskovnemu odseku. Za to točko se je nadaljevala bndgetna razprava in sicer o centralu učnega ministerstva, ki Se nadaljuje v prihodnji seji dn6 3. novembra. Prihodnin*ki davek. V pričetku današnje seje odgovarjal je minister Steinbach na Pfeiferjevo interpelacijo, rekši, da se je na Dolenjskem nekaterim res povikšala prihodnina, da se je pa to na podlagi izjav zaupnih mož, katere izjave niso bile ovržene. Ob enem je minister tekel, da je finančnemu ravnateljstvu v Ljubljani zaukazal za davke počakati kmete, kateri je zaradi povodnji, toče in drugih ui® ne morejo plačati. Poslanec Pfeifer S tem odgovorom ni zadovoljen in heče o tej reči govoriti pri razpravi finančnega ministerstva. Prenaredba zakona o privilegijih. Na Dunaju, 26. oktobra. (Konec.) Tako vidimo torej, da pravi in pošteni izuajr ditelj nima nikate pravne varnosti ter zgubi ona leta, ko še pravda vrši, neizmerno Veliko in med tem časom izumi kje drugod v drugi državi kak obrtnik nov način, ki je še popolniši od njegovega, tako da je potem zartiaft Ves njegov mnogoletbi trud, vsi njegovi stroški za poskušnje, študje i. d. Po dolga leta trajajoči pravdi konečno zmaga. A kaj mu sedaj to pomaga, ko je najboljša leta zgubil, in kar je najbridkejše v tej patentni postavi, je to, da nima nikake postavne pravice tožiti ter zahtevati odškodnine za veliko škodo, katero mu je prouzročil sovražni tovariš, ki je iz gole hudobije proti njema napel pravdo, le da je zavlekel vso zadevo. Po n&<-ravnem razumu j« soditi, da bi bil tak zlobhež potem tudi dolžan poštenemu možu povrniti vso škodo, ki jo ima vsled tega, ker ni mogel izkoristiti svoje iznajdbe. Zato predlog zahteva tudi, naj se postavno določi, da mora sodišče prisoditi nedolžno toženemu vso škodo, katero mu mora rekurent povrniti. Po (Dalje v prilogi.) dan vseh mrtvih vernikov. Mi čutimo tolikrat z naravo, danes — tako so vidi — čuti tudi dremotna, krasu oropana narava z nami. Kar se je v teku leta v srcih ljudij nabralo spominov na rajne dragce, vzdihov po njih, žalja za njimi, danes vse oživi in tako bolestno pretresa človeške prsi, da izžema solze iz očij. To niso mehkužne, prisiljene solze (in takih dandanašnji priteče milijon na dan), to so prave solze, rojene v čutečem srcu, tekoče na resnično-tožno lice. Dih žalosti, ki preveva Jvbo naravo, ne ogne se niti onega srca, katero vsled nebeške Sreče ne pogreša nikogar izmed svojcev. In kaj je naravnej-šega, da gre človek jokat na najdražje ostanke raj-nikove, ki počivajo razklinjeni v grobu ? Zato Vrž in se gnete med vratmi pred pokopališčem staro in mlado, boro in bogato. Bolnik jedin, katerega je smrtna bolezen zleknila na postelj, ta ne more danes z množico vred obiskat gomil. A hrum sliši, v6, kam hiti ljudstvo in kaj si pač on misli? Misli si, da bode leto osorej ljudstvo zopet vrelo, da bodo njegovi sorodniki, ki so ga danes zapustili samega, zopet klečali na grobeh pokojnih zuancev in na grobu — njegovem. Mraz mu strese ude, solza mu kane v bele blazine. To so temne, nepopisno težke slutnje . . . Nebrojno lučic, svetiljk, zubljev je zaplamenelo nad odičenimi gomilami. Ljudje pa vrvd sčm in tja, kleče tu in tam. Koliko solznih žalujočih Zemljanov j ima v mraku sočutne opazovalce, ki nimajo sicer v j prsti roditeljev, bratov in sestra zagrebenih, a gledajoč togo drugih, sami ne morejo solz zadušiti! Med grSbnimi razori stopa mladenič s povešenim licem. On na tem pokopališču nima zakopanega nobenega domačinca, on je neznanec, tujec na grobišču in v mestu, iz katerega merijo smrtni sprevodi semkaj. A vroč, globok spomin nosi v svoji mladi, užaljeni duši. Tam daleč pod sneženimi gorami stoji njegovo rodno mesto, ob mestu se dviga zelen grič, na tem griču se vijo okrog bele cerkve grobovi, kjer spe njegovi rojaki, kjer spi njegova — mati. Vse ima živo pred očmi. V kotu, kjer se nizko obzidje zavije, dviga se veličastna raka zaslužnega ondotnega meščan«, potem obkroža železna ograja visoko zarasten grob slovečega godca-cigana in precej ob tem leži skromni grob njegove rano umrše matere. Kako rad bi danes pokleknil na ta dragi grob, duška dal svoji moreči žalosti in izlil potok solza in molitev za zlato svojo materi Tako pa skrivaj obriše srago iz hrepenečega očesa in se izgubi v ljudski vrvnji. Skoro ni moči opaziti grobu, ki je domala s tlemi enak, ki ga bohfltno trava čez in čez prerašča. Sirota, ubožno odeta deklica kleči v travi. Solza ji pada za solzo na studeno prst, v kateri počivate oče in mati. Večerni veter piše na bledi obraz in hladi vroče solze na njem. Bes bi ne bilo čuda, ko bi si izplakala srce, to zapuščeno, neumljivo trpeče sreč. In v obližju strmi zatopljena v nemo žalost vdova na grob svojega soproga, drugje plaka mati za svojimi otroki, ihti sestra za bratom. Ob zidu objemlje nagrobni spomenik mladenič. Pod kamenom sanja smrtni sen njegov prijatelj. Prijatelj? Ga ni li nekdaj v življenju krivo sodil, obrnil se od njega v jezi in mu dejal žalo, trdo besedo? Zdaj je mrtev. — Vzbudil bi ga rad in kleč4 prosil odpuščenja, a prepozno je. S pesnikom čuti in šepeče mrtvecu, ko se spomni one žalostne besede: Nun moeht' ich tausend liebe Wohl sagen dir dafiir! Doch wie ich ruf und rufe, Sie dringen nicht zu dir. Zat6 mu utriplje sred ter se mu solze biserijo v očeh. Kako bi pač popisal vsa čustva, ki tte danes v dušah obiskovalcev ua gomilah I Se-le noč, ki s temnim, rSsnim plaščem zagrne objokovano groblje, še-le noč polagoma razkropi žalujoče g6ste in jim ustavi solze, neštete solze, ki so jih danes pretočili. Solze strahu in temne slutnje, solze sočutja, solze samotožja, solze popolne zapuščenosti, solze kesanja — različne solze, a vse grenke in žalne ... Kje je tolažba? Tolažba biva v edini nadi na vstajenje in večno življenje. Tam se bodo solze posušile, tam ne bode več solza. Ko pa bi bile, to bi bile solze radostnega svidenja, solze ginljive sprave, solze ne-skoučne sreče. Priloga 349. štev. »Slovenca" dn6 31. oktobra 1891. sedanjih postavah valja, da mora isti, ki toži za kako odškodnino, dokazati s številkami ali nadrobnim računom, koliko je trpel škode ali imel zgube, ne velja torej, da pravi, koliko bi bil lehko s svojim patentom v teh letih feč prislužil. Kako naj obrtnik ali tovarnar, kojemu se je zabranila poraba iznajdbe, dokaže, koliko bi vež izdelal in prodal, ko bi mu ne bili zabranili izdelovati po njegovem patentu. Dosedanja postava pravi sploh, ti imaš sicer pravo, a dokazati ne moreš dejanjske škode, zato se ti tudi ne more ni6 prisoditi. Takd pravna načela so pač nezdrava in imajo tudi jako žalostne prosledice, kakor mnogoteri slučaji spričujejo, da so tujci iz drugih držav iz koristili našo avstrijsko patentno postavo, le da so našo domačo obrtnijo oškodili. Znani so slučaji, ko ni dotičnik mogel dobiti ne v Nemčiji, ne v Franči|i privilegija na svojo iznajdbo, ker dejanjsko ni bila njegova iznajdba, ampak bila že med obrtniki znana, da je dobil pri nas privilegij in potem škodoval naši domači obrtniji. Seveda so proti njem« vložili potem tožbo ničevnosti in tudi dosegli ugodno razsodbo. A kaj je pomagalo, predno je prišla razsodba, izkoristil je tujec v vsej naglici naš trg, preplitvi! ga s takim blagom ter odrinil v blaženo Nemčijo nazaj. In sedaj naj ga za odškodovanje tam iščejo ?! Da bode tedaj pravna zadeva privilegijev zagotovljena in Uravnana, mora imeti nova postava določila in sicer, da iznajditelj ali izumitelj neznani spojo iznajdbo pri posebnem v to odločenem oblastvu ali uradu, dalje, da se uvede proglašenje oznanila novega patenta, predno se podeli, po uradnih časnikih. Določi naj se tudi, da mora sleherni lastnik pateuta ali kakega privilegija proti primerni odškodnini odstopiti, ako je n. pr. dotična njegova iznajdba izredne koristi za javne n. pr. državne interese. Konečno morajo vse pravde o prestopkih patentnih pravic spadati v področje rednih sodišč in ne kakor doslej, v področje političnih gosposk, ter mora postavno izrečeno biti, da odškodnino prisoja redni sodoik po svoji vesti in znanju ne le dejanjske škode, ampak tudi zgube, ki je dotičnemu odšla vsled zadržavanja patentne pravice, kar bi bil lehko toliko in toliko več skupil za svoje izdelke. Prav sedaj se sliši, da se trudijo neki inženerji, da popolnijo itak že svetovno važno iznajdbo prenašanja gonilne sile na razne daljave, ker s to novo iznajdbo bo mogoče tudi malemu možu, malemu obrtniku, posluževati se strojne sile, s katere po-močji bo mogel shaiati v delu, ker bo s pomočjo te sile zmogel isto tako brzo in ceno delo, kakor veliki tovarnar, ki je doslej imel take stroje za izde-lavo gonilne sile in kakoršne mali mož ni mogel si omisliti, ker stane tisočake. In kakor sedat lehko iz osrednje plinarne dobiva po dovodilih plinovo svečavo v svojo delavnico, ne da bi moral sam imeti stroje za napravo plina, tako bo tudi mogel v mali njemu primerni in potrebni množini, dobivati gonilne sile, n. pr. kakor v tehniški znanosti govore, za eno ali dve koujski sili, kar bo pripomoglo, da bo opomogel si mali obrt, kateri je imel doslej ravno vsled strojev toliko trpeti, ker se je bilo bati, da mali obrt povsem uuiči velika industrija. S tem pa, da se poda malemu obrtu prilika izkoristiti strojne sile, bo tudi rešen velik del socilalnega vprašanja, ker treba ie omogočiti, da bode mali obrt mogel tekmovati z veliko obrtuijo ali tovarnami. Upajmo, da se najde še mnogo učenih iznajditeljev v prid malemu obrtu. — —e Politični preg-led. V Ljubljani, 31. oktobra. Deželni zbori in državni zbor. Napred-njaško glasilo je te dni izustilo frazo, da državni poslanci pokvarijo, kar deželni poslanci stord v deželnih zborih. Ko bi dotičnik bil malo bolje pogledal v zgodovino parlamentarnega delovanja poslednjih dvanajstih let, moral bi priznati, da skoro vse, kar smo dosegli v narodnih ozirih, dosegli so naši državni poslanci. Deželni zbori nimajo dosti pokazati, kar je čisto naravno. O naših uspehih v deželnih zborih je sploh težko govoriti, ker imamo večino le v jednem deželnem zboru, na Kranjskem. Na Goriškem imajo slovenski poslanci jednako število z Italiiani. Ta deželni zbor je pa navadoo jako mlačen in se bani največ le z narodno-gospodarskimi stvarmi in deželnim gospodarstvom. V drugih de- želnih zborih pa imajo veČino naši nasprotniki, in njih sklepi so več škodovali nam, nego koristili, Zatorej smo se čudili »Narodovi" pisavi, ker je s tem pokazal, da zares le »slepe miši lovi". Hohemvartov klub. Ko bi naši poslanci izstopili iz tega kluba, trdijo nekateri, potem bi lahko govorili v državnem zboru, kar bi hoteli. To je pa le deloma resnično. Letos Mladočehi zares pri budgetni debati lahko govore, kolikor hfttč, pa le zaradi tega, ker so poslanci drugih klubov sklenili, da se bodo le malo udeleževali bujigetne debate. Vse drugače je pa, kadar se vsi klubi udeležujejo tazprave. O takem času pa baš člani manjiših klubov in divjaki kaj težko pridejo do besede. Znano je, pri kolikih naslovih so se prejšnja leta razni protisemitski poslanci upisovali za besedo, samo zaradi tega, da so prišli vsaj jedenkrat do besede. Popolnem se res ne more zabraniti govor, ali kaj pomaga, če poslanec govori pri kakem manj važnem naslovu; o stvareh, ki ne spadajo strogo pod naslov, mu ostri predsednik ne pusti govoriti. Veliki klubi določijo navadno vrsto govornikov in pristaši manjših klubov iu divjaki pri važnib vprašanjih ne pridejo do besede. Da so naši poslanci v pomladanski budgetni debati lahko toliko govorili, imajo zahvaliti tudi Hohenwartov klub. Iz tega se vidi, da bi tudi, kar se tiče govorjenia v državnem zboru, uaši poslanci ne bili na boljšem, ko bi imeli svoj klub. Tudi ta naprednjaški argument je ničev, kakor vši drugi. Poljaki so gotovo dobri politiki in od njih bi se tudi mi Slovenci lahko marsikaj naučili. Sedaj je njih srčna želja decentralizacija državnih železnie. Ta stvar |e za-nje narodnostnega in narodnogospodarskega pomena. Ko bi se ravnali Poljaki po receptu naše naprednjaške stranke, morali bi že pri generalni budgetni debati na dolgo iu široko razpravljati to stvar in potem pri vsaki priložnosti, zlasti za dispozicijski zaklad bi ne bili smeli glasovati, ker vladi, ki |e proti decentralizaciji železnic, ne morejo izreči zaupanja. Poljaki pa tega neso storili, ker vedo, da govori v zbornici imajo kaj malo vrednosti, glavno delo je za kulisami. Pogajajo se z vlado in drugimi strankami; ko bode stvar že dogovorjena, pa jo bodo spravili pred zbornico. Kar se bode potem še govorilo, to na konečni uspeh ne bode imelo nobenega upliva več. Poljaki so na ta U»čin dosegli že lepe uspehe in zatorej se naši poslanci lahko več nauč^ od njih, nego od naših ra-dikalcev. Mi s tem ne rečemo, da bi s podobnim postopanjem naši poslanci toliko dosegli, kakor Poljaki, kajti njim ni položaj tako ugoden. Decentralizacija železnic. Gališki dežRni odbor obrnil se je do vlade s spomenico, v kateri zahteva, da se uvede poljski notranji uradni jezik pri galiških državnih železnicah, osnuje centralno ravnateljstvo v Levovu z jako obširnim delokrogom iu osnuje deželni železniški svet pod predsedstvom predsednikovim. Decentralizaciji železnic se pa baje z vso odločnostio upira vojno ministerstvo. Na Dunaj so bili poklicali gališke vojaške poveljnike, ki so se vsi izrekli proti decentralizaciji. Sedaj bode baje cesar vso stvar odločil. Veliko upanja baje ni, da bi se sedaj Poljakom ustreglo. Seveda poljski poslanci ne bodo vse stvari pustili potem v nemar in bodo pri vsaki ugodni priliki svoje zahteve ponovili. Nazadnje pa morda le dosežejo, kar žele. Vuanjft drtav«. Italija in Francija. Citateljem našim je že znano, da je povodom demonstracij v Rjmu ob prihodu francoskih romariev nadškof v Aix-a, Frančišek Ks. Gruthe-Soulard pisal pismo francoskemu bogočastnemu ministru Fallieresu , zaradi katerega se bode moral zagovarjati pred višjim sodiščem dn^ 13. novembra. Zanimivo pismo se glasi: »Gospod minister! Ne v4m, zakaj nas opominiate, da naj se ae sramotimo v manifestacijah, ktere bi mogle — kakor rečete — lahko, izgubiti svoj verski značaj. — Te manifestacije so vedno imele svoj verski značaj in nikdar ga niso izgubile vsled krivde romarjev. Mi ne potrebujemo Vašega opomina ni za preteklo, ni za sedanje, in nibčo Vas ue po-oblaščuje, da nas opominjate v bodoče; v obče mi se znamo sami vladati.g— Pantheonski slučaj povodom romarjev je napad na Francijo: divji prizori iu grozno vpitje v večini italijanskih mest proti Francozom ob istem času. je temu jasen dokaz. Vi bi imeli kaj boljšega storiti, kakor se popašiti, da nam J pišete to pismo, ki je žalostno iu žaljivo protislovje. : To pismo ne naslanja se na nič resnobnega. Edini ! vzrok je, odgovoriti na te dve besedi: V i v e le p A p e (živel papež)! — No je-li hudodelstvo po- I buniti celo ljudstvo, ali vpiti »živel papež" v ; cerkvi, ki je njegova? — Kako hočete storiti francoske romarje odgovorne za čin osebni in brez pomena, čegar početn.ka Vi sami ne znate zagotovo? — Bi-li predsednik republike in njegovi ministri se i čutili napadene, ko bi kateri obiskovalec v službe- j nem zapisniku zapisal: Vive M. le comtede Pariš (živio grof pariški)! Vi se zato ne bi zmenili, razven ko bi prostozidarji iz tega hoteli storiti bojni slučaj proti katoličanom, kakor v Italiji? — Oh, ako bi se stvari bile preobrnile, koliko prigovorov bi Vi že bili sprejeli in to po vsej pravici. — Mi ne verujemo, da ne bi bila izpričanja iz hvaležnosti predložene italijanski vladi. — Izpričanja!!! Ona ga je dolžna nam, a ne mi njej. Hvaležnosti!!! Zakaj? Gotovo za katero vrsto zani-j čevanja, ki se je pozabila — in da so se romarji ! bili izognili največi nesreči, katera se je odstranila ; samo z dobro čudjo in krščanskim mirom romarjev. | — Vi gospod minister nas počastite, ker nam pišete, da imamo čustvo blagra narodovega. I Da, mj imamo to čustvo globoko vkoreninjeno v j naših dušah, ker ga zajemljertio v studencu vedno | čistem in kjer se nikoli ne premeni. Idoči v Rim, oživili smo ga pri nogah slavnega papeža, — ju-; naške žrtve revolucije, ki so nam govorili o Franciji | v besedah, katero bi nas vspodbudile, ko bi bilo | mogoče — še bolj jo ljubiti, in so nas storili bolj ponosne zato, ker smo njihovi otroci; meni samemu ■ osebno so rekli o mojem kraju besede nepozabne. 1 — In glejte, zakaj smo ponižani po žalostnih slu-i čajih, ki se gode v Italiji in Franciji, kjer današnja gospoda ne opusti nobene priložnosti napadati in žaliti katoliško vero, ki je storila Italijo in Francijo. Mir je katerikrat na Vaših ustih, sovraštvo in pro-gnanstvo pa ste vedno zrcali v dejanjih, ker prosto-zidarstvo, ta najstarejši satanov otrok, vlada in zapoveduje; tisočkrat slep trdovratnež, ki ga ne vidi. — Kar se tiče mene, jaz sem zelo žaljen v svoji časti, kot Francoz, katoličan in škof! — Sprejmite itd." Italija. »Veliki Orijent" je poslal okrožnico vsem prostozidarskim ložam v Italiji, da naj začno agitacijo proti garancijskemu zakonu. V tej okrožnici se tako nesramno piše o sv. Stolu, da se v kakem avstri jskem listu to že iz tiskovnih u/.rokov ne da povedati. Ta okrožnica nam jasno kaže, da so izgredi v Rimu bili umetno prirejeni od prostozidarskih lož. Nasprotnike cerkve jezi, da baš tadnji čas upliv papeštva zopet narašča. Obupno gledajo, kako malo uspeha imajo vsi njih napori proti katoliški cerkvi. Belgija. Že dolgo časa se v Belgiji vrše pogajanja in posvetovanja občne volilne pravice. Te dni sta se časopisom izročili poročili obeh strank o tej stvari. Dosedaj se je mislilo, da so konservativci proti razširjenju volilne pravice, liberalci pa odločno za-njOj Iz poročil se pa razvidi, da bi po nasvetu konservativcev bilo nad 800 000, po nasvetu liberalcev pa le 550 000 volileev. Konservativci so za angleško volilno 8istemo, po kateri voli vsakdo, ki ima svoje stanovanje, liberalci pa zahtevajo več druzih pogojev. Sedaj je jasno, da se baš liberalna gospoda boji znatnega razširjenja volilne pravice. Srbija. Po časopisih je bilo čitati, da je Rusija podarila Srbom več topov. Bolgarska »Svoboda" tega ne veruje, ker Rusija zastonj ničesa ne d&. Srbom je še za drag denar prodala take puške, da so jih hoteli dati popraviti v neki avstrijsk' tovarni, česar pa Avstrija ni hotela. Srbska vojna uprava molči o tem. Sodba Stambnlovovega glasila o Rusiji je morda malo preostra, če tudi ni popolnoma krivična. Zaslug za osvobojenje Srbov in Bolgarov jej odrekati ne moremo, če tndi se ni bojevala s Turki iz SBme ljubezni do balkanskih Slovanov. Turčija. Turška vlada se je zamerila Židom, ker je prepovedala priseljevanje rnskih Židov v Turčijo. Ker pa bogati židje lahko na-njo pritiskajo, sedaj naznanja pa »Agence de Constantinople", da te naredbe ni izdala iz sovraštva do Židov, temveč iz zdravstvenih ozirov. Ko bi se v Carjigrad in druga turška mesta nakrat priselilo veliko revnih židovskih rodbin, bilo bi to škodljivo javnemu zdravstvu. Izvirni dopisi. 0d nekod, 25. oktobra. V 239. št. cenjenega »Slovenca" je zapel dopisnik iz Ljubljane slavospev »kranjskemu Išlu" ali »kranjskemu Worisbofenu". Slikal je krasno prihodnjost kamniškega mesta in blagostanje njegovih prebivalcev — ako bodo znali pametno uporabiti vse dobrote, katere jim ponuja narava in sedanje tako ugodne razmere. Tudi pisec teh vrstic je preživel letos nekaj tednov srečno in zadovoljno v planinskem Kamniku. Soglasna sodba vseh tujcev od blizu in daleč je bila, da je Kamnik najprijetnejše, od Boga najbolj obdarovano mesto na Kranjskem. Tako idilične iege, tako romantične okolice, ki ponuja povsodi krasnih, mičnih prizorov, tako svežega zraka, ne najdeš kmalu na Slovenskem v tako ozkem krogu. Pred vsem zanimiva so nekatera starinska poslopja, oziroma cerkve v mestu in okolici. Omenjam le krasne romanske cerkvice na Malem gradu, ki je nekak »unicum" na Slovenskem. Tri kapelice, druga vrh druge, na tako prijaznem, rekli bi, umetno izdelanem holmu sredi mesta — to ni kar si bodi! Svetišče je staro nedvomno nad 1000 let; mnoge bajke so znane o njem. Letos, meseca julija, so popravljaje cerkev za-r'edili pod beležem lepe starinske slike »al fresco" iz I. 1415. — Kolikor meni znano, starejših presnih slik ni na Kranjskem. Ta cerkvica, častit pomnik iz pradavnih časov, je nekak kamniški Sion. Vsa cerkvena oprava, vse slike spominjajo na vrline nekdanjih Kamničanov. Kamničani sami pač ne ved6, kaj imajo, ko imajo ta zaklad. Zato si ne morem tolmačiti čudnega stališča mestnih očetov do te cerkve. Malograška cerkev je bila nekdaj središče velike kovaške bratovščine, na kar spominja še kovaški patron sv. Eligej (kamniški sv. Aloj) v srednji kapeli in kelib iz 1. 1526. Vsa tratina okoli cerkve je bila last te bratovščine. Po prenehanju bratovščine je postalo isto zemljišče, kar se ume samo ob sebi, last farne cerkve, čul pa sem, da se je mesto tega zemliišča pred nekaj leti polastilo, vkljub oporekanju gospoda dekana. To sicer ni bilo pravilno, ker kolikor sem mogel poizvedeti pri zanesljivih, starih ljudeh, je zemljišče od pamtiveka bilo le — cerkveno; a še bolj čudno je, da i sedaj nekateri merodajni možje stavijo gospodu dekanu ovire, ki se vendar trudi njim na korist za olepšavo mesta s tem, da popravlja neutrudno mestne cerkve. Do 1. 1871. je stala v razvalini na Malem gradu skromna cerkveuikova hiša (še popreje je stala baje poleg razvaliu). Ker se je ]ela že rušiti, sklenilo je mesto postaviti novo mežnarijo. Vse gradivo za poslopje je bilo že. pripravljeno, a v tem je vsa stvar zaspala in ljudje in veter so raztrosili pripravo ua vse strani. Sedaj je cerkev že 20 let brez mežnarije; doli v mestu nekje stanuje neki eerkvenik. V. č. gosp. dekan se trudi že mnogo časa, da bi se postavila na Malem gradu zopet mežnarija, a mestni očetje se mu stalno protivijo; — ue vem, zakaj? Meščani, ali ne uvidite, da s tem le sami sebi škodujete? Vsak tujec, prišedši v Kamnik, obišče malograško cerkev, a navadno se pripeti, da dospevši vrh hribca ne najde žive duše, ki bi mu odprla cerkvepa vrata in razkazala notranjščino cerkveno. Marsikdo se — nevoljen vrne v mesto. O počitnicah mtrsikak tuj duhovnik mašuje tu gori, a kako nepriročno ie i za duhovnika i za cerkve-nika, ker mežnarije ni blizu. Pa še nekaj! Na zidu okolu altarja sv. Roka v lopi zunaj cerkve je vse navskriž popisano, često z jako nedostojnimi napisi in to — na svetem mestu I V. č. gosp. dekan se trudi, kolikor more, da bi to preprečil, a kaj pomaga, ko ni varuha stalno pri cerkvi, pred katerim bi imela strah razposajena mladina. Mežnarija je torej silno potrebna.: Ako nočete mežnarije v razvalinah postaviti, češ, da naj se ohranijo kot spomenik iz starodavnosti, kakoršne so, zidajte poleg njih, in ako ne tu, zidajte jo vsaj doli za cerkvico. Kamniški v. č. gosp. dekan J. Oblak se mnogo trudi za olepšanje cerkv&. Parna cerkev je po njegovem trudu ena najlepših v škofiji; žalsko cerkev je prenovil in sezidal nov zvonik, v katerem vise novi zvonovi; enako je temeljito popravljena kapela na Kalvariji. Popravil je tudi staroslavni cerkvi sv. Primoža in sv. Petra na planinah z mnogim trudom in — z nemalimi troški. Letos je dal popraviti tudi malograško cerkvico, in rad bi jo popolnoma prenovil v prvotnem slogu, ko bi mu dopuščale to gmotne razmere. Vsakdo mora priznati toliko trudo-Ijubivost in požrtvovalnost v čast božjo in olepšavo mesta. Čudno je torej, da merodajne osebe v Kamniku tega ne uvidijo in ne priznajo. Kamničani, ako res hočete skrbeti za povzdigo in olepšavo svojega mesta, podpirajte gospoda dekani i v gmotnem oziru, saj mestna blagajna baje ni »suha" 1 Pred vsem pa skrbite, da se čim preje dvigne na Malem gradu mežnari ja! To bodi treznomislečim meščanom v blagohotni preudarek od neznanega jim prijatelja, kateremu je na srcu njih blagostanje I Se nekaj mi je v Kamniku posebno ugajalo. Povsodi po Slovenskem, tudi na Kranjskem, imajo gostilničarji slabo navado, da za svoje goste naro-Čujejo vsakoršne nemške, večinoma čifutske časnike. Čast, komur čast! Narodni Kamničani imajo skoro izključno le slovenske časnike, in med temi večinoma konservativne. (V čudni razmeri z meščani pa je čitalnica, ki menda mini, da izgubi svoj značaj, ako ne podpira tudi židovskih, Slovencem ne preprijaznih časnikov!) Krčmarji in gostilničarji slovenski, posnemajte vrle kamniške svoje tovariše ! Pohvalna je tudi prijaznost priprostega ljudstva v Kamniku in v okolici. Pravijo sicer, da so Gorenjci nekako odurni do tujcev; a kamniške okoličane ne zadene to očitauje. Ako pa so sploh Slovenci kje neprijazni, krivo je gotovo to, ker dotične kraje pohajajo le tujci, nevešči slovenščine; in s takimi ljudmi je naravno, da se ne pogovori tako priljudno in po domače, kakor bi se sami radi. Na sprehodu zunaj Kamnika sem nekoč ogovoril pri- prostega moža in ga blagroval, da živi v tako lepem kraja. Mož — dasi taki ljudje navadno ne znajo ceniti prirodne krasote — je zadovoljno pokimal in dejal: „Le čakite, gospod, pa še lepša bo kmalu: zlato so začeli kopati gori-le v hribu !" Zvedel sem pozneje, da so res zasledili neko rudo na istem hribu, ki je podobna zlatu, a je vse preje, nego zlato. No, zlatš, Kamničani še ne bodo kopali v gorah, a kopali je bodo, ako bodo modro gospodarili, na drugi način. Vsakemu Kamničanu veljajo besede Vodnikove: »Sreča te išče, um ti je dan: Našel jo boš, če nisi zaspan!" Iz Istre, 28. oktobra. (Vol i t veno gibanje.) „Još Hrvatska, ni propala, Dok mi živimo." Tako se peva zdaj večkrat, večkrat po celi, osobito zapadni Istri, kjer je siluo gibanje, jednako morskim valovom. Kolikor mi je znano, samo v San Vinčentu, kjer so najstrastoejši, zagrizeni Lahoni agitovali, niso nikakor hoteli te pesmi čuti, temveč že naprej so kričali nasprotno: „Je Hrvatska, je propala." A mi lahko rečemo: „Ni propala!" Do nedavno — še letos, smatrali so Italijani, da tostran Učke Gore iu tostran visoko ležeče rečice Raše ne bivajo Hrvati. Se letos je meni ua poti neki laški »š.jor" po vsej sili hotel vsiliti osvedočenje, da tukaj po Istri ni Hrvatov. Toda sedaj bodo morali to priznati. Dolgo smo se pripravljali, hrabro borili — na mnogih krajih že venec zmage dosegli. Letos na pomlad smo za državni zbor vprvič pridobili postojanke Vodnjan, Barban, Višnjan, Ižolo — da o iztočni Istri še ne govorim. Zdaj na jesen smo pa velik korak naprej storili ter smo na novo zadobili trdnjave Oprtalj, Kanfanar in San Vinčenti. Vse dosedanje smo pa obdržali in še bolj utrdili. V Barbanu in Vodnjanu je bila izvolitev naših fiducijariev jednoglasna, tako lepo mirna, da je c. kr. komisar trdil, da nikjer še ni videl tako lepe. Ne — samo jedna se nam je, rekel bi, skoro po krvavem boju izgubila: velika občiua pomjauska, na kojo se je od vseh strani toliko gledalo. Brižni Slovenci so še zmirom tam zmagali — ali letos izmed poltretji sto glasov za 4 glase propali. V Pomjanu se vidi, da Slovenci so veliko mehkejši od Hrvatov, zato ne morejo tako lahko upreti pritisku, ko le-ti. Saj so tudi po spodnji Istri po nečloveško delali, zlasti pa v groznem gnezdu Itali-janstva, v Poreču. A dasi so peklensko sleparili, j dasi so 12letni, reci: dvanajstletni dečki glasovali, dasi jih je 7 oseb, ki še jedenkrat niso imeli pravice glasovati, 13- reci trinajstkrat glasove oddalo, dasi niso vseh naših pripustili k glasovanju ali jih še v listo niso uvrstili, dasi so vse krnjele s cest, krčem mestni sluge in panduri k glasovanju tirali, dasi so cel6 več glasov našteli, kakor je bilo volilcev: vse je bilo zastonj, neupogljivi trdi Hrvatje so pri ponovljeni volitvi zmagali. Slava Hrvatom! Tacih je bodočnost! Sicer pa tu moram pripomniti, zakaj vendar niso tržaški Slovani, ki jih je tam vse polno, prihiteli bratom v Pomjan moralno pomaeat, dočim je ves italijanski Koper se pridrvil na volišče, v podporo italijanašem. Samo g. vrednik Mandič je tam bil, od. druzih se ničesar ne zna. Zakaj pa v spodnji Istri jeden drugemu pomagamo? Evo gosp6da okoli »Edinosti'' in »Slov. Naroda", ki imate vedno polna usta blata zoper duhovnike in cerkev, evo vašo blamažo! Zakaj niste prišli na pomoč, dočim doma na mehkih naslonjačih po nas udrihate ! ? Ko bi se bili toliko potegnili za naše nesrečne brate, kakor se duhovniki, kjer se je le dalo, Pomjan ostal bi bil naš. Pa konfuzna klika »Narodova" zna le kričati, vpiti in zabavljati, a za njo pobira stopinje tržaška »Edinost". Nikomur nisem ničesar storil jaz v politiki, nepoznana oseba, le da odobravam poštenost »Slo-venčevo", pa prvič, ko je prišel pristaš te klike letos k meni, me je kar naoadal.*) Presneti ljudje! A pustimo jih! Ubogi Pomjan ! — Le to je utešljivo za nas, da so tam Lahi našincem po krivici kar 50 glasov ovrgli in okolo 20 svojih dostavili ter volitveno dvorano preblizu razdivjanega koperskega pobalinstva postavili. Kdo ne bi lahko oslabel? Resnica pride na dan. Drugi pot, če Bog da, pa bolje! *) Poznamo dobro isto osebo, ki se rada oglaša po žup- nikih, a v »domačem krogu" pa obira javno svoje . prijatelje". Op. vredn. Mnogokje so letos naši ljudje pošteno in vkljub vsemu šarenjaštvu in nasilju zmagali, le v 3 krajih ne, v Kopru, v Balih in v Polju, za Vrsar in Milje se mi morajo vesti še le potrditi, pravijo sploh, da so sigurno naši. Ko bodete te vrstice čitali, boste že tudi tisto znali. Italijani so pošteno delali le v Balih in morda v Kopru, v Pulju so se tolkli, na Pore-ščini (tudi v Vrsaru in Miljah) so pa grdo počenjali. Po tem takem je letos večina občin volila slovanski. A tudi Pulj bo še naš in morda še Kopar, v malih italijanskih Balih bo šlo težje — a jedna kopriva — kaj je to ! Največje veselje smo imeli, da je celo S. Vin-čent zmagal.**) Tam imajo krnjeli jako mnogo glasov. a našega pravega voditelja ni skoro nobenega; le jeden pameten kmet tam vse vodi. A ta je lev. Čast mu! Oh, kako so krnjeli pobiti I Oh, kakor židje ob babilonskih rekah plakajo in glasno vzdihujejo. Milijonar S. v. V. je ves pobit rekel: „To je desperia (obupauje), da sada beči (denar) vtč ne veljaju. Ni srebro, ni zlato ne pomaga!" Iu res! Ntšincem so ponujali 50, 60, 100 gld., vzeli so jih, a za nas agitirali. Nekdo je vzel 60 gld., a za nas delal in glasoval. Rekli so: »To je grdo, da novac vzamete, pak proti nam delate. Čemo Vas tužiti!" — »Dajte, neka vide svi, da za novac glasove kupujete." Nesrečni krnjeli! Mi pa pravimo: Pravica mora zmagati. Svaka sila do vremena. Sla v o ljub. Iz Šmartna pri Gor. Gradu, 28. oktobra. Oprostite, da se Vas drznem motiti s sprošnjo, da bi blagovolili v svoj jako cenjeni list sprejeti malo notico o novo postavljenih orgijah pri Sv. Joštu. Pri omenjeni podružnici sv. Martina blizo Gornjega jGradca sta letos postavila brata Zupana iz Kamne Gorice na Gorenjskem nove jako izvrstne orgije. To delo je po vsem solidno in si je vsak prijatelj glasbe lehko ogleda in poskusi, kar jih je že tudi mnogo storilo, med njimi tudi pravi strokovnjaki, in vsi so se najbolj pohvalno o teh orgijah izrazili. Orgije imajo šest pevajočih in več mehaničnih spremeoov in so pri tem jako solidnem delu nizke cene, kajti vso svoto, ktero orgije stanejo, sta stara ključarja podružnice g. Stradnik in Gregorec po prostovoljnih doneskih v par mesecih skupaj opravila in orgije poplačala. Sploh pa ime umetnikov bratov Zupanov ui sama po slovenskej zemlji, ampak tudi zunaj Avstrije na najboljšem glasu, tako, da ga cerkveno predstojništvo Šmartno pri Gornjem Gradu vsem p. n. gospodom župnikom najtopleje priporoča. **) Kakor Vam sedaj tudi že znano, je volitev uničena. Op. vredn. Dnevne novice. V Ljubljani, 31. oktobra. (Volitev v Istri.) Ker je bila prvotna volitev v St. Vincentu uničena, vršila se je \ četrtek nova. Po hudi borbi je zmagala hrvatska stranka. Včeraj se je vršila volitev državnega poslanca. Izvoljen je a štirimi glasovi večine narodni kandidat dr. Makso Laginja. Slava neustrašenim in vztrajnim volilcem! (Katoliško tiskovno društvo) je prejelo iz vrhniškega dekanata 83 gld., katere so v pospeševanje družbinih riamenov darovaii čč. gg. zborovalci ob oodotni konferenciji dni 13. oktobra. Živeli blagi dobrotniki krščanskega tiska. Bog povračili ! (Izpod Nanosa) se nam piše: Tu pravijo, da sv. Simon burjo prinese. Letos jo je res prinesel. Ljudje, ki so šli sv. Simona dan v vipavski »Trg" v somenj, prišli so nazaj s pobitimi obrazi in obvezanimi glavami. Burja je marsikoga položila ob cesto, kakor jo bil dolg in širok. — Vipavci letos svojo kapljico hitro prodajajo; celo ogerski kupci so zašli v deželo in pokupili dokaj vina. Domači gostilničarji tega niso veseli, ker kaže njim z^pet drago plačati in malo zaslužka. Sicer pa se, odkar je vino tako drago, po naših krajih izdeluje mnogo več sadnega mošta, kar je vse hvalevredno, (Iz c. kr. mestnega šolskega sveta:) O seji c.kr. mestnega šolskega sveta, 24. oktobra t. 1. smo | prejeli nastopno poročilo: Na znanje se vzemo stvari, j ki so se od zadnje seje rešile konkurentnim potom. ! — Okr. okrajni šolski nadzornik prof. Frančišek Leveč prečita letno doročilo o ljudskem šolstvu Iju-I bljanskem in pa izkaz o formalnem postopanji v uradnih opravilih za šolsko leto 1890/91. Na predsednikov predlog se sklene oboje neizpremenjeno predložiti visokemu ckr. deželnemu šolskefnu svetu, poročevalcu pa za sestavo obširnega poročila in za njegovo vspešno delovanje na korist mestnega ljudskega šolstva izreči zahvalo ckr. mestnega šolskega sveta. — Poročilo o nadzorovanju jednorazrednice na Barji se vzame na znanje, ter med drugim sklene, da je pri ckr. deželnem šolskem svetu predlagati razširjanje te ljudske šole v dvorazrednico, za katero je v sredi šolskega okoliša zgraditi novo šolsko poslopje. — Prošnjama nekega .učenca in neke učenke za izpust iz vsakdanje šole se ugodi. — O prošnjah dveh učiteljev za denarno podporo se sklene, predložiti ji na višjem mestu s priporočilom v ugodno rešitev. — Sklene se prositi c.kr. deželni šolski svet, naj izda potrebno navodilo k učnemu črtežu za ženska ročna dela, ker na Kranjskem takega navodila še nimamo in ker je učni črtež sam premalo določen. — Sklene se v teku prihodnjega leta meseca sklicati v mestno dvorano enqueto, da se posvetujejo, kako bi se povzdignilo lepopisje na mestnih ljudskih šolah iu dosegla jed-nota v oblikah posamičnih črk. — Po predlogu c.kr. okrajnega šolskega nadzornika prof. Frančiška Levca se soglasno sklene, da je izreči pismeno zahvalo in priznanje učitelju g. Josipiuu Cepudru za brezplačno vodstvo in vspešni pouk v šolski deški delarni; učitelju gospodu Frančišku Kokalju za večletni trud in spretno vodstvo okrajne učiteljske knjižnice; bivši brezplačni pomožni učiteljici, gospodičini Nikolini Suppanovi, za nje izborno službovanje na mestni nemški dekliški ljudski šoli v preteklem šolskem letu. — Učitelju g. Ivanu K r u 1 c u se pripozna prva; učiteljicama gospodičinima Mariji Wess ner in Mariji Marovt pa druga starostna doklada. Prošnji nekega pomožnega učitelja za pripust k izpitu za učiteljsko vsposobljenost se ugodi. (Imenovanja.) Poštni oficijali: A. Kratky. Fort. Marušič, Ferd. Klemenčič, A Ludw g in E. Treche v Trstu so imenovani kontrolorja oficijala J.isip Sem č in Al. Antoni kontrulorimna v Pul|u, uficijal T. Eržen kontrolorjem v Ljubliani. (Slovensko gledališče.) Jutri se bode predstavljala mana Raupachova žaloigra .Mlinar in njegova hči". Vstopnina j« zuižana. (Imenovanje avstrijsko-ogerskih škofov.) rLe moniteur de Rome", ki uam je danes došel in je v tesni zvezi z rimsko kurijo, je pooblaščen izjaviti, da so poročila o imenovanju opata Vaszarjja za oger-skega priraasa in škofa Osaszke za nadškofa kalo-škega istiuita. neresnična pa, da je dr. Vučetič imenovan za n&dškofa v Zagrebu. (Letošnja jesen), je izvauredno lepa. Poročali smo že iz raznih krajev o cvetočih jagodah, o kresnicah itd. Danes smo prejeli od g. Ant. Kocmurja na Igu šopek zvelih in cvetočih laaod, ki rasto ua njegovem vrtu Zadnje tri dui pa se vedno čutneje oglaša mrzla burja, ki sicer cisti zrak, a stresa tudi ude. (Slovensko odposlanstvo) pri generaluem ravnateljstvu državnih železnic, oziroma pri tt. baronu Czediku, prosilo je samo to: če bode podržavljena južna železnica, ozira naj se prilično tudi ua koristi Ljubljane. Slične želje izražata tudi Gradec in Beljak. Vendar bode zavisuo vse to od nove organizacije, v katerih mestih se osuujejo obratna vodstva. (Posledica zagrebške izložbe) je osnovanje odbora, v kojem so odlični zagrebški meščaDi, kateri nabirajo novce za slovensko šolsko društvo sv. Cirila iu Metoda, držeč se načela, da je: srajca bližje života, nego — frak. Za nemški „šulferajn" jako nepovoljna vest, kajti tudi na Hrvaško že razteza rožičke svoje. (Kako bogate nemški knjigarji.) Nemško-nacijonalni list »D^utsches Biatt" prejel je s Kranjskega nastopni dopis: Neka dunajska knjigarna razoošilia ogromno množico časopisov, knjig in fotografij raznoterim osebam, osobito pa duhovnikom in učiteljem po deželi. Navaduo vzprejme adresat pošiljatev, jo pregleda, zopet zavije ter uujno napiše: »Ne vzprejmem" iu jo pošlje nazaj. Kmalu je adresat ooominjan, in na to se odgovori knji-garju, da se mu je vrnila odpošiiiatev. Na to pa baš čaka kniigarna dunajska, kaiti 8 tem priznava adresat, da je vzprejel kuiige. In ker ima to pismeno v rokah, pravi, da nič ni nazaj vzprejel ter poštnim povzetjem zahteva vso svoto za poslane knjige iu tiskopise, koji so se baje zgubili nekje na pošti. Adresatu druzega ne preostaje torej, uego — plačati. — Lepa poštenost, kaj ne? (Umrl) je due 29. t. m. zvečer nenadoma za j mrtvoudom orgliarski mojster iu bivši župan gospod Janez M and lin. N. v m. p. I (SI. del. pevsko društvo . Slavec') bode pelo jutri Vseh svetuikov dan v spomin svojih umrlih članov tri žalostinke na starem oddelku pokopališča sv. Kriftofa pri velikem križu ob polu 4. uri popoldne. („Drobtinice" XXV. letnik.) Uredil dr. France Lampe. Založila katoliška družba za Kranjsko. V Ljubljani 1891. Tiskala »Katoliška Tiskarna". — Ta mesec so izšle in sedaj se razpošiljajo „ Drobtinice1'. Na čelu imajo na karton v lepi rmeni barvi tiskano sliko romarske cerkve na Trsa tu. Že 25. letnik, torej srebrni jubilej! Vsaj to je priznanja vredno, da izhajajo „Drobtinice" redno leto za letom, odkar so se preselile v Ljubljano. Slednji urednik je preskrbel že 5. letnik. V ..Predgovoru" se opravičuje, zakaj je podal letos tvarino „Drobtinic" v večjih kosih. — Knjiga ima tri dele: 1. (nabožni) del je i nadaljevanje „Duha sv. Frančiška Šaleškega j (7.—10. del). Čudimo se, da so v obče Slovenci tako malo pozorni na to neprekosljivo delo. 2e zaradi samega „Duha" bi bile ..Drobtinice" vredne, da jih sprejme vsaka verna hiša. Za duhovnika pa — koliko naukov, koliko vzgledov! — V 2. delu so trije »življenjepisi" in sicer ojPr. Ks.Kramer.ja, popisano od njega samega; b) Janeza Lesjaka, župnika kostanjeviškega (sp. dr. Jos. Marinko) in c) Lovrenca Lavtižarja, misijonarja (spisal p. Florentin Hrovat). Težko je reči, kateri je zanimivejši, kateri boljši. Trije duhovniki, izmed katerih ima vsak poseben značaj, a vsi trije vrli možje! Ne dvomimo pa prav nič, da bode Kramarjeva avtobijo-grafija vzbudila občno pozornost. Kako krepko in živo, kako naravnost govori mož! Kdor je poznal nekdanjega korarja — starčka, ne bi kaj takega pričakoval od njega. Prezanimivo je, kar piše o šoli svojega časa. Bridko je — žal — a resnično. Kako odločnega Slovenca se kaže blagi pokojnik! A ta življenjepis ni popoln (menda zaradi prostora); drugo leto izide še ostali del. Tudi oba druga spisa sta prijetno, živahno in jasno pisana, kakšen junak je bil Lavtižar! — 3. del obsega samo povest ali sliko „D o b o v š k i gospod" (spisal J. Bedenek). Lahko ugane čitatelj, da ta „Dobovski gospod" ni nihče drugi, kakor pokojni župnik iu urednik našega lista Jos. Jerič. Bodisi v povesti kaj resnice ali ne, zauimiva je in pisana res Ijubeznjivo do blagega pokojnika. To je jako lep spomenik, ki ga je pisatelj postavil pokojniku v »Drobtinicah". — Knjiga podaje tudi še tri druge slike, ima 196 strani in je tako prav ljubko darilo udom Katoliške družbe. Pa tudi neudom je priporočamo, ker se lahko kupi ali pri ,,Predsedniku katoliške družbe" (Stari trg, št. 13), ali v ..Katoliški Bukvami", ali v drugih slovenskih bukvarnah (v Celju pri D. Hribarju), ki bodo takoj preskrbele knjigo. Cena mehko vezanemu iztisu je 70 kr., kartoniranemu 80 kr. Omenjamo še, da je ta letnik posvečen g. p r o š t u dr. Jarcu, mnogoletnemu predsedniku katoliške družbe. (Izžrebanje porotnikov) vršilo se je dne 26. oktobra pri tukajšnjem deželnem kot porotnem sodišči, iu sicer so bili za četrto porotno obdčbje izžrebani kot glavni porotniki nastopni gospodje: Iv. Schrey, pekovski mojster in hišnik; Jak. Fajdiga, mizarski mojster; Rajmund Ranzinger, špediter; Ljud. Widmayer, trgovec s pohištvom, vsi iz Ljubljane; Jos. Ballis, posestnik na Vrhniki; Boštj. Trampuš, posestnik na Seničici; Jernej Hlebš, hišnik v Ljubljani; Miha Lavrič, knjigovodja v Ljubljani; Viktor Cantoni, trgovec v Ljubljani; Janez Dogan, mizar v Ljubljani; Rajmund Sušnik, vinotržec v Kranji; Ant. Gorše, kantiner v Ljubljani; Ferd. Sajovic, trgovec v Kranji; Albin Ahčin, hišnik in ključavničarski mojster v Ljubljani; Jafiez Bavdek, branjevec in hišnik v Ljubljani; Jos. Stadler. klepar in hišnik v Ljubljani; Karol Hinterlechner, črevljarski mojster v Ljubljani; Peter Lenassi, posestnik na Vrhniki; Vinc. Nolli, c. in kr. stotnik v I pokoji, v Ljubljani; Viljem Tonnies, hišnik in to-j varnar v Ljubljani; Avgust Pucihar, poslovodja tis-! karne v Ljubljani; N. Ign. Kotnik, beležuiški kon-cipijent in hišnik v Ljubljani; Jernej Glebočnik, hišnik, pek in fijakar v Kranji; Ferdo Pollak, trgovec v Kranji; Fran Ravnihar, deželni knjigovodja v Ljubljani; Vojteh Schiiffer, rokovičar v Ljubljani; Rajmund Šiškar, tajnik kranjske hranilnice v Ljubljani; Anton Prelesnik, deželni oficijal v Ljubljani; Anton Homann, pek in hišnik v Škofji Loki; Makso Krenner, stavbene družbe vodja v Ljubljani; Iv. Foderl, pek in hišnik v Ljubljani; Janez Janesch, tovarnar iu hišnik v Ljubljani; Luka Šumi, krojač v Ljubljani; Lovro Kavčič, c. kr. poštar in posestnik Medvodami; Boštjan Zornik, krčmar in hišnik v Dobu; Iv. Kajba, trgovec in hišnik v Škofji Loki. — Za namestnike porotnikov bili so izžrebani gospodje: Jaka Zalaznik, pek in mokar ; Iv. Jeriua, hišnik; Fr. Hartmann, klobučar; Andrej Valjavec, trgovec in hišnik; Fr. Podbevšek, koldr; Iv. Zupanec, deželni oficijal; Josip Kuhar, uradnik banke »Slavije"; Fr. Hiršal, komi, in Ant. Kadil-nik, c. kr. davkarski uradnik v pokoji, — poslednji vsi v Ljubljani. (Osebna vest.) C. g. Anton Gabrič, kapelan v Semiču, je premeščen v Cerklje ua Dolenjskem za farnega upravitelja. (Zaprti okuženi kraji v krškem glavarstvo.) Dnd 19. septembra so se prepovedali seimi za goved, ovce, koze in svinje v obsegu krškega c. kr. okr. glavarstva, ker je b la tu živina ua parkljih in v gobe h bolna. Ta prepoved je pa zdaj preklicana. Ker so pa v okuženih krajih tu in tam še bolne živali in ker utegnejo neokužene živali še na parkljih iu v gobcu zboleti, zato ostanejo radi previdnosti še sledeči kraji zaprti, kakor je bilo naročeno, in sicer: Ponikve, Brezje, Kontno, Periše, Žejno občine Velike Doline; Dolžič, Crešnjevci, Orehovci občine kostanjeviške; Prapretno občine radeške; Kum-pole občine boštaujske ; Sv. Križ občine Sv. Križ; Brege občine cerkljanske. Olajšave pri živinskem prometu v teh krajih, ki so se bili zaprli, dovoljevale se bodo od slučaja do slučaja; vendar se za zdaj prepoveduje, živino (parkljarje) iz teh krajev na sejme goniti in tisti uradi ali osebe, katere izdajajo živinske potne liste, teh listov ue smejo dajati za parkljarje iz teh krajev. (S Toplic) na Dolenjskem se poroča, da bodo prihodnji teden začeli izkopavati zemljo in polagati vodovodne cevi iz Podturna do Toplic. Vodovod bode dolg nad 2000 metrov. Ako bode ugodno vreme, dovršiti upajo delo do maja prihodojega leta. Za vodovod je dovolil kranjski deželni odbor 1000 gld.. kranjska hranilnica 500 gld., knez Auersperg pa za 1000 gld. vodovodnih cevij iz tovarne na Dvoru. (Nova poštna postaja) se otvori s 1. novembrom v Cerovlii v paziuskem okraju. (Mednarodnega mirovnega shoda) v Rimu udeležilo se bode šestnajst državnozborskih poslancev, med njimi je tudi slovenski poslanec g. Miha Vo-šujak. Dr. Smolko bode zastopal na shodu poslanec dr. Rus. Cel^rami. Št. Peter na Notranjskem, 31. oktobra. Volilci poslali zanpnico poslancem. Volilci glavne občine Šent-Peter na Krasu se z brzojavko v ,.Slov. Narodu" št. 245 iz Šent Petra ne strinjamo ter slovenskim državnim poslancem izrekamo polno zaupanje na njihovem dosedanjem postopanju. Celoveo, 31. oktobra. Hrabrim in pogumnim slovanskim istrskini volilcem tisočera ,,slava'1 in „živio"! Sijajna vaša zmaga jo tudi naša zmaga! Ogromno težave in kruto nasilstvo italijanov premagali ste slavno ter z odločnostjo svojo vnovič dokazali, da ste res pravi sinovi majke Slave. V prah je pogažen kruti vaš nasprotnik, kakor je zaslužil, in to naj vam bode zadostilo za vse! Gromovita slava dr. Laginji! Živeli zavedni volilci zmagonosne Istro! V imenu katoliško-političnegain gospodarskega društva za Slovence na Koroškem : Vekoslav Legat, podpredsednik. Dunaj, 30. oktobra. Podpredsednik gospodske zbornice, knez Ozartorysky, je umrl. Dunaj, 31. oktobra. Budgetni odsek sprejel dr. pl. Fuclisa predlog, da se vladi naroči, naj vpraša škofe zaradi premembe versko-zakladnega davka, potem pa zbornici predloži načrt dotičnega zakona. Dunaj, 31. oktobra. Z jutranji buletin o nadvojvodinji Margareti: Noč mirna s ponavljajočim se daljšim spanjem. Zjutraj je popustila mrzlica, povoljen tek, utripanje žile a 20. Budimpešta, 31. oktobra. Trgovski minisiter je predložil postavni načrt o začasni trgovski pogodbi s Turčijo, Bolgarijo, Španijo in Portugalom in o deželni razstavi 1. 1895 povodom tisočletnice. Rodanj, 30. oktobra, Ladija „Polarstern" s carsko družino in danskim kraljem in kraljico je popoldne odplula proti Gdanskem. Gdansko, 31. oktobra. „Polarstern" je zjutraj priplul s carsko družino, danskim kraljem in kraljico; sprejeli so jih Suvalov. več konzulov iij načelniki oblastev. Belgrad, 31. oktobra. Regentstvo je doslej prikrivalo ministersko krizo, ki pa se jo | >N cC3 ^©JD -P .z = 08-i-o X T- .c o f £ 61 C3 _ = P-oo — o —- o 03 •— --- -O S-G .S -lo it- a a s c« o i_ ?., c a i - .£ ~*> £ D ai 2 1> 2) Uoe i. t. d. (4-1) po najnižjih cenah. B0~ Ceniki zastonj in Iranko. §j Franjo Tomec, pozlatai-, Sj v Ljubljani, Streliške ulice štev. 14,^-*, ffj se najtopleje priporoča preč. duhovščini in si. občinstvu HJ v mestu in na deželi v pozlačenje in prenavljanje [Hj jj)1 altarjev, tabernakelj nov, krstnih [#J (r kamnov, lec, podob, sob, nagrob- M #1 nih križe v, najraznovrstnej ših fol j&j okvirov, sv. razpel, svečnikov itd. V (1415) 6-4 Cenilniki zastonj in franko. Največja zalega šivalnih strojev I JAN. JAX,! LJUBLJANA, Najnižje cene. Ugodni vplačilni obroki se (uio) dovoljujejo. (30-ii) Zamenjuje stare stroja. Poprave vr6(t ae točno trajno in ceno. —-- Trgovskega pomočnika z dobrimi priporočili sprejmem v svojo prodajalnico z mešanim blagom; ponudbe naj se naravnost meni pismeno dopošljejo. Fran Ks. Goli (1441) 3-3 v Idriji, Notranjsko. C. kr. prlv. zavarovalnloa ,ASSICURAZIONI GENERALI' (Občno zavarovalno društvo v Trstu.) (Ustanovljeno l. 1831.) 40,758.338*42 227.373.63I43 166,904.648*38 23,544.053 22 Jamstveni zaklad družbe . . . gld. Izza ust. je plačala družba škod za » Zavarovalno stanje v oddelku zavarovanj življenja 31. deč. 1889 » Prehiijski listi in premije, ki se bodo v poznejših letih pobrale v odd. zavarovanja zoper požar . » Družba zavaruje: 1. na človeško življenje v vseh nogečih sestavah. 2. Zoper škode p* požaru na cerkvena, graščinska in kmetska posestva, stanovanja in gospodarska poslopja in njihovo vsebino, raznovrstno blago, žetve, les in oglje na prostem, kakor tudi zoper Škode vsled podiranja in spravljanja, vsled strele, plino-vega razpoka in onega pri parnih kotlih. Občinam, cerkvam, samostanom, pobožnim ustanovam in graščinam dovoljuje Assicurazioni Generali 20°/o odpust normalne premije. 3. Zoper škode vsled prevažanja na blago, pt-Melke. ladije in druga prevaževalna sredstva mej prevažanjem na morji, rekah, prekopih, jezerih in po suhem s poštnimi vrednostnimi poiiljalfUmi vred. 4. Zoper škode vsled razbitja zrcalnih oken in ogledal. 5. Zoper telesne nezgode na račun prve splošnje zavarovalne družbe zoper nezgode na Dunaji, 6. Zoper škodo po toči na poljske pridelke na račun n »Ogerske zavavovaloe drjžbe po loči in protizavaro- 'f valne delniške družbe v Budapešti«. 3*T Pri zavarovalni stroki na življenja jamčijo zavarovalni pogoji zavarovancu razven drugih prednostij: veljavnost polic v slučaji samoumora, dvoboja itd. po petletnem obstanku; nezastavljene police ne morejo ugasniti po triletnem obstanku; pravica do obnovljenja (tekom 3 mesecev) polic, ki so ugasnile zaradi neplačevanja zavarovalnin, popolnoma neodvisno od zdravja Se živečega zavarovanca; omejitev ničnostih razlogov za slučaj nameravane in dokazane goljufije; polica dobi brezplačno čez 6 mesecev tudi veljavo oh slučaju, če je zavarovanec poklican zvršiti svojo črnovojniško dolžnost in sicer do 15.000 gld.; ravno tako tudi, če je brambovec ali reservist poklican na vojsko in sicer do 5000 gld. Zavarovalni oddelek na življenje je popolnoma samostojen. Ima lastno premoženje in je od drugih strok tako ločen in neodvisen, da tudi slučajna zguba pri zavarovanju zoper požar ali škode pri prevažanju ne more vplivati na to stroko. Družba jamči za olajšave, ki se strinjajo z zdravim trgovinskim poslovanjem, tako pri odmerjanji zavarovalnin, kakor tudi pri likvidaciji škod, katere vedno točno izplačuje. (10) Glavni zastop v Ljubljani: J. C. Mayer, Gradišče št. 4. □ffrfJi z a v o <1 za cerkvena Inomost, Tirolsko cl e 1 a ^ se priporoča za napravo altarjev, lec, verkulumov, komih stolov, spovednic in klečal v gotskem, romanskem in bizantinskem slogu. Svetih podob iz lesa, fino oljnato prevlečenih in pozlačenih vvsaki velikosti. Reliefne podobe kakor 14 podob križevega pota. Kristusovo telo s križem in brez križu, fino oljnato pre\lečenik za cerkve in hiše, misijonske in poljske križe. (1397) 8-1 •K' Mil «*. Oljnatih slik na platno v vsaki velikosti, kakor podob za oltarje, bratovščine in zastave itd. itd. Križevih potov na platnu, na olje slikanih, z okviri in brez okvirjev. Božjih grobov. Vedno sem pripravljen dati natančnejša pojasnila, po slati narise in fotografije s proračuni troškov. Jj 1 w«**w m fiii f wawg ključarski mojster in izdelovalec na sv. Petra nasipu hiš. št. 35 v Ljubljani, priporoča se slavnemu občinstvu v mestu in na deželi v izdelavo vseh strok ključarakega dela, kakor tudi naprav turnskih ur, vseh v to vrsto spadajotin del in poprav, ter obeča najsolidneiše delo in najnižje ceue. (l^ZD Zobozdravnik Schweiger nastanil se je v hotelu „Pri Maliču" (Stadt Wien), II. nadstropje, št. 25—26. Ordinira vsak dan od 9. do 12. ure dopoldne ter od 2. do 5. ure popoldne. — Ob nedeljah in praznikih od 9. ure dopoldne do 1 ure dopoldne. Na razpolago ima najnovejše in najboljšo glede na umetno Sebovj«, bodisi posamezno ali vkupno. Plombuje votle zobe z najtrpežnejšim in najboljttin plombovnim sredstrom — zlatom in platino — prednje zobe pa v emailiraat plombi, ki je barvi zob popolnem enaka. (1423) 4 Za dobro izvršitev jamči v vsakem slučaju. Živinski somenj v ViNii.jl C»<»ri bode zopet prihodnji ponedeljek dne 2. novembra. Mestno županstvo v Višnji Gori, dne 26. oktobra 1891. (1443) 2-1 Ant. Stepio, župan. The Mutual" društvo za zgolj mej sobno zavarovanje mm življenje« Osnovano leta 1842. Garancijski zaklad iznaša 762 2/3 milijonov frankov. Dr. M. Chaufton, odvetnik pri državnem sovetu in najvišjem sodišču v Parizu, pravi v svojem, po programu francoske „Aoad6mie des soienoes moralo et politianes" sestavljenem in od tega zavoda premiranem fpisu „Zavarovanje na življenje" t Pravi napredek v zavarovanji na življenje šteti je, odkar se je ustanovil „The Mutual", društvo za zavarovanje na življenje, To društvo je zgolj mejaobno in je dandanes največje društvo za zavarovanje na življenje na svetu. Ob času ustanovitve bilo je zavarovanje na življenje še v začetku in zgodovina ..Mutual-a" je zgodovina napredka in končne zmage to institucije. Uejsebojno društvo se je tako razvilo, da presega daleč vse druge, še tako napredne naše zavode. Omeniti je tudi še strogo znanstveno metodo, katero si je .Mutual" priredil itd. itd." 1448 (3—1 Ctlavno ravnateljstvo za Avstrijo: Dunaj I., Lobkowitzplatz 13. Zastopnik za Eranjsko: Alojzij Lenček v Ljubljani, na sv. Jakoba trga. Goslilnica ,pri Virantu', sv. Jakoba trg. Usojam se p. n. stalnim gostom, prečastiti duhovščini in vsem čestitim oniskovaleem z dežele uljnrino naznaniti, da sem po mojem ranjkem očetu gospodu Antonu Miculiniču prevzela l (i mm a fiu in da bodem isto po sedanjem načinu vodila. Skrbela bodem za, dobro pijačo in okusna jedila, tudi so čedno opravl|eue sobe za prenočevanje po nizki ceui ua razpolagalne. Za mnogobrojni obisk se priporoča z odličnim spoštovanjem (1442) 2-2 Helena Miculinič. Vsi stroji za kmetijstvo in vinorejo! Plugi, bran«, njlvnl valarji, sejalnloe, stroji za košnjo, obračalnioa za seno, konjske zobače. stiskalnice sa seno, mlatllnioe, gepelji, loko- mobili, trleure, snažllnloe žita, stroji za robkanje turšioe, slamoreznloe, stroji za trenje žita, za rezanje repe, za mlenje in mečkanje sadja, za stiskanje grozdja in oliv, peronospora- aparati, stroji za lupljenje ovodja, sušllnloe za •vodje in zelenjad, smrki (pumpe) za vino, kletne priprave, smrki za vodnjake, krežne žage, decimalne tehtnioe, tehtnioe za živino, mlečni separatorji, priprava za vzdigavanje sodov, stroji za vrtanje, avtomatično delujoče stiskalnice sladke krme, stroji za žehtanje, (20—16) tresliee itd. (20—19) Vse najbolje izdelano po najnižji tovarini61 rrir* rr*> r» Andr. Druškovič, trgovec z železnino, Mestni trg 10, LJUBLJANA, Mestni trg 10, priporoča svojo bogato zalogo štedilnikov, nagrobnih krize v. kuhinjskega in vsakovrstnega poljedelskega orodja, kovanje za okna in vrata, cementa itd., sploh vsega v to stroko spa-dajočega blaga. (8b) Fine vodne žage in pile, za kojih dobroto se jamči, po najnižji ceni. ir JTV*; "♦"i* "«'■ MUM^.*!*!**, IŠK? 1 > u n a j $ k a borza. Dne 31. oktobra. Papirna renta 5%, 16% davka . . . Srebrna renta 5%, 16% davka . . . Zlata renta 4%, davka prosta . . . . Papirna renta 5%, davka prosta . . . Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. . Kred tne akcije, 160 gld....... 91 gld. 55 kr. 91 ,. 30 „ Napoleondor (20 fr." Cesarski cekini . Nemških mark 100 . 108 65 „ . 101 95 „ . 1007 ~ »1 . 274 75 ., . 117 70 ., 9 34 . 5 59 „ »1 75 „ Dn6 30. oktobra. Ogerska zlata renta 4%...... Ogerska papirna renta 5%..... 4% državne srečke 1. 1854., 250 gld. 5% državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . Državne srečke 1. 1864., 100 gld. . . . Zastavna pisma avstr. osr. zem. kred. banke 4 % Zastavna pisma „ „ „ „ „ V/,% Kreditne srečke, 100 gld....... St. Genois srečke, 40 gld....... 103 gld. 70 kr. 100 134 145 181 96 100 184 61 80 50 75 50 25 20 25 Ljubljanske srečke, 20 gld.......20 gld. 50 Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . . 10 „ 80 Rudolfove srečke, JO gld.......19 „ 50 Salmove srečke, 40 gld........59 „ — Windisehgraezove srečke, 20 gld..........48 Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . . 148 Akcije Ferdinandove eev. želez. 1000 gl. st. v. 2805 Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 88 Papirni rubelj . . ...............1 Laških lir 100..........45 kr. 50 „ 75 [ 22 „ 50 „ (menjarnična delniška družba na Dunaju, I., Wollzeile j^iAMA* v v I., VVollzeile štev. 10. -Najkulantnejše se kupujejo in prodajajo v kursnera listu navedeni vrednostni papirji, srečke, valute in devize. BW Razna naročila izvršč se najtočncje. Za nalaganje glavnic priporočamo: 4% gališke propinaoljske zadolžnioe. 4';',% zastavna pisma peštanske ogerske komer- oijonalne banke. 4'/»% komunalne obveznioe ogerske hipotečne banke z 10 ^ premijo. Na te papirjei daje posojila avstro-ogerska banka in podružnice njene. iffie®®® goldinarjev se dobi z jedno promeso ssmljisks-kreditnih srečk h l',4 grltl. iu £50 kr, kolek, fi^"" Žrebanje že 5. novembra! "»O